- 51 -Sneženi mož Otročiči! k men' tecit«, Tudi glavo bo naredil Tu po versti se vstopite, Ivan, in pa vse uredil, Nekaj novega jaz vem. Kar bo treba še storit'. č« ste voljni obljubiti, Mi pa tu na stran Btopimo, Dersanje da opustiti Malo le še poterpimo — Eoiete, potem povem. Moi gotov bo glasovit; Ode so nam dovolili Tu oči, tii pa ušesi, Zjutraj, ko smo je proaili V glavo vtakiiem dve peresi, Jože, jaz in Ivan naš; Delo da bolj smešno bo. Da si smemo narediti Usta, nos bom še naredil, Iz snega moža s kopiti, Vsak potem lehko bo vedil: Ki bo pravi velikaš. Mojster delal je glavo ! Tisti, ki so obljubili, Glejte ga, moža s kopiti! Cevljev da ne b' jo brusili Kdor zna boljega stvoriti, Več po ledu, hajd z menoj! Z novega prične lehko ! Tam na vertu veselili Mi domov pa ee podamo, Bomo se, in naredili Šale dost denes imamo; Straho-moža, da bo joj! Mene zebe že močno. Vse je v redu. Zdaj začnimo; Otročiči! k men' hitite, Snega v gruče navalimo, Le preveč se ne čudite: Mož gotov potem bo skor. Zopet nekaj novega! Glejte, glejte, to je gruža! ,,Solnce moža je ogrelo, Sto otrok je ne poruča, Prazno vaše je vse delo: Ko bi bila tud1 sladkor. Lužo imate, mest' moža!" Zdaj pa kiip na kiip denimo, Štefe mi tako je rekel, Večej gruči priložimo Ko iz verta je pritekel, Manjšo, in gotov bo mož. Videt naš'ga parkeljna. — Vse je dobro! le pustimo, Toda sušec bo prinesel Ivana pa še prosimo, In snega še dost natresel — Naj bo spletel možu koš. Druz'ga stvorimo moža. Ivan Zarnik