Diana Hudolin Ples je njena ljubezen in njeno življanje: intervju z dr. Meto Zagorc Predstojnica katedre za ples, ucite­ljica plesa na Fakulteti za šport, av-torica mnogih knjig, clankov, bivša predsednica Plesne zveze Sloveni­je, plesna strokovnjakinja ... vse to in le ena ženska – dr. Meta Zagorc. Kot vemo, je veliko naredila za to, da je Slovenija prepoznavna po ple­su. S televizijsko oddajo Euroritem je na tisoce žensk spravila v telova­dnico. V pogovoru razkriva, od kje izvira vsa ta njena energija. Mnogi vas opisujejo kot plesno kopje. Tega verjetno niste pricakovali (smeh). oziroma se mi zdi, da je moje poucevanje strokovnjakinjo. Zanima me, Bila sem tudi clanica dolenjske atletske re-moje poslanstvo, potem je vse zlahka. To kdo vas je navdušil za ples ozi-prezentance, vendar sem se morala v študij-povem tudi vsem študentom, kadar jih vi-roma kakšni so bili vaši plesni skih letih odlociti med življenjem v troje in dim, da se vlecejo okrog kot megle, zunaj pa zacetki? atletiko. Tako sem se odlocila za ljubezen. je lep in soncen dan. Moji zacetki plesa segajo v Gimnazijo Novo Zanima me, od kod crpate vso Glede na to, da ste avtorica vec mesto, kamor je prihajal plesni ucitelj Tone to energijo. Bila sem prica vašim knjig, profesorica na Fakulteti Arko. Ob sobotah ni bilo vecjega dogodka, plesnim uram in zdi se mi, da za šport, bivša predsednica kot so bile njegove plesne vaje, na koncu vsak dan znova žarite. Plesne zveze Slovenija in še bi leta je bilo tudi plesno tekmovanje. Ko sem lahko naštevali, me zanima, odšla v Ljubljano študirat, sem s plesom za Energijo clovek jemlje iz odnosa do življenja, kako vam uspe vse te aktivnosti nekaj casa prekinila, v 3. letniku pa sem po-mogoce se nekateri tudi rodimo z vec ener­ usklajevati? novno po malem zacela. Za vrhunski tekmo-gije. Energija izhaja iz pohlepa po življenju, valni ples sem imela priliko šele po koncani ali pa iz tega, koliko si predan kakšni stvari na Ples ti vedno da neko disciplino, neko orga­fakulteti. Poleg tega sem se v mladih letih tem svetu. Kadar imaš delo rad, potem ti to nizacijo. Katarina Venturini nam je predsta­ukvarjala tudi z atletiko, in sicer metala sem ne predstavlja nobene težave. In jaz cutim vila, da je plesni dan zelo discipliniran; ve se, kdaj se vstaja, kako poteka celotni dan in kako si razporedimo delo. Z leti ugotavljam, koliko svojega casa sem posvetila karieri in kje je bil tisti primanjkljaj casa, ki bi ga lahko posvetila svoji družini, pa ga nisem mogla. Takrat, ko smo še plesali, sem imela majhne­ga otroka in še danes imam slabo vest, ker se mu nisem posvecala v taki meri, kot se sedaj posvecam svojim vnukom. Kaj menite o slovenskih plesalcih. Imamo izredno dobre plesalce; to kažejo re-zultati, bodisi na evropskih, svetovnih prven­stvih in to v vseh plesnih zvrsteh. V Sloveniji imamo svojevrstni sistem, da gre lahko vsak šolar skozi nek sistem plesnega šolanja, kjer je ples vpleten v ucne nacrte, kjer se vsak-do sreca z valeto in potem z maturantskim plesom. Predvsem pa imajo plesni klubi mo-žnost, da izberejo veliko število otrok, ki se danes zacnejo ukvarjati s plesom že v zelo mladih letih. Seveda, ce hoceš dobiti vrhun­ske rezultate, moraš zelo dolgo casa vztrajati v plesu. Ce hocemo doseci dobre rezultate, moramo imeti odlicne domace strokovnja­ke (kar jih je pri nas v Sloveniji veliko in tudi slovijo vse naokrog). Potem pa moraš imeti dolocene pogoje, prostore, plesne studie, plesne ucitelje in kar je najpomembnejše, plesalec mora imeti dolocen motiv, zakaj plesati. Bi mogoce osebno izpostavili katerega od slovenskih plesal­cev ali par, ki vam je najljubši? V letošnjem letu je Plesna zveza prvic po­delila priznanja dvema plesalcema, ki smo ju proglasili za ambasadorja plesa. To sta Anže Škrube in Nika Kljun. Tudi vsi tisti, ki so postali svetovni prvaki, so neverjetni plesal­ ci. To so plesalci, ki zaplešejo tako dobro, da meni stopijo solze v oci in me spreleti srh. Gotovo med take plesalce spadata tudi Šku­fca in Venturini, ki sta vrhunsko promovirala slovenski ples. Potem imamo tu še vse hip hoperje, breakerje, ki prodirajo v svetovno špico. Se vam zdi, da so slovenski ple­salci dovolj cenjeni s strani naše države? Zato, da se nekoga ceni in pozna, je potreb-no prodreti v medije. To je že 10 let ali pa še vec problem te zveze, ki je sicer med najbolj uspešnimi športnimi zvezami, ne samo tukaj pri nas, tudi v svetovnem plesnem prostoru. Problem je nepokritost medijskega prostora. Vzgojili smo že nekatere novinarje na podro-cju plesa, pa se je potem vedno znova izka­zalo, da jih bolj rabijo na drugih podrocjih. Mogoce bo treba narediti tudi korak naprej v tej smeri. V plesu je gotovo najslabša tocka to medijsko pokrivanje in sponzorstvo. Bolj kot si medijsko prepoznaven, vec imaš mo-žnosti, da dobiš sponzorja, ker vsak sponzor mora videti tudi tvoj ucinek. Letos ste se upokojili. Dolga leta ste poucevali na Fakulteti za šport, zato me zanima, kaj boste poceli zdaj? Ne boste nic pogre­šali vsakodnevnega posredova­nja znanja in poucevanja plesa? Seveda bom pogrešala, ampak zaenkrat mislim, da bom še vedno malo ucila, ker to zelo rada delam. Drugace me pa caka kita­ra, ki sem si jo kupila že pred leti, zato da se bom naucila nekaj akordov in da bom lah­ko prepevala. Potem imam tudi že slikarsko orodje in slikarsko stojalo za platna. Vabijo me tudi v svetovno plesno zvezo, da bi iz­peljali izobraževanje trenerjev in sodnikov v vecji meri. Rada tudi kaj preberem, grem v kino, v gledališce, kjer imam še tudi nepokri-to polje. Tudi jogo si želim spraviti v življenje na Fakulteti za šport. Misel, katero bi delili z bralci revije Šport za konec: Hmm … mogoce od Malarmeja: »Ples je vecna interpretacija poljuba«. Ali pa »lajf je magic«. Magic je gibanje, sinonim za energi­jo, da se zaveš trenutka tukaj in zdaj. Veseliti se moramo svojih dosežkov. Nekateri veliko­krat pozabijo na to. Zato bodimo pozitivni in zacutimo magic v sebi.