Novo mesto, 24. decembra 1954
Ceno 10 din
fttev. 51
Leto V,
Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — TekočI račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska TIskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani.
Dolenjski
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
OD TEDNA DO TEDNA
Sodobni svet je povezan med seboj z neštetimi vezmi. Njega deli niso celote, ki bi lahko živele same zase. Zato ni čudno, da vsak topovski strel, denimo, okrog Formoze, odmeva po vsem svetu, da recimo vojna v Aziji, kot se je ne tako davno zgodilo na Koreji in v Indokini, vznemiri Parižane in ameriške farmarje, indijske tekstilne delavce in zeniške livarje, skratka, vse ljudi na svetu.
Kdor te povezanosti sveta ne pozna, je politični slepec Njegovo ravnanje mora nujno nasprotovati koristim človeške skupnosti. In prav spričo te povezanosti sveta je sleherna politika, ki teži za tem, da bi razdelila svet na nasprotne bloke, dejansko nasilje nad človeštvom, nad svetom kot celoto.
Ker ta naš svet ni kolač, ki bi ga lahko sebični, ozkosrčni politiki rezali po mili volji, kot je njim prav in všeč, ker pa je vzlic temu opaaiti takšne težnje, je sleherna politika, ki sloni na spoznanju o nedeljivosti sveta, tembolj tehtna, tembolj dragocena za mir. Takšna politika je poroštvo, da bo prej ko slej poražena tista druga politika, ki meni, da se da sedanje spore med narodi in državami poravnati samo s topovi in tanki, atomskimi in vodikovimi bombami.
V času, ko bi nova vojna spričo strahotnih uničevalnih sredstev pomenila opustošenje vsega sveta, še več, ogrožala bi celo obstoj le-tega, je politika mirnega aktivnega sožitja najzanesljivejše sredstvo za ozdravljenje sodobnega sveta, ki ga teže nasprotja in razprtije.
Takšno politiko pa uveljavljata ravno Jugoslavija in Indija. O takšni politiki se raz-govarjata in se bosta še raz-g o var jala predsednik Tito in ministrski predsednik Nehru v Indiji.
To ni nič čudnega. Tito in Nehru sta voditelja ljudstva, ki je po večletnih bojih doseglo svojo neodvisnost. Indija- m Jugoslavija sta neodvisni deželi, ki potrebujeta miru, predvsem mini. Da bi izgradili svoji deželi, da bi dali ljudem, več blaga, boljše življenje, da bi izkoreninili zaostalost.
Nihče ne prikriva dejstva, da sta si Jugoslavija in Indija v nekaterih stvareh različni. Različno urejeni državi sta, različna je njuna zgodovine, včasih pa tudi različne poti in oblike njunega boja za napredek. Toda mar je treba gledati po strani druge dežele zato, ker imajo njeni prebivalci drugačno barvo kože, ker so se rodili na drugi celini, kakor mi, ker imajo drugačne Šege in navade? Mar jim je treba vsiljevati svoj način življenja, svojo državno ureditev?
Ne, treba je najti tisto, kar narode med seboj druži, ne pa kar jih ločuje. Najti je treba stične točke, živeti med seboj v miru.
Za to pa se je treba boriti, ne pa križemrok čakati, da gredo stvari svojo pot. Prav to imenujemo aktivno politiko sožitja med narodi in državami.
Takšna politika pa je cilj in predmet razgovorov Tito— Nehru. V tem je velik pomen razgovorov voditeljev dveh neodvisnih in miroljubnih držav. Skratka, razgovarjata se dva državnika, katerima so tuji predsodki, tuje zaplot-nlštvo, tuja ozkosrčnost, d\a državnika, ki presojata sodobno dogajanje z vidika celote, nenehno iščoč sredstev ta poti do sožitja med narodi, ki Je prvi pogoj napredka sveta kot celote, prvi pogoj za ureditev spornih vprašanj na miren način, brez nasilja, brez krvi
V tem je poglavitni pomen obiska predsednika Tita v Indiji, kajti ni naključje, da so za Titov obisk sploh značilni njegovi številni razgovori % Nehrujem.
Prepričani smo, da se bodo sadovi teh razgovorov kaj kmalu pokazali, da bodo po *tirjevalno vplivali na nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov, da bo ideja aktivnega mirnega sožitja med narodi in drŽavami čedalje bolj pridobivala na veljavi.
Važno gospodarsko vprašanje Dolenjske
Tovarna za predelavo mleka bo začela kmalu obratovati, če bo dovolj mleka
Gradnja tovarne za predelavo mleka v Novem mestu je v glavnem zaključena in tudi večina strojev je že^na svojem mestu. Še nekaj mesecev in začela bo obratovati Bo res začela s polno zmogljivostjo? Ne, prav gotovo ne, ker pri sedanji proizvodnji mleka in načinu odkupa ne bo dobila toliko mleka, da bi lahko obratovala s polno zmogljivostjo, to je z 20.000 litrov mleka dnevno. Ce bi hoteli pričeti z obratovanjem sedaj v prvih zimskih mesecih, prav gotovo ne bi dobili mleka niti za začetek.
Razmere na trgu in tekmovanje v cenah nekaterih predmetov je potisnilo vprašanje dviga proizvodnje mleka in odkupa nekam v slepo ulico. Resnica je, da se je za dvig mlečne proizvodnje zelo malo storilo ali sploh nič, dalje, da je povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih naraslo in da potrebe niso krite, vsaj v merilu Slovenije ne, in tretjič, da so precejšnji predeli na podeželju, kjer odkup mleka sploh ni organiziran in tako vsaj v poletnih in jesenskih mesecih, ko je mleka več, ostanejo precejšnje količine ne-cdkupljene. Najprej — kako je z dvigom proizvodnje mle-
ka? Vsak strokovnjak bo povedal, da bi morali pričeta dvigati mlečnost na travniku. Torej prvo je zboljšanje krme. Drugo vprašanje je odkupna cena mleku pri kmetu. Ali je ta dovolj vzpodbudna? Na področju, kjer odkupuje novomeška mlekarna, so povprečne cene mleku pri proizvajalcu 17.50 din za liter (plačano po odstotku tolšče). Cena je približno na isti višini delj časa. Medtem je na primer cena mesu znatno poskočila. Jajca so se podražila celo na 22 do 23 din. Prav tako stane kilogram otrobov blizu 20 din, če ne še več. S tem pa ni rečeno, da bi morali mleko, ki je osnovno živilo podražiti, pač pa je nujno cene ostalih predmetov znižati in vzkladitv, kajti pri takih razlikah v ceni kmet res nima ekonomske vzr>odbude proizvajati več mleka ali ga sploh, dati na trg. Bolj kot prodaja svežega mleka, tudi tam, kjer je odkup kolikor toliko organiziran, se mu izplača z mlekom krmiti mlade pujske, ki jih proda po 300 do 350 din kg, ali pa pitati svinje, ki imajo prav tako izredno visoko ceno. Preprost račun kaže, da se mu boli izplača krmiti živino za meso kot za mlekom  Torej razlika
Novomeški okraj za Dan JLA
Kakor doslej, je tudi letos bilo praznovanje Dneva ustanovitve JLA po vseh večjih središčih novomeškega okraja. Bile so večinoma skupne proslave krajevnih organizacij in so bile vse dobro obiskovane. Prve slovesnosti so se začele že nekaj dni pred 22. decembrom. V soboto 18. zvečer je bila prva proslava v Trebnjem. V nedeljo 19. so jo imeli mladinci obvezniki predvojaške vzgoje delavskega centra Novo mesto skupno z Vajensko šolo. isti dan popoldne so se zbrali na skupno počastitev tega zgodovinskega dogodka občani v Dolenjskih Toplicah. Naslednji dan Je bila preslava v Šentjerneju. V vseh ostalih krajih pa so praznovali predvsem na sam predvečer.
V Trebnjem, Dol. Toplicah, Šentjerneju in Novem mestu so pri proslavah sodelovali tudi govorniki, godba in s posameznimi točkami sporedov vojaki enote JLA iz Novega mesta. Tako je bilo ponovno dokazano, da Je pri nas prisrčna vez naših IJU'ii a svojo ljudsko armado.
Na vseh proslavah so predsedniki občinskih ljudskih od-
borov delili odlikovanja in značke najboljšim mladincem predvojaške vzgoje, ki so s svojim uspehom pri spomladanskih in jesenskih vajah pokazali, da se zavedajo svoje dolžnosti do socialistične domovine in se zato trudijo.
Vse šole so posvetile na sam 22. december po eno uro pouka v počastitev Dneva. Gimnazija in Učiteljišče v Novem mestu sta imeli uspelo skupno proslavo za svoje obveznike predvojaške vzgoje v Domu ljudske prosvete. Štirje dijaki in dijakinje so bili odlikovani, okrog dvajset pa jih je prejelo značko »Najboljšim v p re a vojaški vzgoji«.
Dobro obiskana Je bila tudi razstava sodobnega orožja pred poslopjem komande enote JLA v Novem mestu.
V Novem mestu je bila nadvse slovesna proslava Dneva JLA 22. dec. zvečer v Domu JLA. Sodelovali so Člani ljubljanske Opere, moški pevski zbor KD Dušan Jereb in pripadniki jugoslovanske armade.
med ceno mesa in mleka ni pravilna.
Navzlic povprečno nizki odkupni ceni mleka, pa plačujejo potrošniki mleko v Novem mestu po 25 din, v drugih krajih pa še znatno draže. Zakaj? Zato. ker so režijski stroški pri odkupu iuredno visoki. In prav v tem je krivda za neredno preskrbo z mlekom potrošnih središč in nesorazmerje v ceni. Samo primer:
Novomeško mlekarno stanejo samo prevozi mleka s področja Suhe krajine do 10 dinarjev po litru, s področja Šentjernej pa tudi nad 5 din liter. Pri tem še niso všteti ostali režijski stroški in družbene obveznosti mlekarne. Z zmanjšanjem odkupnih količin, kar je reden pojav v prehodu krmljenja od sveže na suho krmo, so režijski in drugi stroški še večji, tako, da mlekarna, pri sedanji ceni 25 din za liter, dela z izgubo. Prav zaradi visokih prevoznih stroškov odkup mleka ne zajema oddaljenejših predelov in tako dejansko ostanejo dokaj šn je količine mleka neodkupljene-ga, na drugi strani pa niso krite najnujnejše potrebe. Podobno, toda še mnogo slabše kot v novomeškem, je v črnomaljskem okraju, kjer je pri odkruipu mleka vajeta samo najbližja okolica Črnomlja in semiški predel.
V čem je rešitev? Prav gotovo se ne moremo pohvalit1., da je odkupna mreža mleka dobra iri da smo v tem oziru že vse storili. Tu bi morale odločneje poseči vmes kmetijske zadruge in organiziran odkup mleka na svojem področju iz sleherne vasi in m brez posebnih zaslužkov. Druga stvar so prevozi in prevozna sredstva, mlekarski obrai! ter naprave sploh. Vsekakor bi moralo podjetje dobiti regres na gorivo, ki se porabi za prevoz mleka, znižati bi bilo treba družbene dajatve za to vrsto dejavno*^ prav tako pa podjetje oprostiti uvoznih faktorjev za posamezne dele in naprave, ki so potrebne pri odkupu in razpečavanju mleka. Glavno pa je, da.se trajno reši problem gradnje mlečnih zbiralnic na podeželskih središčih. Take zbiralnice bi morale biti opremljene z najpotrebnejšimi stroji in hladilniki. V takih zbiralnicah bi lahko mleko, v kolikor ga ne bi svežega odpremili naprej, posneli in sirotko vrnili kmetovalcem. Prevoz posnetih mlečnih maščob bi se veliko bolj izplačal kot prevoz mleka, zlasti ker bi posnete maščobe v
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naša mlada, toda za vse obrambne naloge visoko usposobljena armada čuva pridobitve naše revolucije, čuva našo zemljo in morje, čuva naše meje. 22. decembra smo slavili njen praznik — Dan JLA
KZ Si dobro
arfeta le začela gospodariti
Na področju občine Smarjeta, kjer uspeva poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo in kjer ima živinoreja dobre pogoje za razvoj, obstoja že več let kmetijska zadruga, v katero je bilo včlanjenih nad 400 članov —- več kot 88% vseh kmetijskih gospodarstev. To predstavlja na prvi pogled moč KZ na področju, ki ima vse pogoje za vzorno gospodarjenje. Toda v upravljanju zadruge je bila cela vrsta slabosti in napak. V letih 1952/53 se je v trgovski poslovalnici menjalo več uslužbencev. Sest od teh je z malomarnim poslovanjem in malver-zacijami povzročilo KZ nad 600.000 din primanjkljaja, vendar še nihče od teh ni bil kaznovan. Odgovorni organi bi morali bolj energično in dosledno ukrepati. Pasivnosti trgovske poslovalnice je bilo med drugim krivo tudi to, da so jo smatrali zgolj kot prodajalno industrijskih izdelkov. Premalo je bilo zanimanja za odkup kmetijskih pridelkov, kar bi povečalo promet zadruge in zadovoljilo članstvo, ki bi rado prodajalo svoje pridelke zadrugi. To bi morala biti njena osnovna naloga v trgovski dejavnosti.
Nad 500.000 din amortizacije in obresti na osnovna sredstva je prav tako pomagalo oslabiti finančno zmogljivost KZ. Pri tem je treba poudariti, da bi bilo z dobro voljo in aktivnejšim delom odgovornih ljudi v
Vreme
*a Caa od 25. decembra do
2. Januarja Konec prihodnjega tedna ali v začetku naslednjega nastop mraza in hkrati snežne padavine. Proti sredini prihodnjega tedna razjasnitve |n tačasno hujši mraz. Od prihodnjega četrtka dalje ponoven sneg, nato do sobote suho, jasno In mralo vreme. Prve dni novega leta ponovne močnejše »nežne padaline.
Požar v Prosvetnem domu v Črnomlju
V noči od 17. na 18. december se je vnel dimnik prosvetnega doma v Črnomlju. Po dolgem tlenju se je vžgal tudi strop nad odrom. Le hitra pomoč ie preprečila, da se niso vžgale zavese in da se ni razširil ogenj še na ostale prostore. Škode je okrog 3 milijone in saano požrtvovalnim gasilcem se je zahvalili, da ni Se večj»i
Zarodi požara odpadejo za nekaj časa tudi kino predstave.
Še nekaj pomembnih sklepov 0L0 Črnomelj
Poročila ln razprave na seji OLO Črnomelj, dne 8. decembra so pdkazala, da so bila letos dana znatna sredstva za higiensko urejevanje vasi. Prav tako so na več krajih pričeli z delom za nove vodovode. Vsi ti napori pa so premalo in zlasti ne bodo imeli pravega učinka, če se ne bb dvignila zdravstvena prosve-ta ln če ne bodo pri teh naporih sodelovali tudi prebivalci. Odborniki so navajali primere skrajno zanemarjenih družin, katerih otroci prenašajo nesnago
tudi na druge otroke. To je očitna posledica pomanjkanja zdravstvene prosvete.
Da bi se zdravstvena prosveta na vasi hitreje širila, je bil sprejet odlok o obveznem obiskovanju zdravstvenih tečajev RK za vso žensko mladino. Oproščene so le dijakinje in učenke kmetijske šole, ki že pri rednem pouku dobe potrebno znanje iz zdravstva in higiene. Za kršilce tega odloka je predvidena kazen do 3000 din.
Na predlog Sveta za zdravstvo ln socialno politiko je bil sprejet sklep o finančni osamosvojitvi Doma onemoglih v Metliki, obenem pa so bili imeno-
Z obiska predsednika Tita prijateljski Indiji
Predsednik Indijske vlade Nehra predstavlja     predsedniku Titu ob prihodu v New Delbi iafa generalnih štabov vseh rodov Indijske vojske
vani upravniki ter upravni odbori pri teh zavodih kot tudi pri obeh lekarnah. S to odločbo so postali navedeni zavodi finančno samostojne ustanove.
Predlog o cenah zdravstvenih storitev odborniki niso sprejeli, ker jim nekatere postavke cen niso bile dovolj razumljive. Prav tako so odložili za drugič sprejetje odloka o težkih delovnih mestih na šolah in gimnazijah, ker tudi ta predlog ni bil dovolj utemeljen. S posebnim odlokom je OLO ustanovil finančno inšpekcijo pri OLO. Za finančnega inšpektorja je bil imenovan Zdravko Mušič, ki je že prevzel to odgovorno nalogo. Ker so se pri izvajanju družbenega načrta pokazale manjše razlike na posameznih postavkah, je bil sprejet sklep o prenosu odvisnih sredstev proračuna na druge postavke ter plačilo nekaterih neporavnanih računov. Pomemben je v zvezi s tem sklep, da bodo ves prosti višek proračunskih dohodkov dali za pospeševanje kmetijstva.
Dosedaj se o komunah v Beli krajini ni veliko govorilo in razpravljalo, vsaj konkretno ne. Po nekaj tehtnih in poljudnih pojasnilih o pomenu in vlogi komun v našem družbenem razvoju, ki jih je dal na seji zvezni poslanec Janez Hribar, so izvolili 15-članski iniciativni odbor, ki bo začel zbirati gradivo in dal predloge za ustanavljanje komun v Beli krajini. Na eji so sprejeli še več odlokov gospodarskega značaja ter rešili vrsto tekočih upravnih zadev.
Iz Semiču
Prosvetni delavci semiške šole so na svojem zadnjem sestanku sestavili spored za dostojno praznovanje otroškega praznika novoletne jelke. Tudi semiške žene se na to pridno pripravljajo
KZ možno mnogo bolj smotrno koristiti zmoglj ivost, zlasti strojnega parka, ki ni bil izkoriščen niti 50-odstotno. Težko, da člani zadruge niso hoteli uporabljati strojev in orodja. Več verjetnosti je, da sta se tedanji upravni odbor in strojni odsek za to premalo zanimala.
O kmetijsko-pospeševalni dejavnosti je bilo le malo slišati. Živinorejski odbor ni delal, imeli niso nobenih pospeševalnih odsekov, ki bi pod dobrim vodstvom lahko krepko pomagali posameznim panogam kmetijstva. Živinoreji so posvečali premalo skrbi, zato vzgajajo še vedno mešano pasmo. Sadjarstvo se ni izboljšalo ter je potrebno obnove in vzdrževanja. Tudi organizirana poljedelsko-semenska služba bi se lahko koristno razvijala.
Kajti priznati moramo, da prebivalce področja šmarješke kmetijske zadruge pospeševanje takih dejavnosti zanima prav tako, kakor drugod, na pr. v Suhi krajini, Šentrupertu itd., kjer so kmetijske zadruge prav v tej smeri pokazale že odlične uspehe. Toda velja, da ni bilo vodilne sile in da si upravni odbor ni prizadeval razviti te gospodarske panoge. Zato je bila zadruga letos zašla v resne težave, ki jih ni bilo mogoče rešiti drugače kot z odločnimi ukrepi.
Na zadnjem občnem zboru so člani zadruge vse te stvari pretresli ter obsodili vse napake in malomarnost. Zbor pa je tudi izpričal, da kmetijski proizvajalci tega področja želijo svojo kmetijsko organizacijo in da je dovolj kmetovalcev, ki so sposobni in voljni sodelovati pri razvoju pospeševalnih odsekov pri zadrugi, le da je treba zadrugo postaviti na novo osnovo.
Novi upravni odbor je resno poprijel za delo in zadruga je spet dobila zaupanje. V zadnjem mesecu je večina članov že vplačala svoje deleže. Sprejeli so sklep o 20 kratnem jamstvu in tako ima zadruga trden temelj za svoj razvoj. Ustano-
se in
nili pa so, da ustanovijo dva: polj edelsko - semenski kreditno-hranilni.
Če bo novi upravni odbor, seveda s pomočjo'svojih pododborov in vseh članov kmetijske zadruge, nadaljeval s svojim krepko zastavljenim delom in prizadevnostjo, se bo kmetijska dejavnost na šmarješkem področju lepo razvila, saj pogoje ima. To pa ne bo v korist samo zadružnikom in zadrugi, temveč vsem prebivalcem, s tem posredno pa tudi naši skupnosti: T. P.
Bo delo mladinske
organizacije aktivnejše?
3, decembra zvečer je bil v Bršljinu pri Novem mestu občni zbor mladinske organizacije, katerega sta se udeležila tudi ljudski poslanec Avgust Jazbinšck in sekretar OPO Janez UdoviČ.
Že sama udeležba — okoli 50 mladincev in mladink — je pokazala, da bršljinska mladina resno misli razviti delo svoje, organizacije, . ki zadnja leta ni bilo plodno. Potem ko jim je tovariš Jaz-binšek pokazal svetle like mladine iz Bršljina v letih 1941-45 in veliko revolucionarno zavest takratne mladine, na katero mora biti današnja mladina samo ponosna in si jo vzeti za vzgled. se je razvila debata o dosedanjih nepakah in nedelavnosti mladinskega aktiva v Bršljinu. Vzroki so bili v premajhni revolucionarni zavesti mladine, kriva pa so bila tudi vodstva ostalih organizacij, ki niso nudila mladini pomoči in jo znala vključiti v aktivno delo. To velja posebno za svobodo«.
Po samokritični oceni dosedanjih napak s<> na občnem zboru sklenili, da bodo vsestransko razvili delo mladinskega aktiva. Izvolili so novo vodstvo organizacije- Sprejeli so tudi sklep, da se posamezni člani takoj vključijo v ustrezne sekcije ^Svobode«. Ta teden je začela poslovati
vili so živinorejski odsek, ki ga ^ . Bršljinu novo urejena knjižnica »Svobodec, ki ima tudi poseben   prostor za mladino.
vodijo dobri živinorejci, ustanovili so sadjarski odsek, skle-
Ribnica dobi gasilski avtomobil
V nedeljo je PGD Ribnica prejela iz kredita okrajnega ljudskega odbora Kočevje nov gasilski avtomobil. Sprejema se je udeležilo veliko število prebivalcev pripadnikov JLA im zastopniki množičnih organizacij in ljudske oblasti. Po končanem mimohodu skozi Ribnico, je v Mladinskem domu sledil kulturni program, pri katerem so sodelovali moški pevski zbor iiz Ribnice, gasilska godba, govori in recitacije..
Dedek Mraz bo obiskal novomeSke obrtnike
Obrtniško kulturno društvo v Novem mestu, ustanovljeno letos, pripravlja za svojo prvo prireditev novoletno jelko za obrtniške otroke. Dedek Mraz bo prišel v Dom ljudske prosvete v soboto 8. januarja ob 15. uri in bo v spremstvu tetke Burje, kraljice Zime, kneza Leda, snežnih palčkov in snežink razdelil pridnim malčkom lepa darila.
Starše obrtnike opozarjumo že sedaj na to prireditev. Dedek Mraz pa pripravlja presenečenje tudi za odrasle člane društva.
V tem prostoru bo imela mladina čitalnico, mizice za šah in drugo razvedrilo. Ker je tudi sekretar OPO obljubil vso pomoč mladinski organizaciji, upamo, da se bo njeno delo razmahnilo takoT kot je bilo pred leti. ko je bila mladinska organizacija v Bršljinu med najboljšimi v okraju.
Ne pozabi na pravilo — F0X za čevlfe
je zdravelo!
Stran t
•DOLENJSKI LIST«
Stev. 51
O davčnih zaostankih in izterja vaniu v občini Gradac
Veliko se o tem razpravlja po vaseh gradaške občine zadnje čase. Mnogo je tudi kritike, upravičene, prav taiko pa tudi neupravičene ali eno-etranske, Zadevo je obravnaval na svoji zadnji redni seji tudi OLO Črnomelj in obsodil posamezne nastope izterjevalcev v dveh aH treh primerih. Ugotovil je tudi, da to ni samo krivda izterjevalcev, pač pa tudi posameznih davč-Jiih zavezancev, ki so so svojim odnosom do njih izzvali ost-ejši nastop. Nepravilno je sedaj z raznimi komentarji metati krivdo samo na eno stran, pač je treba stvar presoditi s širšega vidika in upoštevati vse razloge. Stvar je sledeča:
Po prehodu na obračunavanje kmečke dohodnine na osinovi katastrskega donosa, so bili davčni zavezanci v občini Gradac z ozirom na visoki bonitetni razred zemlje znatno bolj obremenjeni kot prei-inja leta. Okrajni ljudski odbor je to uvidel in je podvzel ukrepe za sorazmerno znižanje na osnovi ponovnih izračunov hektarskega donosa. Popravljanje katastrskih donosov pa je zela zamudna stvar in okrajni aparat je delal cel mesec, da jih je popravil za gradaško občino. Na osnovi obračunov, ki jih je OLO napravil s posebnim pooblastilom in velikim razumevanjem, je bil davčni predpis za zavezance v gradaški občini znižan za 1,900000 din. Se pred tem je OLO pozval davčne zavezance, da plačajo za-
1>adle obroke do višine ?0%> anskega predpisa. V kolikor bo novo preračunavanje ki je, kot smo navedli, zamudno in naporno delo, pokazalo, da je plačal preveč, mu bo denar vrnjen ali pa priračunan za prihodnje leto. Potrebno je namreč še poudariti, da so davčni zavezanci v gradaški občini letos v jeseni dolgovali na zapadlih obrokih davka nad 6 milijonov din ali 23*/o vseh davčnih zaostankov v o-kraju!
Mnogi davčni zavezanci v gradaški občini pa opominov uprave za dohodke pri OLO niso vzeli resno« Smatrajoč, da so davki v celoti previsoki, so posamezniki celo zavrnili položnice. Tudi osebni opomini niso veliko zalegli. Navzlic tako velikim zaostankom zapadlih davkov, je bilo v ceh občini ves mesec plačano komaj 240.000 din davkov, med tem ko so n. pr. davčni zavezanci v občini Stari trg, ki so imeli dve^ tretjini manj zaostankov, plačali v tem času nad pol-drug milijon din davkov.
Od rednega plačevanja davčnih obveznosti, katere je zavezan plačevati vsak, ki ima dohodike, je odvisno redno poslovanje tako okrajnega kot republiškega in zveznega proračuna. Potrebno je poudariti, da so bila letos potrošena v Beli krajini velikanska sredstva za gospodarski napredek in da je tudi OLO iz svojega rednega proračuna dal lepe zneske za razna komunalna dela v vsaki občini, da ne govorimo o drugih izdatkih v korist posameznika. Samo za zdravstveno socialne namene je šlo letos v okraju okoli 40 milijonov, od tega za zdravljenje bolnih ljudi nad 22 milijonov. S tem, da se posamezniki na vse načine izmikajo plačevanju družbi dolžnega prispevka, neposredno ovirajo dajanje take socialne in zdravstvene pomoči najbol? potrebnim, kot tudi izvrševanje raznih del v korist skupnosti.
Spričo takih nediscipliniranih davčnih zavezancev je bil OLO prisiljen poslužiti se zakonitih ukrepov, da pride družba do svojega deleža, in je poslal po brezuspešnih opornim ih v gradaško občino izterjevalce, odnosno rubežno ekipo. Ta je v dobrem tednu obšla zavezance v občini im v tem času izterjala 6,300.000 din zaostalih davkov.
Dejstvo je, da so se posamezniki obnašali do izterje-valme ekipe skrajno surovo in prek nje z najgršimi klevetami
Važno gospodarsko vprašanje Dolenjsko
(Nadaljevanje s 1. strani)
hladilnikih lahko počakale. Brez takih zbiralnic se odkup mleka v oddaljenejših predelih, posebno sedaj pri takih prevoznih stroških, ne izplača.
Novomeška tovarna za predelavo bo vsaj v prvih letih, dokler se ne dvigne živinoreja in mlečna proizvodnja, prav gotovo potrebovala mnogo širši preskrbovalni okoliš, kot je novomeški okraj, zlasti, ker gre del svežega mleka in mlečnih proizvodov na ljubljanski trg, kar bo šlo vsekakor tudi v bodoče. V preskrbovalni okoliS novomeške tovarne spada tudi Bela krajina, kjer je, kakor rečeno, odkup mleka še posebno slabo razvit. Zato mislimov da bi morali resneje misliti na gradnjo mlečnih zbiralpic tako v novomeškem kot v črnomaljskem okraju. Dosedaj so o tem sklepali samo v Šentjerneju in Dvoru ter upajo, da bodo z gradnjo pričeli že prihodnje leto. Nove mlekarske obrate,
od zbiralnic do tovarne, bi kazalo dati v upravljanje živinorejcem in živinorejskim odsekom pri kmetijskih zadrugah.
Mleko je važen del človeške prehrane. Vsekakor si je treba prizadevati, da dvignemo proizvodnjo mleka. Se prej kot to, pa je treba storiti vse, da se odkupijo celotne razpoložljive količine. To pa je možno samo z ukrepi, kot so nakazani zgoraj, to je z nižjimi režijskimi in drugimi stroški pri odkupu ter zmanjšanju rizika, da se odkupljene količine pokvarijo. Kmetijske zadruge bi se morale povezati s kmeto-valci-živinorejci zaradi boljša organizacije zbiranja in odkupa. Odveč se nam zdi poudariti, da bi morala vsa podjetja, ki se bavi j o z zbiranjem, odkupom in razpečavanjem mleka, delati brez posebnega dobička in tako omogočiti, da bi bila razlika med odkupno in prodajno ceno mleka čim manjša.
blatili celo ljudsko oblast in družbeno ureditev. Tako ie tesarski mojster Jože Jaklič iz Gribelj to leto utajil na dohodkih najmanj 300.000 din. Ko smo mu izterjevalci zaračunali davek na osnovi teh ustvarjenih dohodkov in je Jaklič bil tudi pripravljen del tega plačati takoj, sta to hoteli za vsako ceno preprečiti njegova žena in hčerka, ki sta celo napadli izterjevalce. Jaklič je imel doma veliko vsoto denarja, veliko več, kot ie znašal njegov zaostanek in bi torej lahko plačal brez vsakega prepira. Mnogi davčni zavezanci so, ko so videli, da je res treba plačati in da nima smisla še nadalje se upirati plačilu, tudi takoj poravnali svoje obveze, ali pa vsaj pokazali dobro voljo, da to plačajo. Tako je kovaški mojster v Gribljah Mihael šterk sicer z raznimi izgovori in godrnjanjem vendar plačal izterjevalcem dolg. enako kot mlinar Jure Fortun iz Kresinca, ki je prav tako seveda z nekaterimi žaljivkami izterjevalcev, poravnal 42000 din zapadlih davkov. Oba navedena pa sta menda > pozabila« podati davčno napoved za tekoče leto, Sterk celo za več let.
Jamezu Klepcu iz Krasincn je bil davek po sklepu OLO Črnomelj znižan za 33.000 din On sam bi se še morda pogovoril o plačilu preostalega dolga davka, toda vmes je po-
segla njegova žena, ki je celo s sekiro v roki preprečila izvršbo.
Takih in podobnih »sprejemov«, so bili deležni izterjevalci še pri nekaterih posameznikih v gradaški občini, in to predvsem pri takih, ki imajo doma denar, pa vendar davkov nočejo poravnati. V kolikor je pri nekaj primerih res prišlo do ostrejšega nastopa izterjevalcev, so za tak nastop sokrivi tudi taki posamezniki. Izterjevalci so organi ljudske oblasti in zato odgovorni ljudskemu odboru za
gravilno opravljanje službe, rav tako so dolžni državljani do njih imeti pravilen odnos. Vsak nezakonit postopek bi morali prizadeti takoj javiti občinskemu ali okrajnemu ljudskemu odboru, ki bi tako, kot je bilo potem v tem primeru, vse nepravilnosti takoj preprečil. Tu bi morale več storiti tudi politične organizacije in 9 pravilnim tolmačenjem ljudem prikazati, da je pač vsak po svoji moči dolžan prispevati za družbene potrebe svoj delež. Ljudska oblast prav gotovo nima namena niti interesa proti nekomu postopati krivično, dolžna
Ea je zavarovati koristi druž-e s sredstvi, ki jih dovoljuje zakon. Ce pri tem pride do neljubih incidentov, je treba te presojati obojestransko in krivce kaznovati, pa naj bodo od te ali one strani.
Praznovanje Novoletne jelke
Zanimiva in poučna pravda
Prejšnji in novi zakon o socialnem zavarovanju določata, da mora biti vsak človek na območju naše države, ki je v delovnem razmerju, zavarovan za primer bolezni ali nezgode. Po istem zakonitem določilu je vsak delodajalec dolžan plačevati prispevke v sklad socialnega zavarovanja.
Teh, lahko trdimo največjih pridobitev ljudi v delovnem razmerju v novi Jugoslaviji, pa marsikje ne upoštevajo in očitno kršijo zakonite pravice koristnikov kot tudi družbe. Tak primer nespoštovanja zakonitih predpisov in prikraj-ševanja delavcev pri socialnih pravicah ima v postopku novomeško okrajno sodišče. Ker to gotovo ni osamljen primer pri nas, je zato pravda že z načelnega stališča zanimiva, obenem pa za marsikoga tudi poučna.
Pri kmetijski zadrugi Šentjernej so imeli na posestvu ali ekonomiji zaposlene poljske delavce. Dokler zadruga ni bila dolžna plačevati prispevkov socialnega zavarovanja, so bili delavci prijavljeni na Uradu za socialno zavarovanje. Ko pa je oktobra 1951 izšla uredba, po kateri so bile tudi kmetijske zadruge dolžne plačevati prispevek socialnega zavarovanja za vse delavce in uslužbence, je kmetijska zadruga Šentjernej zaposlene delavce kratkomalo odjavila, čeprav so še naprej ostali v delovnem razmerju.
Zaradi takega postopka KZ so delavci ostali brez pravic, ki jim pripadajo Iz socialnega zavarovanja. Upravičenci niso dobivali otroških dodatkov, prav tako so prikrajšani na
delovnem stažu. Prizadeti delavci so se obrnili na razne forume, med drugim tudi na republiški sindikat kmetijskih delavcev, kjer so jim potrdili, da so v resnici prikrajšani na socialnih pravicah. Da uveljavijo te pravice, so po advokatu vložili tožbo na okrajnem sodišču proti kmetijski zadrugi. Zahtevani zneski, ki jih iztožujejo, niti niso majhni. Delavec Jože Klemenčič iz Mi-hovice toži za 283.800 din, Štefan Makovec za 147.800 din in Anica Zagore za 68.900 din. Zahtevajo za ves čas pripadajoče otroške dodatke in za ves Čas tudi plačilo prispevka socialnega zavarovanja, da s tem pridobijo pravico staža zaposlitve. Torej vsekakor zanimiva pravda, o kateri bomo še poročali.
1»,»
Odlična kvalitete Zmerna cena Ugodno pranj« To to odlike
»PERI0N«
prsika ■» pranje finih tkanin
Novo leto je pred nami. Tisoči  ga  bodo praznovali,
med njimi tudi naši cicibani in pionirji, saj je praznik Novoletne jelke praznik naših otrok. Kes je, da si Dedek Mraz utira pot v otroška srca. Mali cicibani in pionirji vedmo sprašujejo mamice, kdaj bo prišel in kako bodo praznovali svoj otroški praznik.
Dolžnost nas vseh je, da
pripravimo otrokom resnično veselje. Praznik morajo občutiti otroci vseh naših družin. Novoletna jelka mora prodreti v naše družine. Tudi družina lahko nudi otroku tisti svet pravljic, kjer otrok tako rad živi. Otrok želi preproste in prisrčne vsebine, ki je blizu njegovemu srcu Otrok doživlja, pa čeprav vidi preprost prizorček iz pravljice, skupino srnic in zajčkov pod bukvami v gozdu, pre
Tečaj v Ambrusu
Ta mesec bo zaključen v precej zakotni vasici Suhe krajine, v Ambrusu, kmetijsko-gospodinj-ski tečaj.
Tečaja se udeležuje 25 deklet. Pouk je praktičen In teoretičen. Praktično se učijo kuhanja, konzerviranja, šivanja In ročnega de-. la. izmed teoretičnih predmetov pa imajo teorijo kuhanja, hrano-slovje, gospodinjstvo, krojno risanje, vrtnarstvo, mlekarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinore. jo, higieno s nego dojenčka, vzgojeslovje, ustavo, slovenščino in računstvo.
Na tečaju bodo dekleta pridobila potrebno znanje o pripravi pravilno sestavljene, kalorično zadostne hrane. Spoznale bodo, zakaj se priporoča mešana, ne pa enolična hrana, zakaj je treba posvečati še posebno pozornost beljakovinastl in na vitaminih ter rudninskih snoveh bogati hrani. Pri predmetu gospodinjstvo se bodo naučile organizacije gospodinjskega dela. Videle bodo, da ima gospodinja, če si pravilno razdeli razna gospodinjska opravila Se zmeraj tudi čas za udej-stvovanje v Javnem življenju. V današnjem času se morajo lene zavedati, da niso več samo sužnje svojega dela, ampak da so popolnoma enakopravne z moškimi in zato se morajo udejstvovatl pri raznih organizacijah in povedati svoje mnenje. Na tečaju bodo dekleta spoznala razne pripomočke, ki bi olajšali njihovo gospodinjsko delo. Seznanjene bodo tudi z novimi nrlpomočki naprednega gospodinjstva.
Pri krojnem risanju se bodo naučile Izdelovati kroje v naravni velikosti In po teh krojih, ki jih same Izretejo, bodo potem pri praktičnem šivanju krojile.
Tako bodo dekleta pri vsakem predmetu spoznala marsikaj poučnega In koristnega, pri mlekarstvu bodo slišala o higieni mleka, o pravilnem ravnanju z mlekom In naučila se bodo Izdelovati lz mleka surovo maslo, trdi sir In pridobivati lz kislega mleka skuto.
Važen pa je tudi kulturni dvig mladine. Zato Je okrajni ljudski odbor Novo mesto priskočil mladinkam na pomoč ln jim nudil nekaj leposlovnih ln strokovnih knjig, ki se jih dekleta nrlđno poslužujejo. Imajo tudi dvakrat tedensko pevske vaje, kjer se učijo narodne ln partizanske pesmi.
Dekleta se tečaja pridno udeležujejo in se tudi % vso vestnostjo učijo, ker pač vedo, da je čas treh mesecev kratek ln da bo hitro potekel. Vedo, da jim bo to znanje, ki st ga bodo tukaj na tečaju nrldoblle, koristilo vse življenje. Zato zdaj zadnji mesec marsikatera sloni pozno v noč pri svojem zvezku ln si beli glavo s snovjo, za katero ve, da je koristna ln potrebna. Dekleta bodo iz svojeea znanja ocenjena ln bodo dobila izpričevala. Ta Jim bodo tudi omogočala lažji vstop v službo. Saj tudi kmečko dekle je mnogokrat prisiljeno, da mora zapustiti svoj rodni krov ln si Iskati kruha drugje.
Ta tečaj bo torej dal dekletom najpotrebnejšo osnovo, na kateri bodo lahko gradile. Dobile so zanimanje za strokovne knjige in pravijo, da si jih bodo po možnosti nabavljale. Iz njih bodo potem črnale nadaljnje znanje ln ga skušale v svojem gospodinjstvu in gospodarstvu praktično uporabljati. K. K.
prosto in prsrčno ter dostopno igran prizorček na odru... Svet pravljic je tako mikaven in čudovit za otroško domišljijo, da uživa — im kateri oče ali mati ne bi privoščila otroku koščka veselja za njegov praznik.*.?
Dedek Mraz si je pridobil spoštovanje in ljubezen naših najmlajših, saj ie poosebljena dobrota, prikupen ter Uubezniv in otroška glavica si rntro ustvari jasen pojem o njem, če ga lepo in pravilno ter preprosto prikažemo. Pogovarjajmo se z otrokom o Dedku Mrazu pred praznikom, in sicer toplo in po domače, da bodo majhne otroške oči žarele od veselja in da bo napeto pričakoval njegovega prihoda. Nikjer ni rečeno, da naj Dedek Mraz prinese kopico paketov. Tudi preprosta skupna pogostitev s kulturnim programom, igrice, lutke, pravljični gozd pritegnejo otroka, da ne more spati in komaj čaka prireditev. Starši naj vedo, da ta otroški praznik m socialni praznik. Obdaritve otrok in sirot izvršimo prej, otroški praznik pa naj enako dožive vsi otroci! Navajajmo otroka, da bo z malim zadovoljen!
Otroci že šušljajo, kako bodo praznovali skupaj z mamico in očkom Novoletno jelko. Morda ima tu in tam pionir kakšen hranilnik in bo del prihrankov žrtvoval za okrasek jelki. Morda bo tudi ob tej priliki izrazil svojo hvaležnost očku in mamici, ki zanj skrbita, s kakšnim majh-
nim darilom: lepo risbo, za-* vojčkom bonbonov, pesmico* majhnim prtičkom itd. — izraz ljubezni in prisrčne harmonijev družini ob tem otroškem prazniku. Skratka: družinsko praznovanje naj še tesneje zveze naše najmlajše s starši. Tudi skromno darilce, ki bo nudilo otroku kopice* veselja, ne bo napravilo ne vem kakšne nevarne zmešnjave v družinskem proračunu. Zavedajmo se, kako včasih starši praznujemo prihod Novega leta — naj od tega dobi svoj delež tudi otrok! Tako bo postalo praznovanje v družini ob jelki toplo in prisrčno. Toplote in prisrčnosti v ožjem družinskem krogu ne more nadomestiti nobena reč na svetu.
Naše izložbe naj bodo za praznik lepo im okusno urejene. Bodo naj estetske! Vse premalo poudarjamo estetsko stran vzgoje pri otroku. Otroka posebno mika lepo razsvetljena izložba, obložena s >snegom« in Novoletno ielko. kosmiči, ptički itd. Od lepo urejene izložbe se otroci ne morejo odtrgati, ob estetsko urejenem oknu uživajo. Zakaj bi jim naše izložbe ne nudile tega veselja enkrat v letu — saj so tudi oni dobri odjemalci naših trgovin .. •
Kjer obstajajo Društva prijateljev mladine, naj ona organizirajo vsebinsko bogate prireditve in tudi majhno pogostitev, saj malo sladkarij nujno spada v program prireditev, -an.
Pismo iz Kostela
Na Jesenovem vrtu je bflo predavanja
V zadnjih letih so obiski na Jesenovem vrtu kaj redek pojav. Pred nekaj leti so to vasico ljudje iz okraja še obiskovali, sicer samo aktivisti iz odkupne službe. Nekaj let prej pa Tesenovčani skoraj niso spali sami, saj so partizani poznali prisrčno gostoljubnost te vasice. Za svojo zavednost in pripadnost narodnoosvobodilnemu gibanju je moral Jesenov vrt plačati drago ceno. Vas je bila požgana, ujete može so Italijani s sekirami pobili.
Sicer pa nisem nameraval obujati spomine na tiste slavne, toda težke dni, le spomnil sem se nanje, ko sem se deževnega decembrskega večera vzpenjal v klanec proti vasi-Spomnili >o se nekateri v občinskem ljudskem odboru, da bi bilo dobro organizirati kmetijska in splošno izobraževalna predavanja tudi po zakotnih vasicah, na katere prav radi pozabljamo. Tako je prišlo do prvega predavanja iz kmetijstva, v tej vasi. In je bilo prijetno, prišli so ljudje iz vsake hiše in smo posedli okrog mize in se pogovarjali o raznih kmetijskih vprašanjih. Govorili smo o raznih čmiteljih. ki vplivajo na pridelke. Govoril sem o pomanjkanju toplote v teh krajih, o pomanjkanju fosforja, dušika, kalija, ki omejuje pridelke. Pa so mi Jeseriovrčani vsem tem >učenim« činiteljem dodali še tehtnega svojega: divje prašiče, ki jim skoraj popolnoma onemogočajo rentabilno pridelovanje koruze.
Pa smo čez nekaj časa potu htali, kako bi rešili to vprašanje- Zalezovanje in ustreli-tev divjega prašiča je užitek za vsakega lovca, toda domačim lovcem ni mogoče prebiti brez spanja vso jesen. Na lov bi povabili tujce, naj plačajo primerne takse, ki bi šle v sklad za elektrifikacijo vasi. Jesenovrčani bi Se s tem kar strinjali, samo ne vem, kaj bi k temu rekli v Lovski zvezi in še drugod, ki o takih stvareh odločajo. Toda kaj takega bi Jesenovčani zaslužili sila skromni ljudje so, kar sami priznajo: daleč so od daljnovoda, sami bi ne zmogli elek-trifikacijskih stroškov, a kdo naj bi jih trpel? In nič ne vlečejo na dan svojih partizanskih zaslug.
Koliko je še po naši deželi takih vasi, kot je Jesenov vrt? Ali niso res zapostavljene v vsakem oziru in skoraj por zabijene v letih po odpravi obveznega odkupa? Z gospodarskimi ukrepi, z elektrifk'*JUO, prosveto, itd- itd. gremo ob cestah, po občinskih in zadružnih središčih. Mnoge vasi kot je Jesenov vrt pa ostajajo ob strani.
>Na svidenje in še nas obiščite«,  so rekli Jesenovrčani.
MED ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE BO RAZDELJENIH VEČ STO DOBITKOV MILIJONSKE VREDNOSTI. ZATO POHITITE Z VPISOM
rudi piletič:
Agrarno - socialna analiza vasi na Dolenjskem r^čh vos ph Novem mestu
»Hodil po zemlji sem naSi in pil nje prelesti
Hodil po Zemlji sem naši in pil nje Mesti'
(O. 2upančič)
Med Gorjanci, Ljubenskim hribom, srednjo Krko in Sentjer-nejskim poljem se razprostira pokraj Ina z imenom Podgorje. To ime je ustvarila ljud*ka govorica in docela ustreza geografsko precej zaključeni enoti, ki predstavlja južni de! oboda novomeške korline. Površje Podgorja so oblikovala pliocenska premikanja in za tem erozija, ki je zaradi ap-neniške osnove dala površju precej kraški značaj. Svet ie sestavljen pretežno iz mezozojskih, predvsem krednih, triadnih in deloma jurskih apnencev, v katere so ponekod vložene glinaste in Uporna te plasti; na njih se zbira voda in prihaja na dan v obliki studencev, ki omogočajo Podgorcem boljšo preskrbo z vodo, kakor smo io vajeni opazovati na apneniŠkih tleh. Valovito površje se <polagoma dviga od srednie Krke, od Novega mesta proti juju in jugovzhodu in končn« preide v pobočje Gorjancev, ki pomenijo izrazito prirodno in antropogeografsko mejo novomelke kotline. S Podgorja odvajata močo Težka voda in Rarežki potok. Težka voda ima močne izvirke v Stopičah, 6 km jugovzhodno od Novega mesta, v nadmor** višini 250 m. Dobro pitno vodo izvirkov zajema novomeški v<xlovod. Površje Podgorja i»> pokrito s tanko plastjo pretežno ilovnate, peščene in siromašne iprsti, ki ob ekstenzivni
obdelavi ne more biti kaj prida donosna. Travniki slabše kakovosti ter gozdovi in pašniki so v Podgorju neprimerno močneje zastopani ko orna zemlja in to toliko bolj, v kolikor te bolj oddaljujemo od Novega mesta in približujemo pobočju Gorjancev, Čeprav so kmetjje v višjih legah marsikje zaorali v siromašna tla, na katerih je z gledišča agronomije racionalneje gojiti travnik ali celo pašnik; zaorali so pač zato, ker potrebujejo orno zemljo, večje površine za žitarice in po-vrtnino, da lahko prehranijo številne družine. Kmetije so namreč močno zaključene same vase, proizvodnja usmerjena pretežno za dom, za domače potrebe. Vsekakor spada Podgorje med gospodarsko in kulturno najbolj zaostale predele na Dolenjskem. Tega so krive zgodovinske prilike in siromašne prirodne osnove. Zelo razdrobljena zemljiška posest bo tudi v okvira načrtnega gospodarstva močno ovirala gospodarski napredek Podgorja. Večina podgorskih vasi, med njimi tudi Regerča vas, pripada občini Gotna vas.
Regerča vas leži na severnem obrobju Podgorja, le dva do tri km južno od Novega mesta. Domovi ie strnjeno razprostirajo nad Težkim potokom na teras-nem nivoju z nadmorsko višino okros 200 m. Ce ne upoštevam precej strme ježe pod vasjo, lah-
ko rečem, da človek v površju na okrog zaman išče ostrih oblik, Svet je rahlo valovit: ni ravnine, ni gore, pač pa se menjavajo zaobljeni griži in plitve doline, ki jih je izoblikoval dolgotrajni erozijski proces na apnencu. Površje, plitev kras, je vendar pokrito s prnjo toliko na debelo, da nikjer v okolici ne prihaja na dan golo skalovje. Prsti je seveda več v dolinicah, kjer imajo Regerčani najboljše njive, do-Čim je v pobočju zaradi odipla-kovanja odeja prsti tanka in so tam zato le slabše njive ali travniki, oz. »košenice«, kakor te travnate površine, ki se enkrat letno kosijo, označuje domača govorica.
Vas je za dolenjske razmere srednje velika. Šteje 58 hišnih številk in 266 ljudi. Domovi, ki sestavljajo »staro« vas, jedro vasi, so razporejeni strnjeno ob kolovozni poti ▼ obliki loka. Novejše hiše so raztresene po re-gerškem polju med vasjo in cesto, ki pelje i2 Novega mesta v Semič. Te so nastale večinoma v zadnjem stoletju, predvsem v razdobju med obema vojnama in po večini niso kmečke. Domovi, in še posebno gospodarska poslopja, so siromašni, kakršni prevladujejo v Podgorju. Kmečke hiše so nizke, pretežno grajene iz kamna in imajo večinoma le tri prostore: dve sobi in v sredi med njima vežo. Večina kmečkih hiš je postavljenih k bregu tako, da so tahko spodaj napravil? hlev in kletne ©rostore, zgoraj pa stanovanje. Take hiše imajo običajno lesen hodnik, oz. po domače
»gank«. V vasi je 14 hiš tega tipa, le da 4 od njih nimajo »ganka«. Ti domovi so seveda vezani na majhne posestnike, ki ne rabijo velikih prostorov in rudi zaradi skromnih sredstev skušaijo več prostorov spraviti ipod eno streho. Na ta način je maksimalno izkoriščen prostor in material. Nekateri kmetje imajo pod isto streho pod in hlev ali pod in klet, in sicer tako, da je hlev ali klet spodaj in pod zgoraj, dočim je stanovanjska hiša samostojno poslopje.
Iz katastrskih map je razvidno, da je bilo regerŠko zemljišče razdeljeno v tri dele: 1. Reger-ške njive, 2. Regerške košenice, 3. Regerški gozdovi. Kmetje imajo večinoma v vsakem delu po nekaj parcel.
Zgodovinar prof. Prankič piŠe v svoji razpravi: »Mehovo in RuDerČ vrh pa Podgorci«, da so mnoga naselja, za katere je značilna oznaka z besedico »vas«, nastala ali vsaj dobila svoje ime v času od XI. do XIII. stoletja. Po niegovem mnenju naj bi dobila Regerča vas svoje Ime po nekem RUdigerju. Iz kakšnih virov je avtor dobil potrebne podatke, da je lahko postavil omenjeno trditev, ne vem, ker tega ni zapisal. Če je ime germanskega izvora, je tudi zelo verjetno, da je vas nastala po XT. stoletju, ko se ie germanski vpliv v naših deželah s prodiranjem krščanstva močno okrepil. Vendar ni izključeno, da bi vas ne nastala že prej, sai ie bilo ozemlje ob Krki posel jno Je v predslovanski dobi in so Slovani radi postavljali svoja naselja v bližini starih poti in na orostorih nekdanjih selišč. Seveda je težko, oz. nemogoče točneje določiti starost vasi, ker zato man'«ka.io potrebni dokumenti. V starih zapiskih se Regerča vas omenja že v XIV. stoletju. An-
ton Peterlin piše v svoji knjižici »Drobtinice iz zgodovine župnije Šmihelske«, da je neki Peter de Rajtenburg zastavil 4 grunte v Regerči vasi že leta 1389.
Stara je Regerča vas in bila je priča trpljenju našega človeka, ko je preživljal temne dni svoje zgodovine. Lahko se na osnovi mnogih poročil zamislimo v mračno obdobje turskih vpadov, ko so tolpe krvoločnih Otoma-nov na majhnih in hitrih konjičkih vdirale preko Gorjancev v novomeško kotlino ter z ognjem in mečem pustošile našo domovino. Turki so prihajali prav v bližino Novega mesta. V večjih oddelkih so prišli v letih 1469, 1492 in 1547, manjši oddelki pa so zelo pogosto obiskovali novomeško okolico. Ker Novega mesta, ki je bilo dobro utrjeno, niso mogli zavzeti, so zato bolj divjali po okolici. Peterlin piše: »Posebne grozovitosti so Turki okoli Novega mesta uganjali leta 1492. Takrat so hiše podirali in požirali, može in žene davili, otroke na kole natikali ali jim glave razbijali, ljudi skupaj vezali in jih kakor živino v sužnost gnali. Gorje tistemu, ki takrat nt bežal o pravem času v zavetje novomeškega zidovja ali se skril v temne gozdove.« Kmetje iz okolice so torej našli zavetje pred Turki v Novem mestu, so pa zato morali pomagati utrjevati mestne zidove in tudi z dajatvami prispevati za obrambo proti Turkom.
Poleg fevdalnega biča in turškega zla so našega človeka mučile tudi druge nesreče. Bili so časi, ko je na Dolenjskem večkrat toča tolka. Slabim letinam je sledila lakota in razne bolezni. Peterlin pravi, da je bila 1529 leta tako huda lakota, da se je za en hleb kruha cela njiva do-
bila. Ljudje so od gladu umirali. Kuga je večkrat morila po Novem mestu in okolici. Leta 1625 je v Novem mestu umrlo za kugo 400 ljudi. V tem času je grof Paradajzar sezidal nad Regerčo vasjo cerkev Sv. Roka.
Regerča vas leži na robu nekdanjega mehovskega zemljišča, kjer se je to najmočneje drobilo in v tem tiči verjetno vzrok, da so imeli v Regerči vasi svoje podložnike kar štirje zemljiški veleposestniki: Ruperč vrh (naslednik Mehovega), Po^anci, Grm in Kapitelj.
Frankič piše, da so zemljiške gosposke skrbno pazile na podložnike, da jo svoje dolžnosti redno Ln točno izpolnjevali. Razlastitvena komisija na RuperČ vrhu je v dneh od 13. do vštetega 15. marca 1786. leta pregledala obveznosti podložnikov. — Komisarja »ta ugotovila, da so bUi zaostanki, z izjemo nezasedenih kmetijskih zemljišč, samo iz prejšnjega leta. Med podložnik! je bil tudi Matija Kralj, ki je domoval v Pangrč grmu. Po dajatvah sodeč je bil_ zemljak. Glede tlakt se je poprej dogovoril z ruperŠkim upraviteljem, da jo bo plačeval (najprej ne popolnoma) v denarju. Njegova obremenitev za leto 1785 je bila takale: Kontribuclja (po odbitku mesnega novčiča) — 5 f 46 kr, davek — 2 f 43 kr, gospoščinskl denar — 59 kr. letni delni odkup od maksimalne tlake — 5 f 30 kr, letni delni odkup od pre)ne tlake — 30 kr. K tem denarnim dajatvam, h katerim so se sedaj pa sedaj pridružili !e izredni deželni knežji davki, je treba dodati še drobne davščine v kopitnih, kokoših, jajcih in orfdi-vu. Prav tako je moral Matija Kralj odrajrovati Roperč vrhu kot desetinskemu  upravičencu deseti
snop od pšenice, rži, ječmena in ovsa, starič od prosa, lanu in kokoši, desetino od tele:, jagnet, prašičkov in čebeljnih panjev, a na vsezadnje še biro, ki sta jo dobivala bržkone stopiški župnik in njegov cerkovnik. Nemogoče je natančno ugotoviti ustrezajočo denarno vrednost vseh teh pisanih dajatev v naravi. Približni račun Kraljeve letne obremenitve bi znašal — po mnenju prof. Frankiča — vsaj 20 do 25 forin-tov.
Ko so ob času poslovanja razlastitvene komisije Štirje možje, ki so biLi zbrani iz vrst posan-Ških, ykapiteljskih in ruperških podložnikov, ocenili na mehov-ski^ in ruperŠki pristavi domačo živino, so Štirim najboljšim kravam prisodili vrednost po 10 f. Nekaj dni pozneje, 23. in 24. marca, se je vršila javna dražba. Takrat je bila veČina krav prodanih in za dve prvovrstni sta dala kunca 12 f 21 kr in 12 f 35 kr. če uporabimo te konkretne podatke, bi rekli, da te moral Matija Kralj, čigar govedo se po kakovosti brez dvoma ni moglo kosati z najboljšim ruperškim, prodati za poravnavo dajatev iz leta 1785 deželnemu knezu, ru-perški zpsposki itd. najmanj dve kravi iz svojega hleva. Kdorkoli Ima vpogled v kmečko gospodarstvo, bo moral reči, da obremenitev tega ruperškega podložnika ni bila lahka. Delal je bolj za druge kot zase in je takorekoč le rinil skozi živijenje. Njegovi podgorski sosedje so bolj ali manj delili z njim isto usodo. Pri tem pa je treba poudariti, da so bili glede življenjskih pogojev večji zemljiški posestniki še precej na boljšem od manjših.
Konec prihodnjič, i
^0129430
Slev.Sl ' DOLENJSKI  LIST  ' Stran *
j« & v miču
" Pred kratkim je pričelo podjetje Telekomunikacije z gradnjo nove stavbe, ki je potrebna za razširitev podjetja, kot je predvideno v •okrajnem družbenem načrtu. Podjetje je v ta naimen dobilo potreben kredit, ki pa ver-
i'etno letos ne bo v celoti iz-:oriščen. Poleg sedanjih stavb jnaglo raste novo poslopje, ki bo v kratkem tudi dograjeno. Podjetje Telekomunikacije na Vrtači sedaj zaposluje okoli 60 delavk, z razširitvijo obrata pa jih bo lahko zaposlilo še znatno več. •
Tudi mizarsko podjetje, ki je pred dvema letoma tako-rekoč začelo iz nič, se naglo širi. Prizadevni kolektiv tega
ftodjetja zasluži javno pohva-o. Velika naročila mizarskih izdelkov, ki jih dobiva pod-
i'etje iz Bosne in celo iz Ma-edonije, kot tudi od domačih odjemalcev, kažejo, da si je kolektiv pod , vodstvom Mar-
Gasilski kotiček
( Rajonalizocija društev
Na zadnji seji štaba brigade ©krajne gasilske zveze in na konferencah poveljuječega kadra, je bilo dokončno rešeno vprašanje o rajonalizacijl društev v na-6em okraju. Rajonalizacija društev ni bila tako urejena kot bi morala biti, saj so ponekod vasi popolnoma izpadle iz društvenih požarnih rajonov, tako, da se ni nobeno društvo čutilo odgovorno skrbeti za požarno varnost teh krajev. Po drugi strani pa smo imeli vasi, za katere so se zavzemala vsa bližnja društva. Takih primerov je bilo več. Posebno se je to pojavljalo tam, kjer so društva prejemala materialno ali finančno pomoč od prebivalcev. — Tehnični aparat zveze pa je to izpopolnil tako, da je sleherna vas zajeta in pripada pod oskrbo požarnovarnostne službe društvu, katero je najbližje in najbolj dostopno. Naloga posameznih društev pa ni le. da stopijo v akcijo takrat, ko že gori, ampak morajo v svojem požarnem rajonu zasi-guratl preventivno službo s tem, da redno pregledujejo kurilne naprave, poučujejo in opozarjajo ljudi pred nevarnostjo, ki lahko pride zaradi neprevidnosti pri postavljanju naprav za žganjeku-ho itd., skratka, paziti morajo, da do požara ne pride.
Službene vestt
1. Ponovno opozarjamo vsa dru-čtva, 'da tekom tega meseca poravnajo dolžne zneske bodisi ha članarini ali gasilskem materialu, v   kolikor  tega  še  niste storili.
2. Tajniki naj pošljejo statistično poročilo za četrto tromesečje 1954 do 1. I. 1955. Poveljniki naj
tina Vindišmana s kvalitetnimi izdelki in solidno postrežbo pridobil zaupanje. Podjetje pravkar dokončuje novo moderno mizarsko delavnico, za katero pred dvema mesecema ni bilo še sledu. 2e z novim letom se bo preselilo v nove prostore, ki bodo omogočili še večji razmah podjetja ter zaposlitev novih delovnih moči.
Tečaj zdravstvene prosvete, ki ga vodijo prosvetni delavci iz vrst učiteljstva, je v teku in predavatelji so z obiskom zadovoljni. Tečaj redno obiskuje nad 60 tečajnic.
Prihodnji mesec se bo začel v Semiču gospodinjsko izobraževalni tečaj- Tudi pri tem bo učiteljstvo aktivno sodelovalo. Želijo pa čim več j i obisk, saj je vsakemu koristno, da si pridobi čimveč znanja, ki ga dnevno potrebuje.
J. K.
To in ono iz Vršnih sel in Laz
Kako živimo na robu novomeškega okraja? Povsod delajo ob koncu leta zaključek dela, pregledujejo to in ono in sestavljajo načrte za prihodnje leto. Nekaj podobnega smo imeli ta mesec tudi v naših vaseh.
5. decembra je bil na Lazah roditeljski sestanek Mnogo staršev je prišlo in marsikaj so se pogovorili z voditelji iz šole. Vedno bolj čutijo starši in učitelji, kako potrebno je pri vzgoji skupno delo. Najbrž bodo imeli zato v tem šolskem letu še več srečanj po vaseh.
10. decembra je bil ustanovni občni zbor Rdečega križa na Vršnih selih. Na zbor je prišel tudi predsednik okrajnega odbora RK ing. Ivo Zobec iz Novega mesta. Povedal naim je mnogo koristnega o delu in vlogi RK- Udeležba je bila prav lepa. Hvaležni smo tovarišu Zobcu, da se je potrudil med nas in želimo, da bi nas še kdaj obiskal. Na zboru smo izvolili nov odbor in menim, da bo vnesel več dela v organizacijo.
tir
Volitve v odbore SZDL so za nami. Na zadnje smo jih imeli na Lazah. Novi odbor obljublja, da bo krepko prijel za delo- Tako tudi želimo. Odbor SZDL mora biti gibalo vseh ostalih organizacij in
pobudnik najnaprednejšega družbenega življenja. *
Pa mladina? Tudi tu je bila sprememba. Izvoljena sta bila dva nova odbora na Vršnih selih in Lazah, Pravijo, da nova metla dobro pometa. Upamo, da bo tako tudi z novimi odbori v mladinskih organizacijah. Mladina si Žetii pevski zbor, a nima pevovod-je.
Prejšnji teden so gasilci iz Vršnih sel s prostovoljnim delom očistili vodnjak na Lazah. Nekoliko pozno, vendar bolje kot nikoli.
Gradbena dela pri zadružnem domu kar lepo napredujejo in bodo kmalu končana. Zadružna trgovina se bo lahko še letos preselila v nove moderno urejene prostore. *
Na osnovni šoli že mesec dni posluje mlečna kuhinja-Otroci in starši so zadovoljni, saj se topla mlečna malica malim državljanom tako prileze.
Na koncu pa še nekaj; Dedek Mraz prihaja! Otroci ga težko čakajo. Upam, da jih bomo lahko presenetili tudi letos in da za svoje željno pričakovanje ne bodo opeharjeni.
M. P.
Osem nastopov pripadnikov JLA iz Novega mesta
Za Dan JLA — 22. december, so pripadniki JLA iz Novega mesta, v organizaciji Zveze borcev imeli osem prireditev v Novem me sit u in okolici. Na teh prireditvah so bili referati o pomenu Dneva JLA, sodelovala Je vojaška godba in cdvUni pevski zbori ter pripadniki JLA. Take prireditve so bile v Trebnjem, Dol. Toplicah, v
skrbijo za pravilno sestavo inven- i Šentjerneju in Novem mestu
tame pole, ki jo morajo poslati OGZ že v prvih dneh prihodnjega leta. Tiskovine za poročila in inventarne pole lahko dvignete vsak dan v naši pisarni.
OGZ Novo mesto.
Vse nastop« pripadnikov JLA so navzoč l pospremili z burnimi aplavzi. Poseben uspeh sta doživela pevca Matic in Kuoulovlč, ki sta pela dalmatinske narodne pesmi.   Nlo   manjSl   uspeh niso
Kmetje, delavci, gospodinje, uslužbenci!
Naročite se na
DOLENJSKI LIST
ki vas bo obiskal vsak teden. »Dolenjski Ust« je glasilo vseh Dolenjcev na področju Kočevske, Bele krajine ln novomeškega okraja. Je zanimiv, Je domač, sato naj pride v vsako dolenjsko hišo.
Naročnina za leto 1955 ostane Ista kot letos — 480 dinarjev, ia Inozemstvo 000 dinarjev. Lahko jo plačujete tudi Četrtletno.
Ce Želite prejemati naš tednik po polti, Izpolnite spodnjo naročilnico ln Jo dajte na poŠto! Ce naročite list svojcem, ki živijo drugod aH v inozemstvu, napišite njihov točen naslov, svoj naslov pa navedite spodaj, kjer je prostor sa podpis.
Ne pozabite na naše veliko nagradno žrebanje, k! bo meseca februarja!
Uprava »Dolenjskega lista«
Imele folklorne, recitatorske in glasbene skupine, ki so s spretno izvedenim programom naredile vtis homogenega in vigranega kolektiva in navduSUe Številne poslušalce In gledalce.
V vseh naštetih krajih so dale skupine isti, le malo spremenjeni spored. Venček srbskih ln dalmatinskih pesmi, makedonski, vojvodinski in srbski ljudski plesi so lepo izrazili bratstvo in enotnost naših narodov, saj so bili zastopani pripadniki vseh republik naše Jugoslavije, ki je tako bogata folklore, pesmi in glasbe.
Pripadniki JLA so vložili veliko truda v (priprave za ta spored, prizadevali so si, da bo spored čim lepši ln kvalitetnejši. Uspehi v Trebnjem, Novem mestu, v Dol. Toplicah, Šentjerneju in Bršljinu pričajo, da so se z vso resnostjo lotili svoje naloge, zato so tudi dosegli tako navdušenje in aplavz občinstva. Njihova velika zasluga Je, da Je bilo praznovanje Dneva JLA v Novem mestu * ln drugod tako slovesno.
Atanas Zdravkovskl
Strojniški tečaj v Ribnici
Okrajna gasilska zveza Kočevje je organizirala strojniški tečaj za strojnike ki upravljajo motorne briz-galne. Tečaja se je udeležilo 13 slušateljev iz raznih krajev kočevskega okraja in so vsi tečajniki položili izpite z dobrim ali odličnim uspehom
Tečaj je bil nujno potreben, saj je zadnja kontrola o pregledu motornih brizgala ugotovila, da je nad polovico motornih brizgata potrebnih popravila, okvare pa v pretežni večini nastanejo zaradi neznanja strojnikov. Z ozirom na to menimo, da je bila udeležba na tem tečaju premajhna, saj imamo v okraju nad 40 motornih brizgaln, kvalificiranih strojnikov pa komaj 20. Zato je umesten sklep upravnega odbora OGZ, da okvare,ki bodo nastale zaradi neznanja strojnikov, plačajo sama društva, ker le z ostrejšimi ukrepi bomo odstranjevali take in podobne slabosti-
Ortnek
V času od 14. do 15. decembra je bil v Ortneku seminar za poslovodje kmetijskih zadrug. Na njem so tečajniki dobili osnovne pojme o pravilni uporabi umetnih gnojil, pravilnem skladiščenju in sploh kako je treba ravnati z umetniki gnojili. Ta tečaj je bil zelo potreben. Znano nam je, da mnogo poslovodij v trgovinah ni znalo ravnati z umetnimi gnojili kakor tudi ne dajati   nasvetov kmetovalcem.
RAZPORED DELA NEKATERIH SEKCIJ DPD SVOBODA BRSLJIN
Knjižnica je odprta vsak torek od 17. do 19. ure v zadružnem domu. Šahovska sekcija posluje vsak torek od 17. do 21. ure v zadružnem domu. Čitalnica je odprta vsak torek od 17. do 21. ure v zadružnem domu. — plesne vaje mladine so vsak petek od 19. do 21. ure v zadružnem domu. Tamburaški zbor ima vaje vsak torek in četrtek od 18. do 18. ure v Šolski sobi železniške postaje Novo mesto.
Cas poslovanja Ljudske univerze, pevskih vaj, dramatskih vaj in ostalo  javimo naknadno.
Odbor »Svobode« Bršljln
»•••♦» ••«•••••• •••••• >•»•>
»DOLENJSKEGA LISTA«
Prva nagrada: RADIJSKI APARAT, vreden 40.000 dinarjev. — Druge nagrade: divan, kanta masti 18.50 kg, 2 m3 drv, več ročnih vozičkov, 500 kosov zidne opeke, moške srajce po 2200 din, ženski gojzarji, 10 kg riža, moški gojzarji, 10 kg sladkorja, 10 kg bele moke, 5 kg olja, moške srajce, steklenina - servisi in pod., lesena galanterija za gospodinjstvo, 3 kombineže, keramični izdelki, več steklenic likerja, malinovca, 2 trajni ondulaciji, razne knjige in pod.
NAROČNINA ZA LETO 1955 MORA BITI PLAČANA DO 51. JANUARJI 1955.
žrebeni bodo naročniki s celoletno in polletno plačano naročnino, žrebanje bo februarja!
S koso in grabi jami
Ko je šla Marija Bašeli gospodinja iz Osrečja pri Skoc-janu 2. julija letos po travniku mimo kmečkega delavca Stanka Ržena iz iste vasi, jo je Ržen začel zmerjati in jo tudi napadel. Nekajkrat jo je udaril kar s koso in ji med drugim prizadejal na levi roki 4 cm dolgo rano. Bašljeva se je branila kakor se je znala in ker je imela v rokah grabi je, je tudi ona Ržena oplazila po glavi in mu prizadejala rano na temenu, vendar je to storila bolj v silo-branu.
Na okrajnem sodišču v Novem mestu so Stanku Ržen u za ta pretep naložili en mesec nepogojnega zapora, Baši je vi pa 20 dni, pogojno za dobo enega leta. Oba morata plačati tudi stroške postopka in 500 din povprečnine.
Za 70 tisočakov 4 mesece
O žalostnih razmerah v občinskem čevljarskem podjetju v Škocjanu smo že pisali. Poslovodja podjetja Janez Obrč se je pred dnevi zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Novem mestu, ker si je v letu 1955 in deloma tudi letos prisvojil   70.S20    denarja iz
Dva tečaja v Žužemberku j blafaine podjetja
Da so bvle razmere v pod-
Pred dobrimi 14 dnevi se je začel v Žužemberku tečaj za obveznike predvojaške vzgoje. Nekateri mladinci so zelo zadovolj-ni", da si bodo zopet pridobili osnovno znanje ln radi hodijo k pouku slovenskega jezifcja in matematike. Fantje iz šolskega okoliša Sela-Zumberk pa bi Želeli tak tečaj na domači šoli, ker imajo dve ln pol uri hoda do Zužem1 berka.
Ta teden pa se Je pričel v Žužemberku tudi težko pričakovani kmetijsko-gospodarski tečaj. Med prvimi so se prijavila dekleta iz vasi Reber, potem pa tudi od drugod. Nekaj jih je celo iz okolice Sela-Zumberk. Drva bo prispevala občina, posodo in del stroškov pa organizator — Kmetijska zadruga. Tečajnic Je okrog 31 in so razdeljene za kuhanje v dve skupini, teoretične predmete: kmetijstvo, vrtnarstvo, gospodinjstvo, nauk o hrani, zdravstvo in družbeno-moralno vzgojo pa poslušajo skupaj dvakrat tedensko. Pri teoretičnem pouku ena skupina kuha, druga pa šiva. Kar lepo je videti toliko mladih deklet, ki so željne znanja in imajo voljo za delo. Začetek zelo dobro kaže. Vsak dan prihajajo nove, a vseh ne bo mogoče sprejeti.
M. k.
Dolenjski obveščevalec
Kino KRKA Novo mesto
33. decembra 1954 do 2. Januarja 1955: ameriški barvni tlim: v VRTINCU.
Kino Črnomelj
28. in 29. decembra: NA NEBU NI
CEST.
30. decembra 1954 do 2. Januarja 1955: LJUBIMEC NEW ORLE-AN S A.
Kino Dolenjske Toplice
25.   in   28.   decembra: ameriški
barvni film IVANHOE. 1. in 2. januarja: ameriški barvni
film:  LJUBIMEC  NEW ORLE-
ANSA.
Kino Jadran KoČev|e
29. in 30. decembra: ameriški film: VRNI SE MALA SHEBA.
31. decembra 1954 do 2. januarja 1955: ameriški film: RDEČE NEBO NAD MONTANO.
Kino Loški potok
24. do 26, decembra: KOBILICE.
■Tukaj odrežite-
DOPISNICA
UPRAVI
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Do  27. decembra:  dr. Vodnik
Miro.
Od 27. do 31. decembra: dr. Spl-ler Adolf.
Dežurna  zdravniška  služba i začne ob 7. uri zjutraj in se za ključi zadnji dan  dežurstva ob 7. uri zjutraj.
Preklic
Podpisani: Grčman Ivan, Grč-man Marija in Petek Marija, vsi stanujoči v Starem logu, OLO Kočevje, preklicu] emo žaljivke, ki smo Jih izrekli dne 8. avgusta 1954 v Starem logu proti Slekovec Ivanu, upravniku Kmetijske uprave stari log, kot neresnične in se mu zahvaljujemo, da Je odstopil od tožbe.
Grčman Ivan. Grčman Marija, Petek Marija.
PREKLIC Podpisana   Lavrlc   RozallJa lz
Kočevja, Zeljne 13, preklicujem ln obžalujem neresnične besede, ki sem Jih govorila proti Gole Antonu in Gole Ljudmili. Zahvaljujem se, da sta umaknila tožbo.
Lavrlč RozallJa
jetju več kot obupne, je pr Šlo na svetlo tudi na sodišču. Ker so v podjetju imeli v glavnem le popravila, starih čevljev, so poslovodja in ostali zaslužili zelo malo. Tako je Obrč včasih zasužil, kot>raz-vidimo iz obračuna plač, samo 5000, ali celo le dva tisoč din mesečno. Mora pa preživljati 6 otrok in bolno ženo. Občinski možje so vedeli za tako stanje podjetja, kar je potrdil predsednik občine na razpravi, vendar niso ničesar ukrenili, da se to popravi. Janez Obrč je bil obsojen le na 4 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let, povrniti pa mora podjetju poneverjeni znesek.
V dveh dneh dve prometni nezgodi
To je doživel, odnosno povzročil s prehitro vožnjo, šofer traktorja Franc Furar iz Šmalče vasi pri Šentjerneju-Z >Unimogomt kmetijske za-
V
druge Šentjernej je lani na Silvestrovo tako hitro vozil na cesti Šentjernej—Šmarješke Toplice, da ga je zaneslo s ceste v drevo, drugi dan je na isti cesti in z istim vozilom prav tako s prehitro vožnjo ogrožal javni promet in življenje potnikov. Pri obeh nezgodah je poleg tega poškodoval vozilo.
Na okrajnem sodišču v Novem mestu so Furerju prisodili zato dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Plačati mora tudi stroške in povrniti Državnemu zavarovalnemu zavodu 54488 din, kolikor znaša škoda na vozilu.
Kazen so mu zvišali
Jože Sladek iz Slatnika je bil pred meseci v Novem mestu obsojen na 4 mesece zapora zaradi tatvine čevljev. Nekaj dni zatem pa je bil od mariborskega sodišča prav tako obsojen na tri mesece zapora, ker si je »pomotoma« oblekel tujo suknjo, v kateri so bile tudi rokavice. Obe kazni so mu sedaj po zakonitih določilih združita v eno in tako bo sedaj sedel 6 mesecev.
Znancu je sunil aktovko
Po končanem delu je delavec pri Pionirju Franc Rajar iz Zdinje vasi zavil v gostilno pri »Dobri kapljici« v Bršljinu. Tja je prišel kmalu za tem tudi J. M., ki je položil aktovko poleg sebe na tla zraven točilne mize. To aktovko je vzel na piko Rajer, ki je sedel s svojo družbo pri drugi mizi. Ko je šel J. M. za trenutek ven. se je Rajer približal aktovki na ta način, da je prišel k točilni mizi ter položil na tla tudi svojo aktovko, potem pa pobral obe in ju odnesel pred hišo na kolo, kmalu nato pa domov-J. M. je hitro pogrešil aktovko in kmalu tudi zvedel kdo pride v poštev kot tat. Rajer ga je kot znanca že prej vabil da pride k njemu v Ždinjo vas in mu tudi v gostilni ponujal pijačo.
Drugi dan je J. M. res stopil v Ždinjo vas, toda ne na obisk, pač pa po aktovko, v kateri je imel med drugim 4 metre dolgo verigo za vezanje hlodov, nekaj malice, ser-
viet ter celo prvo stran Dolenjskega lista, na katerem je bil njegov naslov- Rajer je sprva odločno zanikal tatvino aktovke, končno je le priznal in jo privlekel iz podstrešja. Veriga Ln drugi predmeti so bili že pospravljeni, na sodišču pa je navzlic temu trdil, da ni vedel čigava je aktovka in celo, da jo je našel na cesti.
En mesec zapora bo morda Rajerja, ki je še mlad, poučilo, da je treba tuje stvari pustiti na miru.
Mali oglasi
»DOLENJSKEGA USTA«
Novo mesto
poštni o«, dni 33
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj družina v Ljubljani. Zafceljeno znanje kuhe. Poizve se v Novem mestu, Šolska  Ul. 6.
Kuptm več kolov, kostanjevih, okroglih, dolgih 2 metre. Naslov: Grabnar Tone, Trška gora, pošta Otočec ob Krki.
V najem oddam srednje veliko kmetijo z vsem inventarjem ln živino ob glavni cesti. Plut Martin, Črnomelj 52.
SLUŽBO DOBE
Tekstilna tovarna »NOVOTEKS« Novo mesto sprejme takoj v službo pisarniško moč za delo v komerciali. Pogoj: končan Ekonom, skl tehnlkum. — Javiti se v tajništvu »NOVOTEKS«, Bršljln do 10. lanuarja 1955.
Kmetijska zadruga Trebnje razpisuje službeno mesto zbiralca, oziroma nakimovalca Sivine ln Dolj?klh pridelkov. Pogoj: strokovna sposobnost prt navedenih odkupih, oziroma strokovni izpit za mesarsko obrt.
ji
Dobil le zavarovalnino »Dolenjskega lista"
Pepca Dirnbek iz Kr škega Je bila naša naročnica. 29. junija 1954 je nenadoma umrla zaradi1 zastrupljenja z nepravilnimi zdravili.
Ker je bila kot naročnica našega lista zavarovana za slučaj nezgodne smrti za 10.000 din, je Državni zavarovalni zavod nakazal možu pokojne Pepce Dirnbek celotno vsoto zavarovalnine brez odbitka. Denar mu je bil nakazan 17. decembra.
Ponovno pojasnjujemo vsem našim naročnikom, ki imajo plačano naročnino, da so zavarovani za prbmer trajne invalidnosti in za primer nezgodne smrti. S prvim julijem 1954 smo zavarovalnino še zvišali za 100 odstotkov, tako da so naročniki od tega dne dalje zavarovani za primer nezgodne smrti za 20.000 din in za primer trajne Invalidnosti, kot posledica nezgode, za 40.000 din! Za to ugodnost zavarovanja ni potrebno drugega, kot da imate v naprej plačano naročnino za Dolenjski list. Poslužite se te velike ugodnosti ln opozorite nanjo še svoje znance ln prijatelje! Dolenjski list misli na vas, tudi kadar ste v nesreči. V gornjem primeru nezgodne smrti Pepce Dirnbek je bila zavarovalnina izplačana še po stari lestvici, ker je nova pogodba med upravo Dolenjskega lista in Državnim zavarovalnim zavodom ^"pila v veljavo 1. julija, Dirn-be-kova pa je umrla dva dni prej.
v
Odbojka
V nedeljo je bil odigran v Črnomlju odbojkaški turnir za belokranjsko prvenstvo, ki so se ga udeležili le »Partizan« Semič, gimnazija Črnomelj in ekipa JLA. Največ znanja je pokazala ekipa gimnazije, ki je brez težkoč premagala oba rivala. Tekmovanje je bilo v gimaziji, ker je bil vanjski teren razmočen. Igra med »Partizanom« Semič in garnizonom Črnomelj je bila precej živahna, ker sta si obe stranki trudili priboriti zmago. Prvi set je bil najbolj zanimiv, ostala pa sta po kvaliteti zaostajala. Zmagali so pripadniki JLA z 2:1 (16:14; 7:15; 15:5). Moštvo gimnazije je v nezanimivi igri premagalo garnizon Črnomelj 2:0 (15:9: 15:11) in nato v še bolj nezanimivi igri »Partizan« Semič ravno tako 2:0 (15:5; 15:5). Lestvica prvenstva je takale:
Gimnazija Črnomelj 2 J 0 4:0 4 Garnizon Črnomelj 2*1 1 2:3 2 Partizan Semič 2 0 2 1:4 0 Gledalcev je bilo malo in niso pokazali toliko zanimanja kot bi sicer mogli. Sodniki so sodili zadovoljivo.
S A H
V počastitev dneva JLA sta bili odigrani v Črnomlju dve šahovski prireditvi. V soboto je prvo-kategornik Kobler igral simultan-ko proti 26 predstavnikom .TLA. Po štiri urni borbi je mojster zmagal 17 krat, 7 remiziral in dve partiji je izgubil. Premagala sta ga Kosanovič in Jovanovič,
V nedeljo pa so po uvodnih besedah šahovskih predstavnikov začeli šahovski dvoboi med SD Črnomelj in pripadniki JLA Črnomelj. Dvoboj se je končal neodločeno 10:10 in je potekal v prijateljskem vzdušju. Na prvih deskah so bili boli uspešni civilisti (3Vj : »/»). Najlepšo partilo sta pokazala Kobler in VlahoviČ.
KRATKE šahovske vesti iz Novega mesta
Brzoturn'.rjl SD Novo mesto za december bodo v četrtek, 30. decembra ob 19. uri in v nedeljo, 2. jainuarja. ko bo »Novoletni br-zoturnir«. Začetek tega brzotur-nlrja bo ob 9.30 v Mestni kavarni na Glavnem trgu.
Disciplinski odbor SD Novo mesto je znižal kazen Tonetu Sker-13"u v ukor, ker ie bila prejšnja kazen zaradi okoliščin, v katerih je bila izrečena, očitmo prehuda. K?zen tov. Sitarja je bila potrjena.
Sfmonlč in Molk zmagovalca
Za počastitev dneva ustanovitve nove JLA je TVD »Partizan« Črnomelj preskrbelo za presenečenje in priredilo tek po ulicah mesta — edinstveno prireditev te vrste v Sloveniji. Dobi pa še bolj na pomenu ker ga je organiziralo TVD društvo. Proga je bila zelo težavna, ker je bilo na nekaterih mestih precej razmočen teren. Presenečenj je bilo mnogo. Predvsem boljši sta se uvrstila Drganc (Partizan Semič) in Viš-maš (Partizan Novo mesto), ki sta premagala Kleina (Partizan Črnomelj). Tudi zmagovalcu te proge Simoniču je precej trdo Slo in ni tako prepričevalno premagal svojega tekmeca iz Semlča. Dosegel je čas 3:55.3 na 1400 m dolgi progi. Tudi med člani je za presenečenje preskrbel Molk, ki Je srednjeprogaš ln je dosegel zelo dober čas 8:53.0 na 2800 metrov. Takoj s starta so bili predstavniki JLA v vodstvu, vendar so ti opustili divji tempo in se je vodstvo menjavalo vse do 300 m pred ciljem, kjer je tudi odločal boljši finiš. DrugI je prišel Ra-dulovlč (8:58.4), nato Rlstič (9:03,6) ln Telatko (9:09.9). Precejšnje nerazumevanje do teka so pokazale ostale povabljene ekipe. Gledalcev je bilo okoli 300.
ODKUPUJE PO SVOJIH ODKUPNIH POSTAJAH III ZBIRALNICAH TER KMETIJSKIH ZADRUGAH
i i
t
svinjske kož** in plačuje nepoškodovane po din 200 za kilogram
KMETOVALCI. KLAVNICE — 0DERITE VSE PRAŠIČE IN ODDAJTE K02E NAŠI INDUSTRIJI!
MQY
42
Stran 4
•DOLENJSKI LIST«
Stev. 51
0 jamamaiih, hajdukih in še čem
V eni izmed zadnjih števillk T(edenske Tribune je naš znani dolenjski rojak Ivo Pirkovič v njemu lastnem sočnem slogu duhovito opisal nekatere dogodke, ki osvetljujejo krajevno zgodovino, posebej pa so važni kot pojasnilo k Trdinovim spisom in dnevnikom, ki jih izdaja v uredništvu profesorja J. Logarja DŽ3.
V tej zvezi želim dopolniti nekatere njegove navedbe, poslužujoč se pri tem spominov, ki so mi jih posredovali sedaj že pokojni predniki in jih je ponovno osvežilo pričevanje moje še živeče matere.
Družina Mačkovih je pri-šia z Moravskoga v Car- blate nek, kjer je Mach kupil manjše posestvo i ji je tam živel do smrti. Njegov sin - Er-Df'St Mach, znani lizik in filozof (1659— 19tb) je bil univerzitetni profesor v Grazu, Pragi in na Dunaju, Njenov osnovni nauk je bil, da temelji VSe naše spoznanje edinole na izkustvu. Človek je povezan z zunanjim svetom le preko čutnih znakov. Oblikovanje pojmov izhaja iz ekonomije mišljenja. Njegovi spoznavno teoretski nazori so imeli velik vpliv na teoretsko fiziko. Z njegovimi filozofskimi nazori je kritično obračunal Lenin, o čemer se je obširno razpisal 1. P. Mach je spisal več del, med njimi posebej: Mehanika v svojem razvoju; Osnove nauka o toploti; Analiza občutij in odnos fizičnega do psihičnega.
Oče velikega fizika je bil prosvetljenec in je vsepovsod težil za napredkom. Tudi v pogledu gospodarstva in kmetijstva. Prinesel je poleg svi-loprejke v naše kraje tudi velikega in lepega prelca jama-maja- Z njegovo pobudo ga je pričel gojiti tudi moj stari oče na Zaloški graščini. Medtem ko so sviloprejke z odmiranjem murv prešle, pa so se ja-mamaji dobro zasidrali vsepovsod, kjer so hrastovi gozdovi. Njihovo pedročje se stalno širi in jih je v svoji mladosti srečal profesor Branko Rudolf celo že v Slov. Konjicah. Razumljivo je, da so stalni gosti Novega mesta; opazoval sem dva lani, ko sta oino-tena opletala okrog svetilke 3-Na vratih«.
Profesor Mach je večkrat prihajal v Gor- Slatenek na počitnice in obiske. Kasneje so nastali v družini Machovih
nekakšni družinski spori, pa je prišel tja že sloviti fizik, da jih pomiri, imel je sestro Marie, ki je doraščala pri starših na Slatenku in je tudi-kasneje Čestokrat obiskala nekdanji dom in grobove roditeljev na vaškem pokopališču. Bila je zelo razgledana, liberalna in tenkočutna žena, ki je tudi pesni kovala, in sicer pesmi v prozi v smislu nekakšne panteisiične usmeritve. Z mojo pokojno teto Marijo Clarici so jo vezale prijateljske vezi. V njeni zapuščini so tudi pisma in pesmi Marie Machove in njenega nečaka, sina profesorja E- Ma-cha. Ta je imel namreč dva sina, eden je bil zdravnik, drugi akad. slikar. 2ivela sta v Monakovem, odnosno na očetovem domu v Haaru pri Monakovem. Zdravnik je mjo-ji teti najavil smrt svoje tete Marie in se je odslej tudi z njo dopisoval. Živel je v dobi inflacije v zelo težkih prilikah, bil pa je nasploh zeln pesimistično razpoložen. On je tudi javil duševno bolezen brata slikarja in končno tudi njegovo tragično smrt; odšel je bil namreč v bližnji gozd, od koder pa se ni več živ vrnil; omagal je v blodnjah in umrl.
Moja pokojna teta je zainteresirala preko prijateljice Marie profesorja Macha za znanstveno delo profesorja M. Markiča, ki je v intelektualni in dTužbeni izolaciji tedaj živel v Novem mestu. Studijo, ki jo je Markič poslal, je Mach zelo laskavo ocenil ter je bil mišljenja, da ima Markič pogoje za habilitacijo na univerzi.
Spominjam se, da je nekoč sprejela moja teta zelo obširno pismo Marie Machove, v katerem se je na široko razpi-
DESTILACIJA
IN PROMET ALKOHOLNIH PIJAČ
90
99
proizvaja:
PEL1NKOVEC 45*!; SLIVOV KO 45*1; SADJEVEC, RUM, MALINOVEC, MENTOL, CESNJEV, KAMJLJIN IN HRUSKOV LIKER TER BRINJEVEC
ODLIČNA KVALITETA — SOLIDNE CENE!
sala o svojem bratu profesorju, ki ga je, razumljivo, naravnost oboževala. Omenila je dvome, ki so se javljali v zvezi z njegovimi nazori; te je izrazil v, rečenici: »Das leh ist unchaltbar« (»Jaz je nevzdržen«). Spomin na Machove je na Slatenku še živ in ljudje vedo o njih le dobro.
Druga do-polnitev se nanaša na znani roparski napad na Zaloško graščino (Brei-tenauj. r raulein Marie ali kakor so jo tudi imenovali »Rau-ber Mane« je bila kasneje uslužbenka pri Langerju v Bršljinu- Prihajala je kot stara žena večkrat na obisk v Zaloško graščino, ki jo je imel nekaj časa v najemu moj stari oče in je bila v nji tudi rojena moja mati. Ona, njene sestre in bratje so jo radovedno spraševali, da naj ji pripoveduje o »ravberjih«. Rada je znova in znova pripovedovala, ker je nedvomno bil to v njenem življenju najmočnejši doživljaj. Bila je še mlado dekle v grajski službi, ko so prišli hajduki. Hlapec se je izmuznil in je stekel brž v Novo mesto po vojaško pomoč. Marie je bila sama doma in prav njo so dobili razbojniki. Odpreti jim je morala tudi klet, kjer so stali sodi polni vina. Odprli so sode, da je vino izteklo, ona pa je mašila luknje s krpami, ki si jih je trgala iz predpasnika. Pred odhodom so jo hoteli umoriti, a je bil kolovodja roparjev usmiljen z njo, češ mlada je še, naj živi. Denarja niso nič dobili, ker so Langerji vzeli s seboj v Ljubljano ves denar v nameri, da si tam nekaj kupijo. Vojaška pomoč je zares prišla, todu brez komandanta, ki je bil prav tedaj odsoten; četo je na svojo pest popeljal na pomoč podrejeni časnik. Most pri Vavti vasi je bil pokvarjen, a končno se je le posrečilo vojakom, da so prišli še pravočasno do gradu-Prišlo je do boja, tekla je kri
in eden od razbojnikov je padel. Vzeli so ga s seboj in zbežali preko Straže v smeri proti Beli krajini odnosno Hrvatski. Govorili so hrvatsko in so imeli obraze namazane s sajami. Epilog pa je bil ta, da je pogumni časnik dobil ukor, ker je na svojo pest odšel na pomoč.
Sploh je v zvezi z vojaško posadko še bolj pa v zvezi z meščansko gardo več duhovitih pa tudi hudomušnih zgodbic, ki morda niso čisto resnične, a vendarle dobro karak-terizirajo avstrijsko operetno farso in duhovitost domačinov. Tako se spominjam, da so doma pripovedovali, pa ne vem več ali je bilo to v zvezi z roparskim napadom na Gra-carjev turn ali morda na Luknjo, o podobnem pripetljaju-Oddelek brambovcev je s komandantom na čelu odšel na pomoč. Tiho so se razmestili v kritju koruzne njive in so imeli prav pred seboj šoton-šče hajdukov. Komandant je ukazal ogenj, a zaradi lahkega dežja se ni užgal smodnik in so le znklepetali petelini. Preplašen je lakoj za tem odredil: »Eantje sedaj se pa pravi bežat!« Ali pa drugič ob podobni priliki, ko so se v temni noči približali ogroženemu gradu, pa se je oglasil z vrha stolpa mogočni »brrrr« »rauberhauptmana« in so jo vsi vprek ucvrli v zavetje mesta. Marjan Mušič
Smrt v avtomobilih
Neka ameriška poučna revija trdi v eni svojih letošnjih številk, da je na ameriških cestah, odkar so avtomobili, poginilo od avtomobilskih nesreč več ljudi kakor ameriških vojakov v vseh vojnah, v katerih so Združene države doslej sodelovale. Samo lani je pomrlo zaradi avtomobilskih nesreč 38.000 Amerikancev, ranjenih pa je bilo 1 milijon 400 tisoč. Lepa številka.
Topli zimski kapi za fantka in deklico
Za Novoletno jelko lahko razveselite sina ali hčerko s toplo volneno ktpo, ki jo naredile takale:
1- vrsta: pletete 1 desna, t leva zanka, ki pa je ne pod-pletete.   temveč le predene-
te hkrati z ovojem z leve na
desno pletilko, 1 desna, 1 leva nepodpletena;
2. vrsta- same desne zanke (ovoj in levo nepodpleteno zanko spletite skupaj ,
3. vrsta: 1 leva nepodpletena. t desna itd.
4. vrsta je enaka drugi, 5.
je enaka prvi, šesta drugi, sedma tretji itd- Pletite s čim debelejšimi iglami, da vzor-ček lepo izstopi. Za dekliško kapo nasnujte približno 65 zank in delajte 15 cm visoko. Za vložek zadaj nasnuje 16— 20 zank, pletite 10 cm visoko, zatem snemajte v vsaki drugi vrsti po eno zanko. Vložek všijte na notranji strani skupaj s kapo. zatem pa na licu še všijte fob.
Na spodnjem robu kape pripletite rob iz nekaj vrst bisernega vzorca (1 leva, 1 desna, 1 leva), da se kapa lepše oprime vratu, končno spletite primerno dolga trakova, ki ju zavezujete.
Deška kapa je v istem vzorcu in je iz 65 zank ter ca. 8 centimetrov visoka- Pletete vzorec na dveh debelih pletil-kah, zatem pa predenete na štiri tanjše pletilke ter delate v krogu t>ri centimetre visoko (2 desni, 2 levi). Zatem snemajte po dve in dve zanki skupaj, nadaljujte 1 desna 1 leva 2 cm visoko, v naslednjih treh vrstah pa spletite še preostale zanke po dve in dve skupaj. Kapo zadaj znotraj lepo sešijte in pripletite ob ušesih po 10—12 zank 3 cenlimere dolgo. Snemajte v vsaki vrsti po eno zanko, da vam ostanejo Še 4 zanke, ki jih pletete, dokler ne dobite dovolj dolgih trakov za zavezo van je. Vrh kape krasi bogata čopka (cofek).
OD KOD NAZIV KARTEL J EVO
Nemara je kdo že pomislil, kje se je vzelo to zveriženo ime za visico pod Hmeljni-kom. Naše vasi imajo vse bolj preprosta imena, ki povedo njihovo lego (Gora, Polje) ali značilnost (Orehek, Kamence, Brod) ali kaj podobnega. Malo je pravzaprav nazivov, o katerih moramo pomišljati, kako so nastali. Za nekatere uiti jezikoslovci niti zgodovinarji ne najdejo izvira. S Kar-teljevim ni tako hudo, vsaj vaščani si tako tolmačijo. Pravijo, da so ime za svojo vas dobili takrat, ko se je zidaj grad Hmeljni k. Grof si je hotel postaviti trdno domovanje, zato so morali zidarji delati malto, z morsko vodo. Najel je voznikov od blizu in daleč in težki vozovi z velikimi sodi slane vode so ropotali proti Hmeljniku. Ker je bil prostor, kjer so zidali grad, takrat še ves skrit v senci temnih gozdov, tujci niso mogli uganiti pori proti gra-diHšču, pa so spraševali kmete pod hribom za pot. In kmetje so odgovarjali: Kar t' levo! Ker je bilo precej voznikov doma od morja, so to izgovarjali po svoje: Kar t, ljevo. Beseda je bila tolikokrat izgovorjena, da je niso več opustili in so tudi vas pod Hmeljnikom začeli imenovati Karteljevo, in ime je ostalo.
D. Z.
Obračun dela KD Dušan Jereb v Novem mestu
Člani najmočnejšega kulturno-prosvetnega društva v Novem mestu, KD Dušan Jereb, so se v soboto, 11. decembra zbrali na občni zbor, da sebi in javnosti predlože obračun o svojem delu. To delo je bilo prav uspešno in razgibano. Poročilo tajnika, Izčrpno in jedrnato, s prikazom in analizo dela, lahko služi za vzgled, kakšna naj taka poročila bodo. Društvo ima tri sekcije: gledališko, orkestralno in pevsko, h gledališki pa spada Se mladinski odsek. Godba, ki Je gostovala v društvu, se je osamosvojila v Godbeno društvo Novo mesto.
Gledališka sekcija je dala 6 premier; Benelljevo Ljubezen treh kraljev, Flnžgarjevo Našo Kri, Maughamov Sveti plamen, Borove Raztrgance, Tlemeverjevo Mladost pred sodiščem in Kresnička (mladinska). Vseh predstav je bilo 24, ogledalo pa si jih je okrog 6300 ljudi.
Orkester, ki sedaj šteje le 12 članov in si mora Izposojati godbenike JLA. Je dal dva kvalitetna samostojna koncerta In štiri skupaj z moškim pevskim zborom, sodeloval jc pa seveda še pri vseh proslavah in prireditvah.
Pevski odsek, oziroma moški pevski zbor je letos dosegel izreden uspeh in razvoj. Šteje 32 pevcev. Zbor je imel 62 nastopov, od tega H samostojnih koncertov — v Novem mestu, Slovenskih Konjicah, v Novem Celju, na Bledu ln po okraju, s kvalitetnim programom in kvalitetnim petjem Je bil povsod navdušeno sprejet, sedaj pripravlja turnejo po vzhodnem Štajerskem.
Društvo se je borilo z raznimi težavami — prostori, garderoba, kulisama, finance, pa jih je še nekako srečno premagalo. Na občnem zboru Je bila izrečena posebna hvala vsem, ki so društvu moralno in materialno stali
2.
Program prireditev za Novoletno jelko v Novem mestu
1. Otroški film v dneh od 27. decembra do 1. januarja, za mladino brezplačno, starši vstopnina.
V sredo 29. decembra ob 3. uri popoldne »KRESNICEK« v Domu ljudske prosvete za predšolsko mladino.
V četrtek 30. decembra ob 10.30 dopoldne »KRESNICEK« v DLP za šolsko mladino.
V četrtek 30. decembra ob 3. uri popoldne POGOSTITEV OTROK OSNOVNE SOLE, isti dan ali dan kasneje POGOSTITEV PIONIRJEV gimnazije.
V četrtek ob 4.30 popoldne SE BO PRIPELJAL DEDEK MRAZ pred Vrtec in bo OBDAROVAL PREDŠOLSKE OTROKE.
Prostor pred Vrtcem bo pravljično urejen kot lansko leto. 200 pionirjev bo obiskalo dedka Mraza v Ljubljani, kjer si bodo ogledali tudi mladinsko prireditev. Točen program bo objavljen na letakih.
DRUŠTVO  PRIJATELJEV MLADINE v NOVEM MESTU
5.
ISKRICE IN OGORKI
Na
Poslanstvo miru
daljnji   vzhod   poletel je »GALEB«,
da mir bolj trden bil bi, svet bolj lep. Belokranjskega Kmetijskega tedna nauk
Pomoč kmetijstvu je učinkovita, če kmet in agronom se skup učita.
Decembrska tožba okorelega nazadnjaka
Oh, stari časi so docela preč; kar ta oblast je, še snega ni več. Zaman si pel
Zaman si godel in popeval, čriček:
to, kar prodajajo, ni več tvoj cviček!
Koprneči vzdih Novomeščank
Joj,  kdaj  trenutek srečen bo prišel,
ko Francelj bo »V vrtincu« zavrtel!
Ob požaru prosvetnega doma v Črnomlju
Kdo je gradil pri njih to čudno
reč:
premajhen   dimnik, preveliko
peč?
Kočevska želja
Priskrbi iger, dobri dedek Mraz, za naš teater; ne pozabi nas! Bridkosti novomeških Brežanov Zaklon gradijo, poka čez in prek;
no, lep zaklon, če bo odneslo Breg!
Tolažba ln skrb
Bo  kmalu  konec leta starega;
kdo ni, ki že račun Silvestrov tare ga?
ob strani, zlasti LO MO, okrajni odbor LP in OLO, pa tudi nekatera podjetja in ustanove so imele precej razumevanja (Kremen, Železnimi in še katero).
Vse kaže, da bo društvo v prihodnjem letu, kar se tiče materialnih pogojev, »laže oralo«. Obljubljena mu je krepka pomoč ljudskega odbora mestne občine. Tako se bo lahko močno razvil« in še uspešneje napredovalo, da bomo res lahko rekli mestno gledališče, mestni orkester in mestni pevski zbor. z dotacijo OLO bo pa društvo lahko gostovalo tudi po deželi ln tako opravljalo na tem področju Dolenjske svoje plemenito poslanstvo.
Od gostov so se tega občnega zbora udeležili zastopnik LO MO tn sveta za prosveto in kulturo pri LO M O prof. Janko Jarc, načelnik tajništva za prosveto prt OLO Slavko Kastelic, predsednik okrajne Zveze ljudskoprosvetnlh društev Jože Zamljen, zastopnica prosvetnih delavcev, rav. gimn. Palma Kasesnik in predsednik DPD Svoboda iz Bršlina Janez Udovič.
Priprave za Izdaja turističnega vodiča po Dolenjski
Na zadnji redni seji upravnega odbora Turističnega društva Novo mesto so med drugim razpravljali tudi o pripravah za izdajo turističnega vodiča po Dolenjski. Prvotno je nameravalo novomeško Turistično društvo s pomočjo ostalih organizacij izdati turistični vodič samo za novomeški okraj. Ker pa je Dolenjska, zlasti okraji Novo mesto, Kočevje ln Črnomelj, v turističnem pogledu nekaka celota, je bil na tej seji dan predlog, naj bi za vse tri okraje izdali skupen vodič. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo zbral vse gradivo in stopil v stik s turističnimi organizacijami v sosednih okrajih glede skupne izdaje turističnega vodiča. Do spomladi mora biti Že natiskan.
CDlOiC
»Veš, Polona — bova morala le
kupiti samokolnico. Jaz sem že ves polomljen!«
TAKOJ SE VPIŠITE V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE, DA NE OSTANETE BREZ KNJIŽNIH ZBIRK, KOT SO OSTALI TISOČI LETOS!
Lovska nezgoda
»To pa najbrže ni bil nepreviden lovec, ampak tvoja žena!«
H G. Wels:
Zaklad na otoku
Čoln se je bližal kopnini Na lem kraju morski za! j ni bil zaprt; presledek na beli progi obalnega peska ie kazal, kje se potok izteka v morje. Gosta, temnozelena in neoskrunjena hosta se je razgrinjala po vseh obronkih bližnjih gričev. Na tem kraju je segala malone do obale. Daleč za njo je bilo megleno in nejasno videti visoke planint, podobne nenadoma zaledene-lim valovom. Morje je še vse-vdUj bilo mirno — komaj opazna plima je šele prihajala. Nebo je bilo brez slehernega oblačka.
Mož na krmi je nehal veslati.. »Biti mora nekje tu bl> zu,« je dejal. Odložil je veslo in stegnil rpke predse proti gozdu.
Tovariš je 5e dalje sedel na kljunu in pozorno motril fcop-nino. Razgrnil si je čez kolena list orumenelega papirja
»Na, poglej, Evans.« e dejal
Govorila sta potiho, usta sta Imela skrepenela m suha.
Mož z imenom Evans je opo-tekavo stopil na dr\»gi konec čolna in čez rame svojega tovariša pogledal na razprostrto listino.
Kar je bilo zarisano na papirju, je biio podobno primitivnemu zemljevidu. Od premnogih zvijanj je bila ta mapa malone čisto razcefrana in mož na kljunu je pravkar se-
stavljal posamezne kose, .Na mapi je že bilo videti nespretno narisane črte tega zaLva
»Tukajle, vidiš,« je rekei Evans, »tole je obala zaliva tole pa ustje potoka. Z dolgim nohtom kazalca je šaril po zemljevidu.
»Tale cikcakasta črta je gotovo potok ... zlodja, nič bi mi ne škodilo, če bi nekaj popil.., tale zvezdica je pa tisto mesto«.
»Poglej tole razsekano črto,* mu je reke) mož z zemljevidom na kolenih; »to je smer. drži pa od ustja do prve skupine palm. Zvezda je na mestu, kjer je smer najbližja za-vinku reke. Vsekakor bova opazila ta prostor, ko bova lin skozi laguno.«
»Čudno,« je po kratkem pomisleku dejal Evans, »kaj pomenijo vsa ta majhna zname-nja? So ko neki načrti za hi^o ali kaj podobnega, ampak zakaj vse te pšice kažejo zdaj v to zdaj v ono smer? Mi ne gre v glavo. Kakšne črte pa so to?«
»Kitajske,« je povedal mož z zemljevidom
»Jasno! On je bil Kitajec,« je dejal Evans.
»Vsi so bili Kitajci,« te odgovoril tovariš.
Sedela sta nekaj minut tn opazovala kopnino, čoln pa le počasi oral gladino morja. Evans je pogledal na veslo.
»Zdaj si ti na vrsti, da veslaš, Hooker,« je rekel.
Tovariš je mojče zvil mapo in jo vtaknil v žep Pozorno ie stopil mimo Evansa in prijel za veslo. Veslal je leno, kakor človek, ki je izčrpal vse svoje sile.
Evans je s priprtimi očmi opazoval tok bistrega potoka, ki sta se mu čedalje bolj bližala. Nebo se je slepeče bleščalo, kajti sonce je bilo malone že nad glavo. Čeprav sta bila sedaj tako blizu zaklada, Evans vendar ni čutil navdušenja. Veliko razburjanje v boju za zemljevid in dolga nočna vožnja v tem čolnu, brez hrane mu je »požrla vso moč«, kot je dejal malo prej Skušal se je zbrati, misleč na dragocene palice, ki jih je bil omenil Kitajec, toda misli so mu uhajale na vse strani. Vedno znova pa so se vračale s predstavo sladke vode, žuboreče v potoku, in ga spomnile na neznosno suhe ustnice in grlo. Potem je na pol zadremal.
Le nejasno se je zavedal, da je pred njima otok, ker so ga motili čudni prividi Spet je bila krog njega noč, ko sta t Hookerjem zvedela za Kitaj-čevo skrivnost. Videl je z mesečino obsijana drevesa, majhen, trpoleč ogenj in temne like treh Kitajcev, ob*.j.in h na eni strani s srebrno mesečino, na drugi pa z odsevi ognja Slišal je, kako govorijo v nerodni angleščini, ker *0 blU doma iz raznih .provinc in se nismo mogli sporuzumetl z
domačimi narečji. Hooker je prvi zaslutil o čem govore, nato je opozoril še njega ...
Potopljena španska galija s Filipinov in njen zakopani zaklad — to je bil stržen vse zgodbe. Rešeni ostanki moštva na nekem otoku, kužna bolezen, za katero jih ie mnogo pomrlo, neki spor ali kaj in potem odhod teh zadnjih članov posadke z otoka O možeh in čolnih živa duša ni slišala več. Potem je pa Cang-Hi, komaj pred letom dni, ko je po naključju hodil po oba'i odkril palice zlata, skrite ie dvesto let. Cang-Hi se ni vrnil na svojo ladjo, odkriti zaklad je spet zakopal, popolnoma sam, da ohrani skrivnost zase. Sedaj potrebuje pomoči da se vrne na otok in zaklad vnovič izkoplje. Majhna zemljepisna karta je plapolala v odsevih ognja in glasovi Kitajcev so postali tišji. Kaj zanimiva zgodba za dva angleška potepuha I
Evansov sen je dosegel trenutek, ko je držal v rokah Cang-Hi j evo kito. Pretkano, drobno obličje Cang-Hija, sprva besno ko razkačen gad, nati-pa preplašeno, obupano ln proseče, ie vse močneje raslo iz sanj. Na koncu se je Cang-Hi smejal, smejal na najbolj nepolmljiv in vznemirljiv način. Vse je nenadoma postal"1 strašno neprijetno, kakor se večkrat zgodi v sanjah. Cang-Hi je prosil in pretil. Evans je v snu videl kupe in kupe zlata. Cang- Hi pa se je upiral in mu branil, da se dokoplje
zaklada. Zgrabil je Kitajca za kito — kako velika je bila ta žolta spaka, kako se je bori; in režal! Postajal je vse večji. Bleščeči kupi zlata so se na lepem spremenili v prasketa-jočo peč in orjaški vrag, čudno podoben Cang-Hiju, toda z velikim črnim repom, mu je začel lučati v usta oglje...
Zdramil se je; bila sta že na koncu lagune.
»Tamle so tri palme. Prostor je nemara nekje okrog grmovja,« mu je dejal Hooker
»Zapomni si. Ce greva do ti-stegale grmovja, od tam pa v ravni črti proti gozdu, ga morava najti.«
Zdaj sta že jasno videla ustje potoka. Ta pogled je Evansa razživel. »Pohiti, prijatelj, sicer bom moral piti tole morsko vodo!« Gnetel je prste in napeto motril srebrni odsev potoka, ki je med belimi pečinami in zelenimi obronki žuborel v morje.
Tako sta priveslala do ustja Hooker je s prgiščem zajel
' ■— Tukaj odrežite■
vode in obliznil dlan, pa je takoj izpljunil. Malo dalje je poskusil. »Zdaj je že dobra,« je dejal. Oba sta lahkotno začela piti.
Evans je prijel za veslo in priveslal tik k oboli. Zdaj &ia se morala izkrcati na kraju, kjer je gosto grmovje malone zaprlo pot na kopno.
»Morava se prebiti skozi to grmovje na morsko obalo, od koder bova spet videla najine palme« ie dejal Evans.
(Nadaljevanje prihodnjič)
NAROČILNICA
Naročam 1 izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov:
Ime in priimek: .... „___________^ _______
Poklic:______________________________
Kraj: _^___j_.______________
Posta:_       ,_______uiiri _____
Časopis pošljite na gornji naslov od dna ........_ __________________________...........___
naprej. — Naročnino bom rodno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pfol+MM odpovedi lista. ■
Dne .......„.„,„,',„„, ..........
lastnoročni podpis