primorski utp PORTOROŽ APRIL 2000 leto 6 številka 74 cena 120 SIT ■C Banka Koper BERNARDIN GRE V PRODAJO Kdo bo krmaril? Združitveni kongres SLS in SKD v ljubljanski Festivalni dvorani v soboto, 15. 4. 2000, je uspel. Ime nove združene stranke je SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, njen predsednik Franc Zagožen. Nova stranka, ki še ni registrirana, je še pravočasno, v soboto ob 23. uri in 38 minut, vložila kandidaturo za predsednika vlade. Kandidat je dr. Andrej Bajuk. Zdaj mora predsednik DZ dr. Janez Podobnik najpozneje v soboto sklicati sejo DZ, na kateri bodo poslanke in poslanci volili novega predsednika vlade. Nova konzervativna desnosredinska stranka sedaj vneto išče manjkajoče glasove podpore. Odprli Studio Galerijo Gasspar Piran Matejina risbica uspela med 300 predlogi Piranske županja Vojka Štular je v sredo, 12. aprila ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske palače v Piranu priredila sprejem za Matejo Prunk, učenko OŠ Cirila Kosmača Piran, ki je s svojim predlogom (risbico, ki ponazarja neločljivost zemlje in sonca) zmagala na natečaju za Zastavo miru. Natečaj ob letu miru so organizirali Poštna administracija Združenih narodov (UNPA), Mednarodni olimpijski komite (IOC) in Projekt ZN za globalno poučevanje in učenje. Mateji so na sprejemu čestitali tudi Harald Schober, direktor Poštne administracije OZN z Dunaja in Tomaž Zajc, predsednik slovenske sekcije Mednarodne olimpijske filatelistične zveze. Matejino delo bo postala uradna znamka Združenih narodov in bo predstavljena na Olimpijski razstavi znamk v Sydneyju, kamor bo odpotovala tudi Mateja. Matejinega uspeha sta vesela tudi njena mama Vesna in oče David ter seveda mentorici Nadja Janko in Bojana Turk. DeSUS poslal oni to pismo Državnemu zboru Tristo članov DeSUS-a in simpatizerjev stranke, udeležencev izleta s katamaranom na Brione, je 16. 4. 2000, spričo neobičajnih dogodkov na političnem prizorišču v zvezi z volitvami, poslalo odprto pismo poslankam in poslancem DZ RS. DeSUS soglaša s predlogom predsednika države Milana Kučana, da ne bo predlagal mandatarja za novega predsednika vlade. Pismo bomo objavili v naslednji številki. V petek, 14. aprila ob 19.00 so v Piranu, Savud-rijska 5, svečano odprli prostore nove Studio Galerije Gasspar Piran. Ob tej priložnosti so priredili tudi razstavo del znanih ustvaijalnih umetnikov Zvesta Apollonia, Jureta Cihlara, Mire Ličen Krmpotič, Milana Percana, Fulvie Zudič, Janeza Lenassija in Jožeta Pohlena. V glasbenem programu je nastopila jazz pevka Mia Žnidarič v spremstvu ameriškega pianista Steva Klinka, nato pa so si gostje ogledali razstavljene umetnine v galeriji, ki je velika pridobitev za mesto Piran. Program je povezovala Tajda Lekše. Otvoritve sta se poleg množice gostov udeležila tudi Zmago Jelinčič in mag. Janez Širše. Goste je pozdravil podžupan Občine Piran Ugo Fonda. Več v naslednji številki. Koncert Partizanskega pevskega zbora V okviru praznovanja Dneva upora proti okupatorju (27. april) bo v soboto, 29. aprila ob 20.30 bo v portoroškem Avditoriju koncert Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni. Velikonočni koncert Prva predstava - Velikonočni koncert v prenovljenem Gledališču Tartini bo v ponedeljek, 24. aprila ob 20.30 uri. Nastopili bodo I Cameristi italiani. Organizatorja: Avditorij Portorož in Skupnost Italijanov G. Tartini Piran. Vstopnina: 2000 SIT (študentje in upokojenvci 1500 SIT). Županja in Občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter ob pravniku dela, občiha pikam i, maju , iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine in COMUNE Dl PIRANO r jjelimo lepo praznovanje. in occasione della Giornata di Insurrezione contro l'occupatore, 27 aprile, e deila Festa di Lavoro, t maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formulano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune, con 1'augurio di trascorrere serenamente le Feste. Občinski svet Občine Piran li Consiglio comunale di Pirano Županja Občine Piran tl Sindaco dei Comune di Pirano Vojka Štular, prof. ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 TERME-® PALAČE Portorož Portorose Slovenija V mesecu APRILU Vam nudimo: AKUPUNKTURO z 10% popustom in posebno ugodnostjo: vsakih 10 akupunktur brezplačen vstop v bazene, savne in tepidarium. Vabimo Vas tudi na NOČNO KOPANJE v bazene s termomineralno vodo, vsak petek in soboto od 21.00 do 24.00 ure. in na POOL PARTV 29.04.2000 od 21.00 do 24.00 ure. Zdravje je sol življenja. Informacije in rezervacije: Tel. (05) 696 5011, 6965012,6969000 iz energetsko najvarčnejših PETKOMORNIH profilov / ŠIRINE 7 cm, trojno tesnenje Tel.: 063 759 13 80. fax: 063 754 478 Tel.&fax: 061/724 61 13 Podpis Pisma o nameri V sredo, 19. aprila 2000 ob 18.00 uri bodo predstavniki Mestne občine Ptuj, Občine Škofja Loka in Občine Piran v veliki sejni dvorani občinske mestne palače v Piranu podpisali Pismo o nameri ustanovitve Nacionalnega združenja zgodovinskih mest Slovenije. Občinske strani Z današnjo številko Primorskega utripa pričenjamo z objavljanjem časopisne priloge Občine Piran. Časopisne strani pripravljamo v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi Občine Piran. Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-5342 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož, tel.: 066/674-5100 - izdelava fotografi), prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME ^ V ■ Urad vlade RS za informiranje obvešča o EU Urad vlade Republike Slovenije za informiranje že tretje leto obvešča slovensko javnost o procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. SLOVENIJA SE ;;f|| POGAJA ZA |LNOPRAVNO »JSlanstvov EVROPSKI UNIJI. ■ TnAmVneRn,SaAsNoA POMEMBNA. «vron<«birialnik SlovmK-kn Z!l 10001 inlt-rne' evropa.gov.si -Mltul cvrofon * gov *i V tem času so nastala mnoga informativna in druga gradiva, s katerimi želijo sistematično seznanjati vse ki jih to področje zanima. O svojih aktivnostih obveščajo tudi medije. Do sedaj so izdali dvajset tematsko informativnih zgibank z naslovi: Slovenija in EU, Slovensko vključevanje v EU, Znanost in EU, Denarna pomoč za priprave na članstvo, Prost pretok blaga, storitev in kapitala, Socialna politika v EU, Davki in EU, Evro, Skupna zunanja in varnostna politika in drugo. V pripravi je še devet tematskih sklopov: Prost pretok oseb, Zdravje in EU, Zaposlovanje in EU, Podjetja in EU, Kmetijstvo in EU, Regionalna politika in EU, Pravosodje in notranje zadeve, Finančni nadzor ter proračun in EU, Javna uprava in EU. V knjižici vprašanj in odgovorov z naslovom Slovenija v Evropski uniji najdemo 132 odgovorov o procesu vključevanja Slovenije v EU. Letos bo izšla izpopolnjena izdaja. Zanimiv je tudi Evrobilten - mesečnik, v katerem objavljajo aktualna dogajanja v procesu približevanja Slovenije EU. Izhaja v nakladi 11.000 izvodov. INFORMACIJE: Evrofon 080 2002 (brezplačni) vsak delavnik od 9.00 do 19.00 ure. Elektronska pošta: evrofon a gov. si. Domača stran: http://evropa.gov.si. Maribor Predstavili so rezultate projekta Integrirani pristorp k podjetniškemu in lokalnemu razvoju v Sloveniji V sredo, 12. aprila dopoldne v prostorih Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Trubarjeva 11 v Mariboru potekal zaključni sestanek projekta Integrirani pristop k podjetniškemu in lokalnemu razvoju Slovenije. Udeležili so se ga predstavniki Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, predstavniki Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in Euro Info centra, predstavnica Ministrstva za gospodarske dejavnosti, GZS in nekaterih mednarodnih inštitucij. Podrobnosti projekta so predstavili na novinarski konferenci. V okviru programa naj bi obiskali tudi Regionalno razvojno agencijo Mura v Murski Soboti in Razvojni center v Lendavi. Prejeli smo Županja Izole proti odstrelitvi medveda Vest o kolovratenju 80 do 100 kilogramov težkega triletnega medveda po obalnih občinah nas je nedvomno vzemirila, je v obvestilu za javnost zapisala Breda Pečan, županja Občine Izola. Še bolj od tega pa novica, da so na ministrstvu za kmetijstvo znova takoj pohiteli in izdali našim domačim lovcem tudi dovoljenje za odstrel, čeprav glede na njihove skromne izkušnje pri lovu na divje zveri in njihovo siceršnjo okoljevarstveno zavzetost ni verjeti, da se bodo z velikim navdušenjem odpravili v avanturo - pregon medveda. V avanturo je odhlačal tudi sam odrasli mladič, ki verjetno ne najde prave poti nazaj v svoje okolje, nejmu bolj prijazno in domače. Podpiram prizadevanja, da sc s strokovnim pristopom in odgovornostjo do narave nepovabljenega gosta usmeri čez Kraški rob v njemu bolj domače kraje in v “prave” gozdove. Trofeja “zveri”, ki je v Kubedu pospravila pest koruze, brskala na smetišču pri Sv. Antonu in bežala pred domačim kužkom, lovski bratovščini zagotovo ne more biti v ponos, je zapisala Breda Pečan. V zdravstvu le ni vse tako slabo V anketi Nedela kar 82,9% vprašanih meni, da so zdravniki prijazni. Le 8,2 % vprašanih seje kdaj tudi pritožilo. Verjetno še aktualen koprski primer, morda posebnost, ko je zdravnik medicine dela med pregledom za vozniški izpit pri dekletu opravil še ginekološki pregled, je morda spodbudil uredništvo Nedela, da je naročilo Stikovo telefonsko anketo med 461 naključnimi sogovorniki o njihovem mnenju kako in kaj je v našem zdravstvu. Rezultati ankete so bili objavljeni v 14. številki Nedela, 2. aprila 2000. Na vprašanje, kakšni se vam na splošno zdijo zaposleni v slovenskem zdravstvu je 61,6 % vprašanih odgovorilo, da je strežno osebje prijazno.79,2 % vprašanih je menilo isto tudi za medicinske sestre. Da so prijazni zdravniki pa je menilo kar 82,9 % vprašanih. Na vprašanje, ali ste se kdaj pritožili, da ste bili nezadovoljni z delom zdravniškega osebja je z NE odgovorilo kar 91,8 % vprašanih. Z DA, pritožil-a sem se, je odgovorilo le 8,2 % vprašanih. Sicer pa tudi velika večina anketirancev meni, da zdravniško osebje deluje natančno, skrbno in zavzeto. Anketarji so pozabili vprašati, kaj sploh sme zdravnik pri pacientu še pregledati, da si ne bi nakopal kakšne pritožbe? Prvomajska prireditev namesto na Socerbu v Simonovem zalivu V Obalni sindikalni organizaciji KS 90 so se odločili, da osrednji dogodek - prvomajsko proslavo - letos izpeljejo v nekoliko drugačni obliki, predvsem pa na drugi lokaciji. V počastitev letošnjega mednarodnega praznika dela, 1. maja, bo v soboto 29. aprila v Simonovem zalivu celodnevni piknik. Za spremembo lokacije so se odločili, ker bi dogajanje radi bolj približali družinam, verjetno pa gre tudi za druge vzroke, predvsem stroškovne Tako kot vsa leta doslej, bodo ob prvem maju organizirali tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu (turnir se bo odvijal v koprski Bonifi-ki, pričel pa se bo že sredi tega meseca, polfinale in finale pa bo v nedeljo, 30. 4. na igrišču ob OŠ Antona Ukmarja). V nedeljo, 30. 4. bodo pripravili tudi kresovanje na Markovcu. PROGRAM Sobota, 29. april (Simonov zaliv) 10.00 Začetek otroških iger 12.00 Tekmovanje v raznih disciplinah 14.0 - 16.00 Sardele za vse udeležence 15.0 - 17.00 Nastop govornika -predsednik Obalne sindikalne organizacije 20.0 Nastop glasbene skupine Davor Radolfi & Ritmo Loco. Postavljena bo stojnica s predstavitvijo dejavnosti Obalne sindikalne organizacije Za gostinske storitve in glasbo bo poskrbljeno. Nedelja, 30. april Kresovanje in zaključek tekmovanj v malem nogometu na Markovcu ob OŠ Antona Ukmarja. 16.00 Zaključna tekmovanja v malem nogometu 19.00 Glasbeni program z otroškim rajanjem 20.00 Start pohodnikov - park pri tržnici ob morju 21.00 Prihod pohodnikov na Markovec - park ob OŠ A. Ukmarja ter prižig kresa. Ob dnevih slovenske knjige (17. - 23. april) Srečanje z Deso Muck v Pečaričevi galeriji Piran Mestna knjižnica Piran organizira v četrtek, 20. aprila ob 12.30 uri v Pečaričevi galeriji v Piranu srečanje z mladinsko pisateljico Deso Muck (1955), avtorico številnih knjižnih uspešnic za mladino in otroke. Desa Muck je širši slovenski javnosti najbolj znan po svoji vlogi v nedeljski zabavni oddaji Zoom. Priljubljena Desa je pisala najprej za časopise, predvsem za mladinski PIL. Kot mladinska pisateljica seje uveljavila s knjigami Pod milim nebom, Kreslin, Blazno resno o seksu. Blazno resno popolni, Hči lune ali Lucijana Asterija v vrtincu ljubezni. Blazno resno zadeti, Lažniva Suzi, Blazno resno slavni. Za radijsko igro Kdo je ubil zmaja je prejela prvo nagrado slovenskega radia, doživela pa je tudi gledališko izvedbo. S svojo bogato knjižno bero se je čvrsto vsidrala v svet otroške domišljije, mladino pa je pritegnila z iskrenimi besedami brez lažne patetike in sprenevedanja SKD in SLS: Združevalni proces in več sodelovanja tudi na nižjih organizacijskih ravneh. Kako prebiti “rdečo trdnjavo” na Slovenski obali, ob komaj 15 % lastni volilni bazi, ki jo imata dosedanji stranki - Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka? Nekateri težko zapuščajo dobro plačana funkcionarska mesta. Na sedežu Regionalnega odbora SKD Koper se vneto pogovarjajo o plusih in minusih združitve SKD inSLS in hkrati ocenjujejo tudi trenutne politične razmere v Slovenski Istri. Nekaj podrobnosti so povedali predstavniki SKD in SLS na novinarski konferenci (20. 3.) v Kopru. Žare Preglelj (SLS): “Ta tiskovna konferenca je bila sklicana s strani SLS in SKD z namenom predstavitve novega sodelovanja podružnic Slovenske Istre, vseh treh obalnih občin. Sestali smo se tukaj z namenom, da ugotovimo na kakšni stopnji so naši odnosi, kako gledamo na združitev dveh strank, napovedane za 15. april, in in da smo v bistvu tudi poskušali ugotoviti kako lahko ta združevalni proces opravimo tudi dejansko na terenu, tukaj na Obali. Mi vsi vemo, daje združitveni proces (bil) dolgotrajen. Premagati je bilo treba tudi določena gledišča in težave, saj imajo tudi občinske podružnice vsaka svoje življenje, svoje probleme. Zato je potrebno tudi na nižjih organizacijskih nivojih opraviti nekakšen združevalni proces. Časa ni veliko. Kongres SLS je sklican za 14. april, na katerem naj bi se odločili o združitvi v novo stranko. Že naslednji dan pa naj bi bil združitveni kongres.” Žare Pregelj je naštel tudi nekaj problemov. SLS in SKD sta včasih manj včasih bolj združno delovali. Res pa je, daje med strankama bilo določeno zavezništvo. Tako smo se sestali predsedniki in podpredsedniki vseh treh poružnic SLS in SKD. Bilo je sicer veliko dilem, ki jih prinaša takšna združitev. “Pomembno bo, kako se bo odločil kongres. Čakamo na odločitve za celo državo, ki jih bo urejala nova stranka. Vsekakor je to leto prilagajanja, usklajevanja, zato smo tudi mi na Obali začeli ta združitveni postopek.” Dr. Saša Žužek Rešek (SKD):” K nam je prišel predsednik SLS Marjan Podobnik. Imel je svoj govor. Izrazil je upanje, da z novo stranko gradimo tudi novo kvaliteto političnega življenja in da bomo pobirali svoje sadove, čeprav morda nekoliko kasneje, pa vendarle. Marjan Podobnik je bil prijazno vzpodbuden. Vemo, to govorim osebno, daje narod, ki voli ločeni stranki narejen iz istega testa. Za Slovensko Istro ocenjujejm nekje 15 % volivcev. SLS seje v Piranu na primer, že na prvih volitvah povzpela na 11 % . Ta združitveni proces SKD in SLS je resnično načrtovan tako, kot je bilo že zapisano v pismu gospoda Omana. Intenzivno pa so ga člani vzeli za svojega v zadnjih 4 tednih. Lahko si mislite, da je bilo trpko, ko so morali nekateri funkcionarji, ki so dobro delali, zapustiti svoja delovna mesta. Tako, kot sta pač zahtevala naš in njihov predsednik. V Piranu je prijateljevanje SKD in SLS najprej šlo skozi občinski svet.” Dr. Saša Žužek Rešek je omenila tudi aktivnosti predsednika SLS Marjana Podobnika za zaščito naše južne meje. Slovenska Istra pričakuje, da oba dosedanja predsednika odstopita od predsednikovanja.” Loridan Kaligarič (SLS): “Kar se Izole tiče, z SKD ni bilo nobenih konfliktov. Na nadomestnih volitvah v občinski svet smo sodelovali s skupnim kandidatom. Pogovarjal sem se s predsednikom občinskega odbora SKD, da bi imeli skupni klub svetnikov, da bi se skupaj pripravljali na seje občinskega sveta.” Joško Joras (SLS). “Za nas v Piranu ne bo nič novega. Mi že sedaj dobro sodelujemo. Pred seboj imamo veliko dela, tudi kar se tiče korektne določitve meje in v upanju, da bomo kot združena stranka lahko predstavili dobre, boljše kandidate za letošnje državnozborske volitve.” V SKD in SLS dobro vedo, kdo ima politični in gospodarski primat na Slovenski oboli. Za prebitje “rdeče trdnjave”, kot jo radi imenujejo, bodo potrebovali veliko več smelih akcij in moči, da bodo te volivce prepričali o drugačnih usmeritvah oziroma glasovanju. Izstop SLS iz vladne koalicije je bilo res smelo dejanje, je pa lahko tudi naivna igra na škodo posameznikov v (nekdanji) SKD in SLS, ki so ali bodo morali zapustiti dobro plačana mesta. Vsem bralcem voščimo vesele velikonočne praznike in želimo veliko delovnih uspehov ob mednarodnem delavskem prazniku, 1. maju % V Uredništvo Primorskega utripa J ■ Se je Zlati boben že poslovil od Portoroža? Jure Apih: “Ne morem vam povedati kje bo letošnji mednarodni oglaševalski festival Zlati boben, zagotovo pa ne bo v Avditoriju”. Portorož je bil gostitelj letošnjega 9. slovenskega oglaševalskega festivala, ki je bil v celoti (razen zaključne prireditve v Avditoriju), v kongresnem centru Bernardin. Nekako v senci tega festivala pa je viselo vprašanje, kje bo letošnji mednarodni oglaševalski festival Nove Evrope - Zlati boben 2000. Za informacijo smo povprašali pionirja tovrstnih festivalov in predsednika organizacijskega odbora, Jureta Apiha. val - Zlati boben, o katerem pa se je lani precej govorilo in pisalo. Zlati boben organizirate tudi letos. Nam lahko poveste, je zadoščeno pogojem, ki ste jih vi že večkrat postavljali za organizacijo tega festivala v portoroškem Avditoriju. Sicer pa, kje bo letošnji mednarodni festival Zlati boben? “Ne. Nikakor ni zadoščeno! Ne morem vam povedati kje bo letošnji Zlati boben, zanesljivo pa ne bo v Avditoriju, v velikem odprtem Avditoriju, kot je bil lansko leto” Kako ocenjujejte letošnji 9. slovenski oglaševalski festival? “Vsekakor je to bil najuspešnješi, največji in najboljši slovenski oglaševalski festival doslej”. Festival se je letos v Portorožu odvijal na dveh lokacijah, v kongresnem centru GH Emona Bernardin in v Avditoriju. Ste že prej tako načrtovali? “Tukaj v Avditoriju je bil samo zaključek festivala s podelitvijo priznanj. Slovenski oglaševalski festival se je sicer v celoti odvijal v GH Emona. Zaključne prireditve, kakršna je bila tukaj, v GH Emona ne bi mogli tako organizirati. Dvorana Avditorija je primernejši prostor.” Ali ocenjujeta dela (kar nekaj več kot 500), ki so bila predstavljena na letošnjem slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu kot korak naprej v oglaševalski stroki? “V celoti zanesljivo. Če seštejemo vso kvaliteto letošnjega festivala in jo primerjamo z vso kvaliteto prejšnjega, pomeni to korak naprej. Težko je to reči za posamezna dela. Letos je prvič na festivalu zmagal spot, ki je bil narejen v tujini, ki so ga naredili tuji režiserji, tuji producenti. To pomeni tudi preseganje neke ozke slovenskosti.” Kaže, da se vam Portorož vendarle ni toliko zameril, čeprav so bile včasih težave, ki jih sicer vsi poznamo. Poleg slovenskega, organizirate tudi mednarodni oglaševalski festi- Vaše lanskoletne izkušnje na tem festivalu so znane, nepričakovan mraz na zaključni prireditvi v letnem delu Avditorija. Je to bila glavna zamera gostiteljem? “Lanskoletne izkušnje niso samo mraz. So predvsem to, da se seveda na obljube ne da zanašati, daje tukaj relativno težko najti prave sogovornike. Naša lanskoletna izkušnja je, da je bil mednarodni festival Zlati boben prvič v svoji zgodovini resno kritiziran. Prvič so se postavila vprašanja, ali Slovenija res ima pogoje za organizacijo tako pomembnega in velikega dogodka.” Torej vi menite, da je k temu prispevala nedorečenost glede primernosti samega Avditorija? “V veliki meri to, da ni bilo narejeno to kar nam je bilo obljubljeno. Do zadnjega dneva ne. Moram reči, da sem bil zelo razočaran. Ampak ne gre za razočaranje, gre za to, da je festival utrpel škodo. Kaj takega se ne sme več ponoviti!.” Za Portorožane oziroma portoroške turistične delavce je to kajpak slaba novica. Nam lahko zaupate kraj ali mesto v Sloveniji, kjer bi se lahko odvijal takšen festival? “Zanesljivo je to Ljubljana, ki žal nima morja, sicer pa ima vs druge pogoje, tudi gostoljubnost in pripravljenost ter razumevanje. Mislim, da zgodba še ni zaprta. V neki kombinaciji, takšni ali drugačni, bo Portorož lahko še vedno gostitelj festivala, najbrž pa ne v celoti” Franc Krajnc /---------------------------------------- \ Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski utp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Naročnine, oglasno trženje in Media Service - storitve za medije in tisk Tel. & fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Infonna Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper \List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT Ustanovitelj in izdajatelj: kmmm Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 066/773-602 Matična 5t. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna 5t. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. ZLSD ponuja tretjo pot Bo Združena lista socialnih demokratov s ponujenim političnim programom, tako imenovano tretjo potjo, znala izkoristiti trenutno strankarsko in politično zmedo v Sloveniji in na letošnjih državnozborskih volitvah zavzela prestižna mesta, ali pa bo previdno čakala na razplet? O tem so se 22. marca v Portorožu pogovarjali člani Območne organizacije ZLSD Piran s predsednikom programskega sveta ZLSD, dr. Igorjem Lukšičem, ki je poskušal razodeti, kaj predstavlja politični program, tako imenovana tretja pot Prvo desetletje slovenske tranzicije je bilo označeno z globokimi razkoli v političnem prostoru, kar je oviralo razvojno politiko Slovenije in v politično kulturo vnašalo razdiralen način delovanja, so zapisali. Slovenija potrebuje nov razvojni pristop, ki bi presekal s sedanjo prakso in usmeril na skupno oblikovanje naše prihodnosti. Toda prav letos, v letu volitev v DZ, se postavlja vprašanje, ali bomo to zmogli? Pomladni dvojček ali trojček, desne sile, se zavedajo, da jim gori pod nogami zato se združujejo. Gredo na vse ali nič. Besedni topovi medtem že bruhajo silovit ogenj na vse strani, ZLSD pa se nekako sramežljivo odziva in čaka. Nekateri še vedno ne dojemejo nove stvarnosti in čakajo “na močne premike”, da bi potem lažje dosegli svoje cilje. Velika zmota, saj lahko vlak medtem že odpelje. Se dobro, da so v vrstah ZLSD ljudje, ki se ne strinjajo s tezo, da ZLSD v letu 2000 še ni pripravljena, da bi šla na oblast. Kdaj potem? Leta 2004, 2008, se je vprašala predsednica Območne organizacije ZLSD Vojka Štular. Kaže, da o tem vprašnju ni več tako enotnega mnenja in poslušnosti do morda malce preveč previdnega karizmatičnega voditelja Boruta Pahotja. “Imamo velik problem, ki se mu reče predsednik stranke. Težko kdo veijame, da bi Borut Pahor lahko bil predsednik vlade”, smo slišali na pogovoru. Ali ni takšno mišljenje in javno govotjenje v strankinih vrstah pogubno za stranko, saj lahko daje pri volivcih občutek, da ZLSD nima ustreznega strokovnnega kadra za prevzem funkcij na najvažnejših vodilnih mestih v državi. ZLSD ima ogromno volilno bazo, so dejali - 150.000 lačnih. “Bojim se, da v naši stranki ne zaidemo v kritizerstvo”, je dejala Milica Maslo. Pavle Šuc pa, da se volilni golaž že kuha. Vprašal seje kaj bomo nudili, da bo Slovenec, učitelj, delavec, vedel kaj mu prinaša tretja pot?. Premalo nas je slišati, je omenila Olga Lipušček. Gustav Guzej je dejal, da sc ne strinja z oceno, daje v ZLSD konflikt med staro in mlado generacijo.Razvoj tehnike in novih človeških odnosov je preplavil meje. Še najbolj izviren je bil Lucino Milok, kije dejal, da bo ZLSD udejanjila tretjo pot le, če bo prišla na oblast. ZLDS mora iz defenzivne pozicije, so dejali. V ZLSD pravijo, da tretja pot ni nekaj kar je v oblakih, čeprav, roko na srce, mnogi niso niti približno vedeli za kaj pri tem sploh gre. Nekaj nametanih odgovorov dr. Igorja Lukšiča, kot na primer: tretjo pot si je zadala stranka evropskih socialistov. Ali, to je politični program, ki vlada v večini držav Evropske unije je premalo, da bi se zanjo lahko že takoj vsi ogreli. Na sliki: Člani ZLSD Piran na pogovoru z dr. Igorjem Lukšičem, predsednikom programskega sveta ZLSD i’ kongresni dvorani Hotela Slovenija v Portorožu. Predavanje v Avditoriju Kako zaslužiti z vrednostnimi papirji? Visoka strokovna šola za podjetništvo prireja 18. aprila ob 19.00 uri v portoroškem Avditoriju (Bela dvorana) predavanje na zanimivo temo: Kako zaslužiti z vrednostnimi papirji. Predavatelja Bogdan Pušnik in Jure Klepec z borzne hiše Medvešček Pušnik DD, bosta spregovorila o vrednostnih papirjih in pravno finančnih vidikih, opisala bosta posamezne tipe trgov za to področje (primarni rtg, javr>:* prodaja, vpisovanje delnic, Under-writing, OTC, sivi trg itd. Predstavila bosta tudi organizacijo trgovanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ter seveda tudi, kako zaslužiti z investiranjem v vrednostne papirje. Podobno predavanje je bilo tudi v Slovenskih Konjicah, 19. maja pa bo v Ljubljani. Vstop je prost. MALI OGLASI V Izoli in okolici iščemo polovico hiše z vrtom. V poštev pride tudi zamenjava; za trisobno stanovanje v Izoli (v prvem nadstropju) z doplačilom. Pokličite na tel. 641 55 10, po 18.00 uri Podjetje za proizvodnjo in or o daj o tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136 Aloe vera Zdravilne sadike Prodam Tel.: 066/770-448 Pokličite zvečer KOPER: EKOLOŠKO ZDRUŽENJE SLOVENSKE ISTRE - EZSI vabi mlade ekologe in ekologe po srcu, da nas obiščejo v novih prostorih na Prešernovem trgu št.4, ali nas pokličejo na nove telefonske številke med 9. in 11. uro. Informacije: Tel.: 066/626-02-34, Telefaks: 066/626-02-35, GSM: 041/716-915. Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08,00 do 12,00 in od 14,00 dol 8,00 ure Urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic, obrezovanje žive meje, grmovnice itd. Informacije in naročila na telefon 041 - 789-413. Prevajam nemške, angleške, slovenske in srbske tekste Deu Južnič Nevenka, Fiesa 25, 6330 Piran Tel. 05/6745543 RA ČUNO VODSKI SER VIS nudi kompletne računovodske storitve in svetovanje s področja davčne zakonodaje, delovne zakonodaje in DDV. Smo strokovni, ažurni in cenovno ugodni. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Tel.: 061/558-257, tel.&fax: 556-186. PROSEKTA d.o.o., Ljubljana, Celovška c. 150. 1 w primorski utp Za urejenost turistične občine Piran bi morali skrbeti vsi Povest o hrbtenici Znanstveno delo prof. dr. Miroslava Zeija Predlogi in zključki s sestanka predstavnikov turističnega gospodarstva in javnih služb, ki ga je 22. februarja letos v Beli dvorani Avditorija sklicala županja Občine Piran Vojka Štular (v njeni odsotnosti sta pogovor vodila podžupann Drago Žerjal in direktor občinske uprave Pero Zovko), so po dobrem mesecu dni že zapisani na papirju, kar je v primerjavi z lanskim podobnim srečanjem že velik napredek. Mediji so zapisli, da gre pravzaprav za vsakoletno rutinsko ponavljanje “večnih” problemov, ki jih v piranski občini pač ne uspejo rešiti, kljub občasnim pozivom (tudi na tem sestanku) naj nesposobni napravijo dobre zgled in odstopijo. Na informativno-posvetovalni sestanek s predstavniki Občine Piran so bili vabljeni predstavniki 47 hotelskih, gostinskih, trgovskih in drugih podjetij, organov in ustanov. V razparvi, ki je sledila uvodnemu nagovoru podžupana Občine Piran Draga Žetjala (DeSUS) in kratki analizi stanja v turistični sezoni 1999, ki jo je podal direktor občinske uprave Piran Pero Zovko, so bile izpostavljene že dobro zane pereče težave: Izgradnja garažne hiše, primerna označitev parkirnih con, vprašanje čistoče v piranski občini, pomanjkljiva hortikulturna urejenost občine Piran, premalo pešpoti in kolesarskih stez, potreba po poostritvi nadzora zasedenosti počitniških sob in počitniških domov (oddajanje sob na črno), pospešitev tempa oživljanja starega piranskega mestnega jedra, ureditev območja, na katerem je Kaštel, razsvetljava in drugo. Direktor Turističnega združenja Portorož, g.i.z. Občine Piran Ivan Silič je ocenil letošnjo prihajajočo turistično sezono kot najbolj ugodno za piransko občino in tudi Slovenijo po junijski vojni. Občinski birokrati so vse lepo zapisali in nakazali, kdo naj bi bil za kaj tudi odgovoren. Za nadzor nad zasedenostjo počitniških sob (gre za najmanj 1000 neevidentiramh postelj) bo v turistični sezoni skrbela t.i. turistična inšpekcija, ki bo delovala v okviru Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo. Območje, na katerem letos še zadnjo sezono stoji Kaštel (mimogrede “sestrsko” Lonko v Izoli že pospravljajo), bo v celoti urejeno, ko bo izdelan Ureditveni načrt za center Portoroža. V proračunu Občine Piran za leto 2000 so predlagane tudi izvedbe nekaj linij javne razsvetljave, v proračunu je predvidenih tudi 2 milijona SIT za subvencijo pomorske linije Ankaran-Portorož, občina je že dala pobudo v zvezi z izgradnjo tretjega voznega pasu na mejnih prehodih Sečovlje in Dragonja. V prizadevanjih za oživljanje starega piranskega mestnega jedra, vključno z bližnjo (april-maj) otvoritvijo prenovljenega gledališča Tartini, pa naj bi že pripravljali tudi poseben program. Uredili bodo (2. faza) pešpot Piran-Fiesa in nekaj sprehajalnih poti. Čistoča in urejenost parkov, raznih kanalov in podobno (to bi moralo biti v turističnem kraju nekaj samoumevnega) pa, kot je bilo slišati, ne zavisi zgolj od Okolja. Na sliki: Udeleženci razprave o pripravah na turistično sezono 2000 v Avditoriju. FOTO: FK- Pirmorski utrip Na razstavi v Slovenj Gradcu 1100 izdelkov domače in umetnostne obrti 13. Bienalno razstavo domačih in umetnostnih obrti v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu (6. aprila), na kateri je 220 razstavlajlcev postavilo na ogled 1100 izdelkov, je odprl v.d. ministra za turizem in malo gospodarstvo Janko Razgoršek, pozdravni govor pa je imel tudi prof. dr. Janez Bogataj, ki je poudaril, da umetnostna obrt na Slovenskem ne sme izumreti. Visoka gosta sta si ogledal tudi razstavljene izdelke avtorice keramičarke Snežiče Krajnc (na sliki). Razstavo si je ogledal tudi Jože Černelič, v.d. direktorja TIC Izola. V torek, 4. aprila 2000 so v občinski palači v Piranu predstavili najnovejše znanstveno delo avtorja dr. Dr. Miroslava Zeija, Povest o hrbtenici, ki je izšlo v knjižni izdaji na 130 straneh. Kjnižico je uredil dr. Darko Darovec. Recenzija prof. dr. Kazimir Tarman in prof. dr. Jože Štirn, oblikovanje Dušan Podgornik, slikovno gradivo je pripravil Zlatko Zei, založnika pa sta bila Zgodovinsko drušvo za južno Primorsko in Znan-stveno-raziskovalno središče RS Koper, Lucija Čok. Izdajo je finančno podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Profesor Zei je znanstvenik. Biolog in zoolog po izobrazbi, oceanograf, morski biolog in ihtiolog po raziskovalnem ustvarjanju. Njegovo odkritje menjave spola pri ribah giricah je odprlo nov pogled v biologijo spolnosti pri vretenčarjih. Kot univerzitetni učitelj in odličen pedagog pa je dolga leta posredoval svoje bogato znanje iz primerjalne anatomije vretenčaijev in biologije morja študentom. Povest o hrbtenici je resnična zgodba o organu, katerega evolucijska posledica smo tudi mi ljudje, ki sedaj obnavljamo njeno sto in sto milijonov let dolgo razvojno pot. Profesor Zei nas popelje po tej poti na izredno privlačen in razumljiv način. Le narava v svoji časovni dolgotrajnosti in iznajdljivi raznovrstnosti preizkuša ter razvija organe, sisteme in funkcije bolje od tega kar si izmišlja misleči človek in izdela homo faber, je v uvodniku zapisal prof. dr. Kazimir Tarman. Rojstvo hrbtenice ni zano. Zagotovo ne moremo vedeti niti tega, v kateri geološki dobi seje hrbtenica pojavila in nam “dala” pravega vretenčarja. Gotovo je le, da hrbtenica ni nastala iznenada. Potrebno je bilo mnogo milijonov let. Sicer pa si knjižico Povest o hrbtenici kaže prečitati. Prof. dr. Miroslav Zei je že leta 1947 napisal knjigo Življenje našega Jadrana, leta 1951 Jadranske girice in Iz ribjega sveta, leta 1956 Morski svet ter Motja bogati zakladi, leta 1961 Človek in ocean, leta 1988 Jadranske ribe, leta 1999 Prvi koraki v morje in druge. Županja Občine Piran Vojka Štular mu je na predatvitvi knjige izročila priložnostno darilo in se mu v imenu vseh prisotnih zahvalila za zanimivo znanstveno delo. Garažna hiša tudi v Luciji Medtem ko se v Piranu še dogovarjajo, kje naj bi vendarle dokončno postavili kakšno garažno hišo, v Luciji tega problema nimajo. Gradbeno industrijsko podjetje (GIP) Stavbenik hiti z izgradnjo Trgovsko poslovnega centra v Luciji II, kjer bo predvidoma že septembra letos na voljo 86 novih poslovnih prostorov različne velikosti. V sklopu TPC II bo tudi garažna hiša z 210 parkirnimi mesti, poleg tega pa bo na prostem še dodatnih 100 do 150 parkirnih mest. Parkirna mesta v garaži so namenjena, lastnikom poslovnih prostorov, kupcem v TPC in drugim uporabnikom. Ir:- Kongresni center Bernardin razpolaga že s 1.300 sedeži Nova konferenčna dvorana in prenovljene sobe v Grand hotelu Emona Zaradi povpraševanja po novih prostorih za potrebe kongresne dejavnosti so se v Hotelih Bernardin odločili za prenovo obstoječih konferenčnih dvoran in za preureditev nove kongresne dvorane z 200 sedežei v pritličju Grand hotela Emona. Nova dvorana z akustično izoliranimi stenami je namenjena kongresni in razstavni dejavnosti. Opremljena je z instalacijami za nemoteno projekcijo, ozvočenjem, sodobnim avdio-video sistemom, ki je povezan s centralnim sistemom v kongresnem centru. V vseh treh pritličnih kongresnih dvoranah pa50 namestili obnovljeno hlajenje. Tako sedaj kon-greni center razpolaga z okoli 1.300 sedeži. Gradbena dela so potekala v mesecu januarju in v začetku februarja, ko je povpraševanje po kongresih nekoliko manjše. V tem času so obnovili tudi preostalih 89 sob na prvem, drugem, devetem in desetem nadstropju GH Emona. V sobah so obnovili vse, od talnih in stenskih oblog, sanitarij do inštalacij. Sobe so sedaj udobnejše in sodobnejšega videza. Naložbo so morali izpeljati zaradi zahtev in kriterijev za zadovoljitev standardu v hotelu s petimi zvezdicami. Za celotno investicijo so namenili 200 milijonov tolarjev. Denar za omenjeno naložbo so, kot je zapisala Petra Baruca Zabukovec, predstavnica za stike z javnostmi, zagotovili iz lastnega poslovanja. Kako izkoristiti posebnost Krajinski park Sečoveljske soline Janez Sterle iz Seče meni, da bi bilo treba umno izkoristiti ramsarsko rariteto s celotnim krajinskim parkom Sečoveljaske soline vred. Celoten naravni park bi lahko postal dobrodošla dopolnitev turistične ponudbe Portoroža in Pirana. V piranski občini je še kar nekaj “nedotaknjenih kotičkov”, ki bi jih lahko z ustrezno prekategorizacijo in z raznimi dopolnitvami, ponudili na turističnem tržišču kot nov turistični proizvod. Janez Sterle, dolgoletni turistični delavec iz Seče, jev naše uredništvo prinesel osnutek projekta, strnjen scenarij vizije razvoja Krajinskega parka Sečoveljske soline. V tej viziji predvideva ustanovitev Centra krajinskega turizma na lokaciji Droginega obrata Začumba d.o.o. v Seču, na obrobju solin, ki bo morda že do konca leta zaradi selitve Droge v Izolo izpraznjen. V neposredni bližini morebitnih novih turističnih zmogljivosti je prava zakladnica morskega, rastlinskega in živalskega sveta z najpomembnejšim še vedno izvirnim proizvodom - soljo, ki jo še vedno pridobivajo na klasičen način. Že samo to je atrakcija, ki pa je nočemo ali ne znamo izkoristiti, pravi. Sečoveljske soline obsegajo nekaj sto hektarov, od tega je precejšen del že prava ramsarska rariteta. Muzej skulptur (Forma viva), soline, solinarske hiške, prepredeni plovni kanali, muzej solinarstva, slanica, solinsko blato itd. Vse to bi lahko zaokrožili v enotno ponudbo kot nov turistični proizvod, morda celo z novim nazivom Dežela solin (Sa-linenland). V Seči bi lahko ponudili termalni turizem, učne ure naravoslovja, botanike, ekologije, poučne sprehode v naravi, veslanje, kolesarjenje, šolo malega solinarstva, botanike in še kaj. Idej je veliko, le do realizacije je nekoliko daljša pot, čeprav so temelji za takšne in podobne namene dani že nekaj stoletij. Morda se bo kaj od tega znašlo v novem Siršetovem projektu o strateškem razvoju turizma v turistični piranski občini? Kdo bodo naši poslanci? V Sloveniji se počasi kristalizirajo obrisi nove politične opcije in vse kaže, da bomo morda že pred jesenjo šli na volitve in ponovno izrekli svoj državljanski DA - za nove poslance. V političnih strankah se sicer že posvetujejo, koga od njihovih članov bi bilo najbolj primerno predlagati za mesto poslanca v Državnem zboru, vendar pa so imena za zdaj še nekakšna skrivnost. Morda tudi zaradi tega, ker še ni povsem jasno kakšen volilni sistem bomo imeli. V naše uredništvo pa je že pricurljalo nekaj informacij o imenih. Skoraj zagotovo se bo za poslansko mesto v DZ potegoval, občan iz zaselkov Sečovlje št. 1, občinski svetnik Joško Joras Joško Joras si že nekaj let prizadeva za ureditev mejnih vprašanj z Republiko Hrvaško v Istri, za celovito piransko občino, poleg tega pa ima v rokavu še nekaj načrtov, ki bi jih želel realizirati kot poslanec DZ. Dr. Marjan Rekar Predsednik uprave Slovenske razvojne družbe d.d. Hoteli Bernardin gredo v prodajo “Slovenska razvojna družba (SRD) nima namena obdržati Hotelov Bernardin v svojem portfelju. Podjetje je finančno konsolidirano, vodstvo ga je potegnilo iz sivine, doseglo značilne uspehe, podjetje posluje tekoče normalno, zato se že dogovarjamo z menedžmentom in finančniki naj v kratkem pripravijo strategijo nadaljnjega razvoja, pri čemer je mišljena kapak tudi prodaja. Vendar nismo zaintersirani, da bi ta 2 odstotka slovenske obale, kolikor jih zavzema družba Hoteli Bernardin, prišlo v roke tujcu”, nam je povedal dr. Marjan Rekar, s katerim smo se pogovarjali, ko seje mudil na 19. posvetovanju o organizaciji dela v GH Emona. Dr. Marjan Rekar, ki je zamenjal dr. Bogdana Topiča in bo verjetno človek, ki bo opravil še zadnjo, sicer pričakovano potezo v zvezi s Hoteli Bernardin -prodajo podjetja. So kakšne druge možnosti prodaje in kje vidite strateške partnerje Hotelov Bernardin? “Predvsem bi jih morali iskati tukaj doma, na tem območju. Ne nazadnje se lahko postavlja tudi vprašanje, kaj bo storila s turizmom tukajšnja regija in kakšen turizem si pravzaprav želi. Hoteli Bernardin imajo v lasti še kar ogromno zemljišča. Z novimi naložbami (tudi v mandraču op. p.) bo podjetje postalo še bolj atraktivno in zanimivo, ne le za nakup, ampak tudi za poznejša kapitalska vlaganja.” V naročje Slovenske raz-družbe je po začetku cije padlo že kar precej podjetij. V takšni ali drugačni obliki že menda 324. Kaže da SRD vendarle ni pogrebni zavod, saj tu in tam kakšno podjetje zares tudi reši iz krize. Bernardin je klasičen primer kako je to mogoče storiti. Kakšna je pravzaprav vloga SRD in kdaj bo sama doživela preobrazbo o kateri se veliko govori in piše. ? “Smo institucija s približno 100 zaposlenimi, ki si prizadeva ohraniti podjetje pri življenju, ga sanirati in ga potem skozi prodajo ali nov partnerski odnos “spustiti iz našega varnega gnezda”. Ali imate v piranski občini v svoji lasti še kakšno podjetje? “Imeli smo delež v Hotelih Piran, ki smo ga prodali pidu” Kako ocenjujete menedžment Hotelov Bernardin? vojne privatiza-u sikajočih Družba Hoteli Bernardin je ena izmed bolj redkih primerov v Sloveniji, ki je, seveda tudi z veliko pomočjo Slovenske razvojne družbe oziroma njene predhodnice, doživela pravo reinkarnacijo. Danes so stavbe družbe Hotelov Bernardin vredne okrog 10 milijard tolarjev. Če odštejemo 7-kratno zmanjšanje delnic v smislu dokapitalizacije terjatev (izdaja obveznic), ostane še vedno okrog 5,4 milijarde tolarjev vreden osnovni - delniški kapital, ki naj bi v doglednem času dobil novega lastnika. Kako boste to izpeljali? “Bernardin je v zadnjih osmih letih dosegel velik napredek. Mislim, da si vodstvo zasluži pohvalo za vztrajno strateško usmerjeno in tudi uspešno vodenje firme.” Zakaj boste obiskali Banko Koper? “Banka Koper je pomemben upnik koprskega Cimosa, kije v 40-odstotni lasti SRD. Mislim, da je Cimos trenutno ena najboljših strojnih firm v Sloveniji. Dogovoriti se nameravamo tudi o sanaciji Cimosa. Ta naj bi se povzpela s sedanjih 100 na 158 milijonov mark!” “Prodaja podjetja v lasti SRD ni tako preprosta zadeva, zlasti v zvezi z vprašanjem, komu pripada določeni delež kupnine, kako urediti vprašanje upniških razmerij, že uveljavljenga solastništva, kaj z zaposlenimi, kako na novo ovrednostiti njihove deleže iz naslova neizplačanih plač, certifikatov in podobno. SRD je v osmih letih v Bemardinu opravila svoje. Podjetje mora poiskati strateškega poslovnega partnerja, ki bo zagotavljal napredek in nemoten nadaljnji razvoj. Mislim pa, da bomo v Sloveniji težko našli kupca, ki bi imel na razpolago 54 milijonov mark prostih sredstev v tolarski protivrednosti (ali vsaj nekaj nad 25 milijonov mark, da bi dosegel 51 % lastniški delež) za nakup podjetja.” Delavci imajo v lasti komaj kakšnih 10 odstotkov delniškega kapitala. Komu bi prodali preostalo vrednost? Tujemu ali domačemu kupcu? “Osebno mislim, da ne bi bilo prav, če bi 2 odstotka naše obale prišlo v roke tujcu.” V Sloveniji še vedno ni prišlo do popolne privatizacije nekaterih podjetij, zlasti onih v lasti SRD. Zadeve okrog lastninjenja se vlečejo v nedogled. SRD razumemmo kot nekakšen vzhodnonemški Treuhand - podaljšano roko države, oziroma državno ustanovo, ki še verjetno sama ne ve natančno kaj in kako bo z njo. Dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarske dejavnosti je že nakazala nekatere rešitve, pa tudi vi ste že povedali svoje mnenje kako naj bi bilo s privatizacijo SRD oziroma njenih podjetih. “Mislim, da bo kmalu prišlo tudi do preobrazbe oziroma privatizacije SRD, torej do prestrukturiranja njenega portfel-ja. Do čistega izumrtja SRD pa zagotovo ne. Različic preobrazbe SRD je več; Privatizacija SRD kot podjetja in sicer tako, da bi predali delnice SRD pooblaščenim investicijskim družbam, ki bi jih zamenjale za neporabljene certifikate - za polnjenje privatizacijske vrzeli. V procesu preoblikovanja SRD bi lahko ustanovili tudi Rizični sklad - za tvegane naložbe... Ne smemo pozabiti, daje v podjetjih, kijih drži pri življenju SRD 15.000 zaposlenih!” Franc Krajnc tv raimoRKA TRSTE L J 67 KANAL tel.: (065) 36-256 - fax: (065) 32-325 Televizija Primerka že štiri leta med nami Dolžniki in država Državni in občinski proračuni bi bili debelejši za okrog 30 milijard tolarjev, če bi vseh 7.431 dolžnikov takoj poravnalo svoje obveznosti. Na Obali niso zadovoljni z razdelitvijo volilnih okrajev Županja Vojka Štular poslala protestno pismo “Čeprav cenimo vložen napor in znanje ter predanost delu Inštituta za geografijo, pa moramo žal ugotoviti, da nobena izmed navedenih kategorij ni bila uporabljena pri razdelitvi obalne regije na volilne okraje,” je v pismu ostro zapisala Vojka Štular, županja Občine Piran. Poslala ga je na različne naslove; Državnemu zboru, Komisiji za ustavna vprašanja in volilni sistem pri DZ, poslancem Državnega zbora z obalno kraškega območja in vodjem poslanskih skupin DZ Republike Slovenije ter v vednost Inštitutu za geografijo -dr. Marjanu Ravbarju in medijem. Nezadovoljstvo je pred kratkim na novinarski konferenci izrazil tudi župan Mestne občine Koper, Dino Puc er. Vojka Štular je zapisala, daje Inštitut razdelitev volilnih okrajev opravil izjemno površno in nestrokovno, zanemaril večino geografskih, demografskih, pa tudi zgodovinskih de-javnikv, ki opredeljujejjo obalno regijo. “Takšno nepoznavanje značilnosti naše regije bi lahko pripisali naključnemu turistu, nikakor pa ne strokovnemu organu, ki bi se moral zavedati, daje Občina Piran svojo skupno identiteto gradila skozi stoletja in ne more dopustiti, da bi jo danes v primežu parcialnih interesov posameznih političnih opcij po mili volji gnetli in razkosavali posamezniki”. Predlagana razdelitev volilnih okrajev nasprotuje drugim temeljnim načelom višjega reda, predvsem načelu sorazmerne zastopanosti političnih interesov, hkrati pa je zgolj izgovor za volilno geometrijo, ki seji z obliko zakona želi dati videz legitimnosti. Bistveno pri celotni zadevi je, da območja, ki so vključena v posameznega od predlaganih dveh volilnih okrajev (Izola/Piran in Koper/zaledje) niti po zgodovinskem niti po funkcionalnem kriteriju ne sodijo skupaj, saj med volivci iz zaledja Mestne občine Koper in volivci iz zaledja Občine Piran in še posebej iz naselja Lucija, ki predstavlja osrednji mestni del Občine Piran, ne obstaja oze meljska povezanost, na podlagi katere se oblikuje mreža medosebnih in medsosedskih odnosov ter zavest o skupni pripadnosti, ki bi utemeljevala taki skupini ljudi postaviti skupnega zastopnika njenih interesov v državnem zboru. Pri oblikovanju treh volilnih okrajev na Slovesnki obali so bila uporabljena med seboj nasprotujoča si načela. Predlog volilnih okrajev je še posebej nelogičen ob upoštevanju dejstev: * dejanske interesne in socialne povezanosti volivcev s stalnim prebivališčem v naselju Lucija z drugimi volivci v Občini Piran; * da je v istem predlogu volilnih okrajev skupina volivcev mestnega dela Občine Koper ločena od skupine volivcev zaledja Mestne občine Koper; * daje kljub navedenemu skupina volivcev iz KS Lucija združena s skupino volilvcev iz zaledja Občine Piran ter zaledja Občine Koper; * dodatno pa je preostali mestni del volivcev Občine Piran združen tako z mestnim delom volivcev kot z volivci iz zaledja Občine Izola. Županja Vojka Štular v pismu še dodaja: “Zavedamo se, da ima oblikovanje volilnih okrajev izredno pomembne vsebinske vidike, saj se območja v državi med seboj bolj ali manj razlikujejo glede politične pripadnosti in je ustrezno oblikovanje volilnih enot pomembno za uspeh na volitvah, kar lahko s skupno besedo imenujemo volilna geometrija ali Gerrymandering, vendar pa se s tem mandat volivcev spreminja v mandat stranke, s tem pa je kršena volilna pravica volivcev. Takšne volitve volivcu iz teritorialnega področja Občine Piran ne bodo dale občutka participacije pri političnih odločitvah in na ta način oskrunile še edini trenutek, ko ima volivec v predstavniškem sistemu v rokah oblast in možnost aktivnega sodelovanja pri oblasti. Končna posledica pa bi lahko bila podobna državljanska nepokorščina, v katero je državni zbor volivce Obalne regije nekoč že prisilil. Zato zahtevamo, da se pri oblikovanju volilnih okrajev ohrani celovitost piranske občine”, je zapisala Vojka Štular. Volilni okraji predlagatelja SDS - Janeza Janše A62 KOPER 62. volilni okraj : KOPER Sedež: Koper 64. volilni okraj obsega: A64 OBALA - ZALEDJE 64 KOPER - del Župančiči, Šalara, Škocjan, Šmarje, Čežarji, Čentur, Ankaran, Bertoki, Bošamarin, Bonini, Brič, Dilici, Fijeroga, Gažon, Grinjan, Prade, Puče, Srgaši, Triban, Vanganel. PIRAN - del Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Parecag, Seča, Sečovlje, Sv. Peter. Sedež: Koper 65. volilni okraj A65 SEŽANA KOPER- del Črni Kal, Črnotiče, Barizoni, Bezovica, Brežec pri Podgorju, Cepki, Cerej, Dekani, Dol pri Hrastovljah, Gabrovica pri Črnem Kalu, Hrastovlje, Hrvatini, Jelarji, Kastelec, Kolomban, Kortine, Krnica, Loka, Osp, Plavje, Podpeč, Pra-proče, Predloka, Premančan, Rižana, Rožar, Socerb, Spodnje Škofije, Stepani, Tinjan, Zanigrad, Zgornje Škofije. Sedež: Sežana A63 IZOLA-PIRAN 63. volilni okraj obsega: IZOLA: Šared, Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, jagodje, Korte, Malija, Nožed PIRAN - del Piran, Portorož, Strunjan Sedež: Izola ■ 'mr primorski utp Zdravnik ni prepoznal simptomov srčnega napada? Jenko Zofija iz Lucije je v noči od 28. na 29. februar doživljala hude trenutke. Po izvidu sodeč naj bi jo zadel srčni infarkt, česar pa, kot pravi, naj ne bi spoznal zdravnik dr. Boris Poberaj, ki je tisto noč dežural v lucijskem Zdravstvenem domu. “Ob 3. uri zjutraj mi je postalo slabo. Nisem mogla več. Zbudila sem moža. Vstal je in poklical 112. Sporočili so nama, da trenutno nimajo na voljo nobenega rešilca. Potem je poklical v lucijsko ambulanto. Rekli so mu, da ni nič posebnega. Žena naj vzame aspirin in popije čaj. Prosil jih je naj pridejo na dom. To se ni zgodilo, zato meje mož peljal v ambulanto. Sprejela me je medicinska sestra, dežuren zdravnik tisto noč pa je bil dr. Boris Poberaj. Potipal meje in mi dejal, da sem živčna, naj se umirim in vzamem aspirin z malo vode. Rekla sem mu, da čutim, da je nekaj narobe z mojim srcem. On pa meni nazaj, da če bi bilo to res ne bi sedela tukaj in govorila. Bila sem ledeno mrzla in mokra, pa tudi zeblo me je. Zdravnik je sprva dejal naj me mož odpelje nazaj domov. Naposled se je le odločil za EKG in napisal tudi napotnico za Izolo. Ne bi klicala zdravnikov, če mi res ne bi bilo tako hudo. V dveh letih sem samo enkrat vzela nekaj na recept.” Dr. Koršič v Izoli je ugotovil, da gre za akutni miokardni infarkt, zato je bolnica skoraj mesec dni (od 29. 2. do 17. 3.) ostala v bolnišnici. “Tisto noč sem najprej začutila, da ne morem normalno dihati. Vedno manj zraka. Misliš, da ti bo v prsih vse raztrgalo. Imela sem mrzle roke, predvsem pa so to strahotne bolečine v prsih....”, pripoveduje 57-letna frizerka iz Lucije Zofija Jenko, kije hvaležna izolski bolnišnici, zlasti intenzivnemu oddelku, za pomoč. “Ni me strah”, pravi. “Delati ne morem preveč, tudi ne hitro hoditi...Sicer pa ti telo kar samo pove kaj smeš, zmoreš in česar ne. Ni me strah smrti, strah meje bolečin”, je dejala. Človek skoraj ne bi mogel verjeti, da se kaj takega lahko dogaja v času sodobne medicine 2000. Avditorij Portorož Dobrodelna dražba likovnih del Dijaška zveza Slovenije in njena predsednica Lina Krmpotič, dijakinja 4. letnika gimnazije, je v soboto 25. 3. zvečer v portoroškem Avditoriju pripravila dobrodelno dražbo 24 likovnih del, ki jih je darovalo 23 priznanih slovenskih likovnikov. Dražbo je vodila Duška Žitko, prodali pa so 15 del in zbrali 545 tisoč tolarjev. Izkupiček in preostala neprodana dela bodo izročili Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, ki letos praznuje 100-letnico svojega delovanja. Svoja dela so podarili: Jana Mihelj, Milan Percan, Majda Skrinar, Tomo Vran, Aleš Sedmak, Ful-via Zudič, Jurc Cihlar, Boris Benčič, Majk Mulaček, Jože Pohlen, Janez Matelič, Rudi Skočir, Jana Omersa Križej, Mira Ličen Krmpotič, Janez Le-nassi, Zvest Apollonio, Jaka Jeraša, Dubravka Šorel, Ljerka Kovač, Zmago Kovač, Barbara Čižmek, Karim Azad in Erik Lovko. Začetna cena del je bila zelo sprejemljiva, od 25.000 do 50.000 SIT. Slika Fulvie Zudič (Triptih Piran), za katero je bila izklicna cena 35.000 SIT, je bila prodana za 50.000 SIT. Dražje od izklicne cene so bila prodana tudi dela Milana Percana (Most), Mire Ličen Krmpotič (Tihožitje), Zvesta Apollonia (Morje), Zmaga Kovača (Dolina). Organizatorjem in vsem, sicer maloštevilnim prisotnim na dražbi, sta se na koncu zahvalila Bernarda Kokalj, ravnateljica Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani in Valter Černigoj, dijak Zavoda za gluhe in naglušne. Uvodoma je nastopila tudi pevka Tinkara Kovač (na fotografiji), ki je zapela dve pesmi: Nikoli in Nič je vse. (Foto: FK-INFORMA) Borci o preteklosti in sedanji politični zmedi Na sestanku krajevne organizacije Zveze Borcev v Luciji (23.3.) so kritično ocenili sedanje dogodke v slovenski politiki in opozorili na potrebo po spoštovanju svetlih vrednot NOB Lucijska borčevska organizacija (njen predsednik Pavel Šuc) je tokrat povabila medse Mira Kocjana iz Kopra, ki je v enournem predavanu osvetlil nekatere dogodke v času NOB in po njej. Življenje v Titovi Jugoslaviji je ocenil kot povprečno dobro. Seveda so bile tudi nekatere napake, no zamenjujejo s Slovaško. Delali smo tudi napake. Po vojni smo hoteli, v stilu hura, vse narediti sami in smo odklanjali tujo pomoč z zahoda. Avnoj je bila edina rešitev za Jugoslavijo, saj je zagotavljal enakopravnost med narodi, med republikami in spoštovanje manjšin. Veliko se Ponosni na NOB “ Ponosni smo na NOB. Te prvine morajo ostati še naprej. Tematika in zgodovina NOB mora priti v šole.” Generalpodpolkovnik v pokoju Pavel Šuc, predsednik borčevske organizacije v Luciji, ki šteje 179 članov je dejal, da je Miro Kocjan na tem srečanju odprl teme o katerih preveč molčimo. Nekateri pišejo, da NOB ni bila potrebna. Mi pa dobro vemo, kaj bi se zgodilo s Slovenci, če bi čakali in se kar predali Hitlerju. Milan Kučan je na proslavi v Novi Gorici dejal: “Bodite ponosni, da ste bili partizani.” Člani borčevske organizacije v Luciji so resno opozorili na sedanje politično stanje v Sloveniji kot na primer ta, da smo v tedanjem sistemu dahjali preveč poudarka skupnosti in premalo človeku posamezniku. Preveč je bila izražena vloga partije, zato ni mogel priti do izraza pluralizem, o katerem seje sicer vedno veliko govorilo. Vendar pa v naši bivši skupni domovini ni bilo grobega komunizma. Jugoslavijo so vedno potiskali na vzhod, čeprav ni bila model “vzhodnega sovjetskega bloka.” Bila je suverena in samostojna država, ki je v svetu nekaj pomenila. Zgodovina še ni povedala svoje in prepričan je, da bo dala vse priznanje Titovi notranji politiki in pri tem omenil Kosovo, ki mu tudi mogočni Nato ni kos. V Titovih časih smo živeli v duhu bratstva in enotnosti, poznali smo se in spoštovali. Danes žal tega ni več. Omenil je tudi povojne pokole. “Mislim, da bi se temu dalo izogniti. Bolje bi bilo, če bi v tistih razmerah gradili domovino, kot pa se šli pobijat. To je bila huda napaka, posledica takratnega časa, bojevniške evforije. O sramoti jugoslovanskega časa - Golem otoku, oziroma tamkajšnjih krutih dejanjih Tito ni vsega vedel.” Miro Kocjan je omenil tudi Fojbe, ki jim Italijani poskušajo pripisati uradni karakter. Ni šlo za genocid nad Italijani. To bi jim morali iti povedat v Rim! Slovenci smo žal zaradi naše znane politične nespretnosti v zgodovini marsikaj zamudili. Leta 1991, ob graditvi samostojnosti, smo se premalo potrudili oziroma poudarjali, da smo bili v času vojne na strani atifašistične koalicije. Tudi zato nas nekateri še ved- NUDIMO HONORARNO DELO Iščemo ekonomskega propagandista za zbiranje oglasov za časopis Primorski utrip in publikacije na območju občin Izola in Piran. Pokličite: tel: 066/770-185 ali 773-602, ali se osebno oglasite v uredništvu Primorskega utripa, Obala 125, Lucija. je govorilo o tem ali naj bo Jugoslavija bolj demokratična. Na eni strani Di-las, ki je hotel imeti ljudsko republiko in na drugi strani Koča Popovič, ki je vztrajal pri demokratični socialistični fererativni republiki Jugoslaviji. Danes je situacija drugačna. Imamo peščico bogatašev in množice, ki živijo v revščini. Imamo politično zmedo, nestrpnost, sla po oblasti za vsako ceno. Svojo vlogo spretno igra tudi duhovščina. Nadškof Rode pelje s svojimi izjavami ljudstvo v razkol. Miro Kocjan tudi ni našel pohvale za levico (ZLSD), ki da je na splošno karizmatična, a premalo vplivna, premalo politično prisotna. “Desnica pa se krepi in če pride na oblast pomeni to nevarnost za slovensko prihodnost. Splošno stanje za Slovenijo ni dobro. Poglejte delovanje vlade. Najbolje bi bilo, da predsednik sedaj odstopi. Da ne omenjam. Državnega zbora in Državnega sveta. Slednji bi bil lahko nekaj povsem drugega. Na primer svet pokrajin.” Precej kritik je padlo tudi na račun izpeljane privatizacije. Rezultat: Imamo peščico milijarderjev in množico 100 tisoč brezvplivnih revežev. Nova hrvaška oblast je na primer že napovedala revizijo privatizacije v njihovi državi. Miro Kocjan je omenil, daje naša država preveč centralizirana, saj je v Ljubljani nad 80 % mobilnega in nemobilnega kapitala, nad 85 % gospodarskega in nad 90 % tehnološkega potenciala. Strahovito se je razrasla tudi birokracija, saj imamo že, kot je dejal, 50 tisoč birokratov, kar je odločno preveč za tako majno državo. lAu.i«.) Tetini Piran© ® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 Člani Zveze borcev Lucija so se dotaknili tudi nekaterih sedanjih aktualnih tem. Vprašanje Piranskega zaliva je povezano s kakšnim drugim vprašanjem. “V Piranu imate prav, ko trdite, da je to slovensko morje”, je dejal Miro Kocjan. Verjetno bo šlo za kompromis: Mi Hrvatom cestni koridor Reka -Trst, Hrvati pa nam prepustijo celoten zaliv. Tako nekako. Sicer pa bi to vprašanje veliko prej rešili, če bi ga prepustili lokalnim dejavnikom, ki stvari dobro poznajo, je dejal Miro Kocjan. Vsekakor je potreben dogovor. Arbitraža ni zaželena. Albin Fatur seje vprašal, kaj manjka pri nas v Sloveniji. Manjka gospodarska politika, ne plitika Janše, Peterleta in Rodeta. Blagovna znamka - borci Predsednik Pavel Šuc je dejal, da ima Zveza borcev v zadnjem času veliko vrednost, njena blagovna znamka pa ceno. “Nasprotniki se nas bojijo, a za vse smo zelo zanimivi zlasti ob volitvah. Smo v volilnem letu. Volitve bodo hude. Desnica se združuje. Zaveda se, da če ne bo letos zmagala, ne bo več. Leva stran pa okleva, je neorga-nizrana.” Dve pomembni obletnici 55 let od konca II. svetovne vojne in leta 2001 60 let od ustanovitve OF Letos mineva 55 let od konca II. svetovne vojne. Centralne proslave ne bo, bodo pa organizirane proslave po regijah. Na Primorskem septembra, predvidoma v Postojni. Utrdili so organizacijo in članstvo Marko Šetinc, predstavnik ZB občine Piran je pohvalil delovanje krajevne organizacije ZB Lucija. Pavel Šuc pa svoje tesne sodelavce, Vinka Detonija, Toneta Firma in gospo Sonjo. Na koncu sestanka so si zastavili tri temeljne naloge. Opozarjali bodo na potrebe decentralizacije države, na potrebo po manj strankarski sebičnosti in več sociale. Spremljali bodo vse aktualne politične in gospodarske dogodke in če bo potrebno, bodo tudi povzdignili svoj glas, so si bili enotni borci, zbrani v Luciji. Franc Krajnc J VEDEŽEVANJE KONDOR VEDEŽEVALKA LUCA IN DRUGE LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE - 27 Z obvezno navedbo J56 sit/min ■ m 0CD0jaa eoca^i PIRANSKA DELEGACIJA NA IZVRŠNEM ODBORU OBZIDNIH MEST V ITALIJANSKEM MESTU SOAVE SKUPAJ DO SREDSTEV EVROPSKE UNIJE kot organizacija rada posegajo po najnovejši tehnologiji. Tako imajo že sedaj svojo domačo stran na internetu, kamor brezplačno vabijo svoje članice. Občina Piran je na omenjeni seji napovedala, da se bo na domačo stran obzidnih mest do poletja lahko že priključila s svojo domačo internet stranjo. Da zanimanje za članstvo v Prijateljskem krogu obzidnih mest stalno narašča, priča tudi dejstvo, daje pred kratkim v to organizacijo vstopilo mesto Xi’an iz Kitajske, ki je znano po tem, da so v tem mestu pred leti odkrili starodavne kipe vojščakov iz terracotte. Na izvršnem odboru v Soave-ju pa je certifikat o članstvu prejelo mesto Szekesfehervar, kot prvo madžarsko mesto. Po zgledu številnih hrvaških mest je bila podana tudi vloga dalmatinskega mesta Novigrad. Delegacija Občine Piran se je od 13. do 15. aprila mudila na srečanju izvršnega odbora Prijateljskega kroga obzidnih mest v italijanski občini Soave. Piranska delegacija je zastopala Republiko Slovenijo in s tem tudi drugi dve slovenski članici, namreč Škofjo Loko in Ptuj. Delegacijo so sestavljali županja občine Piran, Vojka Štular, predstojnik urada županje, Atilio Radojkovič in višja svetovalka za mednarodno sodelovanje, Nada Zajc. V mestu Soave so se na sestanku Izvršnega odbora Prijateljskega kroga obzidnih mest zbrali predstavniki 11 držav. Ta mednarodna organizacija sedaj šteje že prek 140 svetovno pomembnih obzidnih mest. Srečanje je bilo sprva predvideno na španski Mallorci, vendar je bilo nato preneseno v italijanski Soave zaradi lažjega dostopa pa tudi zaradi kandidature mesta Soave za organizacijo letnega simpozija. Protokolarni del srečanja seje pričel v četrtek popoldan, ko je predstavnike Avstrije, Češke, Hrvaške, Irske, Italije, Madžarske, Malte, Nizozemske, Portugalske, Slovenije in Velike Britanije pozdravil župan mesta Soave s sodelavci. Delegati so si nato ogledali vinsko klet ene največjih vinskih zadrug v Venetu, kjer proizvajajo zelo cenjeno vino soave. Naslednji dan se je na sedežu občine Soave odvijal sestanek izvršnega odbora, kjer so delegati obravnavali program letošnjega simpozija jeseni v Tenbyju. Določili so, da bo simpozij leta 2001 v mestu El-vas na Portugalskem, potem ko je avstrijsko mesto Friesach zaradi finančnih težav kandidaturo odpove- dalo ter potrdili vlogo mesta Soave za organizacijo simpozija v letu 2002. Delegati so menili, da so predstavniki mesta z izjemno dobro organizacijo izvršnega odbora potrdili svojo resnost in sposobnost za organizacijo tako->pomembnega mednarodnega srečanja. V soboto je sledil obisk mesta Lazise, izjemno lepega obzidnega mesta ob Gardskem jezeru, kjer so zbrane predstavnike mednarodnih delegacij poleg župana te občine pozdravili še župani sosednjih občin. V tem projektu sodelujejo poleg Pirana še štiri evropska mesta, Almeida na Portugalskem, Chester v Angliji, La Valletta na Malti in Zadar na Hrvaškem. Projekt obravnava ohranjanje mestnih utrdb in mestnega obzidja. Občina Piran je že potrdila svoje sodelovanje, sedaj pa je na občinski upravi, da čimprej konkretno pristopi k pripravi potrebnih gradiv in projektov za ohranjanje mestnega obzidja, potrebnih za sodelovanje na natečaju. Kot v ostalih dveh projektih je tudi v tem predvideno sodelovanje strokovnjakov na univerzitetnem nivoju. Prva faza predvideva vzpostavitev extranet-internet mreže, ki bo omogočala izoblikovanje skupne metodologije pri obnovitvenih posegih na obzidjih v šestih vzorčnih mestih članicah Prijateljskega kroga. Druga faza pa predvideva izoblikovanje dolgoročnega programa ohranjanja obzidja in obzidnih mest. Čeprav so obzidna mesta stara, pa Prijateljski krog obzidnih mest tako postaja resnično mednarodna organizacija, ki vzdržuje tudi veliko mednarodnih stikov. Zelo dobro sodeluje z združenjem 32. obzidnih mest iz Veneta. Zeleno luč je na sestanku izvršnega odbora dobilo tudi sodelovanje z Evropsko organizacijo zgodovinskih mest, ki je bila ustanovljena lani oktobra v Strasbur-gu. Ob tej priliki so predstavniki občine Piran prisotne seznanili, da se tudi v Sloveniji želimo pridružiti omenjeni evropski organizaciji in da nameravamo v ta namen skupaj s Škofjo Loko in Ptujem ustanoviti Nacionalno združenje zgodovinskih mest. Priprave so že tako daleč, da bo v Piranu v sredo 19. aprila podpis Pisma o nameri. Naše načrte so delegati obzidnih mest z odobravanjem podprli. Pripravila: Višja svetovalka za mednarodno sodelovanje Občine Piran Nada Zajc, prof. V Novi vasi o celostnem razvoju podeželja V domu Krajevne skupnosti Nova vas so 30. marca razpravljali in si tudi ogledali nekaj konkretnih primerov projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki jih je prestavil dr.Marko Koščak. Zlasti so se vprašali kaj bi morali v Novi vasi, Sv. Petru in Padni še postoriti, da bi v zaledje Občine Piran pritegnili več turistov. Emil Grižon je menil, da bi nekaj več razumevanja za to moralo imeti turistično gospodarstvo. Pogovor je pripravilo TD Škurša, predsednik TD Denis Goja. Ogled črnih gradenj v občini Piran Županja Občine Piran in Akcijska skupina za trajnostni razvoj - ASTRA sta v četrtek, 6. aprila , natanko pet let po sprejetju proglasa o zeleni občini organizirala ogled črnih gradenj v občini Piran. Vodja ASTRE Žare Lipušček je opozoril na dejstvo, da število nezakonitih gradenj neprestano narašča, čeprav jih je bilo doslej kar precej legaliziranih. Tudi predstavniki uprave Občine Piran so se strinjali, daje problematika črnih gradenj ena izmed najbolj perečih groženj trajnostnemu razvoju občine, hkrati pa poudarili, da so v boju s črnograditelji praktično nemočni. Predstavnikov urbanistične inšpekcije, ki bi v skladu z obstoječo zakonodajo lahko stopili na prste črnograditeljem, kljub vabilu na ogled seveda ni bilo. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, odločba US 45/94, odločba US 75/94, 14/95, 20/95, odločba US 63/95, 9/96, odločba US 44/96, odločba US 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, odločba US 74/98), 19. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 10/99) in 26. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Piran (Uradne objave, št. 15/99), SKLICUJE 13. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIRAN uh*, v četrtek, 20. aprila 2000 ob 9. uri, v veliki sejni dvorani občinske mestne palače v Piranu, Tartinijev trg 2. PREDLOG DNEVNEGA REDA: L Potrditev zapisnika 12. redne seje Občinskega sveta Občine Piran z dne 16.3.2000; 2. Predlog Odloka o oskrbi z energetskimi plini iz omrežja na območju Občine Piran (prva obravnava); 3. Predlog zaključnega računa proračuna Občine Piran za leto 1999; 4. Predlog Odloka o inšpekciji in redarstvu v Občini Piran (prva obravnava); 5. Predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo (prva obravnava), 6. Predlog Odloka o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12) in M SE/2 v Občini Piran (druga obravnava); 7. Predlog Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Piran (druga obravnava); 8. Premoženjsko pravne zadeve - funkcionalna zemljišča; 9. Zahtevek za odškodnino; 10. Kadrovske zadeve; 11. Pobude, predlogi, vprašanja. Obvestilo za javnost Obveščamo vas, da so zaradi posodobitve telefonskega omrežja s 27. marcem 2000 na Občini Piran stopile v veljavo nove telefonske številke: - Urad županje...............................................671 03 15 - Direktor občinske uprave.................................. 671 03 21 - Urad za gospodarske dejavnosti.............................671 03 31 - Urad za okolje in prostor..................................671 03 51 - Urad za finance............................................671 03 46 - Urad za družbene dejavnosti................................671 03 31 -Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo.....................743 121 -Služba za odnose z javnostmi................................671 03 17 -Vložišče....................................................671 03 07 Skupaj s telefonskimi številkami je prišlo tudi do sprememb pri številkah faxov: - Urad županje.............................................. 671 03 09 - Direktor občinske uprave...................................671 03 43 - Urad za gospodarske dejavnosti.............................671 03 09 - Urad za okolje in prostor................................. 671 03 39 - Urad za finance............................................671 03 62 - Urad za družbene dejavnosti................................671 03 09 - Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo....................743 121 - Služba za odnose z javnostmi.............................. 671 03 09 - Vložišče...................................................671 03 60 Nova številka telefonske centrale Občine Piran je: 671 03 00 Zelena luč za garažno hišo pri bencinski črpalki Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Ane Blažko in drugih iz Pirana, ki jih zastopa mag. Josip Rugelj, odvetnik v Kopru, na seji dne 16. marca 2000 odločilo, da Odlok o lokacijskem načrtu za garažno hišo ob vstopui v Mesto Piran (bencinska črpalka) ni v neskladju z Ustavo in Zakonom. Ustavno sodišče je v svoji odločbi med drugim zapisalo, da vsaka nova gradnja sicer pomeni poslabšanje bivalnih razmer, vendar to samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenskega okolja. Zato je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da morajo ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Srečanje krvodajalcev občine Piran V petek, 7. aprila, prav na Mednarodni dan zdravja, so se v Hotelu Marko v Portorožu srečali prijazni ljudje - krvodajjalci piranske občine, ki s svojimi humanimi dejanji - dajanjem krvi, tudi rešujejo življenja. Visoki priznanji RK Slovenije predsednici Območne organizacije RK Piran Ani Jakič in Županji Občine Piran, Vojki Štular. V . ' Srebrni znak RK Slovenije za Vojko Štular in ■ Ano Jakič “Prav je, da se zavedamo, kako pomembno je, da krvodajalca vodi v dajanje krvi le želja pomagati sočloveku in ne materialna ali kakšna druga korist”, je na začetku svojega pozdravnega govora dejal Damjan Slabe, predstavnik Republiškega Rdečega križa. “Saj na vsezadnje nikoli ne vemo, kdaj bomo sami, ali naši bližnji potrebovali to dragoceno zdravilo. S tem namenom smo se danes tudi zbrali, da krvodajalcem in jubilantom tudi letos podelimo priznanja, plakete in diplome ter se jim na skromen oziroma simboličen način zahvalimo za darovano kri. Kljub nekaterim spremembam na tem področju se nam ni treba bati vstopa v Evropo in da bomo krvodajalci izgubili prosti dan. Vzpodbudno je to, da med prebivalci Slovenije obstaja velik krvodajalski potencial, ki nam daje pogum, da se soočimo z vsemi spremembami, ki so na vidiku. Zahvaljujem se vam za vašo humani- tarno držo m iskreno verjamem, da se bomo tudi v prihodnje še srečevali.” Predsednica RK Piran. Ana Jakič Predsednica Ana Jakič je nato pozdravila Damjana Slabeta, županjo Občine Piran Vojko Štular in dr. Ireno Kramar z Oddelka za tranfu-ziologijo Splošne bolnišnice Izola ter predstavnika Slovenice, Alena Ba-rišiča. Danes /7. aprila/ praznujemo Mednarodni dan zdravja in Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Letošnji slogan: “Varna kri se prične z menoj”. To pomeni, je dejala Ana Jakič, da mora vsak sam poskrbeti da bodo njegove življenske navade take, ki omogočajo čim bolj zdrav način življenja. Prepričana sem, da tako ravnate tudi vi, ki darujete to drago življensko Miselnost za tretje tisočletje Kako misliti sodobni svet: družbena teorija dr. Rastka Močnika Kultumo-izobraževalno društvo Miselnost za tretje tisočletje Vas vabi na prvo srečanje v ciklusu “Kako misliti sodobni svet”. V nizu predavanj in pogovorov Vam bomo predstavili sodobne naravoslovne in družboslovne poglede, s pomočjo katerih si lahko oblikujete argumentativno trden temelj za razmišljanje o vprašanjih našega časa. Naš prvi gost bo eden vodilnih slovenskih sociologov dr. Rastko Močnik, profesor sociologije kulture in epistemologije humanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in kritični intelektualec, ki s svojimi kolumnami v Mladini razčlenjuje dogajanje v naši družbi. Izhodišče za pogovor bo nedavni izid njegove knjige “3 teorije: Ideologija, nacija, institucija”, v kateri je strnil temeljne točke sodobne družbene teorije. Pogovor z dr. Močnikom bo potekal v petek 21. 4. 2000 od 18.00 ure v Caffe Teatru tpri gledališču Tartinil v Piranu. Vljudno Vas vabimo, da se udeležite pogovora, na katerem se bomo ob predstavitvi družbene teorije seveda dotaknili tudi aktualnega dogajanja v slovenski družbi. tekočino in s tem rešujete tudi življenja. Z območja naše občine Piran je v letu 1999 prišlo na odvzem 672 krvodajalcev. Še posebej je razveseljivo dejstvo, daje delež mladih krvodajalcev v starosti od 18. do 27. leta, kar je skoraj 42 - odstotkov vseh odvzemov. Upam, da se bo k temu številu še pridružilo še več krvodajalcev, sa je dajanje krvi eno od najbolj humanih dejanj. Vsakdo od vas, ki je daroval kri se dobro počuti, daje storil nekaj dobrega, plemenitega. Kličem vam, ostanite zdravi in čestitam današnjim jubilantom!” z iglami , pa tudi s spolnimi odnosi. Vi ste varni krvodajalci. Za vse kar ste storili, se vam danes zahvaljujem.” Srebrni znak RK Slovenije sta prejeli Ana Jakič in Vojka Štular Dr. Irena Kramar, predstojnica Oddelka za transfuziologijo pri Splošni bolnišnici Izola “Drage krvodajalke, krvodajalci, organizatorji tega srečanja in gostje. Svetovna zdravstvena organizacija je slogan “Ob varnem krvodajalcu in vami krvi”, zastavila zaradi zelo dobrega razloga, kajti vama kri se začne z varnim krvodajalcem. Ne glede na znanost, in razvoj znanosti - vimsi, bakterije, paraziti so tako majhna primitivna bitja, ki se izjemno hitro prilagodijo in zelo zelo hitro razvijajo. Posledice njihovega razmnoževanja pa zaznamo kot bolezen, pogosto tudi smrt. Zaradi tega po samem odvzemu krvi redno v naši državi, takoj, ko znanstveniki iznajdejo test, ki pokaže take povzročitelje bolezni, tak test tudi opravimo. Vendar žal, so ta mala bitja (virusi, bakterije, paraziti) tako hitro prilagodljivi, da stalno nastajajo novi. V tej bitki enkrat zmaga virus, enkrat zmagamo mi- človeštvo. Zaradi tega, ne glede kaj počnemo, vedno je strah pred nami; kaj pa če se pojavlja nov virus, nova bolezen, ki je ne poznamo...? Na vsezadnje niti vseh rakavih obolenj ne poznamo. Zaradi tega je prvi pogoj, za varno kri - varen krvodajalec, kajti vemo, da se te bolezni prenašajo s telesnimi tekočinami, s krvjo, z matere na plod, Ana Jakič seje pre d 15 leti invalidsko upoKojna. Ni se pustila pomilovanju in posledicam bolezni, temveč je ubrala drugo pot. Začela se je razdajati za druge. Tako je leta 1987 začela z delom v skupini za samopomoč v Domu upokojencev Izola. Sedaj je predsednica RK Piran, aktivno pa sodeluje tudi v Društvu invalidov, upokojencev in Geronto-loškem društvu Slovenije. Županja Občine Piran, Vojka Štular, prof., je povsod tam, kjer je potrebna topla beseda in pomoč človeku. Zaradi svojega delovanja na humanitarnem področju in njene izjemne osebnosti ji Redeči križ Slovenije podeljuje Srebrni znak. Naša županja, gospa Vojka Štular, tako predlagatelj RK Piran - in mislim, da ta formulacija izredno veliko pove, je prevzela krmilo Občine Piran. Je mati, žena, psihologinja, do pred kratkim ravnateljica Gimnazije Piran. Je vedno tam, kjer je treba zaščititi ranljivejšo populacijo posameznika. Energiča, vendar izjemno materinska, je vsa ta leta podpirala, in seveda še podpira, razvija humanitarno oziroma dobrodelno dejavnost v občini Piran. Na srečanju krvodajalcev so podelili številna priznanja kravodajlacem, ki so darovali kri 5 - in večkrat. Reko- Pomladna čistilna akcija uspela Letošnja pomladanska čistilna akcija v piranski občini je bila ponekod uspešna, zlasti tudi v Sečovljah, Novi vasi in okolici, kjer so zbrali veliko kosovnih odpadkov. rder v krvodajalstvu je vsekakor Janko Novak, delavec v Drogi Portorož, ki je že 111 krat daroval kri! Rekorderka med ženskami v piranski občinami je Jekla Bužeklijan, kije že 75 krat darovala kri. Anton Božič 70 krat, Boris Požar 6o krat... Tomaž Kustelj je 63 krat daroval kri in prejel tudi nagrado Hotela Marko, ki mu jo je izročila Miranda Ju-riševič. Letošnjo nagrado Zavarovalniške hiše Slovenica d.d. je za 64 krat darovano kri prejel Danilo Ser-gaš. Podelil mu jo je Alen Barišič, predstavnik Slovenice. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi trio Bora, Danica Kekič Lapajne pa je deklamirala presem. Fotografije: Primorski utrip V KS Portorož o problematiki hrupa Članica Sveta Krajevne skupnosti Portorož Jožica Černič sklicuje za torek, 18. april ob 17.00 uri v sejni dvorani Pinija KS Portorož, Obala 16, sestanek iniciativne delovne skupine za problematiko hru-pa. Dnevni red: Problem hrupa in kaj storiti, da dosežemo zdravo življensko okolje (72. člen Ustave) in gostinski lokali ter delovni čas. Svet KS Portorož je na svoji 12. redni seji 15. 12. 1999 ustanovil Komisijo za problematiko hrupa, prometa, čistoče, urejenosti kraja, ki pripravlja gradivo za širši sestanek s krajani Portoroža. Kdaj bo ta sestanek s krajani vas bodo pravočasno obvestili. Se bodo kdaj opravičili? Županja Vojka Štular se je na letošnji žalni slovesnosti v Strunjanu vprašala, ali se bo Italija kdaj opravičila za kruto dejanje fašistov Na žalni slovesnosti pred spomenikom v Strunjanu (17. marca 2000) v organizaciji Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran, Krajevne skupnosti Strunjan in Občine Piran, je županja Občine Piran Vojka Stular prvič javno povedala, da bi se Italijanska država morala opravičiti za morilsko dejanje fašistov, ki so pred skoraj devetdesetimi leti s streli z vlaka kot za šalo pokončali dve mladi življenji. Strunjančani in tudi mnogi drugi z žalno slovesnostjo, polaganjem vencev različnih delegacij in nastopi otrok, vsako leto znova obudijo spomin na tragični dogodek 19. marca 1921, ko so pijani fašisti z vlaka streljali na otroke. Smrtonosne krogle so takrat prekinile dve mladi življenji. Slavnostna govornica je bila županja Vojka Stular, ki je ponovno opozorila na pomen sprave in dobrih medsebojnih odnosov med ljudmi, čeprav morda tudi različnih prepričanj. Vprašala se je, ali se bo Italija kdaj vendarle opravičila za to grozovito dejanje, ko so njeni državljani, takrat zagnani fišisti, kar tako, brez kakšnega koli vzroka, streljali z mimo vozečega vlaka in pri tem ubili dva učenca. Žalne slovesnosti pred strunjanskim spomenikom so se udeležili domačini Strunjančani, gostje iz Krkinega hotela v Strunjanu, predstavniki Osnovnih šol. Občine Piran, Krajevne skupnosti Strunjan, ter letos tudi partizanska zdravnica bolnišnice Pavla, dr. Jerina Lah Pavla in Mara in Bogdan Osolnik. Komemoracijo je vodil gospod Terpin, ki je tudi deklamiral žalno pesem. Po položitvi vencev so v kulturnem programu nastopili učenci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, učenci podružnične OŠ Lucija - Strunjan, Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, učenci OŠ Lucija - učenci z italijanskim učnim jezikom ter učenci OŠ Cirila Kosmača Piran in učenci OŠ Sečovlje. Fotografije: FK - INFORMA Žalne slovesnosti se je udeležila tudi nekdanja partizanska zdravnica dr. Jerina Lah Pavla m&iM Vsem delavnim ljudem, občankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših storitev in poslovnim partnerjem Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. čestitamo Fornače 33, 6330 Piran ob prazniku dela,l. maju in vam želimo veliko delovnih uspehov Piranska univerza' za tretje življensko obdobje Prva veja - uvajanje v skrivnosti računalništva teče že drugi mesec Po podatkih republiškega zavoda za statistiko v piranski občini doživljajo njeni prebivalci povprečno najvišjo starost v Sloveniji. Prireditve v lanskem letu, letu starejših občanov, so vzpodbudile vrsto načrtov, kaj vse narediti, da bi bilo življenje tudi v tem starostnem obdobju čim svetlejše, vsebinsko bogato in tudi ustvarjalen del okolja, v katerem živijo. Ena v vrsti zamisli je bil predlog, da bi ustanovili univerzo za tretje življensko obdobje. V svetu in tudi pri nas so v taki obliki uspešno povezali starejše ljudi, ki imajo veliko volje in želje, da se po upokojitvi ne bi zanšli v svetu samega sebe. Pobudnica za ustanovitev “univerze” v naši občini Piran, gospa Fanči Kuharje z anketo ugotovila, da je pri nas tudi nemalo interesa za tako vsebinsko povezanost starejših občanov. Največ odgovorov je nakazovalo zanimanje za učenje računalništva, jezikov, pa tudi za različne krožke, v katerih bi razen želje po udejstvovanju tkali prisrčne medsebojne stike, saj je v tem življenskcm obdobju najteže ostati sam. Prva stopnica do take univerze v naši občini je bila uresničena pred dvema mesecema, ko je okoli 30 prijavljenih začelo spoznavati skrivnosti računalništva. Lucijska osnovna šola je ustrežljivo ponudila učilnico in predavatelja. Enkrat tedensko se po nekaj ur srečujejo na pridobivanju znanja in oblikovanja svojevrstne interesne skupnosti. Kar precej pa je odmevov, da bi se pridružil še marsikdo, če bi vedel zanjo. Zdaj tečejo intenzivne priprave za organizacijsko utrditev te naše posebne univerze. Že maja bo bržkone ustanovni zbor. Na njem naj bi definirali program in načrt za pridobivanje gmotnih pogojev za njegovo uresničevanje. Gospa Fanči Kuharjeva je v stikih s številnimi drugimi, pa tudi po zgledu univerz za starejše občane drugod, je pripravila vrsto programskih izhodišč. V nadaljnji razpravi bo mogoče zasnovati za čim širši krog te generacije privlačno interesno vsebino. Med drugim bi lahko že letos začeli delovati krožki s predavanji in ekskurzije o zdravem življenju, tečaji za jezike, kulturno dediščino, likovni krožek. Ob tem pa seveda tudi različne dejavnosti za prijetno medsebojno povezovanje. Taka oblika družbene povezanosti že marsikje v svetu daje bogate sadove. Drugačno obravnavanje tretjega življenskega obdobja pomeni korak do večje kvalitete življenja upokojencev. Dolgoročno pa je lahko tudi širše koristno, saj nihče ne more biti samemu sebi dovolj... Gustav Guzej —....... Poslovalnica TPC Lucija, teUfax: 066/773-296 Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600, fax: 066/276-788 * tmLAVA BARVNIH FOTOGRAFU PO NAPREDNEM APS SISTEMU * ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL % Čestitamo za delavski praznik, 1. maj Marina Portorož d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 67 61 100 Fax: 671 61 210 marina portorož portorose a »L V tipičnem okolju portoroške marine leži Restavracija Marina, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek Tel.: 4/7 61 3lPll košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 67 61 230 občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem VOŠČIMO WSl' ►' tf(3 VESELE IN SPROŠČENE PRVOMAJSKE PRAZNIKE f ^ I 1 j« = ‘Ogc DDil§| 1®®® Cr M i 5.MEDNARODNI NAVTIČNI SALON INTERNAUTICA 2000 . VIM' od 9. do 14. maja 2000 MARINA PORTOROŽ VAS VABI K OGLEDU Ivan Silič Direktor Turistične organizacije Portorož, G.I.Z. Občine Piran Turizmu so dani temelji za boljšo organiziranost in sodelovanje mm _ • ■- I j^OMATES d.o ►o. Produkcija in trženje programa TV CAPR1S P.P. 253, 6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 - 017 e-mail: info@cloinates.si Devetindvajsetega marca 2000 je bila zadnja seja skupščine “starega” Turističnega združenja Portorož. Sprejeli so poročilo o delu TZ za leto 1999, predvsem pa tudi pomemben sklep o spremembi pogodbe o ustanovitvi nove Lokalne turistične organizacije (LTO) v obliki gospodarskega interesnega združenja z imenom: Turistična organizacija Portorož, G.I.Z. Občine Piran. Skupščina oziroma njeni sklepi imajo vse atribute notarskega zapisa in čakajo na registracijo. Pogodbo o ustanovitvi LTO so prilagodili določilom oziroma namenu Zakona o pospeševanju turizma in v tej obliki tudi ustanovili LTO. Sedaj že potekajo priprave na 1. redno skupščino LTO - Turistične organizacije Portorož, G.I.Z. Občine Piran, ki bo predvidoma 30. 5. 2000. LTO ima trenutno že več kot 1000 članov. Na skupščini boste imenovali pomembno telo, ki je bilo kar nekaj časa kamen spotike? “Na 1. skupščini LTO bomo bomo imenovali 11-članski Nadzorni svet, ki bo sestavljen v skladu z Odredbo o opredelitvi s turizmom neposredno povezanih dejavnosti, s katero je zagotovljena sorazmerna zastopanost vseh, ki so v občini Piran povezani s turizmom. Imena članov NS trenutno še niso znana. Obvezno članstvo glede na dejavnosti je razvrščeno v 4 skupine. S kolikimi sredstvi boste razpolagali? “Za prvo skupščino TO Portorož pripravljamo tudi sprejem letnega načrta LTO, v znesku 88 milijonov SIT in načrta dela v letu 2000. Viri financiranja so sredstva proračuna Občine Piran v znesku 58 milijonov SIT (40 % zbrane TT, koncesijske dajatve igralništva in druga koncesijska sredstva). Iz naslova združevanja sredstev za tržne akcije pričakujemo 10 milijonov SIT, članarina znaša 15 milijonov SIT, 5 milijonov SIT pa prispevata Slovenska nacionalna turistična organizacija (SNTO) in Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Glede na to, da smo lani imeli na razpolago 84 milijonov SIT, se nam zdi to kljub vsemu napredek.” Kateri so glavni projekti LTO? “Sestavljeni so po operativnih sklopih: Tržno komuniciranje, promocija turizma, tiskana informativna sredstva, turistična informativna dejavnost (turistične pisarne) v Portoržu in Piranu, sofinanciranje turističnih prireditev, sofinanciranje skupnih infrastrukturnih projektov kot so novoletna razsvetlajva, ognjemeti, informativne table itd., funkcionalni stroški za delo LTO ( najemnina, plače in podobno).” Kako je z javnostjo vašega dela? “Javnost (tudi članstvo), bomo sproti obveščali. V lokalnih časopisih bomo objavili obvestilo o sklicu skupščine. Priložen bo tudi obrazec za članstvo, ki ga bodo morali izpolniti člani.” Katera je poglavitna naloga LTO? “Vsekakor usklajevanje vseh interesov zasebnega in javnega sektorja s področja turizma, v globokem upanju na uspeh. Turistična društva, ki jih je v piranski občini že šest, se bodo lahko vključevala v delo LTO prek enega prestavnika v Nadzornem svetu.” Kako je mogoče, da največja tursitična občina v Sloveniji še ni dobila statusa zaokroženega turističnega območja? “Dobila ga bo takoj po uradni ustanovitvi Lokalne turistične organizacije”. Franc Krajnc r £ DROGA PORTOROŽ Ob prvomajskem prazniku čestitamo vsem, ki živite od dela svojih rok in Vam želimo uspehov ter dobrega, trdnega sožitja, kakršno nastaja med ljudmi, povezanim z delom. j "V: A -,: Skupaj z vami se veselimo novih dosežkov TURISTIČNA PISARNA V PORTOROŽU IN PIRANU POVEČANA SKRB ZA INFORMIRANJE TURISTOV V organizaciji Turističnega združenja Portorož, ki se te dni uradno preoblikuje v Lokalno turistično organizacijo, G.I.Z. Občine Piran, sta začeli z delovati dve turistični pisarni. Prvo so odprli 1. marca 2000 v prostorih KS Portorož , Obala 16, druga pa deluje od 1. aprila dalje v prostorih bivše pošte v Piranu, Tartinijev trg 2. Turistična organizacija Portorož je v okviru prenove zgradbe Krajevne skupnosti Portorož najela posojilo v znesku 12,5 milijona SIT. S tem denarjem so Krajevni skupnosti vnaprej plačali 10-letno najemnino in hkrati omogočili, da je lahko zaključila investicijo. V Prostorih KS Portorož je sedež Turističnega združenja Portorož, v pritličju pa je turistična pisarna. Obe tursitični pisarni sta dobro založeni s potrebnim informativnim materialom, iz katerega je moč razbrati vse pomembnehjjše turistične informacije o dogajanjih in turistični ponudbi Portoroža, Pirana, Strunjana, skratka celotne piranske občine, Obale in Slovenije kot celote. V portoroški turistični pisarni imajo trenutno zaposleno eno informatorko - pripravnico VSHT Portorož (Maja Piciga), zaposliti pa nameravajo seveda še več informatorjev. Poleg nalog, ki so predvidene v Zakonu o pospeševanju turizma (nudenje brezplačnih turističnih informacij...) opravljajo še druge; zbiranje vseh podatkov za potrebe ciljnih gostov, dis- tribucija splošnega informa-t i v n e g a materiala in informacij, pisno posre-dovanj e informacij in informiranje o turistični po-n u d b i , zbiranje in posredovanje podatkov novinarjem, analize stanja v turizmu, naloge edukativnega turizma; za touroperaterje, turistične agencije, sprejem in vodenje turističnih novinarjev (lani je bilo na obisku v Portorožu 170 predstavnikov tourop-eraterjev in 179 turističnih novinarjev), ogledi Pirana in Portoroža itd. V TURISTIČNA PISARNA PORTOROŽ, OBALA 16,6320 PORTOROŽ TEL: 05/ 6740231. E MAIL: TZ. A. PORTOROŽ Sl. TURISTIČNA PISARNA PIRAN, TARINIJEV TRG 2,6330 PIRAN TEL: 05/ 6740220 URNIK: ZUNAJ SEZONE: VSAK DAN OD 10.00 DO 17.00 URE V GLAVNI TURISTIČNI SEZONI VES DAN. EPU J CENA LISTA socialnih demokratov LISTA UNIJA dei socialdemocratici Združena lista socialnih demokratov Območna organizacija Piran Lista unita dei socialdemocratici Pirano ZLSD Piran ob 27. aprilu, dnevu upora in l.maju, prazniku dela ČESTITA vsem občankam in občanom občine Piran NASVETI ZA ZDRAVO SPANJE Se odločate za nakup kakovostnih ležišč iz lateksa, pa se zaradi bogate ponudbe ne morete odločiti oziroma ne veste kaj bi bilo za vas najboljše? Naj vsa opozorimo na nekaj podrobnosti, na katere morate biti pri izbiri oziroma nakupu omenjenih izdelkov še posebno pozorni. Uporabljali jih boste namreč tudi deset let in več, vsak dan povprečno vsaj šest ur, ob tem pa ne pozabite, da bodo koristna samo, če jih boste pravilno izbrali. Vršni red pri izbiri postelje in njenih sestavnih delov V spalnem prostoru z relativno vlažnostjo med 40 in 60 odstotki in temperaturo okoli 17 stopinj Celzija so razmere za dobro spanje najboljše, zato moramo najprej poskrbeti za to. Postelja spodaj ne sme biti zaprta, saj s tem preprečimo zračnost, kar spodbudi razvoj različnih bakterij, pršic, plesni v ležišču. Priporočamo tudi, da izberete posteljo, katere dolžina ležišča je za vsaj deset odstotkov daljša od vaše višine. Izberimo pravilno oporo hrbtenici; vzglavnik, ležišče, posteljno dno. Šele nato izberemo posteljnino, ki skrbi za ugodno mikroklimo. Biovzglavniki Vzglavnik je najpomembnejši del ležišča, saj mora biti glede na položaj telesa v stalno oporo hrbtenici, ki je sestavljena iz sedmih vratnih vretenc, medvretenčnih ploščic, žil, mišic, in hrbetnjače z živci. Klasični vzglavniki, polnjeni z volno, puhom ali sinte-tiko, vratnim vretencem ne omogočajo pravilnega položaja, posledica pa so bolečine, ki se širijo iz vratu v predel ramen. Lateks, predelan naravni kavčuk, je zelo zračen, protialirgijski in protistatičen. Njegova dobra lastnost je, da se ne drobi v prah in ga tudi ne privlači, zato se v njem ne zadržujejo klice, bakterije ali pršice, ki povzročajo oz. pospešujejo razvoj astme, senenega nahoda ali drugih alergij. Izbira pravilnega vzglavnika Ko izbirate vzglavnik, se morate zavedati, da vsak vzglavnik ni primeren za vsakogar, saj smo ljudje različno široki čez ramena, spimo v različnih položajih (bok, trebuh, hrbet) in pri legi na boku ramena različno spodvijemo. Imamo tudi različno trda ležišča, vrat pa mora biti vedno podprt tako, daje pri ležanju na boku glava vedno v takšnem položaju, da je hrbtenica ravna, pri legi na hrbtu pa mora biti podprta, tako da ima hrbtenica obliko dvojnega S. Podjetje Dollar vam ponuja osem različnih oblik in več velikosti vzglavnikov iz lateksa. Ortopedsko oblikovani vzglavniki so klasičnih, anatomskih in ergonomskih oblik, nekateri pa omogočajo, da si lahko sami določite ustezno višino. Izbira posteljnega dna Stara posteljna dna (iverica, vezana plošča) so povsem neprimerna podla- ga za kakršna koli ležišča (vzmeti, lateks...), saj ta niso dovolj zračna. Največja slabost omenjenih podlog je, da se ne podajajo ležiščem tam, kjer so ta najbolj obremenjena (pod boki in pod ramo). Z uporabo prožnih letev Luxoflex, ki so vpete v kavčukove kape in lesen okvir, se temu izognemo, saj imamo dvojno prožnost, s katero se tudi trajnost osnovnega ležišča podaljša za 20 do 30 odstotkov. Posteljna dna Luxoflex omogočajo, da si sami določite trdoto v predelu hrbtenice. Nekateri modeli omogočajo osemstopenjske nastavitve višine v predelu vzglavja in vznožja. Podjetje Dollar ponuja štiri različne modele prožnih letvenih podlog Luxoflex. Izdela jih v vseh dimenzijah, tako, da jih lahko vgradite v vsako posteljo. Izdeluje tudi posteljna dna z električno nastavitvijo všijega vzglavja in vznožja. Izbira lezisca 1.) Kakovostno ležišče Pri vseh ležiščih, ki so na prodaj, bi se morala testirati trajna elastičnost, saj šele ta test zagotavlja življensko dobra ležišča. Taje odvisna od kakovosti materialov, iz katerih je ležišče narejeno, še posebno od polnila (lateks, kokos, kovinske vzmeti), podloge ležišča (prožne letve, iverica, vezana plošča) in seveda od teže osebe, ki ležišče uporablja (pri lažjih ljudeh do 60 kg bo trajnost ležišča neprimerno daljša kot pri tistih z 90 kg)- Podjetje Dollar je za svoja ležišča opravilo test trajne elastičnosti na Biotehniški fakulteti - Oddelku za lesarstvo v Ljubljani. Certifikat o ustreznosti ležišča, ki je bil najvišjega kakovostnega razreda -QI, je na podlagi opravljenih meritev izdalo mednarodno podjetje za raziskavo kakovosti blaga. Bioležišča Tovrstna ležišča nimajo nobenih kovinskih vzmeti. Kot polnilo jih nadomešča lateks. Na voljo je več vrst trdot (za 50, 70 in 90 kg), izbira primerne trdote pa je še posebno pomembna pri ljudeh z obolelo hrbtenico in pri tistih z bolečinami v križu. Izbirati je mogoče tudi glede na tcževe in okvare hrbtenice in morebitne naročnikove želje. Ob pravilno izbrani trdoti se mora ležišče pravilno prilagoditi hrbtenici ter dajati telesu stalno oporo v vsakem ležečem položaju. Vsako ležišče ima tudi zimsko in letno stran. 2.) Ležišča - izbira trdote Ob izbiri ležišča je reba razmisliti tudi o ustrezni trdoti. Mnenje, daje trdo ležišče dobro, je povsem zmotno. Dobro je tisto ležišče, ki vaši hrbtenici omogoča pravilen položaj, ne glede na lego telesa. Pravilen položaj hrbtenice dobimo samo, če je ležišče primemo trdo in daje ves čas po vsej dolžini telesa, še posebno v ledvenem predelu, hrbtenici točkovno oporo. S pretrdim ležiščem tega ni mogoče doseči, saj se poda pod boki in rameni, ledveni del pa ostane nepodprt. Ker nepodprta hrbtenica sama ne more biti v pravilnem položaju - lega na hrbtu dvojni S oz. na boku raven - se prilagodi oz. poda ležišču, namesto da bi se ležišče podalo telesu. Pri pretrdem ležišču se skoraj vsa teža telesa prenese na ra-mensko-vratni del in boke, kar je še posebno primerno pri ljudeh z obrabljenimi kolki in drugimi težavami oz. bolečinami v predelu spodnjega dela hrbtenice. Zelo pomembno je tudi vedeti, da se ležišča pod različnimi obremenitvami teže telesa (50, 80, 95 kg) različno podajo oz. prilagodijo, zato vsako ležišče ne ustreza vsakomur. Podjetje Dollar ponuja ležišča Lateks v šestih različnih trdotah in svetuje pri izbiri takega, ki bo ustrezalo vaši telesni teži oziroma težavam s križem. Prilagodilo se bo vsaki želeni velikosti in obliki ležišča! Novosti Pri najnovejših ležiščih imamo v enem ležišču različe trdote, ki so razporejene v sedem predelov. Predel pod ledvenim delom, kjer mora biti telo najbolj podprto, je najtrši, predel pod ramo, ki se mora najbolj podati, pa je najmehkejši. Za nasvet in dodatne informacije pokličite ali se zglasite v prodajnih salonih podjetja Dollar d.o.o.: Trgovina Domžale, tel.&fax: 061/716-417, tel. 061/716-419 Trgovina Koper: Mercator Center, tel. 066/250-260, 250-261 EPU Portoroški “Art market” Petnjast zapovedi za najemnike stojnic na tržnici spominkov v Portorožu Na Trgu prekomorskih brigad (ploščad) nasproti Grand hotela Palače v Portorožu imajo na razpolago za letošnjo turistično leto 37 začasnih prodajnih mest. Celoletni pavšal za najem stojnice skupaj z DDV znaša 333.200,00 SIT. Upravljalec tržnice Obalne galerije Piran, je v razpisu za oddajo začasnih prodajnih mest na ploščadi - “Art markertu” v Portorožu, postavil kar nekaj zahtevnih pogojev, ki bi lahko celo koga odvrnili od namere, da bo letos prodajal svoje izdelke na ploščadi, ki je bila lani že tako slabo izkoriščena. Najemniki, razstavljalci oziroma prodajalci morajo svoje avtorske izdelke oziroma predmete domače in imetnostne obrti ter druge izdelke, predložiti komisiji na upravi Obalnih galerij v Piranu, ki bo izdelke ocenjevala enkrat tedensko (vsak četrtek). Če bodo priloženi artikli primerni za prodajo, bodo avtorjem oziroma najemnikom izdali dovoljenje. Pavšalna cena za celoletno najemnino za stojnico znaša 280.000,00 SIT oziroma skupaj z 19 % DDV 333.200,00 SIT. Sezonski pavšal (od 15. aprila do 30. oktobra) 240.000,00 SIT + DDV. Mesečni pavšal v predsezoni in posezoni (april , maj, junij, september, oktober) znaša 40.000,00 SIT + DDV. Mesečni pavšal v visoki sezoni (julij, avgust) znaša 100.000,00 SIT + DDV. Začasno prodajno mesto lahko najamejo samo gospodarski subjekti z ustrezno odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, samostojni kulturni delavci, svobodni umetniki in avtorji, ki prodajajo svoje izdelke s posredovanjem Avtorske agencije Slovenije. Razstavljalci bodo skupaj z dovoljenjem dobili tudi izkaznikco z osebno fotografijo, ki jo bodo morali imeti pripeto na vidnem mestu. Na “Art marketu”, je strogo prepovedana uporaba senčnikov z reklamnimi napisi. Uporabljati bodo smeli le predpisan tip senčnika, podstavka in stola, ki bo na voljo vsem plačnikom pavšalov. Uporabniki javnih površin bodo morali plačevati tudi komunalno takso. Razpored prodajnih mest bo opravljen po vrtsnem redu, glede na plačane pristojbine. K prošnji za najem prostora na portoroški ploščadi (“Art marketu”) morajo prosilci priložiti tudi dve fotografiji prodajalca. Hkrati morajo sprejeti kar 15 raznih obvez ali zapovedi, med katerimi so tudi takšne kot na primer, da bo plačeval v naprej najemnino, da bo najemnik prodajal svoje izdelke le sam, da bo prodajal le tiste izdelke, za katere ima komisijsko dovoljenje, da bo vsak večer pospravil prodajni prostor, da ne bo parkiral osebnega vozila na prostoru tržnice ali prodajnega mesta, da ne bo povzročal nobenih izgredov, da bo skrbel, da bo tržnica spominkov postala del kulturne turistične ponudbe, da bo uporabljal le predpisano opremo itd. Skratka, kar vrsta zahtev, ki so verjetno prepisane iz piranskega občinskega odloka o tržnicah iz leta 1996, sicer za organizatorja razumljive, za morebitne razstav- Ijalcp pn Inhkn fiiHi nnpnmpi in finhijajn^p! ___________________________________ Tolmačenje Od turistične takse se ne obračunava DDV GZS - Združenje za turizem in gostinstvo je na sestanku, 2. marca v Ljubljani imelo v precepu tudi vprašanje, ali se od TT obračunava DDV? Turistična taksa predstavlja prihodek občine in se namensko uporablja in sicer izključno za poravnavanje storitev ali ugodnosti, ki jih je turist v kraju deležen brezplačno. Storitve, ki jih občina nudi turistu brezplačno, so obdavčene v trenutku, ko so zaračunane občini od izvajalcev storitev. Turistična taksa predstavlja le vir občinskega proračuna in ni predmet DDV. Iz tega izhaja, da se od turistične takse, ki se pobira s trani davčnih zavezancev v imenu in za račun občine ne obračunava DDV. »©MIICA DNEVA IN N©il NI BIL LELA Žarko Žbogar Deli Pirana kot zanemarjena kazba Kadarkoli sem pisal o neurejenosti v nekaterih predelih Pirana, sem bil poleg odobravanja deležen tudi pripomb, češ da iz malih napak delam velike probleme in tako škodujem piranskemu turizmu itd. Resje le to, da redkeje pišem o problemih za odpravo katerih je potrebno predvsem veliko denarja. Več pišem o stvareh, ki bi jih lahko odpravili že z malo več reda in doseldnosti tistih, ki so za to zadolženi, a slabo in površno opravljajo svojo delovno obveznost. Vzemimo na primer piranski valobran. Postal je odlagališče za odpadni gradbeni material in viška pripravljene malte in betona. Vse to odlagajo kar med skalovje valobrana. S tem kazijo izgled valobrana, ki ga še povečujejo žepi, ki zaradi tega nastanejo med skalovjem valobrana. V njih se poleg morske in meteorne vode nabirajo tudi organski odpadki, predvsem morski plankton, kar še posebno poleti povzroča neprijetne vonjave. Vse to se dogaja na očeh ljudi, ki so po službeni dolžnosti dolžni skrbeti za red v mestu, pa to počno zelo površno. Kot primer navajam: pred kratkim so komunalni inšpektorji opozorili nekega gradbinca, da mora odstraniti beton, ki gaje odložil na valobranu. Namesto da bi vzpostavil prvotno stanje, ko se je voda skupaj s planktonom lahko vračala nazaj v morje, je odloženi beton le nekoliko podrgnil in tako še poglobil žep, kjer se sedaj nabira in razpada plankton in druga nesnaga. Občinska operativa je kriva, da se nedosledno polovičarsko izvajajo že sprejeti odloki, kot v opisanem primeru. Gre tudi za neokusno čečkanje po fasadah. Vzemimo na primer piransko stolnico Sv. Jurija, kjer poteka prenova fasade. Na severni že prenovljeni strani so se že pojavile čačke “neznanih - znanih umetnikov”. Problem zase: Pred nekaj leti lepo prenovljen Židovski trg se spreminja v urinišče nočnih potepuhov. Nekaj posebnega se dogaja tudi pred stavbo in na stopnišču sodišča in knjižnice v samem centru Pirana. Pereča dogajanja je mogoče zaustaviti le tako, da bodo krivci poleg kazni poravnali še vso povzročeno škodo. Če gre za mladoletnike, bi morali njihovi starši poravnati vsaj škodo. Draga gospa županja, gospodje svetniki in vsi, ki grejete občinske stolčke! Odločila sem se napisati pismo prek lokalnega medija v upanju, da bo vsaj delček mojega pisma upoštevan. Sem mlada mamica, živim v Portorožu in se vsak božji dan srečam s težavami, ki me dobesedno morijo. Lahko rečem, da govorim oz. pišem v imenu vseh mladih družin v piranski občini. Problem je pereč in jezi nas, da prav nič ni storjeno za otroke v piranski občini. Otroci so naša prihodnost, moramo misliti tudi na njih. Draga županja, v piranski občini oz. v Luciji in v Portorožu ni primernega kotička, kjer bi se lahko otroci mimo igrali in se zabavali. V Luciji ni dovolj klope, kjer bi se starši odpočili od sprehajanja. Tudi ni primernega parka. Ko pa zapiha burja ali dežuje smo pa primorani ostati doma. Sprehodite se po Portorožu za konec tedna in opazili boste uboge otroke kako so se primorani igrati na portoroški ploščadi v izpraznjeni fontani. Toliko denarja je bilo vloženega v Avditorij, vendarle tam ne znajo nič organizirati za malčke. No, ne morem govoriti o vloženem denarju, ker nas občane tako in tako ne obveščate kam gre denar. Tudi denar, ki ga porabite za razna pobratenja s tujimi občinami. Nekaj malega izvem prek tega medija, na katerega sem naročena. Živimo v turističnem kraju, plačujemo vse dražje - od prehrabenih izdelkov do gostinskih storitev... Kaj imamo domačini od tega da živimo v turističnem kraju? Od kar je rampa ne hodim več v Piran, ki je sicer lepo zgodovinsko mesto. Se pravi odrekla sem se Piranu. Seveda ga moram obiskati, ko moram urediti uradne zadeve na Občini. Vzeti si moram celo dopoldne prosto, kajti moram najti parking, čakati vrsto in ko pridem na vrsto mi povedo da mi manjka kakšen obrazec, čeprav sem pred tem po telefonu vprašala točno kaj potrebujem. Ali pa grem v občinske pisarne po pečat in me “zelo prijazno” odpravijo naj pridem naslednjič, češ da nimajo časa, potem pa jih vidiš sprehajati se po piranskih trgovinah. Ampak ni važno, jaz si lahko vzamem dva dopoldneva prosto, dvakrat plačam parkirnino v Piranu in dvakrat se zgražam nad vsem skupaj. No, če se pripeljem v Portorož z avtomobilom in grem na sprehod po Portorožu? Ojoj, saj moram plačati parkirnino! Se pravi, če se hočem vsak dan sprehajati po Portorožu moram delati samo za parkirnino? No in ko se končno sprehajam po Portorožu se sprašujem kaj nudi ta kraj domačinom in kaj nudi turistom? Domačini smo nad ponudbo že obupani, turisti pa se lahko samo sprašujejo, če kopljemo zlato - zlatarne na vsakem koraku in v centru Portoroža na žalost tudi razpadajoči hotel Palače, ki ni le portoroška ampak nacionalna sramota. Naštevali bi lahko še in še toda pismo bi bilo predolgo. Živimo v lepem turističnem kraju z ugodnimi klimatskimi pogoji, toda žal jih domačini ne moremo poleti docela izkoristiti, ker za domačine ni dovolj prostora. Za to da živimo v tako lepem kraju plačujemo določeno ceno, vprašanje pa je ali za to tudi kaj dobimo?. Mislim da bi si lahko za vzgled vzeli izolsko županjo, kako lepo je poskrbela za infrastrukturo in prednost dala domačinom, kajti to so ljudje, ki vsak dan živijo za svojo občino. Gospa županja, verjamem, da imate ogromno dela s političnimi igricami in drugimi zadevami ter da vam ta položaj ne pomeni le odskočne deske za Ljubljano. Potiho sem upala, da bodo stvari šle na bolje, morda tudi zato, ker ste prijazna in uvidevna ženska. Mamica iz Portoroža (Naslov v uredništvu) irMiMtgJKScai Informativno razvedrilni časopis *BrezpIačni mali oglasi Tel.&fax: 066/272-642, 273-231, 272-286 Milan Derkovič Bomo še v tem tisočletju postavili klopi ob sprehajalnih poteh v Luciji? Vsakodnevni sprehajalec s svojo psičko na relaciji Mežiški dom v Luciji do križišča Koper-Pula, že dolgo ugotavljam, da ob celotni dvopasovnici ob sprehajališču ni nameščenih klopi za oddih, medtem ko v Portorožu na določenih mestih pretirano vabijo turiste. Nerazumljivo je, da turistični delavci, ki se trudijo, da na vse načine zadovoljijo goste in nudijo udobje -komoditeto, še do danes niso našli razumevanja, daje treba sprehajajočim turistom vseh starosti, kakor tudi domačinom, ponuditi na ogled urejeno okolico, torej tudi klopce za oddih. Če se hočejo usesti ali malo počivati, morajo sedaj obiskati bife ali kakšno restavracijo. Naselje Lucija, ki se vedno bolj razvija, nujno potrebuje 15 klopi za kratek oddih te 6 klopi v mandraču, kjer seje doslej ednina klopca sesula. Kakšna ogromna investicija bi bila to za turistične ustanove? Naj navedem le en primer: Pred desetimi dnevi (30.3.) sem srečal priletni zakonski par, vsak od njiju je imel za oporo sprehajalno palico. Vprašala sta me v nemško-av-strijskem jeziku (ker sta bila prepričana, da sem domačin) kako to, da tu ni nobene klopi za oddih. Razložil sem jima v nemščini, da morata do avtobusne postaje, kajti samo tam bosta našla dve klopi, ki so sicer namenjene čakajočim na avtobus. Seveda sta se čudila, vendar sem jih potolažil, da so klopce za oddih že v delu. Zmajala sta z glavo in počasi odracala naprej. Poudarjam, da navedeni primer ni edini! Rad bi tudi poudaril, da naj se turistična društva ne predajejo sanjarjenju o urejeni Luciji, temveč naj po svoje ukrepajo, da bi vendarle še v tem tisočletju realizirali to nujno potrebo -klopi za počitek v Luciji. Milan Derkovič, upokojenec iz Lucije V naslednji preberite: Frane številki Goljevšček o kondominiju Že sama misel, da bi Slovenci razpravljali o kondominiju v Piranskem zalivu je sramotna, piše Frane Goljevšček, koordinator Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri. Bo v Piranskem zalivu res skupno gospostvo? emonec kafe pražama kave, proizvodnja in trgovina gostinske opreme Vanganelska 20, Koper Tel: 066/625-90-70, Fax: 066/625-90-77 E-mail: emonec@emoneckafe.si POSREDNIK PRI PRODAJI STANOVANJA ZADRŽAL 7 MILIJONOV SIT 44 - letni O.P. iz Pirana je posredoval pri prodaji stanovanja v Luciji tako, da je sprejel od kupca aro in ob podpisu pogodbe tudi kupnino. Ob podpisu pogodbe je ogoljufana prodajalka celo plačala davek, vendar si je posrednik zadržal celotni znesek are in ves del kupnine v skupni višini okrog 7 milijonov SIT! Obema strankama se seveda posrednik sedaj izmika. UKRADEL SKORAJ STO OLJČNIH SADIK Doslej neznani storilec je pred nedavnim z obdelane njive v Lučanu (občina Piran) ukradel nekaj manj kot sto oljčnih sadik sorte belica in 35-letnega lastnika E.B. oškodoval za nekaj manj kot 150.000,00 SIT. KRADEJO TUDI ŽE SUHO PERILO Izolski policisti so podali kazensko ovadbo zoper 27-letno G.D. in 37-letno A.G., obe iz Izole, ki sta iz sušil ukradli rjuhi in zimsko odejo v skupni vrednosti 40.000,00 SIT. ZANIMIVI MOBILNI TELEFONČKI Neznanec je 10. aprila med 16. in 17. uro vstopil v odklenjene garderobne prostore Fintessa Marina v Kopru. Iz zunanjega žepa jakne, ki je bila obešena, je ukradel prenosni telefon znamke Benefon ter tako oškodoval M.C. iz Kopra za okoli 26.000,00 SIT. POGUMNA PIRANČANKA Dvanajstega aprila zvečer je 21-letna N.Š. iz Pirana poklicala policijo in prijavila, da ji je neznanec pri semedelskem mandraču poskušal ukrasti nahrbtnik. Dohitel jo je in ji od zadaj poskušal iztrgati nahrbtnik iz rok. Ni mu uspelo. Zbežal je brez plena. Rezultati akcije MOJ ZDRAVNIK 2000 Zdravnica leta je Dr. Brenka Jovanovič-Gračak Dr. Peter Bossman na drugem mestu po glasovnicah iz časopisnih medijev Vrstni red prvih deset zdravnic oz. zdravnikov (od 25), ki so prejeli največ glasov: 1. ) Dr. Drenka Jovanovič- Gračak 2. ) Dr. Marjan Berginc 3. ) Dr. Božidar Groboljšek 4. ) Dr. Marija Milošič 5. ) Dr. Špela Peternelj 6. ) Dr. Darja Pribožič 7. ) Dr. Mila Saftič 8. ) Dr. Dušan Sedej 9. ) Dr. Mirjana Širok 10. ) Dr. Mladen Viher 14.) Dr. Peter Bossman Revija za zdravo življenje VIVA iz Ljubljane je 5. aprila na zaključni prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasila rezultate glasovanja v akciji MOJ ZDRAVNIK 2000. Skupno število vseh veljavnih glasov vseh medijev, ki so neposredno ali posredno sodelovali v akciji je bilo 7.303. Po rezultatih sodeč je kar 98 % glasov bilo danih prek radia in komaj 2 % prek časopisnih kuponov. Za laskavi naslov Moj zdravnik 2000 se je “potegovalo” 25 zdravnic in zdravnikov iz vse Slovenije. Zdravnica leta je postala dr. Drenka Jovanovič-Gračak iz Zreč, ki je prejela skupaj 317 glasov. Komisija je objavila tudi uradni seznam vseh medijev, ki so sodelovali v akciji. Na seznamu časopisnih medijev, ki so sodelovali najdemo Bistriške novice (3 kuponi), Gorenjski glas (10), tednik Novice iz Slovenskih Konjic (103) in Tržno komuniciranje in založništvo (161) ter Primorski utrip (26 kuponov). Portorožana, ki je tudi sodeloval v akciji, ni na uradnem seznamu v poročilu o rezultatih glasovanja v akciji. Nerodneje bilo morda tudi to, da so nekateri časopisi akcijo VIVE predstavili bralcem kot svojo in vnaprej razglasili zmagovalce. Tako je komisija za izbor priznala 26 pravilno izpolnjenih (od 57 poslanih) kuponov le iz Primorskega utripa -za dr. Petra Bossmana. Po glasovanju prek časopisnih medijev je pristal na drugem, sicer pa na zavidljivem 14. mestu. Čestitamo! Pesem posvečena očetu ob 5. obletnici smrti Nekoč... Najlepša moja je mladost bila, v naročju si me nosil, iz mene žarela radost je vsa. Božal in hranit si me kot najlepši cvet, nikomur nikdar ne dal bi ga vzet. Bila sem ti roža dehteča, po licu privrela je solza boleča. In ona te ne obudi, moje trpljenje ne oživi. Ostal si v srcih uklet, zaklenjen kot največja sreča, da v dušah ostala je rana boleča. Zakaj te solze ne obude? Zakaj zapustil si v srcih gorje? Zakaj ostali so sami spomini? Spomini..... Razum grde misli odrini! Ostal bo večni zakaj. Ko bi bile vse to le sanje, bilo bi življenje lepo’, ostale zaceljene rane, tako pa je v duši tesno ’. Življenje nam dosti ponudi, uči nas tako: Drug drugemu podati roko ’, učit se ljubiti navzoče, pa vendar kljubuje, nas rani, izkleše nam rane pekoče! Nadja Čeligo Jeftenič Nova oglaševalska revija AA0DRI i _ ■. _:_i_ JIBRANI-OARIUIIPREOMETI- IIKIBAMIME_________ -----01rala125rliiclla--- r IZBIRAMO NAJBOLJ PRIJAZEN ' L FRIZERSKI SALON 2000 J Dragi bralci! Izbiramo najbolj prijazen frizerski salon 2000 in seveda tudi najbolj prijaznega, spretnega frizerja ali spretno frizerko. Priznanje z nagrado bomo podelili decembra. V prejšnji številki smo predstavili frizerski salon Nadja Izola. Naša sogovornica je bila Nadja Lazar. V današnji številki pa predstavljamo frizerski salon Nadja v Kopru in tudi glasovnico, na kateri glasujte za vaš najprijaznejši frizerski salon in frizerko ali frizerja. Frizerski salon Nadja v Kopru Frizerski salon Nadja se nahaja v Kopru, na naslovu Trg Brolo 5, tel. št. 066/273-164. Pogovarjali smo se z Moniko Radišič. Monika Radišič - frizerka z nasmehom. Koliko časa ste že v tem salonu in kje ste delali prej? “Končala sem srednjo frizersko šolo v Ljubljani. V tem frizerskem salonu delam že 4 leta, kjer sem si pridobila veliko praktičnega in teoretičnega znanja. Pred tem pa sem delala v frizerskem salonu na Markovcu in sicer salon Doko.” Kako poskrbite, za svoje usposabljanje? “Udeležujem se raznih seminarjev, predstavitev pa tudi šefica poskrbi, da smo vedno dovolj informirani o raznih novostih. Namreč ona veliko potuje po svetu in novosti, ki jih vidi prenese tudi na nas. Največ hodi na akademijo Vidal Sasuna in ko pride domov nam organizira timske vaje, nam poskuša čim več pokazati in naučiti.” Kakšne so mogoče posebnosti vašega salona? “Zelo radi delamo frizure za mlade, ker smo tudi same mladi tim, toda k nam zahajajo tudi starejše stranke in se seveda tudi njim prilagodimo in upoštevamo njihove želje.V tem frizerskem salonu uporabljamo zelo dobre materiale npr. Keralogie-Paris, to je sedaj prvič na našem tržišču in smo tudi pooblaščeni frizerski salon za te preparate, ki so zelo učinkoviti za razno problematiko las. Stranke so s preparati zelo zadovoljne saj smo z njimi prišli do zelo dobrih rezultatov. Kar je seveda bil naš cilj. ---------------- - Slovenska Fudokan karate reprezentanca v Pragi osvojila bronasto kolajno Na 8. evropskem Fudokan karate prvenstvu v Pragi, v mladinski in članski konkurenci (25. in 26. marca 2000) je slovenska reprezentanca, ki jo vodi Nenad Vujinovič, mojster karateja 4. Dan, dosegla zelo dober rezultat: med 16. reprezentancami, iz prav toliko držav, se je v ekipnem tekmovanju v članski konkurenci uvrstila na 3. mesto in osvojila bronasto kolajno. V ekipnem tekmovanju se je najbolje odrezal Ante Šolaja. Na sliki: Slovenska Fudokan karate reprezentanca, ki je nastopila v Pragi Zgoraj z desne proti levi: Dušan Barolič, pomožni trener. Mag. Čedomil Vojnič, predsednik vsestilske Karate zveze Slovenije in Nenad Vujinovič, trener in selektor Fudokan karate reprezentance. Spodaj - tekmovalci: Ante Salaja, Stane Ristič in Mile Majkič. Slovensko Fudokan karate reprezentanco so v Pragi sestavljali Ante Šolaja, Stane Ristič in Mile Majkič. V prvem krogu so premagali Nemčijo, v drugem krogu, v osmini finala Slovaško, v polfinalu pa so izgubili s Poljsko, ki je tudi na koncu v ekipni članski kategoriji postala evropski prvak. Zlato kolajno je tako osvojila Poljska, srebrno Romunija in bronasto Slovenija. V ekipnem tekmovanju seje najbolje izkazal Ante Šolaja, ki je slovenski reprezentanci prinesel vse tri zmage, kar pa na žalost ni zadostovalo za finale. Ante Šolaja se je izredno dobro odrezal tudi v posebnem delu tekmovanja, saj seje med 32 tekmovalci uvrstil v četrtfinale. Tam je izgubil z evropskim prvakom Musadom Komelom iz Romunije. Tekmovanje je izgubil šele v podaljšku. Slovenska Fudokan karate reprezentanca je na tem tekmovanju pokazala kar precej znanja in spretnosti. Če bodo zbrali dovolj sredstev se bodo udeležili tudi tekmovanja na evropskem prvenstvu v tradicionalnem karateju junija v Kijevu. Nastopna letošnjem evropskem tekmovanju v Pragi sta jim omogočili družba Hoteli Bermardin d.d. in Gymco Cecu-rity iz Lucije ter drugi. Udeležence tekmovanja so pozdravili prof. dr. Ilija Jorga, tehnični direktor Mednarodne zveze Fudokan Karate, Rahmy Soebajo, predsednik Zveze Fudokan Karate Republike Češke (CTFKF) in Ladislav Dudek, podpredsednik češke Fudokan Karate zveze (CTFKF). Nenad Vujinovič, vodja slovenske reprezentance nart) je povedal, da je bila organizacija tekmovanja v Pragi dobra ter da je bilo sojenje brez pripomb. Zlasti se zahvaljujejo tudi sponzorju Hotelom Bernardin. Koper Prva “rolerska fešta” GLASOVNICA št.3 . # primorski utp Glasujem za najboljši frizerski salon : Glasujem za najboljšo frizerko oz. frizerja: Glasovnico pošljite ali prinesite na naslov: Primorski utrip, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož. Smučarski klub Capris iz Kopra je od 30. 3. do 1. 4. 2000 v Kopru priredil 1. rolersko fešto, ki naj bi postala postopoma tradicionalna Na sliki - od desne proti levi: Aja Černi, Eva Čemi, Janez Uran (predsednik SK Capris), Rudi Kodrič, Bojan Šturm (podpredsednik), Nataša Marčeta, Marinka Primožič (Društvo prijateljev mladine), Mojca Primožič, Aprila Cotič, Matjaž Benedetti, in Franc Pirc - Frenk (vodja tečaja 11SA/ICP). Na tekmovanju sta se v hokeju na enovrstnih kotalkah v petek, 31. 3. pomerili ekipi Piran: Koper. Z majhno razliko 23 : 20 je zmagala ekipa iz Pirana, ki igra v slovenski ligi enovrstnega kotalkarskega hokeja (Inline hockey). V plesu na enovrstnih kotalkah (rolerjih) so se predstavile mlade plesalke, ki že od lanske jeseni, v organizaciji Društva prijateljev mladine iz Kopra, redno enkrat tedensko (ob četrtkih) vadijo in jih vodi prizadevna Mojca Primožič. Na prireditvi so podelili diplome vsem, ki so v zadnjih treh mesecih končali strokovno vodeni začetni tečaj enovrstnega kotalkanja. Tečaji potekajo pod geslom: Samo varno je lahko zabavno - in trajajo 3 x po dve šolski uri. Postali so že ena od novih rednih dejavnosti SK Capris. Več informacij o omenjenih tečajih lahko dobite v vseh športnih trgovinah MORO v Kopru, Portororžu (GSM 040/211 321) ali neposredno pri vodji tečaja Frenku (GSM 041/ 574 511). Pri njih se lahko tudi prijavite za tečaj. Zaradi nepričakovanih težav na fešti, kot so poimenovali 1. srečanje kotalkarjev, niso uspeli organizirati sejma rabljenih kotalk. Zavzeli se bodo za to, da bi postal takšen sejem eden od rednih dogodkov v Kopru. Upajo, da bo med ljudmi naletel na dovolj velik odmev. Na tečaju kotalkanja je bilo 26 udeležencev, 22 pa je tečaj tudi končalo. ■ w Posezonski seminar učiteljev in trenerjev smučanja ZUTS Obala V presenetljiv lepem vremenu in ugodnih ^/' \V snežnih razme- 5 \ ^ rah so se pred nedavnim v Nassfeldu zbral številni strokovi kadri s področja smučanja. Seminar, ki velja za pridobitev licence v prihodnjem letu, je bil zasnovan tako, da se je v dopoldan- skem času “predelalo” slovensko šolo smučanja, imenovano 2000 +, v popoldanskem času pa so obdelali veleslalom, predvsem zaradi poudarjenega stranskega loka smuči. Udeleženci so z republiškimi demonstratorji praktično in teoretično (dialog) razglabljali o vplivih stranskih lokov smuči (canving) na spremembe poučevanja, kakor tudi na izjemne možnosti pri tekmovalnem smučanju. Nesporno je povečan stranski lok velika prelomnica v smučanju. Smučanje na nek način postaja hitrejše, zato je naloga stroke naučiti učence na vse prednosti in tudi nevarnosti. Že sami učitelji so del tega pridobili ob predelavi šole 2000 +, še bolj pa praktično občutili na 2000 m dolgi veleslalomski progi (na sliki). V pozdravnem nagovoru predsednika Zveze učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije - Obala (ZUTS) Zdenka Vozliča smo slišali, daje osnovni smisel delovanja združenja v zagotavljanju neodvisnega strokovnega izpopolnjevanja, v bodoče tudi izobraževanja novih strokovnih kadrov ter prenašanja novih znanj in spoznanj na svoje člane, pa naj gre za učenje ali tekmovalno smučanje. Kadri, “opremljeni” s temi znanji so zagotovilo, da bo njihovo delo v klubih še boljše kot doslej. ZUTS OBALA Margon in Čopi pred veliko preizkušnjo Septembra 2000 na olimpijskih igrah v Sydney-u Banka Koper je pred dvema letoma prevzela pokroviteljstvo nad našima mladima jadralcema Čopijem Margonom, ki se bosta sredi septembra 2000 v Sydneyu pomerila v svetovni eliti jadralnega športa. V Ponedeljek, 30. marca je bil v prostorih Banke Koper še posebej slovesen dan, saj sta naša dva, nedvomno najboljša jadralca, predstavila svojo športno pot in načrte. Franc Ohnjec, izvršni direktor v Banki Koper je na srečanju z obetavnima športnikoma, dejal, da so se z jadralcema že tako zbližali, da ju na nek način imenujejo že kar njihove zunanje sodelavce. “Imidž, ki sta ga ponesla v države in mi smo tudi ponosni, da lahko na nek način podpremo to športno dejavnost. Tudi našim najmlajšim varčevalcem - komitentom želimo omogočiti nekoliko drugačen pogled na življenje, saj smo prepričani, da ima uspešen športnik perspektivo v svojem življenju in lahko doseže tudi kaj več. Šport lahko pomeni veliko vrednoto.” Franc Ohnjec je na slovenski bančni in siceršnji prostor nas tako povezuje, daje Banka Koper že ozko povezana z jadranjem. Morje je to kar krasi ta del naše slovenske Košarkarski klub Portorož Na poti napredovanja V svoji 10-letni tradiciji je košarkarski klub Portorož (na sliki) bil že na vstopu v napredovanje v 1. ligo, zahvaljujoč prizadevnim igralcem, dobremu delu klubske uprave in strokovnega kadra. Klub dela pretežno z mladimi, ki jih je že okrog 200. Imajo vse pogoje za delo in napredovanje (klubski prostor, kombi), seveda pa računajo tudi na gmotno pomoč gospodarstva, turizma. Stojijo (z leve): Trener Kovačevič, Perkovič, Čapalja, Kladnik, Koncilja, Vujovič, kap. Lazar, dir. Borse, predsednik kluba Rščič. Sedijo (z leve) Leskošek, Šušteršič, Juriševič, Paladin, Ožbolt, Pavlovič. srečanjiu s športnikoma izrazil še eno misel. Namreč, da denar ni smisel življenja, je pa sredstvo za življenje. Jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon sta nato povedala nekaj svojih misli in izkušenj na njuni poti do Sydneya. Tomaž Čopi je svojo jadralno pot strnil v štiri prelomne točke. Prva je nedvomono “zastrupljenost” s tem športom, ki se mu je ob bo-drenju staršev razbohotila po žilah. “Druga seje zgodila v začetku leta 1983, po problemih v Piratu, ko nas je Milan Morgan zbral in poklical v novo okolje - Jadralni klub Jadro Koper, kar je bila tudi naša in moja rešitev. V Kopru seje moja jadralna pot z Optimistom in drugimi razredi kar hitro dvigovala. Tretja prelomna točka se je zgodila prav v letu 1993, ko sem moral zapustiti klub, ki mi je do takrat pomenil vse. Četrta točka me povezuje z novim okoljem, ki sva ga našla s takratnim partnerjem Igorjem v domačem zalivu Jahtnega kluba Portorož. Iskal sem in našel Mitjo, čeprav sva že prej, v letu 1988, bila skupaj kot zmagovalca. Od leta 1994 je najina jadralna pot več ali manj znana”, je povedal Tomaž Čopi. Na koncu je dodal, da jima je bil v zadnjih letih tudi cilj doseči popularizacijo jadranja v Sloveniji. To je šport, v katerem so res pomembne dolgoletne izkušnje starejših jadralcev, ki morajo biti v pomoč mladim. Mitja Margon: “Tudi jaz sem začel z jadranjem, sicer dve leti za Tomažem v Kopru. Najpomembnejši je bil začetek - takrat, ko kot otroci začnemo. To, kaj dobimo takrat, nas potem spremlja celo življenje. Jadral sem v več klubih. Iz Kopra sem šel v klub Burjo v Izolo, kjer sem nekaj časa jadral in sodeloval pri šoli jadranja, potem sem presedlal v Olimpic v Izolo (eden prvih klubov v Sloveniji). Takkrat sem Jadral z Alešem. Potem, ko sva začela jadrati s Tomažem so nastajali konkretnejši rezultati. Leta 1998, ko sva s Čopijem postala tako-rekoč profesionalca. S podporo Banke Koper pa sva dobila tudi neko varnost tako, da sva vedela, da bova lahko program, ki sva si ga zastavila na začetku leta tudi izpeljala. Upam, da bo v prihodnje čimveč takšnih “bank”, ki bi lahko pomagali jadranju, zlasti tudi najmlajšim. Šport je prihodnost. V življenju nama pomeni vse.” Mitja Morgan in Tomaž Čopi sta bila že dvakrat na pripravah v Avstraliji. Nazadnje decembra lani. Tam sta preživela pet tednov. Z njima je bil na prizorišču tudi Samo Potokar, ki naj bi ju spremljal tudi na samih olimpijskih igrah septembra v Sydneyu. Posebno vez z optimisti in jadralcema ima zagotovo Milan Morgan, ki v okviru Športnega društva Piran že vrsto let uspešno vodi sekcijo za jadranje. Pravzaprav ga lahko poimenujemo oče vseh Optimistov, saj ima pod svojim okriljem veliko mladih članov. In prav tako sta bila njegova varovanca tudi Tomaž Čopi in Mitja Margon. Milan Morgan je v kratkem pozdravnem govoru povedal, kako se spominja skupnih doživetij na začetku njune športne poti.. “Zelo sem zadovoljen, ker sta skromna, čeprav sta olimpijska kandidata. Mislim, da sta v krogu prvih treh na svetovni lestvici. Mitja in Tomaž, kaj naj vama rečem: Prišla sta skoraj na sam vrh! Želim vama veliko uspehov v Sydneyu,” je dejal Milan Morgan in dodal: Med nami so tudi Janez, Dušan, Mef, ki so veliko naredili za vzgojo mladih jadralcev. V Banki Koper so ob tej priložnosti pripravili priložnostna darila (rešilne jopiče) za jadralne klube in udeležence srečanja. Prejeli so jih: Milan Morgan (ŠD Piran -Sekcija za jadranje), Janez Mrak (Jadralni klub Koper), Drago Mislej-Mef (Jadralni klub Olimpic), Dušan Puh (Jadralni klub Pirat). Vasilij Žbogar (jadralni klub Burja Izola) je zaradi odsotnosti darilo prejel pozneje. Franc Ohnjec je nato prisotne povabil na ogled razstave o dosežkih Mitje in Tomaža. O njunih uspehih in pripravah na Sydney je bilo že veliko zapisanega, smo lahko videli na pre- gledni razstavi povečav iz časopisov in revij. Prvo novinarsko konferenco, na kateri so v Banki predstavili projekt Sydney 2000 je v članku zabeležil tudi naš časnik Primorski utrip (na sliki). FOTO: FK-INFORMA. Novo vodstvo Ribiškega in potapljaškega društva (RPD) Piran Na občnem zboru RPD Piran v Hotelu Istra v Portorožu (26. 3.) so imenovali nov izvršni odbor. Novi predsednik društva je postal Ramuševič Sandi, potapljač, samostojni podjetnik iz Izole. Dosedanji predsednik Marko Simič sicer upravnik lucijske Pošte, je prevzel naloge blagajnika. Priznanje Bojanu Lobodi. Člani Ribiškega in potapljaškega društva Piran so najprej dopoldne na Fornačah organizirali tekmovanje v ulovu rib z obale. Največ ribiške sreče je imel Dušan Cere.Člani RPD so se popoldne zbrali na občnem zboru v prostorih gostilne Istra v Portorožu, kjer sta jih pozdravila tudi predstavnica Športnega centra Piran Vida Flego in predsednik Zveze za športni ribolov na morju Slovenije, Bojan Loboda. Člani so najprej poslušali in tudi sprejeli poročilo predsednika Marka Simiča o delu RPD Piran v letu 1999. “Če bi ocenjevali ekonomsko plat naše uspešnosti bi lahko rekli, da smo leto 1999 zaključili uspešno. Ker pa smo športno društvo, se naša uspešnost ocenjuje z drugimi pokazatelji,”, je med drugim povedal Marko Simič. Po oceni dosedanjega predsednika “so se kot tekmovalci delno opustili in naveličali tekmovanj”. Meni, da so na uspehe na svetovnem prvenstvu -lov s palico iz čolna: Dejan Struna posamezno 17. mesto in reprezentanca ekipno 3. mesto. Sprejeli so tudi program tekmovanj v letu 2000; društvena prvenstva, lov z roko, lov s skalnate obale, državna prvenstva za člane, odprto prvenstvo občine Piran Pomladni horoskop ŽOOO Avtor izdelave horoskopa: Štev. 090 - 44 - 27 kljub temu kot društvo še vedno uspešni in da kot takšni prispevajo svoj delež k razvoju športnega in tekmovalnega duha v piranski občini. Z nabavo nekaj potrebne osnovne potapljaške opreme, za katero je sredstva prispevala Občina Piran, na podlagi sklenjene pogodbe za reševanje ob el-ementarinih in drugih nepogodah, bo lahko skupina za reševanje opravljala svojo nalogo. S to opremo bo namreč ponovno možno usposabljanje oziroma organizacija tečejev za potapljače. Ne smemo pozabiti, da so njihovi inštruktorji vzgojili nekaj generacij potapljačev. Nekaterim je potapljaštvo danes osnovni poklic in si s tem služijo kruh. Kako nevarno početje je lahko potapljaštvo smo se lahko prepričali ob nedavni tragični nesreči dveh potaplajčev v Bohinjskem jeze- za člane, ribiška olimpiada itd. Letošnje svetovno prvenstvo v potapljanu bo na Tahitiju. Dogovorili so se, da bodo nekoliko reorganizirali tekmovanje ob piranskem občinskem prazniku. In sploh, društvo mora bolj zaživeti sicer bo stagniralo. Priznanje Bojanu Lobodi Na občnem zboru RPD Piran so izročili tudi priznanje najstarejšemu športnemu ribiču, predsedniku Zveze za športni ribolov na morju Slovenije in predsedniku mednarodne zveze, Bojanu Lobodi, ki se mu letos izteka mandat. ru. RPD Piran nima ustreznega klubskega prostora. Skladišče za potapljaško opremo so jim vzeli in prodali drugemu, saj niso imeli možnosti odkupa. Potapljači so se lani udeležili tudi čistilnih akcij v morju, v marini, ob Hotelih Morje in naprej ob obali. Poročilo o delu sta podala tudi predsednik trnkarske sekcije in sekcije za podvodni ribolov. Ponosni so na 3. mesto Dušana Krajnika na državnem prvenstvu v podvodnem ribolovu in Skupščina Zveze za športni ribolov Skupščina Zveze za športni ribolov na morju Slovenije bo 6. maja ob 10. uri dopoldne v prostorih Splošne plovbe v Portorožu. Na skupščini se bodo odločali tudi o morebitnem novem vodstvu. Pred-sesdnik Bojan Loboda nam je povedal, da bi želel obdržati, od sedanjih dveh, le eno funkcijo in sicer predsednikovanje v mednarodni zvezi. Na skupščini naj bi podelili tudi priznanje Dejanu Struni. Novo vodstvo Ribiško potapljaškega društva (RPD) Piran Izvoljeno je bilo na občnem zboru v Portorožu, 26. 3. 2000 OVEN Beseda lahko udari močneje kot pest, zato pazite, katere besede boste izbirali, ko vam bo eden izmed družinskih članov hotel razložiti svoj pogled na določene stvari. ZDRAVJE : Težave, ki jih imate z želodcem se bodo izboljšale. L£V Skrajni čas je že, da se jf j odločite ali želite biti * * prvi na vasi ali zadnji v mestu, in se tega potem vestno držite. Nikar ne BIK podležite prehodnim vzponom. ZDRAVJE Pazite, obetajo se težave v ledvenem predelu. DEVICA BTRELEC ■■nv jn Garali boste kot za sta-11^ vo in v delu utapljali I. ^ BS srčne tegobe. Dobra stran tega bo, da boste ........ poželi simpatije nadrejenega, kar se bo poznalo na plači. DENAR : Izboljšan finančni položaj vam bo dal nove ideje za zapravljanje. Odslej boste boljšega zdravja, posledično s tem boste imeli tudi več življenjske moči in privoščili si boste lahko velike avanturistične sanje. LJUBEZEN : Samo dobra misel ne bo pomagala. Treba se bo pogovoriti. m DVOJČKA Utrujali vas bodo drobni opravki, zaradi katerih boste morali skakati sem ter tja. Še vedno bolje, kot pa da bi razmišljali o svojih problemih. DENAR : Finančno stanje se po- pravlja, vendar previdno. KAK V tem mesecu se vam bosta najbolj obrestovala nežnost in prijateljstvo. Nekdo že dolgo hrepeni po vaši rami in topli besedi, za kar vam bo nadvse hvaležen. DENAR : Končno se lahko od- dahnete, Finančno stanje se izboljšuje. Najbrž boste za svoj polom krivili nesrečno zvezdo, pod katero naj bi bili rojeni. Za vsakim dežjem vedno posije sonce, Kmalu boste zapluli v mirnejše vode. ZDRAVJE : Spremembe v krvnem obtoku na bolje, pazite na prebavo. TEHTNICA Ne čakajte na srečno naključje, ker ga ne boste dočakali . Ko boste naredili prvi korak, bo zadeva stekla in zadovoljni boste sami s sabo.. LJUBEZEN : Čas je , da pričnete reševati čustvene težave. Odločite se za pogovor, ki vam prinaša nov začetek. SKOKPUON Igraje boste pometli z vsem in vsemi , ki vam ooeto hoteli nasprotovati. Pazite . da ne prekoračite pametne meje, saj vas lahko kaj hitro zasužnjita moč in slava. DENAR: Zelo dobro finančno stanje se obeta. Ugoden čas za igre na srečo. n KOZOROtj Ker boste precej razmišljajoči in molčeči, bodo prijatelji trdno prepričani, da želite biti sami. Povabite jih na čaj, da ne bodo predolgo v zmoti. LJUBEZEN : Se vedno niste preboleli preteklosti, pred vrati pa je že nov začetek. “POHITITE.” VODNAR Ko bo šlo za denar vam priporočamo varčnost in preudarnost. Nikar pa ne varčujte z lepimi besedami in pohvalami, saj se boste na ta način nekomu prikupili. LJUBEZEN : Harmonijo v ljubezni vam lahko obremeni samo služba. KIBI Ponujajo se vam odlične priložnosti tako na področju kariere kot v ljubezni. Nikar se ne ustrašite aktivnega življenja v katerem vam bo primanjkovalo časa za vaše sanjarjenje. ZDRAVJE : Čuvajte se prepiha. & Nova rubrika VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. Primorski utrip št.____ Brezplačno vam odgovarja 090-44-27 vedeževalka LUCA Vprašanje: Šifra: IZVRŠNI ODBOR Sandi Ramuševič - predsednik Silvester Vran - tajnik Marko Simič - blagajnik Franc Bagar - vodja sekcije za trnkarjenje Dušanj Krajnik - vodja sekcije za podvodni ribolov Gojko Viskič - vodja sekcije za vzgojo trnkarjev Ivan Štader - vodja sekcije za vzgojo potapljačev Nadzorni odbor Dušan Gerc - predsednik Dejan Struna - član Franko Orel - član Disciplinska komisija Henrik Čopi - predsednik Ivan Štader - član Franc Bagar - član 3.Festival slovenskega filma Prejšnji, torej 2. Festival slovenskega filma je tekel od 11. Do 13. marca 1999 v Portorožu. Spremljalo ga je 41 domačih novinarjev in 18 tujih gostov, producentov, festivalskih in TV selektorjev ter novinarjev iz Slovaške, Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije in Hrvaške. Zmagovalec festivala: Porno film Na tretjem festivalu slovenskega filma (30. 3. - L 4. 2000) v portoroškem Avditoriju, je bilo na ogled 21 dokumentarnih filmov, pet celovečercev v tekmovalnem programu in eden zunaj konkurence. Poleg teh seje zvrstilo 11 kratkih filmov ter sedem animiranih, študentje AGRFT pa so predstavili enajst filmov in devet televizijskih etud. Prikazali so tudi dve TV nanizanki, Vrtičkarje in Peto hišo na levi ter retrospektivo filmov Janeta Kavčiča, ki mu je bila za življensko delo podeljena nagrada Metoda Badjure. Nagrado za najboljši celovečerni film je prejel Pomo film režiserja Damjana Kozoleta v produkciji E-motion filma in koprodukciji RTV Slovenija, kije osvojil tudi nagrado žirije občinstva. Strokovna žirija je za najboljši film razglasila Hop, Skip&Jumb. Najboljši študentski film je bil film Martina Srebotnjaka - Kaj bi še rad?. Slopov obetavni igralec je postal Primož Petkovšek, John iz Pomo filma. Stopova igralka leta pa je Natalija Danilova, Kalinka iz Pomo filma. Tudi letos je bilo na ogled kup zanimivosti. Ob filmih nacionalnega programa in TV produkciji je bila na festivalu še selekcija kratkih, dokumentiranih študentskih filmov in video filmov. Ob glavnem programu so kot vedno potekale tudi spremljevalne prireditve. Letošnji dobitnik Badjurove nagrade za življensko delo na 3.FSF je dobil Jane Kavčič (rojen leta 1923), kije s svojim filmskim opusom znan tako starejši kot mlajši generaciji. V retrospektivi njegovih filmov so se odvrteli trije otroški in mladinski filmi Sreča na vrvici (1977), Učna leta izumitelja Polža (1982) ter Nobeno sonce (1984), za odrasle pa še posebej zanimiva filma Opolnoči ter Minuta za umor (1962). Retrospektivo filmov je pospremila razstava o nagrajencu. Ponovno je bila odprta "filmska tržnica", kjer so prikazali najboljše slovenske filme osemdesetih in devedesetih let. Ta del festivala je bil namenjen domačim in tujim obiskovalcem, kupcem ter filmskim selektorjem in novinarjem, ki bi radi spoznali našo starejšo filmsko produkcijo. Pripravljen je bil tudi posvet na temo "Igralec v Slovenskem filmu '. Na 3.festivalu slovenskega filma so se podelile nagrade za najboljši celovečeren film, kratki film, televizijsko igrano ali dokumentarno delo, umetniški video (video art), študentski film ali video, scenarij, režijo, fotografijo, scenografijo, kostumografijo, montažo, glasbo, animacijo, masko in ton. ■ w primorski utp Ada Butinar Predsednica Turističnega društva Ankaran Na prodajni razstavi cvetja v Ankaranu bomo prikazali veliko lepega Že osma prodajna razstava cvetja bo letos od 22.4. do 24. 4., vsak dan od 10.00 19.00 ure v prelepem ambientu nekdanjega benediktinskega samostana Adria Convent v Ankaranu. Svečana otvoritev bo eno uro pred pričetkom razstave. Častna gosta na otvoritvi razstave bosta predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Marjan Rožič s sodelavci in župan Mestne občine Koper Dino Pucer, član društva in tudi predsednik Istrske turistične zveze, ki nam veliko pomaga. Razstava cvetja je že tradicionalna in vredna ogleda, saj na njen sodelujejo le izbrani razstavljalci. Turistično društvo Ankaran je bilo ustanovljeno leta 1984 in ima danes prek 50 članov. Aktivno jih sodeluje nekoliko manj. V društvu sem že od leta 1990, predsednica pa sem postala leta 1994. Prizadevamo si, da se Ankaran nekako prebudi iz zaspanega kraja. Začenjamo s februarjem, marcem, s pustovanjem. Radi bi se združili z Mil-jskim pustom, ki je že zelo znan, saj bi radi ta karneval pritegnili tudi v Ankaran. Nato se hitro začnemo pripravljati na velikonočno razstavo cvetja, kt bo letos od 22. do 24. aprila. Razstavljalci bodo prišli k nam iz vse Slovenije. Trudimo se, da razstava, ne bi izgubila na visokem ugleda, ki ga nedvomno ima. Precej zavisi od vremena. Običajno si razstavo ogleda okrog 10.000 obiskovalcev. Glede na to, da je razstava odprta v času velikonočnih praznikov, prire-ditev obišče tudi veliko ljudi iz notranjosti Slovenije, pa tudi zamejci, nekaj pa je tudi tujcev. Na razstavi boste lahko videli predvsem veliko lepega, aranžiranega cvetja, keramiko, sušenje keramike, projektiranje vrtov, objektov. Poleg cvetja bo na ogled slikovna razstava slikarja istrskih motivov Ar-duina Hrvatina iz Pomjana in foto -razstava Karneval v Benetkah Rajka Udoviča iz Kubeda. Tudi na letošnji razstavi cvetja bomo podelili priznanja. Vstopnina na razstavo cvetja bo 300 SIT na osebo. Otroci do 10. leta oziroma osnovnošolci in invalidi imajo prost vstop. Naslednja naša prireditev bodo Ankaranske noči, drugi vikend v juliju. Prepričana sem, da bo v Ankaranu takrat tudi zelo veselo. Pravkar smo v Ankaranu odprli Turistični informativni center (TIC). V podobni obliki obstaja že 5 let, zdaj pa smo ga preselili v nove prostore. Od 1. 6. dalje bo deloval Non Stop od 9.00 do 21.00 ure. V TIC je zaposlena delavka prek javnih del. Gostom nudimo vse potrebne informacije o Ankaranu, bližnji okolici, Sloveniji. Prodajamo tudi vstopnice za razne prireditve, in karte za Prince of Venice ter druge manjše ladje. Ponujamo tudi izdelke domače obrti in spominke. Snežiča Krajnc ^ do.o. Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO (jk? i rss> Portorož Ob prazniku deta, 1. maju čestitamo vsem našim gostom, delavcem in poslovnim partnerjem. Ko sosedje nagajajo. Josip Gardina - lastnik Mesnice Gardina Obala 134 Lucija (nasproti Diskonta M-Degro) kljub laboratorijsko čistemu in urejenemu prostoru in kjub uspešnemu tehničnemu prevzemu, še vedno ne sme v svoji mesnici pripravljati polizdelkov - mase za čevapčiče in domače klobase, ker sodseda Ljudmila Planina, ki stanuje nad mesnico v stopiču in menda prihaja v svoj vikend 3 ali 4 krat na leto ter Marjanca in Milan Kogoj tega preprosto ne dovolijo in so se pritožili. Bojijo se namreč, da bi jih izdelava mase za čevapčiče kako “motila”. Upravna enota Piran je zadevo odstopila Ministrstvu za Okolje in prostor, od katerega sedaj pričakujemo odgovor. Več o zapletu v naslednji številki. PRIZNANA ViPIZIVALKA MNA 090 «051 NON STOP (TEUTftC S.P. - 1S6 SIT/MIN.) Izberite svoj ritem V—t\ s poslovanjem preko Interneta M S 4 \\ JL2 ' r - plačila in prenosi GSM bančništvo promet in stanje naročila storitev premoženjska bilanca obrestne mere menjalniški tečaji info izračuni pooblastila 080 3003 brezplačna telefonska številka za vsa tehnična vprašanja 7-/Vet Banka ICb anka Koper Banka Koper d.d.. Pristaniška ulica 14. 6502 Koper, tel.: (066) 461 100. fax: (066) 37 451. www.banka-koper.si