Goriške vesfi. —g— Gorico Jznova zgrade — lepšo kakor je bila Tržaški namestnik baron Fries Skene je ob svojem zadnjem obisku Gorice govoril o novem zgrajenju mesta. Govoril je pred zastopniki oblasti in prebivalstva pribiižno tako-le: Predvsem moram pohvalitihrabrovedenjecivilnega prebivalstva v Gorici, ki tako pogumno vztraja sredi grar.at in vse vdano prenaša, kar je vojna naložila hudega ravno temu mestu v tako obilni meri. To hrabrost, ki irna svoje korenine v ijubezni do domačega kraja in v patriotičnih čuvstvih prebivalstva, tudi na najvišjib mestih občudujejo in hvalijo, in kot narnestnik vas zagotavljam, da ne cstane brez plačila. Mesto vstane iz razvalin lepše, kakor je bilo, in to hitro, ko se posreči odbiti sovražnika, da ne bo mogel več mestu škodovati. Najprej se priskoči na pomoč onim, ki so vse izgubili in se jim povrne škoda. Hiše se bodo zidale nanovo, oziroma prezidale in se bo pri tem oziralo na želje lastnikov. Jaz sam pridem za časa zidanja v Gorico stanovat in bom sam vodil delo. Šole odpro v Gorici, kakor hitro bo mogoč reden pouk. Za sedaj se otvore na treh krajih goriške dežele pripravnice (kurzi) za slovensko gimnazijo. Sploh naj bodo goriško prebivalstvo in po vojni neposredno prizadeti kraji goriške dežele prepričani, da bo namestnikova prva skrb, da se hitro zacelijo rane, ki jih je zadala vojna deželi. —g— Za vpokojeno učiteSjStvo GorlškoGradlščanske. Slovenski vpokojeni učitelji Goriško Cradiščanske so prosi!: deželni odbor za draginsko doklado. Deželni odbor je na vlogo takoj odgovoril, da se začne nemudoma resno baviti s lem vprašanjem in bo natanko proučeval način^ po katerem naj se ugodi izraženi želji. — Želetije, dase zadeva ne zavleče. Potreba je v e 1 i k a I — g Zrelostnl izpiti, ki jih je dovolilo naučno tninistrstvo gojencem in gojenkam goriških učiteljišč pred posebno komisijo v Ljubljani, so se vršili na ljubljanskem učiteljišiu od 7. do 15. julija Zrelostni izpit so napravili kandidati: BratuŽ Auton, Cotič Rudolf, Drckonja Ciril, Hvala Justin, I p a v e c Franc, K1 a n j š e k Bernard, Kranjc Josip, Mazlic Aifonz, Pirjevec Andrej, Ru st j a Viadislav, Schein Štefan, Sinigoj Julij, Širok Albert, Štrukelj Josip, Vo dp p i ve c Bogomir, Vodopivec Vladimir, Žešlin Rudolf. — Zrelost za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom je bila priznana nastopnim kandidatinjam: BalaučSilva (z odliko), Bitežnik Zora, CotarMarija, Debenjak Ljudmiia, Fur lan Štefanija, Ivanc Valerija (tudi za nemške lj. šole), Ivančič Josipina, Ja ki 1 ^Viarija, Janežič Ljudraila (z odliko, zrela tudi za ncmške lj. šole) Kerkoč Eleonora, Kraševec Olga (z cdliko, zrela tudi za nemške lj. šole), Krebelj Flora, Kekerm a n N3da (tudi za nemške lj. šole), S a ks i d a Marija (z odliko, zrela tudi za nemške lj. šole), Slejko Olga, Širca Valerija, Tylli Marija (tudi za nemške lj. šole), Uršič Zora, Valenčič Angela, Vidmar Marija, Vodopivec Olga, Vorbach Angela. — Dellasavia Ida, ki ima že izpričevalo žrelosti za ncmške liceje, je izvršila naknadni izpit zrelosti za lj. šoie z nemškim učnim jezikom z odliko. — Zrelostni izpit na ljubljanskem učiteljišču jo napravila z odliko tudi goriška gojenka Stanka Podmenikova. —g— Tržaški nLavoratore" je prinesel dva daljša članka o krasnem razvoju vseh panog šolstva za italijanske begunce v Gradcu. Priznati je treba, da se je v Gradcu veliko storilo za italijanske begunce. —g— Šola za begunske otroke v Steinklamu. Pcročajo nam: Po dolgem času morejo naši otroci v Steinklamu scdaj zopet obiskovati šolo. Slovesna otvoritev ia blagoslovljenje je bilo 13. p. m Pomen in na nien šole je označil otrokom s kratkimi besedami že med službo božjo gosp. *upnik. Pred novim krastiim poslopjem je govoril navzočim otrokom in materam gosp. predstojnik. Govorii je slovenskim in tm'atskim beguncem v nemškem jeziku; razumel ga je malokdo. Nato je v novetn poslopju šolski vodiielj še enkrat vzpodbujal otrone k pridnemu obiskovanju šoie iri marljivemu učliiju. Šoloobveznih otrok je v tukajšnjem taboru krog 800. Ta dan so dobili otroci poleg svoje vsakdanje nepriljubljene »menaže" mai priboljšek.