Letno poročilo dvorazredne zasebne Slovenske trgovske šole v Trstu s pravico javnosti koncem šolskega leta 1915-1916. □ □ p Vik letnik. □ D O Vsebina: Kuratorij — Ugodnosti za absolvente trgovske šole. — Šolske vesti. — Poročilo o obči obrtni nadaljevalni šoli. d o □ Sestavilo ravnateljstvo. □ □ □ Trst 1916. Tiskala tiskarna „Edinost“ v Trstu. 1 ' * j • , C J " - .■ ; . ■ . i i Wi • '•■; -j ■ ’’. V* * - < || '• • ^ v ‘ l'* H | |*j ?• !®®S Letno poročilo dvorazredne zasebne Slovenske trgovske šole v Trstu s pravico javnosti koncem šolskega leta 1915-1916. □ □ □ VII. letnik. □ □ □ Vsebina: Kuratorij — Ugodnosti za absolvente trgovske šole. — Šolske vesti. — Poročilo o obči obrtni nadaljevalni šoli. □ □ □ Sestavilo ravnateljstvo, o □ □ Trst 1916. Tiskala tiskarna „Edinost“ v Trstu. Šolski kuratorij za dobo 1913—1916. Predsednik: Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, državni in deželni poslanec, kot zastopnik Jadranske banke v Trstu. Podpredsednik: Josip Prelog, trgovec v Trstu, kot zastopnik Trgovskega izobraževalnega društva. Tajnik: •j* Dr. Ivan Merhar, c. kr. profesor, kot zastopnik Trgovsko-obrtne zadruge v Trstu. Blagajnik: Josip Ulčakar, ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice ter šolski ravnatelj, kot zastopnik Trgovskega izobraževalnega društva v Trstu. Odbornik: Dr. Otokar Rybär, odvetnik v Trstu, državni in deželni poslanec, kot zastopnik Tržaške posojilnice in hranilnice. Šolski prostori so v ulici Stadion 21/1. □ □ □ Ugodnosti za absolvente Slovenske trgovske šole v Trstu. Naš zavod ima pravico javnosti in nudi vsled tega vse ugodnosti, ki so sicer splošno združene s pravicami javnih šol. Poleg tega podaja zaključeno strokovno izobrazbo, vzgaja po svojem namenu samostojno in službeno osobje -za blagovno trgovino in nudi zlasti sinovom srednjih trgovcev in obrtnikov priliko, da se hitro in temeljito izobrazijo v trgovskih predmetih. Odhodno spričevalo nadomešča dokazilo o pravilno dovršeni učni dobi v trgovski obrti Po zakonu torej učenec, ki je z dobrim uspehom končal Slovensko trgovsko šolo, ni dolžan služiti kot vajenec in obiskovati trgovsko nadaljevalno šolo. Odhodno spričevalo upravičuje tudi za samostojno izvrševanje trgovske obrti, če so dani vsi predpogoji. Absolventje šole so sposobni za kontoriste, korespondente in knjigovodje po trgovinah in pri denarnih zavodih, a odprta so jim tudi razna druga pisarniška mesta. Po § 8 vojnega zakona z dne 5. julija 1912. upravičuje odhodno spričevalo do dveletne aktivne vojaške službe. Prof. Dr. Ivan Merhar. (Sestavil Dr. L. Čermelj) Kruta usoda vojne je zahtevala svoje žrtve tudi iz naše srede. Kmalu po izbruhu vojne z Italijo nas je presenetila vest, da je našel 4. julija 1915. junaško smrt na bojnem bojnem polju za svojo ljubljeno domovino — Dr. Ivan Merhar. Rodil se je 1. 1875. v Dolenji Vasi pri Ribnici, dovršil je gimnazijske študije v Ljubljani in po odslužitvi enoletnega prostovoljstva v Plznu se je vpisal na modroslovno fakulteto dunajskega vseučilišča. Napravil je izpit iz slovenščine in klasičnih jezikov ter je bil 1. 1901. promoviran za doktorja modroslovja. Istega leta je prišel kot profesor slovenščine na državno gimnazijo v Trst. Mlad, polen idealnega mladeniškega ognja in navdušenja je začel svoje delo: odkrival je srednješolski mladini zaklade in lepote našega jezika in jo vzpodbujal k umevanju in k ljubezni do materinščine. Pot seveda ni bila gladka, začetek je bil težak, ali delo je napredovalo in prineslo je bogate sadove. Ko se je otvorila v Trstu „Slovenska trgovska šola“, je tudi tukaj prevzel z istim navdušenjem pouk slovenščine in „Trgovsko-obrtna zadruga" ga je imenovala za svojega zastopnika v šolskem kuratoriju, kjer je zavzemal mesto tajnika do svoje prerane smrti. Vodil je tudi tečaj za učitelje meščanskih šol in Ciril-Metodo-va družba mu je poverila nadzorstvo družbinih šol na Tržaškem. Ali tudi izven šole je uspešno deloval na kulturnem polju. Po njegovem prizadevanju so se vršila redna predavanja v „Trg. izobraževalnem društvu“ in tukaj kakor tudi ob drugih prilikah je sam premnogokrat predaval. S kakšno vnemo je govoril on, ki je bil navadno hladen in miren, o Prešernu, Zupančiču ali Cankarju. Znal je navduševati svoje poslušalce za pesnike in pisatelje, ki jih je sam iskreno čislal in cenil. Ali ne samo z živo besedo, temveč tudi s svojimi spisi, s svojimi kritikami v slovenskih mesečnikih je odločno kazal pot v naši najnovejši literaturi, in smelo smem trditi, da je on odkril slovenskemu narodu — Ivana Cankarja. Bil je tudi predsednik in leto kasneje intendant „Dramatičnega društva" in predsednik umetniškega društva „Skala". Bilo je to v času, ko smo imeli prvo slovensko umetniško razstavo v Trstu, ko se je vzbudila slovenska Talija k novemu življenju in ko se je ustanovilo stalno slovensko gledališče v Trstu. Udeleževal pa se je tudi narodnega in gospodarskega življenja v našem mestu. L. 1905. je bil izvoljen kot zastopnik tržaških podružnic v glavni odbor CMD. in je opravljal vstrajno in neumorno poverjeno mu nalogo do 1. 1913. Sodeloval je pri ustanovitvi „Trgovsko-obrtne zadruge“ v Trstu, kjer je bil izvoljen za prvega podpredsednika. Ali neusmiljena usoda mu ni dovolila, da bi doživel desetletnico njene ustanovitve in da bi se mogel radovati nad uspehi prvega decenija njenega delovanja. Bil je tudi član in podpredsednik „Učiteljskega društva“ kjer je posvečal svojo skrb in svoje delo v prvi vrsti soci. jalnemu vprašanjn in samovzgoji tržaškega učiteljstva. Zapustiti je moral naše mesto ob izbruhu vojne, ko ga je pozvala državljanska dolžnost pod orožje, in leto dni za tem je že pal junaške smrti na italijanskem bojišču. V domači grudi, pri Sv. Martinu na dobrdobski planoti leži pokopano njegovo truplo. Lahka mu zemlja, slava njegovemu spominu. Dvorni svetnik Evgen Gelcich. 13. julija 1915. je preminul na Dunaju centralni nadzornik za trgovsko šolstvo in nadzornik navtičnih šol v p. g. dvomi svetnik Evgen Gelcich. Rodil se je 1. 1854. v Kotoru v Dalmaciji. Ko je dovršil pomorsko akademijo na Reki, je služil osem let kot častnik pri c. kr. vojni mornarici. Ali iz ljubezni do znanstvenega delovanja in šole se je posvetil navtičnemu šolstvu in 1. 1875. je bil usposobljen za poučevanje matematike, navtike in pomorskega manevriranja. 1878. mu je bilo poverjeno že vodstvo navtične šole v Kotoru, od 1. 1879. naprej je bil voditelj oziroma ravnatelj navtične šole v Lošinju. L. 1895. je prevzel vodstvo navtičnega oddelka in 1899. tudi trgovskega oddelka c. kr. trgovske in navtične akademije v Trstu. Dve leti za tem pa je bil pozvan v naučno ministrstvo kot strokovni svetovalec in nadzornik za trgovske in navtične šole. Posvetil je svojemu poklicu vse svoje moči. Bil je v pravem pomenu reorganizator navtičnih šol in moderna navtična šola, ki je predpogoj in podlaga za napredek in vzcvitanje naše trgovinske mornarice, je bila njegova ustvaritev. Trgovsko šolstvo pa je našlo v njem pospešitelja in neumornega delavca. Sodeloval je določanju novih učnih načrtov in izpraše. valnih prepisov in zastopal je naše trgovsko šolstvo pri zborovanjih internacionalnega društva za trgovsko izobrazbo in pri razstavah za trgovski pouk v in izven naše monarhije. Tudi na znanstvenem polju je neumorno raziskaval in delal-Spisal je številna znanstvena dela o navtiki, navtični astronomiji in gospodarski geografiji ter je bil glavni sourednik pri sestavi velikanskega dela: Publikation über das kaufmännische Bildungswesen der europäischen und aussereuropäischen Staaten. L. 1909. je stopil v pokoj in naslednjega leta se je preselil v Trst, kjer je prevzel nadzorstvo za navtične in trgovske šole s slovenskim, hrvatskim in italijanskim učnim jezikom na jugu naše monarhije. Kot nadzornik naše šole se je vedno zavzemal z vnemo za njen razvoj in procvit. Slava njegovemu spominu ! Šolske vesti. I. Učno osobje in razdelitev učnih predmetov. Štev. Imena Učni predmeti, tečaji in tedenske ure Skupno število učnih ur Tjir semest. Opombe 1. Josip Ulcnknr, ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice A. Ravnatelj: Trgovsko računstvo II. (4), Trgovsko dopisovanje II. (v I. sem. 3) I. (v I. sem. 2, v II. sem. 4) 9 8 — 2. Phil. Dr. Lavo Čermelj. nam. učitelj na zavodu B. Profesorji in učit Trgovsko računstvo I. (v I. sem. 5, v II. sem. 3) Nemščina II. (5) pripr. (2) Italijanščina I. (5) pripr. (2) V II. sem. geometrijsko oblikoslovje pripr. (2) el ji 19 19 Razrednik I. tečaja 3. Phil. Dr. Gregor (remoSnik, nam. učitelj na zavodu, suplent na c. kr. gimnaziji Slovenščina 11. (3) I. (4) pripr. (5) Nemščina I. (5) 17 17 Razrednik II. tečaja, kustos učiteljske in dijaške knjižnice 4. Vinko Engelman, c. kr. vadniški učitelj na šoli CMD. Zemljepis pripr. (3) 3 — V II. sem. na dopustu 5. Jur. Dr. Jurij Jan, odveniški konci-pijent Trgovinstvo in menjištvo II. (3) I. (v I. sem. 4, v II. sem. 2) Državoznanstvo II. (1) 8 6 — 6. Janko Malenšek, uradnik Tržaške posojilnice in hranilnice Knjigovodstvo II. (v I. s. 4) I. (v I. sem. 2, v II. sem. 4) Uzorni kontor II. (v II. sem. 7) Telovadba (2) 8 13 Tajnik ravnateljstva ! <55 Imena Učni predmeti, tečaji in tedenske ure Skupno število učnih ur Opombe i. | n. semest. 7. Fran Marinček, c. kr. učitelj, strokovni učitelj na zavodu Računstvo pripr. (5) Geometrijsko oblikoslovje pripr. (v 1. sem. 2) Prirodopis pripr. (4) Fizika pripr. (4) Blagoznanstvo II. (3),I. (3) Strojepisje II. (2) Lepopisje pripr. (2) V 11. sem. zemljepis, pr. (3) 25 26 Razrednik pripravljalnega tečaja, kustos pri-rodopisne, fizikalne in blago-znanstvene zbirke 8. Josip Maule, c. kr. strokovni učitelj na državni deški meščanski šoli Zemljepis II. (3) in I. (3) Italijanščina II. (4) 10 10 Kustos zemljepisne zbirke 9. Josip Prunk, vodja c. kr. korespondenčnega urada Stenografija II. (2) in I. (2) Lepopisje II. (1) in I. (2) 7 7 — 10. Matija Škabar, c. kr. veroučitelj na šoli CMD. Verstvo pripr. (2) 2 2 — V vojaški službi se nahajajo: 1.) Teodor Betriani, c. kr. vadniški učitelj na državni meščanski šoli, 2.) Andrej Čok, c. kr. vadniški učitelj na šoli CMD, 3.) Vasilij Mirk, namestni učitelj na zavodu. □ □ □ II. Pregled učnih ur. Učni predmeti Priprav- ljalni tečaj I. tečaj II. tečaj a) Obvezni: 1. Verstvo 2 2. Slovenski jezik 5 4*) 3*) 3. Trgovsko računstvo 5 I sem. II. s. 5 3 4 4. Geometrijsko oblikoslovje . . . 2 — — 5. Trgovinstvo in menjištvo . . . — 4 2 3 6. Dopisovanje in kontoma dela — 2 4 3 I. s. 7 Knjigovodstvo — 2 4 4 . 8. Uzorni kontor —- — 7 II. s. 9 Zemljepis 3 3**) 3**) 10. Prirodopis 4 ■ ■ —- — 11. Fizika 4 — — 12. Blagoznanstvo — 3t) 3t) 13. Državoznanstvo — — 1 14. Stenografija . — 2 2 15. Lepopisje 2 2tt) 1++) 27 27 27 b) Obvezna predmeta glasom sklepa šolskega kuratorija: 16. Italijanski jezik 2 5 4 17. Nemški jezik 2 5 "t 31 37 36 c) Neobvezni: 18. Strojepisje 2 19. Telovadba I , ... 9 2 2 „ ,. eventuelno 20. Petje | .... — 1 1 Skupno 31 37 36-38 Eventuelno 31-33 37-40 36-41 *) V I. in II. tečaju se poučuje po 1 uro na teden srbo-hrvaščina. **) Italijanski učni jezik je bil v rabi tudi pri pouku zemljepisa v I. in II. tečaju, tako, da je bilo italijanščini odločeno v I. tečaju 5 + 3 = 8, v II. tečaju 4 -j- 3 =■■ 7 tedenskih ur. f) Nemški učni jezik je bil v rabi pri pouku blagoznanstva v I. in II. tečaju tako, da je bilo nemščini odločeno v I. in II. tečaju 5 -f 3 = 8 tedenskih ur. ff) Pri lepopisju se vežba že v I. tečaju tudi cirilica. III. Učne knjige za šolsko leto 1915-1916. .1. Za pripravljalni tečaj. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Ljubljana 1908, vez. 80 st. A. STROJ, Liturgika. Ljubljana 1907, vez. 1 K 40 stot. J. BRINAR, Čitanka za meščanske šole, III. del. Dunaj 1912, ve*. 2 K 10 stot. FR HAUPTMANN, Računica za meščanske šole, I. del. Dunaj 1913. 2. izdaja, vez. 85 stot. , III. del, Dunaj 1909, vez. 1 K 25 stot. Dr. FR. vit. MOČNIK, Geometrijsko oblikoslovje za meščanske šole. Poslov. J. BEZLAJ. Ljubljana 1897, vez. 1 K 50 stot. FR. OROŽEN, Zemljepis za meščanske šole. Enodelna izdaja. Ljubljana 1912, vez. 3 K 20 stot. I. MACHER, Prirodopis za meščanske šole. III del. Ljubljana 1908, vez. 2 K 30 stot. A. SENEKOVIČ, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Ljubljana 1910, 3. izdaja, vez. 3 K 70 stot A. VALENTIČ, Navod k naučeiiju italijanskega jezika, II. del. Dunaj 1910, 3. izdaja, vez. 90 stot. A. L. BIANCHI, Letture italiane per la V. classe delle scuole popolari austriache. Trst 1903, vez. 1 K 90 stot. H. SCHREINER - Dr. J. BEZJAK, Prva nemška vadnica. Dunaj 1910, vez. 70 stot. , Druga nemška vadnica. Dunaj 1909, vez. 90 stot. , Tretja nemška vadnica. Dunaj 1909, vez. 1 K 10 stot. 2. Za I. tečaj. Dr. J. SKET, Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. Celovec 1906, 2. izdaja, vez. 2 K. 3. Za II. tečaj Dr. J SKET - J. WESTER, Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. Celovec 1912, 2. predel, izdaja, vez. 2 K 50 st. F. NOVAK, Slovenska stenografija, II. del Ljubljana 1913, 2. izdaja, nevez. 2 K 80 stot. Za 1. in II. tečaj. A. KLEIBEL - I. VOLC, Trgovska korespondenca. Ljubljana 1913, vez. 3 K 50 stot. A. KLEIBEL, Leitfaden der Handelskorrespondenz. Dunaj-Lipsko 1912, 8 izd., vez. 2 K 80 stot. J. GASTEINER - I. VOLC, Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole. Ljubljana 1913, vez. 4 K. Dr. K. HASSAK, Leitfaden der Warenkunde für zweiklassige Handeslehranstalten. Dunaj 1911, 4. izdaja, vez. 4 K. F. NOVAK, Slovenska stenografija, L del. Ljubljana 1910, 2. izdaja, nevez. 3 K. L. SAVELL1 & D. DALMASSI, Grammatica della lingua italiana ad uso delle scuole cittadine. Trst-Reka 1907, vez 1 K 60 stot. E. MADDALENA, RaccoKa di prose e poesie italiane. Dunaj-Lipsko 1909. 3. izdaja, vez. 3 K 70 stot. J. LEHMANN, Deutsches Sprach- und Aufsatzbuch für österr. Bürgerschulen. Dunaj 1910, vez. 1 K 20 stot. HAYMERLE - J. POELZL, Deutsches Lesebuch für kommerzielle Lehranstalten. Dunaj 1911, 7. izdaja, vez. 2 K 60 st. 5. Za vse tri tečaje. A. Janežičeva slovenska slovnica. Za srednje šole priredil dr. J. Sket, Celovec 1906, 9. izdaja, vez. 3 K-K PEUCKER, Kleiner Atlas für Handelsschulen. Dunaj 1910, 4. izdaja, vez. 3 K 60 stot., ali: K. PEUCKER, Atlas für höhere Handelsschulen. Dunaj 1912, 3. izdaja, vez. 7 K 80 st. □ on Nadalje se priporočajo kot pomožne učne knjige za I. in II. tečaj sledeče: Dr. J. KL. KREIBIG, Leitfaden des kaufmännischen Rechnens für 2-klassige Handelsschulen. Dunaj 1912, 10. izdaja, vez. 3 K 20 stot. KL. OTTEL, Handels- und Wechselkunde für 2-klassige Handelsschulen. Dunaj 1913, 3. izdaja, vez. 3 K. R. SCHILLER - R. BARTA, Theoretische und praktische Darstellung der Kontorarbeiten. Dunaj 1913, 9. izdaja, vez. 4 K. K. ZEHDEN - M. STENTA, Geografia commerclale. Dunaj 1895, vez. 6 K. A. ŠIČ - I. PEZDIČ, Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole in za enoletne dekliške trgovske tečaje. 3 deli. Ljubljana 1912, vez. 6 K. A. KUDER, Menično pravo. Ljubljana 1904. A. de BEAUX, Italienische Handelskorrespondenz (Göschen 219) Lipsko 1914. D □ o IV. Pomnožitev knjižnic in zbirk. □ □ □ A. Učiteljska knjižnica. Učiteljska knjižnica se je letos pomnožila za knjige: Wolff-Cigale, Deutsch-slov. Wörterbuch — Wolff-Pletersnik, Slov. nem. slovar — Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Min. f. Kultus und Unterricht 1. 1915 — Codex Alimentarius Austriacus II. Band — Kraft; Grundriss der mechanischen Technogie I. u. II. Band — Dr. L. Medicus, Qualitative chemische Analyse. B. Dijaška knjižnica. Vsled daril dijakov se je dijaška knjižnica znatno povečala. Darovali so dijaki pripravljalnega tečaja. Klun Ivan : Cooper F., Vohun — Kipling R., Džungla — Arndt P., Rübezahl — Doyle, Als Scherlock Holmes aus Lhassa kam — Albert, 500 Meter unter der Erde — Cervantes, Don Quixote — Hertwig, Ostafrikanische Strandläufer — Hertwig, Es war einmal — Krusow, Jack, die Bärenklaue — Murray, Der Prairievogel — Odin und sein Reich — Twain, Der Prinz u. der Bettler — Verne, Reise um die Erde in 80 Tagen. Klemenc Ant.: Murnik, Matajev Matija — Alešovec, Kako sem se jaz likal. Kovačič Karl: Dumas, Vitez iz rdeče hiše — Garlepp, Der Pusztenkönig — Greinz, Gertraud Sonnweber. Razen tega so darovali dijaki Bitenc, Jedretič, Turk A. in Vran še več manjših knjig. Dijaki prvega tečaja: Pikič: I. Cankar, Volja in moč — Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica — Cankar, Zgodbe iz doline šentflorjanske — Jurčič, Zbrani spisi 6 — Prešeren, Poezije izd. Pintar — Vir-neisel, Gräfin Benjatowsky. Razen tega dijaki Berlot, Penko, Petkovšek, Ščuka, Škerl, Zabukovec, Zagrajšek in hospitantke Klanščkova, Martelančeva in Rakova še več drugih knjig. Dijaki II. tečaja : Durnik: Kellermann, Der Tunnel — Danevova: Tavčar, Zbrani spisi IV. D. Zemljepisna zbirka. Zemljepisna zbirka se ni pomnožila v tem šolskem letu. E. Prirodopisna zbirka. Darovano: Nekdanja učenka Lilijana Starec, uradnica Jadranske banke, okoli 150 mineralij. F. Fizikalna zbirka. Fizikalna zbirka se v tem šolskem letu ni pomnožila. G. Blagoznanstvena zbirka se ni pomnožila v tem šolskem letu. V. Kronika. O učnem zboru. Dne 4. julija 1915 je padel na bojnem polju član učiteljskega zbora Dr. Ivan Merhar (Glej stran 5). Ker je g. dr. Leopold Boštjančič, odvetniški koncipijent, koncem lanskega šolskega leta odšel iz Trsta, je nastopil njega mesto Dr. Juro Jan, odvetniški koncipijent. Dalje sta izstopila iz učnega zbora koncem lanskega šolskega leta gg. Benjamin De Prato, c. kr. učitelj, ter Josip Napotnik, suplent na c. kr. realki. Iz vojaške službe se je povrnil začetkom tekočega šolskega leta Dr. Gregor Čremošnik. G. Vinko Engelman, c. kr. učitelj, je bil vsled bolezni primoran začetkom drugega polletja nastopiti dopust. Drugi dogodki. Na Dunaju je umrl dne 13. julija 1915. dvorni svetnik, centralni nadzornik za trgovsko in navtično šolstvo v p. Evgen Gelcich (glej stran 7). Vpisovanje na novo vstopajočih učencev se je vršilo dne 16. in 17. septembra. Dne 20. septembra je bila otvoritvena sv. maša. Vsprejemni, ponavljalni ter naknadni izpiti so se vršili do 24. septembra, na kar je pričel reden pouk. Dne 4. oktobra, imendan Njeg. Veličanstva cesarja Frana Josipa L, in 19. novembra, imendan Njeg. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete ter 2. decembra, 66 letnica vlade Njeg. Veličanstva cesarja, so učenci prisostvovali slovesni sv. maši. Ti dnevi so bili pouka prosti. V spomin zmagovite bitke pri Gorlicah je bila nje obletnica 1. maj prosta pouka. Prvo polletje se je zaključilo dne 18. februvarja. Glede šolskih počitnic veljajo na zavodu predpisi za srednje šole. Razun tega je dal ravnatelj 21. november, tržaški Marijin praznik, in ob zaključku I. semestra en dan kot pouka prosta dneva. Dne 28. junija se je zaključil pouk. Ob tej priliki je bila skupna služba božja ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Antona, na kar so se razdelila spričevala. Zdravstveno stanje učencev je bilo splošno povsem dobro. V raznih dobah šolskega leta je bilo vpoklicanih k vojakom več dijakov in sicer 3 iz II., 4 iz I. letnika in 2 iz pripravljalnega tečaja. Vojno posojilo. Šolski sklad je podpisal III. vojnega posojila K 500-- in IV. K 1000'—. Učiteljski zbor je podpisal K 3000— IV. vojnega posojila, učenci pa K 500’— ter so ta znesek darovali podpornemu skladu za uboge učence zavoda. Poleg tega So člani učiteljskega zbora, posebe učitelji trgovskih strok v šoli in izven šole s strokovnimi izvanjanji ter poučili vplivali v prilog podpisovanju. Poučni in zabavni izleti. Vsled izrednih razmer je moralo letos več projektiranih poučnih in zabavnih izletov odpasti. Dijaki I. tečaja so si dne 20. junija pod vodstvom g. Marinčka ogledali tehnične naprave tiskarne „Edinost“ v Trstu. Na tem mestu se zahvaljujemo slavnemu vodstvu tiskarne, da nam je šlo prijazno na roko in razložilo zlasti funkcioniranje rotacijskega stroja in stavnih strojev. Dne 3. junija so napravili dijaki vseh tečajev pod vodstvom gg. Dr. Lavoslava Čermelja, Dr. Gregorja Čremošnika ter Janka Malenška zabaven pešizlet preko Lovca in Katinare v Dolino, na Sv. Socerb in Boljunec ter v Trst nazaj. Volila in darila. K glavnemu skladu našega zavoda so prispevale z denarnimi prinosi: Tržaška hranilnica in posojilnica K 3000. Trgovsko - obrtna zadruga v Trstu K 1500. Jadranska banka v Trstu K 1500. Podpornemu skladu našega zavoda sta darovala Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu K 50, učenec Anton Jug, sedaj trgovcev Solkanu pri Gorici, K 10'—. Poleg tega so darovali učenci našega zavoda od njih podpisano četrto vojno posojilo v znesku K 500’ — v korist podpornega sklada za revne učence na naši šoli. Vsem navedenim cenjenim darovalcem in vsem onim, ki so pomagali k spopolnitvi naših knjižnic in zbirk učil (glej dotični oddelek) izreka ravnateljstvo na tem mestu najtoplejšo zahvalo. □ □ □ VI. Seznamek učencev ob koncu šolskega leta 1915-1916. Znamenje * pred imenom pomeni, da je dotični učenec dobil spričevalo I. reda z odliko. II. tečaj. Baučer Franc iz Trsta Blažina Alojz iz Trsta Durnik Evgen iz Trsta Hrovatin Ferdinand z Opčin pri Trstu Keber Rudolf iz Sežane na Goriškem Koruza Albert iz Gaberja pri Štanjelu na Goriškem Nussdorfer Henrik iz Ajdovščine na Goriškem Pavletič Rudolf iz Čiriteža pri Roču v Istri Požar Rafael iz Rojana pri Trstu (vojak) Prelc Rudolf iz Rojana pri Trstu Slavec Ivan iz Rocola pri Trstu (vojak) Stepančič Mirko iz Temnice pri Volčji Dragi na Goriškem (vojak) Suša Miroslav iz Dolenje vasi pri Senožečah na Kranjskem Zidar Gregor iz Trsta Hospitantke: Danevova Terezija z Opčin pri Trstu Ferlugova Ema z Opčin pri Trstu Furlanova Lucija z Opčin pri Trstu I. tečaj. Baučer Peter iz Trsta (vojak) Benulič Josip iz Trsta (izstopil) Berlot Miroslav iz Trsta Blažina Maks iz Kozine v Istri Dolenc Martin iz Divače na Goriškem (izstopil) Drašlar Franc iz Trsta (izstopil) Ferluga Anton iz Trsta Furlan Ladislav z Opčin pri Trstu Gergič Karol iz Trsta Germek Boris iz Trsta Hrovatin Marij z Opčin pri Trstu (izstopil) Jug Anton iz Solkana na Goriškem (izstopil) Kuret Marij iz Dekanov v Istri (vojak) Ličen Dimitrij iz Rihemberka na Goriškem (izstopil) Obersnel Andrej iz Divače na Goriškem Penko Salvator iz Trsta Petkovšek Albert iz Trsta Pikič Ivan iz Trsta Pleteršek Josip iz Trsta Ščuka Josip iz Barkovelj pri Trstu Seliškar Stanislav iz Voloskega v Istri Škerl Viktor iz Barkovelj pri Trstu Škerlovaj Anton z Opčin pri Trstu (izstopil) Terčič Kristjan iz Trsta (vojak) Vončina Fran iz Trsta Zabukovec Jurij iz Trsta * Zagrajšek Edvard iz Trsta Žerjal Ernest iz Skednja pri Trstu Živic Miroslav iz Trsta Hospitantke: Ferlugova Ana z Opčin pri Trstu Fidelova Zora iz Lokve na Goriškem Klanščekova Ema iz Nabrežine na Goriškem (izstopila) Martelančeva Dora iz Barkovelj pri Trstu Rakova Pavla iz Trsta Rojčeva Jožica iz Jamelj pri Tržiču na Goriškem (izstopila) Pripravljalni tečaj. Antonac Alojz iz Trsta Bitenc Rudolf iz Kopra v Istri Fabčič Anton iz Sežane na Goriškem Furlan Mirko iz Trsta Grgič Miroslav iz Padrič pri Trstu (vojak) Hodnik Fran iz Trsta Jedretič Fran iz Trsta Jurkič Josip iz Trsta Klemenc Anton iz Trsta Kljun Ivan iz Trsta * Kovačič Dragotin iz Trsta Kralj Dragotin iz Trsta (izstopil) Lešnjak Viktor iz Trsta Piciga Fran iz Sv. Ane pri Trstu (izstopil) Preselj Fran iz Trsta Rudež Josip iz Kopra v Istri Sancin Dragotin iz Škednja pri Trstu (izstopil) Stibilj Dragotin iz Trsta akilan Marij iz Trsta Štekar Josip iz Trsta Turk Anton iz Trsta Turk Ivan iz Trsta Vran Adolf iz Kazelj pri Sežani na Goriškem Zajec Fran iz Trsta. VII. Statistični izkaz. Pripravljalni j tečaj I. tečaj II. tečaj Skupno O C O) KJ 3 o ■*: 'T. “ o 5 U C VIII. Klasifikacija koncem šolskega leta 1915-16. I. red z odliko I. red Pripuščeni k ponavljalnemu izpitu II. red III. red Neklasificiran 1 15 2 2 1 2 15 3 2 3 I 3 11 1 2 7 46 5 5 1 Skupno 21 22 4 14 3 64 IX. Denarni prispevki učencev Vpisnina je znašala v K . . Prispevki za učila so znašali v K Šolnina je znašala v K . . 90 96 608 60 116 885 30 24 1000 56 815 12 600 180 304 Skupno 794 1061 1054 871 612 1392 X. Dodatek h končni klasifikaciji šolskega leta 1914-15. Priglasili so se k naknadnim izpitom* Položili so naknadni izpit . Odstopil Položili ponavljani izpit z zadostnim uspehom . . . Končna klasifikacija je torej sledeča: I. red z odliko I. red II. red III. red Neklasificirani 10 9 I 9 13 8 8 2 )9 4 6 3 3 3 4 14 2 21 20 1 2 4 47 4 19 Skupno 23 31 3 18 2 77 *). K temu izpitu so bili pripuščeni učenci, ki vsled vojnih dogodkov so mogli do konca šolskega leta pohajati pouka. ni- □ □ □ VIII. Poročila za prihodnje šolsko leto. Šolsko leto 1916/17 se prične dne 16. septembra z vpisovanjem učencev. Vpisovalo se bode dne 16. in 18. od 9—11 dop. in od 3—5 pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu starišev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci morajo prinesti s seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, je prinesti vrhutega nravnostno spričevalo izdano od županstva ali policije. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Sprejemni in ponavljalni izpiti se vršijo dne 19. in 20. septembra od 8. ure zjutraj naprej. Dne 21. septembra ob 8. uri zjutraj bo skupna otvoritvena sv. maša v cerkvi sv. Antona. Reden pouk se prične dne 22. septembra ob 8. uri zjutraj. Šolnina znaša za I. in II. tečaj letno 200 K, za pripravljalni tečaj pa 80 K- Revni učenci so lahko oproščeni plačevanja za polovico, četrtino šolnine ali za vso šolnino, zato pa morajo vložiti tekom prvih šest tednov prošnjo za oproščenje šolnine, opremljeno z ubožnim listom. Šolnina se plačuje ali v enakih 2 seme-stralnih ali 10 mesečnih obrokih. V pripravljalni tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo. V prvi tečaj se sprejmejo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. Pri sprejemnem izpitu velja kot merilo učni smoter pripravljalnega tečaja, kakor sledi: a) iz slovenščine: pravilno in smiselno čitanje ter ustmena obnova prečitanega, kratka prosta naloga ter pravilno pisanje; b) iz računstva: štiri glavni načini računjanja s celimi številkami, decimalkami in ulomki; c) iz geometrije: poznavanje glavnih oblik in naukov iz rav-ninomerstva (planimetiije) ter iz telesomerstva (stereometrije): d) iz zemljepisa: splošen pregled delov sveta v važnejših geografičnih ozirih (vodovja in gorovja, politično in statistično), zlasti zemljepis Avstro - Ogrske. e) iz prirodopisa: poznavanje glavnih lastnosti najnavadneiših naravnih teles iz vseh treh delov prirodopisa in poznavauje človeškega telesa ; f) iz fizike: poznavanje najvažnejših prirodnih pojavov iz mehanike, nauka o toploti, kemije, elektrike, magnetizma, optike in akustike. V drugi tečaj vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol; drugim je delati izpit čez učno snov prvega letnika. Natančnejši podatki o tem izpitu se zvedo pri ravnateljstvu. Absolventje naše šole dobč po dovršenih naukih odhodno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim daje pravico po § 20, 1. odst b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912, drž. zakonik št. 118, do dveletne vojaške službe, eventuelno z naknadnim dopolnilnim izpitom do enoletnega prostovoljstva. S prihodnjim šolskim letom se otvori prvi tečaj dvorazredne dekliške trgovske šole, ako se oglasi vsaj 20 učenk. V slučaju, da se to število ne doseže, se bodo uvrstile dotične učenke kakor v minulem šolskem letu kot hospitantke v deški tečaj. Glede pogojev za sprejem učenk v I. tečaj kakor tudi glede denarnih prispevkov velja isto, kar je zgoraj omenjeno za deško šolo. Učenke se ne oproščajo od plačevanja šolnine. TRST, 26. junija 1916. JOSIP ULČAKAR, ravnatelj. Obča obrtna nadaljevalna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu, javna šola, ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. G III. 1134/7 8, obvezna za vse obrtniške in trgovske vajence Trsta ter okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste, se letos ni mogla otvoriti. Vpisovanje se vrši zadnji teden septembra od 6. 8. ure pop. in pozneje ob času pouka. Vpisnina znaša 2 K. Učenci morajo prinesti s seboj šolsko izpustnico, oziroma zadnji „Izkaz obrtne nadaljevalne šole“. Za vsprejem v obrtno nadaljevalno šolo je potreba: a) dokaza, da je prosilec zadostil postavnim dolžnostim hoditi v ljudsko šolo; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju in računanju, ki se ga mora, ako treba, podati s sprejemno presku-šnjo. Redni pouk se prične 1. oktobra. V „Slovensko obrtno nadaljevalno šolo“ v Trstu so po § 99. obrtnega reda in glasom odloka c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. G. III. 1334/7—T8, dolžni hoditi vsi obrtni vajenci iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo italijanske šole te vrste in še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Za tiste vajence, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od šolskega pouka, more obrtno oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je določena v pravilih ali v pogodbi. Učni čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške preskušnje, preden poteče učni čas. Po odloku c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 9 avgusta 1912, št. 24.993 so dolžni obiskovati „Slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Trstu“ tudi vsi trgovski vajenci, in je za nje poseben trgovski oddelek na obrtni nadaljevalni šoli. Po § 100 obrtnega reda ima vsak mojst r dolžnost, dovoliti tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega ali katerega drugega pouka enake vrednosti, potrebni čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo hoditi, jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo vedno redno obiskujejo, sicer ga zadene kazen. Predsednik odbora: Šolskega voditelja namestnik: Josip Ulčakar, Fran Marinček, ravnatelj .Slovenske trgovske c. kr. učitelj na „Slovenski trgovski šoli". Poročila za prihodnje šolsko leto. šole s pravico javnosti“. " ' 4 ■ ■ : ' - '' . , '*S ' ° ' » ** • ' tJ." : •”* ■ v: '.".-v, , • .. ,• : : • - v “ A / V ‘ >, . 1 • ' *' • • ' .u' , ■ 8 ‘1 1 'k H i\ ' ' : ■ ■ '' . . ’ ; ‘ v;. - V; , , : ,■■■■■.. ■ - ■ '-'j' ’ . r - r '. n -p-, *• ■•> M " 5 v jgmm . ‘r&V '4/h^ :••■ !>>u' •> ?. v-.S -'-v.y * . ’ , iv .'•-.■■■* •-.■•■ ■- ...- •••■ ■ - . ■ ' - . •■ ■ • '..I ■ ‘ • . • " / . ■ ■ /y< SS 's44 M':Y, ■Mm ^: m- ’ ’ .*; ' ,7 ' ■ .,i •/ ■. '•