URN_NBN_SI_DOC-TS6JJA4M

O r g a n i z a c i j a JE SE N SK O POSVETOVANJE V MARIBORU Jesenskega strokovnega posvetovanja slovenskih k n jižn ičarjev v M aribo ru se je v d neh 8. in 9. oktobra 1970 udeležilo p rek o 180 udeležencev iz vse Slo­ venije. To vsakoletno posvetovanje je strokovno prip rav ilo rep ubliško biblio ­ tek arsk o d ruštvo , vso tehnično organizacijo posvetovanja in strokovnega izleta p a je prevzelo in v zadovoljstvo vseh udeležencev zelo uspešno izvedlo n eše m arib o rsk o bib lio tek arsk o društvo. K ot gostje so se posvetovanja udeležili tu d i p od p red sed n ik m arib o rsk e ob­ činske skupščine tov. S to jan Požar, pom očnik repu bliškega se k re ta rja za p ro ­ sveto in k u ltu ro tov. d r. B rank o B erčič, član o d b o ra ZMKD in pred sed n ik p o d o d b o ra D ruštva pisateljev v M ariboru tov. Janez Š vajncer, p red sed n ik D ru ­ štv a b ib lio tek arjev M akedonije tov. Lazo Jarastan o v sk i, p red sed n ik skopskega b ib liotek arsk eg a d ru štv a tov. T rajan Filipovski te r p red stav n ik N arodne in štu d ijsk e knjižnice v T rstu tov. M arijan P erto t. P ozdravne brzojavke pa so m ed d ru gim po slali tu d i D ruštvo b ib liotek arjev H rvatske, b ib lio tek a rji č rn e gore in C en traln a biblioteka SR Crne gore. O snovna naloga jesenskega strokovnega posvetovanja je bilo obravnavanje zelo kom pleksne p roblem atike, ki sm o jo združili v tem o »K oncepcija razvoja k n jižn ičarstv a v Sloveniji«. P rvi dan posvetovanja, 8. ok to b ra, je bil zelo ob­ sežni delovni p ro g ram razd eljen na dva dela. V d opoldanskem delu je im el in form ativn i uvodni re fe ra t tov. Avgust V ižintin, u p rav n ik D elavske knjižnice iz L jubljane, k i se je v k ra tk ih o b risih dotaknil p roblem atike, o k a te ri raz­ p rav ljam o že dalj časa, to je o u v ajan ju stan d ard o v in n o rm v poslovanje p o ­ sam eznih v rst knjižnic. P ri tem p a je p ou d aril, d a so vse naše letošnje raz­ prav e o te h p ro b lem ih (n a sp om ladanskem plenu m u in jesen skem posveto­ v an ju ) sam o logično nad aljev an je razp rav s posvetov anja v P tu ju in da so vsa ta n a ša sed an ja prizad ev an ja le n a d aljn ji k o rak do končne razjasnitve n e k aterih problem ov in da bo v p rih o d n o sti p o treb n o še p recej n aporov za uresn ičitev tak o pričakovane realizacije tega v prašan ja. Po uvodnem re fe ra tu p red sed n ik a d ru štv a tov. A vgusta V ižintina je podala tov. B red a Filo, b ib lio tek ark a V isokošolske in štu d ijsk e knjižnice iz M aribora, v izčrpnem re fe ra tu »V ključevanje štu d ijsk ih knjižnic v k njižn ičarsk i sistem Slovenije« p ro b lem atik o in vlogo štu d ijsk ih knjižnic, o risala je njihov zgodo­ vinski razvoj in an alizirala posam ezne bibliotečne tipe, n ad alje je še obrav­ nav ala p ro b lem atik o jav n ih in znanstvenih knjižnic, reform o javnega kn jižn i­ č arstv a v svetu, govorila je o oblikah integracije znanstvene in javne knjižnice, o bibliotečnem sistem u v Sloveniji te r n a koncu svojega re fe ra ta tu d i p o d ala k o n k retn e predloge v zvezi z orisom sedanjega in bodočega položaja štu d ijsk ih knjižnic v splošnem konceptu slovenskega k njižničarstva. V dopoldanskem delu posvetov anja je im ela svoj re fe ra t »V ključevanje občinskih knjižnic v kn jižn ičn i sistem Slovenije« tu d i tov A nčka K orže-S trajnar, vodja m atične službe N arodn e in univerzitetn e knjižnice iz L jubljane. V svojem re fe ra tu je