OBISK STANETA DOLANCA V JE IN CELULOZI V KRŠKEM V soboto je bil gost krške občine predsednik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Zjutraj si je najprej ogledal gradbišče jedrske elektrarne v Stari vasi, kjer so ga seznanili s potekom gradnje. Zatem je Stane Dolanc obiskal tovarno celuloze in papirja, kjer prav zdaj dokončujejo rekonstrukcijo. „SALAŠ" V RIBNICI Vsa ekipa, ki je sodelovala pri televizijski nadaljevanki „Salaš u ma-lom ritu“, se bo 21. junija ob 20. uri predstavila ribniški publiki v letnem gledališču v gradu. Nastopili bodo z glasbenim programom, odlomki, razen tega pa se bodo tudi pogovarjali s poslušalci Če bo slabo vreme, bo prireditev v domu JLA. Vsak četrtek - Voda na Gorjancih Prušnja vas: otvoritve vodovoda se je udeležil tudi Zvone Dragan Z otvoritvijo vodovoda za devet gorjanskih vasi so tamkajšnji občani v nedeljo v Prušnji vasi počastili svoj občinski praznik. Na slovesnosti je govoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Zvone Dragan. Trenutno je ostalo brez vode samo še 12 hiš v zaselkih Trebelnik in Premagovci. Občani na Gorjancih so na vsako gospodinjstvo prispevali po 2.000 din in izkopali skupno 19 km jarkov skozi kamniti kraški svet. Sami so zgradili zajetje in tri rezervoarje. Zaradi 500 metrov višinske razlike vodo trikrat prečrpavajo, zato je golanski vodovod najbolj zahteven tovrstni objekt v občini, v kateri ima zdravo pitno vodo že 98 odstotkov naselij. IDOLENJSKI LISTI POZORNOST HORTIKULTURI Na otvoritvi razstave cvetja v Brežicah so domačini pozdravili v svoji sredi veliko uglednih gostov: Mitjo Ribičiča, Lidijo Šentjur c, Sergeja Kraigherja, Andreja Marinca, generala Miho Butaro, dr. Avguština Laha, Marjana Orožna in druge predstavnike družbenopolitičnega življenja v republiki, regiji in občini, predstavnike Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije s predsednica inž. Jelko Kraigherjevo ter številne razstav-ljalce in ljubitelje cvetja iz Slovenije in Hrvaške. ------------------------ N SPODLETELA SEJA Torkov sklic skupščine regionalne zdravstvene skupnosti za Dolenjsko se ni posrečil. Prazna je bila zlasti tista polovica sejne dvorane novomeškega sindikalnega doma, kjer bi morali sedeti delegati zbora uporabnikov. Glade na pomembnost dnevnega reda (sprejem denarnega načrta za leto 1976 itd.) bi bila zadovoljiva le popolna udeležba. Sklep navzočih je bil, da se seja z istim dnevnim redom ponovi danes (tudi v Novem mestu) z začetkom ob 8. uri. Kaj je preprečilo torkovo sejo in kaj zadržalo delegate, je stvar politične presoje, Ki bo nujno morala slediti. Se več: potrebno bi bilo pogledati v bistvo delegatskih razmerij tako v regionalni kot občinskih zdravstvenih skupnostih in se vprašati, zakaj se to dogaja. Torej je tudi ta primer razlog več, da na Dolenjskem nedavno sprejete sklepe medobčinskega sveta SZDL čimprej uresničijo. Pesimizem ni upravičen, ker nismo več tako revni, da bi morali graditi, ne da bi se vprašali, kako in kje -gradimo, ker ne živimo več v takih stiskah, da bi morali načrtovati brez temeljite strokovne razprave in priprave, v kateri bi se izčrpala vsa mišljenja, znanstvena, tehnološka, ekološka in estetska, in v katero bi od vsega začetka vključili vse tiste organizirane družbene sile in društva, ki težijo za tem, da bi bilo naše življenje bolj zdravo in čim lepše. V temeljna načela jugoslovanske in slovenske ustave smo edini na svetu zapisali svojo odgovornost za okolje, odgovornost za zdravo, varno, ustvarjalno življenje in delo sedanjega ter prihodnjih rodov." J. TEPPEY IZPOLNJEN MINIMALNI PROGRAM Več kot 900 članov, od tega več kot 300 sprejetih v zadnjem času, to so osnovni številčni podatki o Zvezi komunistov v krški občini Hkrati je to uspeh, s katerim se lahko ponaša le malokatera izmed organizacij, ki delujejo v občinah s tolikšnim številom prebivalstva in številom zaposlenih. Seveda pa vse to še vedno ne zagotavlja, da bi lahko Zveza komunistov v vseh sredinah dosledno in učinkovito izpeljevala številne pomembne naloge in načrte. Njeni člani morajo imeti v času hitrih družbenih sprememb, ki naj zagotavljajo nenehen razvoj naše samoupravne socialistične družbe, res dobro idejnopolitično znanje, ki jim edino lahko prinese pravo akcijsko usposobljenost Tega se zavedajo tudi v krški občini, zato so poskrbeli za vrsto političnih šol za novosprejete člane, največ v okviru Posavja imajo slušateljev z že opravljeno srednjo politično šolo in njenih sedanjih slušateljev, v skoraj vseh osnovnih organizacijah pa so v zadnjem letu dni uresničili „minimalni“ idejnopolitični program. Ž. S. V nedeljo speedway V Krškem bo ekipno consko svetovno prvenstvo V nedeljo, 13. junija, ob 15. uri se bo na stadionu v Krškem začelo ekipno consko svetovno prvenstvo runde A v speedwayu. Med drugimi bo nastopila tudi ekipa iz Čehoslovaške in Madžarske. Jugoslovanske barve bosta zastopala Štefan Kekec in Leo Šauperl. Športna prireditev v Krškem bo največja tovrstna letošnja prireditev pri nas, zato organizatorji vabijo, da si zanimivo in napeto tekmovanje ogledate. (Na sliki je prizor z lanskega državnega prvenstva.) Zupančičev muzej OB KONCU JUNIJA Zupančičevega muzeja v pesniko- vi rojstni hiši na Vinici ne. bodo odprli 12. junija, kakor smo že napovedali, ampak šele v nedeljo, 27. junija. Dan otvoritve so prestavili zato, ker ureditvenih del v Zupančičevi hiši še niso končali. Dvakrat da, kdor hitro presodi Minuli teden — odločili smo se, da bomo poročila zbirali vsak petek — je v novomeški občini vpisalo javno posojilo za ceste v SR Sloveniji že 5783 delavcev. Če računamo, da je v novomeški občini zaposlenih okoli 20.000 ljudi, je to v nekaj dneh, kar teče vpis posojila, že dobra četrtina. Se bolj razveseljiv je podatek o vsoti, ki je zbrana v novomeški občini. Doslej se je omenjenih 5783 delavcev s podpisom obvezalo, da bodo posodili republiki Sloveniji in občini Novo mesto natanko 10,017.200 dinarjev, kar je precej več kot stara milijarda in 36 odstotkov vsote, ki jo je dolžna zbrati novomeška občina. Ce računamo, da so posojilo doslej vpisovali predvsem v delovnih organizacijah -»■ na vrsti bo kmalu tudi vpisovanje v krajevnih skupnostih (kmetje) in v zasebnem sektorju - ni nikakor moč trditi, da je tako imenovano novomeško javno mnenje slabo sprejelo akcijo za boljše in bolj varne ceste. V novomeški občini je namreč 145 organizacij združenega dela, od tega jih je kar 28 že (100 ali še več-odstotno) vpisalo posojilo. Med novomeškimi gospodarskimi velikani prednjačijo pri vpisu Novoles, Novo-teks in Cestno podjetje, medtem ko se v Krki, tovarni zdravil, in Industriji motornih vozil ukvarjajo šele s pripravami. Res je, da je rok za vpis konec septembra, ne da pa se zanikati tudi staro geslo, da „Dvakrat da, kdor hitro da“. Spremenili bi ga le toliko, da dvakrat da, oziroma posodi kdor hitro posodi. ^ g Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in razmeroma toplo vreme, v soboto in nedeljo bodo možne le posamezne popoldanske plohe. V Suhi krajini so začele delati mladinske delovne brigade — Uroš Dular ocenil odlok slovenskega izvršnega sveta, ki teh predelov ne uvršča med manj razvita območja V nedeljo so v brigadirskem naselju na Prevolah v Suhi krajini slovesno dvignili na drog slovensko zastavo in s tem naznanili začetek akcije „Suha krajina ’76“. Na tem nerazvitem območju - mnenje slovenskega izvršnega sveta je sicer drugačno — se bosta od 6. junija do 29. avgusta zvrstili štirikrat po dve mladinski delovni brigadi. Mladinke in mladinci iz vse Slovenije bodo zgradili primarni vodovod Lopata-Visejec ter vodovod do Strug v kočevski občini. V prvi izmeni sta kramp, lopate in dobro voljo zastavili dolenjska mladinska delovna brigada „Janko Brodarič41 in ljubljanska MDB Ljubo Šercer. Slovesnosti ob začetku za Suho krajino tako pomembnih del se je poleg novomeških in krajevnih družbenopolitičnih delavcev, predstavnikov JLA in domačinov udeležil tudi Franc Sali, član sekretariata predsedstva CK ZK Slovenije, slavnostni govornik pa je bil Uroš Dular, predsednik občinske konference SZDLNovo mesto. Potem, ko je Uroš Dular pozdravil brigadirje, je med drugim dejal: „Odlok slovenskega izvršnega sveta o območjih, ki sc štejejo za manj razvita v SR Sloveniji, Suhe krajine ne uvršča med manj razvite predele Slovenije. In to kljub temu, da so med manj razvita območja po logiki zakona uvrščena nekatera območja, krajevne skupnosti ali pa celo katastrske občine, za katere lahko z vso odgovornostjo in gotovostjo tdimo, da gre za razvitejša okolja z zaledji, ki dajejo gotovo boljšo materialno osnovo, kot jo lahko Suhi krajini nudijo šl iri dolenjske občine. Zaradi tega se z logiko zakona ne moremo strinjati, menimo, da je zakon sad možnosti uveljavljanja parcialnih interesov, ne pa odsev dejanskega stanja. Tako reševanje pomembnih vprašanj pa ni edini in osamljen primer! Naj navedem samo primer družbenega dogovora o . v ,< temeljih srednjeročnega razvoja SR Slovenije, ki postavlja gospodarstvo širše Dolenjske, kljub nekaterim dogovorom in usklajevanjem, na rob dogajanj. Takšen odnos ne koristi dolenjskim interesom in razvojnim možnostim, prav tako pa tudi ne enakomernemu slovenskemu razvoju. Ne glede na to menimo, da je naša usmeritev v hitrejši razvoj Suhe krajine pravilna. Pri tem lahko veliko store prav mladinske delovne brigade, ki jih sestavljajo mladinke in mladinci iz domala vseh slovenskih pokrajin." m. BAUER SUHA KRAJINA ‘76 — Mladinska delovna brigada Ljubo Šercer, ki šteje 73 mladink in mladincev iz ljubljanskih srednjih in visokih šol ter delovnih kolektivov. (Foto: M. Bauer) Od prijateljstva k sodelovanju Krško: prisrčen sprejem gostov iz Srbije — Delegacija iz pobratene Bajine Bašte Z vlakom bratstva in enotnosti, kateremu so na krški železniški postaji v soboto priredili nadvse prisrčen sprejem, je prispela v krško občino uradna delegacija pobratene 'srbske občine Bajina Bašta. Njeni člani so bili od sobote do ponedeljka gostje na prireditvah v počastitev občinskega praznika. V torek, so obiskali Labod, Impe-rial, Agrokombinat, Elektro in še nekatere druge delovne organizacije z željo, da bi razvili sodelovanje tudi v gospodarstvu, sčasoma pa še na drugih delovnih področjih. Bratstvo iz medvojnih časov tako odpira vrata novim, poglobljenim medsebojnim stikom med lani pobratenima občinama. Št. 24 (1403) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek, 10. junija 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Krije lahko 14 odst. energetskih potreb v Sloveniji Je odlok podoba resničnosti? Brestanica je nared ZAČETEK GRADNJE DELAVSKEGA DOMA - Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, je v soboto v Krškem položil temeljni kamen. (Foto: J. Teppey) S pritiskom na gumb je Stane Dolanc v soboto zagnal stroje plinsko-pame elektrarne v Brestanici. (Foto: J. Teppey) v občino in vso Jugoslavijo," je na otvoritvi elektrarne dejal predsednik IK predsedstva CK ZKS Stane Dolanc. Brestaniška elektrarna je prvi energetski objekt v Sloveniji, ki so ga zgradili na osnovi nove samoupravne organiziranosti. Njegova največja prednost je, da lahko vskoči in premosti obdobja najhujše energetske krize. Za zagon potrebuje le sedem minut časa, na dan lahko proizvede 2 milijona in 300 tisoč kilovatnih ur električne energije. Elektrarna, la so jo zgradili v rekordnem času 14 mesecev, je ponos kolektiva. Ta je za svojo prizadevnost pri graditvi in osvajanju nove tehnologije prejel na svečani seji občinske skupščine tik pred otvoritveno slovesnostjo priznanje z medaljo J. V. Valvasorja. Enako priznanje sta prejela še laajevna skupnost Senovo za uspešno samouprav- Za cvetjem ostajajo sadovi Uspeh „Brežiške pomladi" „Za okolje smo odgovorni pred zgodovino in pred prihodnostjo," je na otvoritvi Hortikulture 76 dejal Mitja Ribičič S položitvijo temeljnega kamna za delavski dom v Krškem, z manifestacijo bratstva na tamkajšnji železniški postaji, s svečano sejo občinske skupščine in s slovesnostjo ob dograditvi prve jugoslovanske plinsko-pame elektrarne v Brestanici je praznovanje krškega občinskega praznika v soboto doseglo svoj vrh. Tem pomembnim trenutkom je prisostvovala množica domačinov in uglednih gostov, med katerimi so bili Stane Dolanc, Lidija Šentjurc, Franc Šetinc in drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja v zvezi in republiki. „Želim vam, da bi novi objekt zares prinesel srečo v doli«e-pa tudi no organiziranost in Karel Šterban za dolgoletno družbenopolitično delo. J. TEPPEY Čez noč rojena „Brežiška pomlad" je doživela izreden uspeh. Naletela je na velik odziv obiskovalcev in na številne pohvale občinstva in žirij, ki so ocenjevale razstavo. Prireditev je obiskovalo blizu dvajset tisoč ljudi. Prizadevanja organizatorjev so bila s tem poplačana, pričakovanja pa celo presežena. Mestu je razstava zapustila trajne vrednote: zelenje v parkih in nasadih, urejene ulice in hišna pročelja, obnovljene grajske prostore in dvo- rišče, ki je zdaj preurejeno v čudovit prostor za poletne prireditve. Predsednik republiške konference SZDL in slavnostni govornik na otvoritvi »Hortikulture 76“ Mitja Ribičič je izrecno poudaril odgovornost sodobnega človeka za okolje, za naravo: „To je tudi odgovornost pred zgodovino in prihodnostjo. Sprejemamo jo nase z vsem, kar gradimo, odgovorni smo za skladje med človekom in naravo. Brežiška pomlad že dokazuje, da hočejo tukajšnji ljudje - samoupravljal« razvijati svoje gospodarstvo, promet in turizem tako, da bodo istočasno lepšali okolje, v katerem živijo, in vključevali varstvo narave v načrte svojega razvoja. MITJA RIBIČIČ, predsednik republiške konference SZDL tedenski mozaik 2e nekaj časa jih nismo imeli priložnosti videti, toda v začetku tega tedna so se znova pojavili. Nekateri prebivalci baskovskega mesta Valmaseda ob Biskajskem zalivu namreč prisegajo, da so opazili na nebu kar štiri leteče krožnike. Pravijo, da so imeli obliko okrogle plošče in da so izžarevali izredno močno svetlobo. Zanimivo je tudi, da so novembra lani nad istim mestom prav tako opazili leteči krožnik, ki da je lebdel na nebu kar štiri ure... Prihaja obdobje kislih kumaric... Medtem pa poročajo iz dosti bolj resnih virov, da se zadnje čase nekaj dogaja s številnimi ognjeniki: nenadoma so se namreč začeli prebujati iz dolgoletnega spanja - ali pa celo na novo rojevati To velja predvsem za severna področja Azije in Amerike. Tako so na Kamčatki, skrajnem severovzhodnem delu Sovjetske zveze opazili nov vulkan, ki je v šestih tednih dosegel višino 330 metrov. Kaj takega se ni zgodilo že od leta 1943, ko se je sredi polja v Mehiki pojavil vulkan Paricutin. Novi vulkan na Kamčatki bruha pepel in pline 3000 metrov visoko. In kot da ognjeniki ne bi bili dovolj, se tudi zemlja še vedno trese: tako je prizadejal potres 6 stopnje po Richterjevi lestvici glavno mesto Mehike. Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa so ljudje v paniki bežali na vse strani... Strah pred neznanim... Strahu pa ne bo več užival J. Paul Getty, ki je bil po nekaterih podatkih najbogatejši človek na svetu. Umrl je star 83 let, zadnja leta pa je preživel v večnem strahu, da bodo njega ali pa kakšnega izmed njegovih sorodnikov ugrabili in zahtevali odkupnino. To se je že zgodilo, ko so ugrabili njegovega nečaka in je Gettyjeva družina morala plačati 2,8 milijona dolarjev odkupnine ... bogataši so tarča... Prav nasprotno pa se godi monaškemu princu Raineirju, ki mu je sodišče prisodilo 100.000 frankov odškodnine zato, ker so nekateri francoski časopisi objavili spotakljive sestavke o njegovi družini, predvsem o hčerki Carolini... visoka cena (ali kazen) za obrekovanje ... Izruvati kali nestabilnosti Vsakdo naj nosi svoj del odgovornosti Poglavitne naloge na družbenoekonomskem področju so nedvomno usmeijene v tri bistvene smeri: v široko politično razpravo o zakonu o združenem delu, nadalje v prizadevanja za samoupravno družbeno načrtovanje ter v neprestano ocenjevanje razmer v vseh delovnih okoljih, kar moramo zagotoviti v vseh tozdih posebej, pri čemer ostaja še vnaprej izredno pomembno vprašanje stabilizacijskega obnašanja. Obene vsekakor kažejo, da smo sicer uspeli omejiti nekatera žarišča, kar pa nas ne sme zavajati, da bi neprizadeto čakali, kako bo naprej. Vsakomur postaja namreč jasno, da je gospodarjenje vse bolj zahtevno in težko in da se še vedno srečujemo z nekaterimi ukrepi in potezami, ki pomenijo vse prej kot pomoč našim družbenim prizadevanjem za ureditev gospodarskih razmer. Zato je posebej nujno, kot so tudi dokazale zadnje poglobljene razprave o zakonu o združenem delu in načrtovanju, da mora imeti vsakdo tudi pri prizadevanjih za stabilizacijo svoj del odgovornosti. Tega ni mogoče zagotavljati z birokratskimi ali tehnokratskimi prijemi. Politika stabilizacije je redvsem skupen dogovor de-ivcev v združenem delu, ki morajo zato tudi obvladovati pogoje, sredstva in sadove dela in prevzemati odgovornost za uspešno gospodarjenje, porabo in vse drugo. Prizadevanja samoupravno organiziranih sil pa morajo biti ob tem posebej usmerjena k povečevanju tiste proizvodnje, ki resnično temelji v pravem F1 la’ na večji produktivnosti dela, k moderni tehniki in tehnologiji, k upoštevanju dobro proučenih zahtev trga doma in tujini, zlasti glede obsega in izbire posameznih proizvodov. V tem pogledu se moramo tudi kar najbolj izogniti tehnoloških rešitev, s katerimi smo vezani na uvoz iz tujine, izkoriščati lastne možnosti, ki jih ni malo, in si prizadevati, da bomo postali konkurenčni pomenu besede. Zato je vprašanje, če se dovolj zavedamo pomena družbenopolitične dejavnosti, s katero naj bi neprestano spodbujali prizadevanja in se hkrati učili na novih spoznanjih ter zavračali poglavitne vzroke nestabilnosti. Pogoj za to ni samo skladno delovanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na vseh ravneh, temveč tudi odgovoren odnos do sprejete resolucije o ekonomskem in socialnem razvoju, do dogovorjenih razvojnih smeri in do dogovorov in sporazumov, ki bi jih morali temeljito analizirati skupaj s poslovnimi uspehi. Letošnje ugotovitve o eko- % 'x - GUATEMALA CITY — Spretni fotoreporter je pritisnil na sprožilec kamere natanko v pravem trenutku: tedaj, ko se je enomotomo letalo zaletelo v tovornjak. To seje zgodilo v Guatemali, vendar pa k sreči ni bil nihče ranjen, celo voznik tovornjaka in njegov sopotnik ne, ki sta (na sliki na levi strani) nekaj sekund prej skočila iz kabine tovornjaka. (Telefoto: UPI) nomskih gibanjih nedvomno kažejo, da smo uspeli mariskaj izboljšati in urediti, kar pa je še vedno vse preveč plod prizadevanj posameznih delovnih kolektivov, še zdaleč pa ne vseh. Zato smo tudi uspeli nekoliko zavreti inflacijo, vendar je še vedno nad evropskim povprečjem. Žal pa tudi ti uspehi, ki sicer mnogo obetajo, niso predvsem posledica pozitivnih sprememb v gospodarjenju, temveč še vse preveč administrativnih ukrepov in metod. JANEZ KOROŠEC KAKO NAJHITREJE DVIGNITI NAŠE GOSPODARSTVO - ABRA, KADABRA! IZ ZADNJEGA PAVLIHE A K/Al tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Na tem mestu smo doslej že nekajkrat posebej poudarili priprave, ki ta hip potekajo pri nas v zvezi z oblikovanjem družbenega razvojnega plana Slovenije za prihodnje srednjeročno obdobje - se pravi do leta 1980. Konec prejšnjega tedna je o tem tekla beseda tudi na sestanku koordinacijskega odbora republiškega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, ta torek pa je o pripravljenem osnutku družbenega plana Slovenije do leta 1980 ter o predlogu dogovora o temejjih družbenega plana naše republike za to obdobje razpravljal tudi republiški izvršni svet. Omenjeni planski osnutek je sedaj usklajen, prav tako pa je tudi izoblikovan predlog družbenega dogovora, tako da bo o obeh pomembnih dokumentih lahko že v kratkem razpravljala ter sklepala republiška skupščina. Povedati je treba, da je sedanji predlog omenjenega družbenega dogovora vendarle v marsičem različen od prvotnega osnutka, ki je prišel pred dobrim poldrugim mesecem v javno razpravo. Sedaj se v dogovoru (oziroma v njegovem predlogu) o temeljih plana zares navedene v glavnem le tiste temeljne naloge, ki so pogoj za planski razvoj naše republike kot celote. Pri tem predvsem omenimo — kar je bilo v razpravi na koordinacijskem odboru posebej poudarimo - uresničevanje planske politike na področju cestnega prometa, pomembno pa je tudi, daje v tem dokumentu začrtan razvoj družbenih dejavnosti s posebej navedenim stališčem, da je količina sredstev, ki jih vsaka samoupravna interesna skupnost lahko porabi v tekočem poslovnem letu, neposredno odvisna od rezultatov gospodarstva. To z drugimi besedami pomeni, da se poraba ne bo nikakor več mogla gibati neodvisno od razpoložljivih sredstev - da se bo tisti SIS, ki bi v tekočem letu morebiti porabila več sredstev, kot pa bi jih smela, presežek porabe vštel v dogovorjeni obseg sredstev za naslednje letno obdobje. Seveda pa je odveč poudarjati, da bodo udeleženci dogovora - se pravi podpisniki tega dokumenta — prevzeli določene obveznosti, to pa po načelu samoupravnega sporazumevanja v bazi. Zategadelj morajo biti plani zares realni — obseg nalog in ciljev razvoja širše družbene skupnosti mora biti omejen zares samo na tiste prednostne naloge, ki Planske naloge usklajene jih bo mogoče izpolniti in za katere bodo podpisniki dogovora tudi prevzeli vso družbeno odgovornost. Razveseljiva ugotovitev izvira iz poročila o uresničevanju letošnje resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije - iz poročila torej, ki gaje prejšnji teden obravnaval in sprejel zvezni izvršni svet ter ga posredoval v razpravo skupščini SFRJ. V tem poročilu je namreč poudarjeno, da nam je v relativno kratkem času uspelo zelo zmanjšati dosedanjo inflacijo v državi ter da seje bistveno izboljšalo sedanje stanje naše plačilne bilance. Poročilo pravi, da se je stopnja inflacije pri nas v aprilu zmanjšala na vsega 11 odstotkov - kar pomeni, da se je izenačila s povprečno stopnjo inflacije v razvitih evropskih državah. In še: v prvih štirih mesecih letos smo v devizni bilanci zabeležili le še za 135 milijonov dolarjev primanjkljaja za vso državo, kar je bistveno manj kot lani, ko je ta primanjkljaj v enakem obdobju znašal kar 477 milijonov dolarjev. Omenjeno poročilo poudarja, da nam je to uspelo z ustreznim zmanjšanjem nepokrite porabe ter z drugimi ukrepi in s splošnimi družbenimi napori, katerih namen je bil, da se zmanjša naraščanje cen ter da se umirijo splošni življenjski stroški pri nas. Minulo soboto je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc v Brestanici prisostvoval pomembni slovesnosti: izročil je namenu prvo kombinirano plinsko-parno električno centralo pri nas. Skupna moč nove elektrarne v Brestanici bo približno 100 megavatov, še posebej pomembno pa je, da gre v tem primeru za tako imenovano konično energijo, ki je za porabo zlasti dragocena. V soboto je s posebnim vlakom ,.Bratstva in enotnosti" prispelo na obisk v Slovenijo 1200 gostov iz 29 srbskih občin - gre za ljudi, ki so med vojno sprejeli naše izgnance, sedaj pa so s prisrčnim srečanjem ponovno potrdili te bratske vezi, ki so se stkale med našimi narodi v najhujših časih. Povsod na naših železniških postajah so goste iz Srbije sprejeli nadvse prisrčno in toplo. Minulo nedeljo so se začele letošnje mladinske delovne akcije. V na S republiki potekajo štiri republiške akcije, katerih se bo do konca avgusta udeležilo nad 2000 mladih, ki bodo gradili komunalne objekte, predvsem ceste in vodovode. Razen tega pa potekata v naši republiki še dve zvezni mladinski delovni akciji: že tradicionalna akcija za Kozjansko in pa letos začeta akcija za pomoč Posočju, ki ga je prizadejal nedavni potres. tedenski zunanjepolitični pregled to vseeno ne more zavarovati vseh pomembnih vojaSkih in gospodarskih objektov. NajboljS dokaz za to so poročila, ki prihajajo iz te afri&e dežele in pričajo o čedalje huj- Tito ; v m v • * 1 Ul Predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito se na povabilo predsednika Turčije Sahrija Koru-turka mudi na tridnevnem in prijateljskem obisku v Turčiji. Ob tem obisku je mogoče ugotoviti, da Turčija in Jugoslavija že dolgo časa nista imeli medsebojnega političnega dialoga na najvišji ravni — pa čeprav želita obe državi ohraniti in še razvijati dobre odnose. Obisk predsednika republike v Turčiji ne bo pomemben samo za utrjevanje medsebojnih odnosov med obema državama, marveč je tudi eden izmed zadnje čase vse bolj pomembnih jugoslovanskih prispevkov k utrjevanju tudi balkanskega sodelo-. vanja. Jugoslavija se zavzema za čimprejšnje sklicevanje konference balkanskih držav, ki naj bi ne glede na blokovsko pripadnost udeleženk omogočila tesnejše sodelovanje na področju prometa, kulture, tehnologije, informiranja gospodarstva itd. PREMIRJE Potem, ko se je Libanon razplamtel v še hujšem ognju požara, ki so ga razpihale s svojim prihodom sirske enote, je radio Damask sporočil, da so dosegli premirje. To seveda ni nobena izjemna novica, saj Se premirja in kršitve premirij v Libanonu nadaljujejo kot po tekočem traku že leto dni — toda to pot bi bilo pemir-je res bolj zaželjeno kot kdaj koli. Libanonska kriza je namreč z vkorakanjem sirskih čet dobila povsem novo razsežnost. Tragična plat libanonskega spopada je sedaj v tem, da so vanj posredno ali neposredno vpletene še številne druge arabske države. Egipt je na primer zaradi vkorakanja sirskih enot v Libanon prekinil diplomatske odnose s Sirijo, hudo pa so na- naraslo rasno nestrpnost v deželi Te četi tudi odnosi med Palestin- najnovejfe zahteve so sledile včerajš-sko osvobodilno organizacijo in nJim -velikim ncredom v Southallu, v ših in tudi čedalje uspešiejSh napadih gverilskih enot. Vlada lana Smitha se je odločila, da bo ohranjevala sedanji rasistični režim za vsako ceno in da nikakor ne bo pristala na kakršnakoli pogajanja. To pomeni odkrito voja&o napoved vsem borcem za osvoboditev Rodezije — ampak seveda tudi t)bratno. TELEGRAMI LUANDA - S predlaganjem kandidatov na zboru v četrtih Luande se je v Angoli uradno začela kampanja za prve volitve ljudske oblasti. Kandidata za člane teh odborov so predlagali in izbrali akcijski komiteji MPLA. V vseh volilnih četrtih Luande skrbe posebne brigade aktivistov za organizacijo volitev in na zborih ljudem pojasnjujejo bistvo in pomen volitev. LONDON - Predstavniki združena Azijcev v Veliki Britaniji so pozvali Callaghonovo vlado in voditelje opozicije, naj pokažejo „dobro vo(jo“ do emigrantov, naj zavarujejo narodnostne manjšine in odpravijo deželi. Te Sirijo. Sirija obtožuje Palestinsko osvobodilno organizacijo, da hoče razdeliti Libanon na krščanski in arabski del in ustanoviti tu palestinsko državo, ki jo niso mogli v Palestini. Jaser Arafat, ki vodi Palestinsko osvobodilno organizacijo, je to zanikal. Vsekakor s« sedaj ne bojujejo več samo levičarske in des-ntčarske sile, muslimani in pripadniki drugih veroizpovedi, marveč tudi enote redne sirske armade in libanonske levice. Tako se je Sirija znašla v čudnem položaju, da podpira desnico v boju z levico in ne obratno. VSE HUJŠI BOJI Rodezijske voja&e enote je rasistična vlada sicer povečala za nekaj tisoč mož, vendar pa stanje je kritično] zahodnem predmestju Londona, kjer je več sto Azijcev organiziralo demonstracije. NA1ROBI - Predsednik Nierere je obsodil prenagljenost pri uresničevanju vladine socialistične politike. Povod za tako obsodbo je bila naglica mnogih lokalnih funkcionarjev, ki so zaprli zasebne trgovine, preden so poskrbeli za zamenjavo z zadružnimi. ..Politika partije je odpirati zadružne trgovine, ne pa zapirati zasebne. Slednje bodo same od sebe odmrle, ko bo dovolj zadružnih trgovin in sposobnih trgovcev v njih, je dejal predsednik Nierere. BEOGRAD - Zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičič je na povabilo obrambnega ministra oboroženih sil Madžarske generalpolkovnika La-josza Cinegaca odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Ljudsko republiko Madžarsko in k njenim oboroženim silam. BUENOS AIRES - V Asuncionu, glavnem mestu Paragvaja, je bil v ponedeljek atentat na urugvajskega veleposlanika v teh državi, Carlosa Ab-dalo. Urugvajski veleposlanik se j’c peljal v avtomobilu in ga je krogla zadela v vrat. Njegovo zdravstveno ajdov#€ C------------------------A PROTI PREŠTEVANJU Na nedavnem srečanju so učitelji, ki so maturirali 1918. leta na slovenskem učiteljišču v Gorici, in njihovi starejši in mlajši kolegi protestirali proti nameravanemu preštevanju Slovencev na Koroškem in se zavzeli za dosledno izvajanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Na srečanju sta bila tudi skladatelj akademik Matija Bravničar in pedagog prof. Venceslav Čopič. S. SKOČIR V________________________/ Sejmišča NOVO MESTO: 7. junija so bile cene goveježivine nekoliko višje, cene pujskom pa nespremenjene. Naprodaj je bilo 287 prašičev, od tega 33 starih nad tri mesece. Prašičev so prodali 236; pujski so veljali od 500 do 700 din, nad tri mesece stari prašiči pa od 710 do 850 din. Na sejem so rejci pripeljali 58 glav goveje živine, prodali pa 29. Voli so bili po 12.50 do 15 din, krave po 9,50 do 12.50 din, junci in telice po 11 do 13 din kilogram žive teže. BREŽICE: na sobotni sejem so kmetje pripeljali 537 prašičev, od tega 24 starih nad tri mesece. Pujskov so prodali 379 po 32 do 35 din kilogram žive teže, starejših prašičev pa 13 po 19 do 20 din kilogram žive teže. čredno je zapisat* ••• Odlok republiškega izvršnega sveta natanko našteva vse občine, krajevne skupnosti in območja, ki so po zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije štejejo za manj razvita. Papir je tako precizen, da omenja celo posamezne manj razvite katastrske Občine niti črke pa ni na njem o Suhi krajini, če- Čakaje na potres? prav gre za območje, ki je večje od povprečne slovenske občine. Težko je pojasniti, zakaj je Suha krajina uradno razvita, neuradno in dejansko pa dežela revščine in zaostalosti So novomeški, kočevski in grosupeljski delegati v republiški skupščini res storili vse, da bi kolege iz drugih občin prepričali o suhokrajinski nerazvitosti? Menda ni Suhokrajinčanov udaril po glavi njihov „izvirni greh"? Na tihem jim namreč tu in tam očitajo, da se med NOB večinoma niso zavzemali za pravo stvar. Gre morebiti samo za nesporazum, ki bo kmalu rešen? Težko je odgovoriti Eno pa je gotovo. Število prebivalcev v Suhi krajini upada, njive se spreminjajo v pašnike in gozd, povprečni hektarski pridelek pšenice in koruze zaostaja od 35 do 50 odstotkov za slovenskim povprečjem, po vaseh zvečer ni mogoče gledati televizije ali prati perila, ker je napetost prešibka, vodovodov skoraj ni (bi jih mladinske delovne brigade gradile na razvitem območju?). Suha krajina nima niti metra asfalta, niti enega tovarniškega obrata, tisti, ki se vozijo na delo v Ljubljano (Litostroj), presede na dan 4 ure v avtobusu, so šolarji, ki pešačijo do hiše učenosti 5 km itd. Seveda, če izvzamemo Žužemberk in Dvor. Odlok republiškega izvršnega sveta o manj razvitih območjih velja. Suhokrajin-čanom ne preostane drugo, kot da čakajo na odlok o nerazvitih območjih. Suha krajina namreč ni manj razvita, ampak docela nerazvita. Ker pa tega odloka ne bo, jim ne preostane drugega, kot da prosijo boga in hudiča za kakšen potres. MARJAN BAUER Kmetijski nasveti marsikaj spremeniti. Delovni čas zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev bi moral biti poslej razporejen in izrabljen tako, da bo to vsestransko koristno tudi za združeno delo. Pri tem kaže še posebej omeniti potrebo, da se znatno skrajša čakalna doba v ambulantah, s tem da dobijo prednost nujni primeri in seveda aktivni delavci. Najrazličnejše oblike privilegiranega sprejemanja v ambulantah in bolnišnicah morajo doživeti konec. Dolenjska zdravstvena skupnost bo imela za vse te in druge naloge letos na voljo okoli 287,6 milijona dinarjev. V regiji lahko zagotovijo okoli 252,4 milijona dinarjev tako imenovanega limitiranega dohodka. Prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev načrtujejo v znesku nekaj manj kot 30 milijonov, iz republiške solidarnosti pa naj bi dobili 5,3 milijona dinarjev. Za naložbe v zdravstvu bo letos na Dolenjskem 8,666.000 dinarjev. Regionalna skupnost bo za zidavo zdravstvenih domov v Metliki, Krškem in Trebnjem odštela 3,7 milijona dinarjev, nekaj nad 3 milijone bo šlo za bolnišnico v Novem mestu, 1,8 milijona dinarjev pa za ljubljanski klinični center. j ZORAN Kostanjevica pred odločitvijo Kostanfeviška šola je v šolskem letu 1975/76 že sedemdesetič zapored odprla vrata učencem. Hkrati se izpolnjuje letos 450 let, odkar so v tem taaju začeli poučevati. Kosta-njeviški učitelji so že pred leti sprejeli načrt za proslavljanje obeh jubilejev. Menili so, da bi s preureditvijo poslopja, ki je bilo med zadnjo voj- no požgano, Še najlepše počastili častitljivi obletnici Sprva je bilo mišljeno, da bi samo zamenjali pohištvo in neustrezno fasado, kasneje p se je rodil načrt za dozidavo novih učilnic in telovadnice. To so narekovale tudi same razmere, saj je bil pouk vsa leta po vojni v dveh izmenah, mala šola pa celo v tretji izmeni. Programsko zasnovo so naročili pred dvema letoma, načrtovanje pa so morali dobro pretehtati, saj sodi Kostanjevica po spo-meniškovarstveni klasifikaciji v prvo kategorijo kulturnih spomenikov v Sloveniji. Zidava bo veljala okoli 20 milijonov dinarjev. Kostanjevičani so se težko odločili za ustrezni samoprispevek, saj so prav zadnja leta vložili ogromno denarja in prostovoljnega dela v obnovo cest, napeljavo vodovodov in kanalizacijo. Sodeč po pripravljenosti prebivalstva, se bo referendum posrečil. Gre za otroke, sodobnejši pouk, telovadnico. Šola naj bi imela organizirano kuhinjo in večnamenski prostor, kjer bi lahko prirejali kuharske in prikrojevalne tečaje za kmečka dekleta. Možno bo obnoviti tradicijo, ki jo je v Kostanjevici v preteklosti opravljala dveletna kme-tijsko-gospodarska šola. Cementna uganka Poskusili smo najmanj petkrat y različnih dneh minulega maja in v začetku junija. Na vse, čisto vse telefonske klice je iz novomeških trgovin z gradbenim materialom prihajal en sam odgovor: „Nimamo!“ Usluž-nejši prodajalci so še pridali, da bi kazalo spet povprašati čez nekaj dni „Morda bo kakšen vagon ali dva, in če se boste podvizali...“ Na zlovešči „Nimamo“, to najbrž največkrat izgovorjeno besedico v naših trgovinah, so bili graditelji navajeni prejšnja leta, ko smo na splošno veliko investirali in gradili, ob tem pa imeli premalo cementarn. Zdaj so zgrajene ali se še gradijo nove zmogljivosti v cementni industriji, skoraj pol večje, kot so trenutne jugoslovanske potrebe. V tisku so se že pojavila opozorila, da se je treba bati podvojenih kapacitet, izdelovalci cementa pa so se hitro dogovorili o zelo omejenem uvozu cementa, ki naj bi letos znašal le 150.000 ton. Tudi zadnji statistični podatki pravijo, da so zaloge neprodanega gradbenega materiala presegle vse meje. Zaloge opeke so bile v letošnjem prvem četrtletju za 204 odstotke večje kot v ustreznem lanskem četrtletju, zaloge strešnikov za Poglej mene! Ves delavski svet! (Karikatura: Bjelovarski list) Da bi omogočili našim držav-J J Ijanom, ki delajo in živijo v i t tujini, in njihovim Orgariizaci- < ► jam, kot tudi tujim državljanom ♦ in organizacijam, da izrazijo ' svojo solidarnost in priprav-t | ljenost pomagati po potresu pri-,, zadetemu prebivalstvu v Posočju < > pri obnovi, je republiški odbor J * Rdečega križa Slovenije odprl tudi devizni račun, na katerega <1 je možno nakazovati prispevke v < > devizah, in sicer: 50100-620-107-32002 285, republiški odbor RK Slove- o nije, Ljubljana, Mirje 19, 7. <> oznako: za pomoč in obnovo J* Posočja, ,, Istočasno sporočamo, da je < r dinarska sredstva ni-žno nakazo- < ► vati na žiro račun: 50103-678-51579, republi-5ki od boi R K Slovenije, Ljub- <► Ijana, Mirje 19, z oznako: za pomoč in obnovo Posočja. RDI Čl KRI2 SLOVI NIJ1 poljub za Častnika HOTEL KATEGORIJE B - Mamicam in očkom, ki se nes dva od teh polkovnika, eden je generalmajor Jugoslovanskega vojnega letalstva (Bojan Savnik), preostali pa se pripravlja za generalski čin. In tako so fantiči s prašnih novomeških ulic postali polkovniki in generali. Danes šteje Novo mesto 18.000 prebivalcev, pred zadnjo vojno pa je imelo nekaj več kot 3.000 duš. Med njimi sta bila tudi dva admirala. V Splitu smo obiskali tudi kabinet, v katerem lahko poveljnikom plovil Jugoslovanske vojne mornarice računalniško name ste katerikoli položaj, v katerem bi se znašla njihova ladja. To so tako imenovane pomorske vojne igre. Vsak od komandantov realno igra svojo vlogo. S tem elektroni, ki lahko pričarajo katerikoli položaj na morju, prihranijo izplovitev nekaj oboroženih plovil. Prva izplovitev bi bila namreč ob dejstvu, da je posadka vsake plovne enote Jugoslovanske vojne mornarice maksimalno izvežbana, potrata. RAKETA JE ŠINILA - Raketni čoln Jugoslovanske vojne mornarice je v polni vožnji izstrelil eno od štirih raket, ki ne morejo zgrešiti cilja. Častniki in mornarji so seveda zaradi ognja in dima na varnem pod palubo, kar pa zaradi elektronike, s katero je opremljena ladja, niti za hip ne zmanjša plovnih in bojnih sposobnosti. „Zakaj greste v podmornico? “ sem vprašal častnika Jugoslovanske vojne mornarice Tomaža Bertonclja, ki je po rojstvu Ljubljančan. „Veste,“ je rekel Tomaž, „biti podmorničar je nekakšen izziv. Že iz vojaške šole teoretično vse veš, kaj ti lahko stori sovražnik in kaj ti njemu. Skušaš izrabiti svoje prednosti in njegove slabosti. Tudi takrat, ko tvojih prednosti ni. Skušaš in hočeš zmagati. To je nekako tako, kot če bi vprašali alpinista, zakaj leze na goro. Odgovoril bo: zato, ker gora je. Zmaga močnejši. Vsebina izziva je v tem, da skušaš biti vedno močnejši od g. tistih skalnatih sten.“ Tomaževe besede so bile izrečene na enem od pomolov Mornariškega šolskega centra vojne mornarice v Splitu, najmodernejše ustanove te vrste v naši državi. Morje je bilo 3 in veter 4, kar je, prevedeno v „civilni“ jezik, pomenilo, da je skupini več kot petindvajsetih in manj kot tridesetih slovenskih novinarjev (ni vojaška skrivnost) pošteno pihalo v kopenske kosti. OD VODNIKA DO ADMIRALA FLOTE Kaj vse lahko postaneta častnik ali mlajši častnik Jugoslovanske vojne mornarice? Vse: od vodnika do admirala flote! Vsi seveda ne moremo biti admirali, vendar tudi delo tistih ljudi, ki ostanejo vse življenje mlajši oficirji, ni nezahtevno in preprosto. Mlajši oficirji so namreč najmanj komandirji navigacijskega ladijskega oddelka, t komandirji topniškega ladijskega oddelka, komandirji oddelka podvodnega električnega lokatorja (spet smo pri podmomiškem bojevanju), komandirji oddelka protipodmomiškega orožja in oddelka sredstev za odkrivanje podmornic, radiotelegrafisti itd. Ta „in tako dalje“ je bil zato, ker si Jugoslovanska vojna mornarica ne dovoli jn si ne bo dovolila, da bi katerikoli mlajši častnik ali Častnik imel izobrazbo (splošno in strokovno), ki ne bi ustrezala tehniku ali inženirju na civilnih šolah. Še nikoli v življenju nisem imel priložnosti videti šolo, ki bi bila vsaj malce podobna Mornariškemu centru v Splitu. Potem ko so mornarji slovenske novinarske „podgane“ malo dali na dež (samo na pomolu), smo imeli priložnost pogledati tudi v njihove učilnice. DO MEJA VESOLJA IN NAZAJ Najprej planetarij. To je tista naprava, ki jo slovenski osnovnošolci in srednješolci vidijo samo, če jih pripeljejo na izlet v Ljubljanski prirodoslovni muzej. Po šegi pa ta običaj ni ravno zaukazan. Splitska naprava pa kaže vse: severno in južno nebo, gibanje planetov, karkoli ste v šoli poslušali ure in ure (ali pa tudi ne), je bilo pojasnjeno v 15 minutah. Ni torej čudno, da je novinarski kolektiv, nevajen tako modernih učil, ob potovanju do konca vsemirja in nazaj — do rojevanja zarje - navdušeno zaploskal. Optična prevara je bila popolna. In ni bil hladen tuš, ko je višji častnik Jugoslovanske vojne mornarice dejal, da imajo v planetariju tudi druge, bolj strokovne programe. Mornariška navigacija je samo delček astronomije. To: navidez do meja vesolja in nazaj, je bil samo eden od dokazov možnosti enega od njihovih učil. Potem so nam pokazali, kje so na področju elektronike. Na srečo je bil v novinarskih vrstah tudi Saša iz Maribora (nesojeni inženir elektrotehnike), ki je zlahka razločeval elektronko od tranzistorja. Ali pa tudi kaj več. In povem vam, da so predavatelji — obisk je bil admiralsko strogo programiran — naravnost drveli za njim, da bi mu še kaj pojasnili. Prepričan sem, da so enako zagrizeni tudi takrat, ko jih o elektroniki sprašujejo kadeti. Potem so bile mine, torpedi, rakete, topovi. Vse v kabinetih. Prav tako v kabinetih, ki bi jim že lahko rekli manjše dvorane, so bili tudi motorji (učila), ki po naravi stvari razvijejo 4000 konjskih moči. Ladja, ki ima te motorje, ne more imeti manj kot tri take agregate. Trikrat 4000 je 12.000. LADIJSKI VIJAK JE DOMA NA DOLENJSKEM Pravzaprav je skorajda odveč pojasnjevati, da je mornarica slovenska in jugoslovanska tradicija. Prvi ladijski vijak je bil zamišljen v naši deželi (celo na Dolenjskem), prvi torpedo ima domovino na Reki. Poleg senjskih gusarjev, ki niso bili ravno povšeči Benečanom, visi v Londonskem pomorskem muzeju tudi podoba čolna nekega Dalmatinca, ki je med prvimi na svetu v tako imenovani lupinici prejadral Atlantik. Nihče mu ne ve imena, ve pa se, da je bil Dalmatinec. Ali morda veste (primer iz novejše zgodovine), da je 95 odstotkov ranjenih partizanov na zavezniško zdravljenje v Bari prepeljalo naše partizansko ladjevje, sestavljeno iz ribiških čolnov, preostanek petih odstotkov pa zavezniško letalstvo? Podatek nam je povedal kustos pomorskega muzeja v Splitu. Po statistiki menda Slovenci neradi postanejo častniki Jugoslovanske ljud- ske armade in s tem tudi Jugoslovanske vojne mornarice. Vsem zaskrbljenim očkom in mamicam naj povemo, da stanuje njihov „smrkavec“, ki se je odločil za poklic častnika Jugoslovanske vojne mornarice, avtomatsko v hotelu kategorije B. Edina stvar, ki jo bo moral narediti v dobesednem starem vojaškem smislu, je preprosto dejstvo, da bo moral urediti svojo posteljo in (po predpisih) osebno vojaško opremo. Vse ostalo opravijo snažilke. Eden mojih sogovornikov, kapitan bojne ladje Tone Pogačar (Novome-ščan), je izjavil, da je čas, ki so ga v stari Jugoslaviji bodoči mornariški častniki porabili za čiščenje stranišč ali drilu, danes tako dragocen, da ga raje posvetijo matematiki in fiziki. Za neumneže ni prostora na morju. MED ŠTIRIMI NOVOMESCANI JE VSAK NAJMANJ POLKOVNIK In kapitan bojne ladje Tone Pogačar ve, kaj je povedal. C e prevedemo njegov čin v kopenske razmere, ima polkovniške zvezdice. Ko je bil mlajši, je imel tri sovrstnike na desnem bregu novomeške Krke. Z njim vred sta da- POLJUB ZA ČASTNIKA - Po končani vojni pomorski akademiji dote kadeti čin podporočnika, neredko pa tudi zaročni aU poročni prstan. Mornarjev se dekleta nikoli niso otepala. sinček edinček, ki seje namenil postati častnik ali mlajši častnik Jugoslovanske mornarice, zmrzoval v avstro-ogrskih kasarnah, je namenjena ta slika, ki zgovorno priča o stanovanjskem udobju v splitskem mornariškem centru. VPI2AMI NAD TRI RUŠILCE S tem pa seveda ni rečeno, da komandanti in posadke ne varujejo našega morja. Eden od starih morskih volkov - danes je kapitan bojne ladje — se spominja, da so ob tržaški krizi dobili alarm zadnje stopnje. Napasti je bilo treba tri neznane rušilce. Poskakali so s postelj, si nataknili čelade in odhrumeli sovražniku nasproti. Ukaz, da rušilcev ni treba napasti, je prišel v zadnjem trenutku. „Dobro so se izvlekli,“ pripoveduje današnji kapitan in ob tisti priložnosti poročnik. „Imel sem prst na sprožilu za torpeda, čelado na glavi in bil sem v pižami tako kot vsa tretjina posadke, ki je do alarma počivala.** Potem so nas, novinarje, peljali z raketnim in torpednim čolnom. Morje 3 in veter 4. Pod nami pa 12.000 konjskih moči. Brzinomer je kazal več kot 30 milj na uro (ena milja je 1852 metrov). Pogumna kolegica Majda od „Ptujskega tednika**, ki je bila od žensk ostala na zunanjem krovu, kjer je pena bičala mornarje (čoln je gjisi-ral), je vprašala komandanta, če ne gre hitreje. „Seveda gre,“ je odgovoril, „vendar zaradi tovarišic na ladji ne smemo preveč pognati. Ne da bi ženske na ladji prinašale nesrečo, naš komandant je le ukazal, da damam ne sme biti slabo.** Potem je še bolj pognal. Kolegicam ni bilo slabo. Morebiti tudi zaradi tega, ker so zvedele, da so na plovilu, katerega sovrstnik je ob egiptovsko-izraelskem spopadu z eno samo raketo na pol preklal izraelski rušilec. Hitro, od daleč in učinkovito. PRISTANEK, DA SE NE STRE JAJCE Vračamo se. Čoln je briljantno pristal ob bok rušilca „Split“. Mornarji in častniki na „Splitu“ so zaploskali; težko je namreč z 12.000 konji pod krmilom pristati tako, da ne streš jajca. Kosilo in slovo od Jugoslovanske vojne mornarice. Med nami admiral, ki je na desno in levo povabil predstavnici sedme sile. Kapitani korvet, fregat in bojnih ladij — vsi v svečanih uniformah in z odličji. Nobene kravate „na gumo“, nobenih prekratkih hlač. Mornarica da nekaj nase. Na koncu zvemo, da smo jedli čisto navadno podmorniško kosilo, samo servirano je bilo z belimi prtički. Mi, vedno skeptični novinarji, pa smo naivno mislili, da so daU mornarji prinesti kosilo iz kakšnega hotela kategorije A. Naj mi splitski mornariški častniki ne zamerijo, če povem, daje kosi- lo plačal admiral, in to iz svoje listnice. Mornarica da nekaj nase. In tudi govor, ki gaje imel admiral, je bil tak, da bi mu ga zavidal preneka-teri slovenski poklicni politik. Ni bil učeno zapleten, njegovo bistvo je bilo, da smo mi vsi Jugoslovani, na eni ladji, ki plove v luko, ki ji je ime Socializem. Na poti stre ladja vsakega sovražnika. Ko je potem kolegica Majda rekla, da bi se načeloma takoj poročila s častnikom Jugoslovanske vojne mornarice, ji je eden od strumnih kapitanov korvete nagajivo pojasnil, da je v Splitu po njih — Dioklecijanovo mesto nikoli ni slovelo po grdih dekletih -veliko povpraševanje. Komaj, da kateri ostane „ledig“. „Pošljite v okrepitev kaj Slovencev,“ se je namuznil. Majda je rekla, da Slovenci v prihodnje v mornarici ne bodo odpovedali na prav nobenem pcdročju. MARJAN BAUER metalka blagovnicah Ijubljono Od 1. 6. do 15.6.1976 10% JUNIJSKI POPUST -PRIHRANEK ZA DUPUST Blagovnica Metalke v Ljubljani in prodajalna v Metliki s.proizvajalci CONTAL, EMO, GORENJE, INKOP, JUTEKS, KIG, KOMBINAT B. PALANKA, MARIBORSKA LIVARNA, MARLES, MEBLO, PAZINKA, UNITAS sta vam pripravili junijski 10-odst. popust pri nakupu vodnoinstalacijskega materiala, opreme za centralno ogrevanje, opreme za kopalnice, talnih in stenskih oblog, sanitarne keramike ter uvoženih tapet in ploščic. — Razstava v izložbah prodajaln in blagovnic — Strokovni nasveti ob nakupu — Potrošniški krediti prvič tudi za peči za centralno ogrevanje in vodno-instalacijski material — Brezplačna dostava v območju prodajaln! UPAMO, DA BO NAS JUNIJSKI POPUST RES PRIHRANEK ZA VAS DOPUST Sobotno dežurstvo blagovnice 12. junija od 7. ure — 20. ure. metalka blagovnica ljubljena blagovnica ljubljana ■ belilo za strojno in ročno pranje perborat special v vsako družino DOLENJSKI LIST LICITACIJA! „KRKA", FARMACIJA, KEMIJA, KOZMETIKA IN ZDRAVILIŠČA, IMOVO MESTO razpisuje javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev izven uporabe: — ventilatorji z elektromotorjem — reduktorji — črpalke — elektromotorji — plinske peči — ventili in drugo Javna prodaja bo 16. 6. 1976 ob 10. uri v skladišču ,,IN IS" v BRŠLINU. Ogled je mogoč dve uri pred napovedano licitacijo. DOLENJSKI UST Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje RAZPIS o podelitvi priznanja občine Trebnje in imenovanja častnega občana občine Trebnje Priznanje se podeljuje za izredno uspešno družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno-pro-svetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim ter drugim organizacijam in'društvom. Predloge za podelitev priznanj dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 30. 6. 1976. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE , Dolenjka", trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto objavlja 24 prostih učnih mest za šolsko leto 1976/77 Pogoji: — končana osnovna šola z oceno iz tujega jezika, — starost do 18 let, — zdravstvena sposobnost za poklic prodajalca. Prednost imajo moški kandidati. Prijave za vpis sprejemamo do 20. 6. 1976. CENTER SREDNJIH SOL ČRNOMELJ vpisuje v šolskem letu 1976/77 v naslednje šole: 1. gimnazija splošne smeri 60 učencev 2. gimnazija pedagoške smeri 30 učencev 3. poklicna kovinarska šola 35 učencev 4. informativni vpis v metalurško šolo 30 učencev. Prijavi priložite: 1. Izpolnjeno prijavo za vpis v 1. razred (obr. 1,20), kolko-van z 2 din. 2. Originalno spričevalo osmega raz. osn. šole 3. Izpisek iz rojstne matične knjige Pod 4. se lahko prijavijo učenci z uspešno končanim 6. razredom osnovne šole. Vpis bo od 16. do 23. junija 1976 v ulici Otona Župančiča št. 7, Črnomelj. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu A M Z SLOVENIJE objavlja prosto delovno mesto KVALIFICIRAN AVTOMEHANIK Pogoji: končana poklicna avtomehaničarska šola, voznik B in C kategorije, 2 leti prakse v avtomehaničarski stroki. Poseben pogoj je dvomesečno poskusno delo. Pismene ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: AMZS — Tehnično turistična baza Otočec belinka tovarna kemičnih izdelkov IZVRŠNI ODBOR SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA KOMUNAL. IN CESTNO DEJAVNOST OBC. RIBNICA - Ribnica, Gorenjska c. 3 objavlja prosto delovno mesto VODJE FINANČNE SLUŽBE (z administracijo) Pogoji za prijavo so: 1. višja oz. srednja izobrazba ustrezne smeri 2. nad 3 leta ustreznih de- ; lovnih izkušenj Stanovanja ni. Pismene vloge ; z dokazili naj kandidati ; pošljejo na gornji naslov v 10 dneh. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD »MEHANIZACIJA" Delavski svet TOZD Mehanizacija I . RAZPISUJE vodilni delovni mesti: 1. VODJA DELAVNIC — višja šola strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj 2. VODJA MEHANIZACIJE — srednja tehnična šola prometne ali strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj Za obe vodilni delovni mesti se zahtevajo še naslednji pogoji: - državljan SFRJ, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi - moralnopolitična neoporečnost - pravilen odnos do samoupravljanja in družbeno-politična aktivnost II. OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. MEHANIK — 3 delovna mesta — dokončana poklicna šola — vozniški izpit C kategorije 2. STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - 4 delovna mesta — KV avtomehanik — vozniški izpit C kategorije 3. AVTOELEKTRIČAR - 1 delovno mesto — dokončana poklicna šola Rok prijav, katerim je treba priložiti potrdila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, je 15 dni po objavi. Prijave za vodilni delovni mesti je,treba poslati v zapečateni ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo", za ostala delovna mesta pa Odboru za medsebojna razmerja na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Mehanizacija Bučna-vas. Proizvodno in trgovsko podjetje AGRARIA BREŽICE — TOZD Proizvodnja in trgovina. objavlja prosta učna mesta: 1. 5 UČENCEV TRGOVSKE STROKE ZA TRGOVINE Z 2IVILI V BREŽICAH 2. 1 UČENCA (MOŠKI) ZA TRGOVINO Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM BRE2ICE 3. 1 UCENCA AVTOMEHANIKA 4. 3 UCENCE ZA POKLIC MESAR - SEKAČ 5.2 UCENCA ZA POKLIC MESAR - KLAVNI- CAR Pogoji: Pod 1-2: dokončana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom in oceno najmanj dobro iz tujega jezika. Pod 3 — 4: dokončana osnovna šola. Pod 5. dokončanih 6 razredov osnovne šole Pismene prošnje je treba poslati najpozneje do 26. 6. 1976 na naslov: AGRARIA Brežice — splošni sektor. Prošnji je treba priložiti: spričevalo o končani šoli, zdravniško spričevalo in rojstni list. Vsi sprejeti učenci bodo morali v juliju ali v avgustu opraviti enomesečno prakso. Prednost imajo učenci, katerih stalno prebivališče je na območju občine Brežice. r Ali nam v obdobju, ko smo vsi razgreti od razprav o celodnevni šoli in usmerjenem izobraževanju, zmanjkuje časa za reševanje drugih in nič manj pomembnih ,,šolskih" vprašanj, ali smo to, preprosto rečeno, prezrli? Resnici na ljubo moramo priznati, da z zagotavljanjem brezplačnih učbenikov v osnovnih šolah v Sloveniji nismo prišli daleč in da torej slabo uresničujemo sklep osmega sindikalnega kongresa, ki govori o tem. Jubilej, ki zavezuje P BLATNODOLSKEGA ŽUPNIKA - Igralec Andrej Kurent (na sliki) je na četrtkovem odkntju doprsja dr. Mihajlu Rostoharju „povedal“ tudi znamenito pridigo blatnodolskega župnika iz Cankarjevega „Martina Kačurja". V ozadju na sliki so člani Kostanjeviškega okteta. (Foto: I. Zoran) Dolg dr. Mihajlu Rostoharju Začetniku psihološke znanosti na Slovenskem, političnemu in kulturnemu delavcu dr. Rostoharju so ob desetletnici smrti odkrili doprsni kip — Pred Cankarjem o jugoslovanskem vprašanju Rok priganja Po podatkih, ki jih navajajo v razpravah, poznajo brezplačne učbenike le redke občine v naši republiki. Na Dolenjskem je prav gotovo edina svetla izjema Trebnje, kjer je osnovnošolcem do zastonjskih učnih knjig pomagala izobraževalna skupnost. Iz drugih občin do zdaj ne poznamo primera, da bi sledili trebanjskemu zgledu. Ali bomo spet lovili zadnji vagon zadnjega vlaka? Sklep sindikalnega kongresa je neizprosen: vsi slovenski osnovnošolci morajo imeti brezplačne učbenike, ko se bo začelo šolsko leto 1977/78, to pa bo že prihodnje leto. In kdo bo plačal »uresničevanje" tega sklepa? Odgovor je lahko samo takle: izobraževalne skupnosti in organizacije združenega dela. Vodstva izobraževalnih skupnosti bi morala že zdaj dati na stran nekaj denarja v ta namen, v šolah pa ustanoviti organe, ki bodo upravljali s skladi učbenikov. Pravico do brezplačnih učbenikov naj bi na začetku dobili učenci manj premožnih staršev, postopno pa vsi učenci, kar bo Seveda odvisno od tega, do kdaj bodo v posameznih občinah lahko uresničili kongresni sklep. Malo je namreč verjetno, da bo to možno že do jeseni prihodnje leto. I. Z. V gaju zaslužnih mož v Krškem so odkrili 3. junija doprsni kip univerzitetnemu profesoriu dr. Mihajlu Rostoharju, delo akademskega kipatja Vladimira Stovička. V kulturnem sporedu so sodelovali: igralec ljubljanske Drame Andrej Kurent, Kostanjeviški oktet in mladinski pevski zbor iz osnovne šole Jurija Dalmatina. Doprsni kip' so odkrili ob desetletnici smrti dr. Rostoharja. Rodil se je 1823 v Brege h na Krškem polju kot srn kmečke družine, pokopan pa je v Krškem. Med zaslužne se je zaf>isai s številnimi deli in dejanji, tar je ob odkritju spomenika podčrtal tudi univerzitetni profesor dr. Ivo Toličič, ko je govoril o njegovem liku. Govornik je označil dr. Mihajla Rostoharja kot pobudnika za ustanovitev ljubljanske univerze, kot ustanovitelja katedre in kasneje še inštituta za psihologijo pri tem vseučilišču, hkrati pa kot odličnega strokovnjaka in učitelja. Rosthaije-va zasluga je, da imamo zdaj v Sloveniji več kot 300 psihologov. S po- BOLJKA V KRŠKEM 4. junija so v krški galeriji odprli razstavo del sodobnega slovenskega likovnega umetnika Janeza Boljke. Ustvarjalec, ki ima za seboj že‘okoli 40 samostojnih razstav in blizu 20 nagrad ter priznanj, je v Krškem razstavil barvne grafike in dela v sitotisku. Kritik Aleksander Bassin ga prišteva med tiste umetnike v sodobni jugoslovanski tvornosti, ki enako temeljito gojijo kiparstvo in grafiko. Na otvoritvi so tenorist Mitja Gregorač, kitarist Primož Soban in violinist Tomaž Lorenz izvajali Lokatellijeva, Webrova, Paganinijeva in Ibertova dela. Razstava bo odprta do 18. junija. PF- 'W' Cas za pravično oceno Slovenska umetnica Jela Trnkoczy, hči znanega slovenskega učitelja in pedagoga Martina Humeka, doživlja priznanje šele dvajset let po smrti — umrla je, zadeta od srčne kapi — v 52. letu življenja. Za to priznanje so poskrbele tri kulturne skupnosti, ki so z združenimi sredstvi pripravile retrospektivno razstavo njenih del in izdale ličen katalog. Omeniti pa kaže še to, da so v pripravah na to razstavo tudi prvič celoviteje ugotovili slikarkino zapuščino, ki šteje po stanju letošnjega maja 193 del. Retrospektivna razstava 70 del Jele Trnkoczy je začela svojo pot v javnost v Kostanjevici, kjer so jo 3. junija odprli v Lamutovem likovnem salonu. Pot v javnost pravimo zato, ker bodo razstavo v enakem obsegu iz Kostanjevice prenesli še v Kočevje in kasneje tudi v Škofjo Loko. Otvoritev je bila zelo slovesna, tak ton pa so ji dali s svojo navzočnostjo znani slovenski likovni umetniki ter drugi predstavniki kulturnega in javnega življenja. O umetnici in njenem delu je govoril Janez Mesesnel, sodelovala pa sta čelist Matija Lorenz in pianistka Marina Lorenz z izvajanjem krajših del iz svetovne glasbene literature. Kaj pomeni delo Jele Tmkoczy v slovenskem slikarstvu? Prisluhnimo, kaj med drugim pravi kritik Mesesnel: ,,Njen opus ni velik, vendar je čist. Prav ob tej razstavi se bo nemara pokazalo, da je bila Jela Trnkoczy ena najboljših slovenskih slikark, saj njeno delo vzdrži pravično primerjavo z deli mnogih Kvalitetnih sodobnikov." I. Z. E' Z’ JAVNI NASTOP - Glasbena šola Marjan Kozina iz Novega mesta je predvčerajšnjim pripravila v Dolenjski galeriji tradicionalen javni nastop svojih učencev ob koncu šolskega leta. 76 PREDSTAV „IDEAUSTA“ -Glasbena mladina Bele krajine je prijavila v sodelovanju s črnomaljsko -Svežo kulturno-prosvetnih organizacij in metliškim lanom 76 ped-stav slovenskega barvnega filma „Idealist“, posnetega po Cankarjevem .Martinu Kačurju*1. Predstave bodo od danes do 17. junija, poleg šolarjev pa si jih bodo lahko ogledali tudi odrasli. S prikazovanjem »Idealista'‘ bodo v Beli krajini počastili 100-letnico rojstva Ivana Cankarja. ZLATE PETICE ZA NAJBOLJŠE - V ljubljanskih Križankah bodo danes podelili priznanja in zlate petice tisoču najboljših učencev slovenskih srednjih šol. Hkrati bodo podelili tudi priznanja za najboljša srednješolska glasila, ki so se odzvala na razpis v šolskem letu 1975/76. Podobno kot prva podeljuje tudi druga priznanja republiška konferenca ZSMS z namenom, da bi spodbudila informativno, publicistično in literarno ustvarjanje srednješolcev. AKADEMIJA INVALIDOV -Ob mednarodnem dnevu invalidov je bila predvčerajšnjim v ljubljanski tivolski dvorani slavnostna akademija, na kateri so invalidi združeni v zveze in društva, izvajali kulturni program, najrazličnejše športne in ritmične v^je itd. „KAMENCKI“ 2 - Učenci šmarješke osnovne šole so izdali te dni drugo letošnjo številko „Kamen-čkov*‘ ki sicer izhajajo že sedmo leto. Številka je posvečena najrazličnejšim dogodkom in praznikom, o katerih so spregovorili tudi na šoli V glavnem so glasilo tokrat napolnili sestavki, v katerih učenci popisujejo dogodke, ki so jih sami doživeli sebnim prizadevanjem je razvijal mladinsko psihologijo ter kot tak pri nas prvi opozoril na potrebo po ustanavljanju posebnih šol za mladino. Ob tem naj povemo, da so se v Krškem prav zato odločili po njem imenovati posebno šolo. Dr. Rostohar je bil tudi med prvimi, ki so načenjali jugoslovansko vprašanje. To je bilo še pred prvo svetovno vojno. Svoje poglede na to vprašanje je razgrnil že leta 1912 v »Napredni misli", reviji, ki je nekaj časa izhajala v Krškem in nekaj časa na Češkem, izdajatelj, urednik in pisec številnih člankov pa ji je bil dr. Rostohar sam. To revijo je prebiral tudi Ivan Cankar in v svojem znamenitem predavanju „Slovenci in Jugoslovani" leta 1913 tudi označil Rostoharjev pogled na jugoslovansko vprašanje za naprednega in pravil neg a. Rostoharjevo delo, predvsem njegova kulturna in politična dejavnost, še vedno čaka na popolno priznanje in ovrednotenje, kar je poudaril tudi dr. Toličič. I. Z. Upodobitve Razstavo „Ivan Cankar in likovna umetnost” so odprli 3. junija v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kočevju. Na njej so razstavljeni kipi, slike, karikature in risbe Ivana Cankarja, ki so jih izdelali različni slovenski umetniki, med njimi Ivan Vavpotič, France Podrekar, Hinko Smrekar, Lojze Dolinar, Janez Boljka in drugi Nadalje so razstavljene tudi risbe, ki jih je narisal Cankar in reprodukcije nekaterih njegovih risb, la dokazujejo, da je bil Cankar tudi nadarjeni likovni ustvarjalec. Med temi risbami naj omenimo podobi Stanke Zarnik, Viki Kraigherjeve in avtoportret. Razstavljene pa so tudi ilustracije iz nekaterih izdaj Cankarjevih del Ta razstava je bila že prej v Ljubljani. Pripravil jo je Mestni muzej iz Ljubljane, ki je zbral vsa razstavljena dela po raznih muzejih in tudi pri zasebnih lastnikih del. Odobritev vseh lastnikov teh del je bila potrebna, da je razstava pripotovala v Kočevje. Zato se nudi edinstvena priložnost, da si vsa ta dela zdaj, ko so za kratek čas zbi|||a skupaj, ogledamo. J. PRIMC „Pomožna šola je pričela z rednim delom 5. oktobra 1955. Šola nima lastnih prostorov, zato gostuje v Dijaškem domu Majde Šilc. Šola je namenjena potrebam vsega okraja, kar pa ne za-došča.“ To je zapisano na prvem listu šolske kronike in velja še dandanes, le da se šola imenuje posebna in krije potrebe novomeške občine. Nihče nima pravice zanikovati velikega pomena novomeške posebne osnovne šole že od njenega začetka, ko jo je začelo obiskovati 11, do letos pa je zapustilo njene klopi že 205 učencev. Nad polovico jih je redno zaposlenih, za ostale z večjimi psihofizičnimi motnjami pa bi bile potrebne delavnice s posebnimi delovnimi pogoji. Slednjih novomeška občina kajpak ne premore, kakor domala 20 let ni zmogla zbrati sredstev za gradnjo novih prostorov, v katerih bi lahko nemoteno potekal pouk duševno prizadetih otrok. Tokrat je vendarle že denar, izdelani so načrti in odobrena lokacija za prepotrebno šolsko stavbo. Precej nad sto učencev, okoli 30 članov učiteljskega kolektiva in prof. Slavka Keglovič, ki je že od začetka ravnateljica posebne osnovne šole, nestrpno čakajo, da bo buldožer naredil prostor za temelje. Skrajni čas je že, saj je ob koncu jubilejnega dvajsetega šolskega leta prostorska stiska nemogoča. Kljub temu da primanjkuje učilnic, delavnic, internatskih sob in še toliko drugega, je na novomeški posebni šoli naravnost zgledno delovno vzdušje/ Ob učenju in tehničnem pouku, pri katerem se otroci pripravljajo za bodoče poklice, se v okrilju domske skupnosti učenci vključujejo v krožkovne dejavnosti. Sodelujejo v literarnem, lutkovnem, prometnem, planinskem, šahovskem in atletskem krožku ter krožku za ritmiko, v pevskem zboru in folklorni skupini, 89 učencev pa varčuje pri šojski pionirski hranilnici. Dokaj iz pestre dejavnosti so učenci posebne osnovne šole pokazali 4. junija v novomeškem Domu kulture na akademiji ob 20-letnid šole. Pevski zbor je ubrano zapel vrsto skladb, recitatorji so oživili verze iz bogate zakladnice pesmi za otroke, ob glasbi so učenci z gibi opisali gozdne živali, folklorna skupina pa je zaplesala nekaj belokranjskih narodnih plesov. Akademijo je zaključil Dolenjski oktet, prisotnim pa bo ostal v spominu kratki film „Posebna šola" novomeškega rojaka Filipa Robarja, ki je na filmski trak odlično prenesel delovni utrip in humani pomen posebne šole, ki res ne zasluži, da je še dandanes vklenjena v nemogoče prostore. Tole zadnje je pravo zanikovanje njenega obstoja, zato upamo, da bo pričujoči časnikarski zapis, ki ga bodo kot šestindvajsetega priložili šolski kroniki, tudi zadnji, ki načenja prostorsko vprašanje novomeške posebne šole. DRAGO RUSTJA UBRANI GLASOVI MLADIH PEVCEV — Pevski zbor novomeške posebne osnovne šole se je predstavil tudi obiskovalcem jubilejne akademije. Pevski tabor na malih zaslonih Mitja Ribičič čestital prirediteljem kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični UTEMELJITELJ PSIHOLOGIJE — Dr. Ivo Toličič: „Dr. Mihajlo Rostohar šteje med utemeljitelje slovenske psihološke znanosti." Do šentviškega pevskega tabora, na katerem bodo nastopili 103 zbori z okoli 3.300 pevci, je še dobre tri tedne. Kot smo že poročali, bo pokrovitelj letošnjega kulturnega tedna, ki Uspešna mlada peresa Dolenjski osnovnošolci uspešni na nagradnem natečaju, ki ga je razpisalo ljubljansko Železniško gospodarstvo vključuje tudi pevski tabor, Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Pred kratkim so prireditelji obiskali predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča in ga seznanili s pripravami na sedmi kulturni teden. Mitja Ribičič je čestital šentviškim organizatorjem za požrtvovalno in uspešno delo, velik pomen pa je pripisal tudi odkritju spomenika Ivanu Cankarju (delo Petra Jovanoviča), ki ga bo 3. julija odkril Miloš Poljanšek. Ljubljanska televizija seje odločila, da bo na šentviškem pevskem taboru posnela dve enourni oddaji, 4. julija pa tudi zaključno prireditev. Televizija bo posnela vse zbore, tako da se bodo lahko kasneje vsi pevci videli na malih zaslonih. Na nagradni natečaj, ki ga je Železniško gospodarstvo iz Ljubljane razpisalo ob dnevu železničarjev, 35-tetnici vstaje in 100-letnici Cankarjevega rojstva, je prispelo iz vse Slovenije 2.455 literarnih in 2.503 likovnih del. Najboljša dela so nagradili. Dolenjska bera nagrad je zadovoljiva. Poleg 28 posamičnih nagrad za literarne izdelke in treh za likovna dela so razpisovalci natečaja prisodili Dolenjski še pet kolektivnih nagrad. Takoj pa je treba reči, da so imela na tem natečaju precej več sreče mlada literarna peresa. Od 20 prvih nagrad za literarne spise jih je šlo na Dolenjsko pet; dobili so jih: Lilijana Tekstor in Tanja Kovačič iz Novega mesta, Damjana Gomilšek in Dorothy Babič iz Krškega ter Vojko Bibič iz Brežic. Med tridesetimi dobitniki druge naJ grade so tudi: Matejka Medved, Anita Strnad, Andreja Vodopivec in Jožica Božič iz Krškega, Majda Žagar iz Ribnice in Darinka Cirnski iz Jesenic na Dolenjskem. Tretjo nagrado je žirija prisodila 50 avtorjem; od „naših“ so jo dobili Vida Lešnjak, Robert Rodič in Daša Troha iz Novega mesta; Maša Roth, Petra Držaj in Marinka Vranešič iz Črnomlja, Božena Gerjevič in Mojca Milavec iz Brežic, Bernarda Tanko iz Ribnice ter Krčani: Suzana Ham-povčan, Marjanca Molan, Darko Sa-renac, Darja Mirt, Anita Strnad, Marija Gričar, Miran Jakhel in Bojana Andrejač. Drugo nagrado za likovne izdelke je od dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnošolcev, ki so se udeležili natečaja, dobil le Dušan Plut iz Novega mesta. Tretjo nagrado sta dobili Julita Kavšek iz Črnomlja in Marjana Žibert s Hanine pri Sevnici Kolektivne nagrade za literarne prispevke sta dobila dva razreda krške osnovne šole Jurija Dalmatina in en razred osnovne šole Grm iz Novega mesta, za likovne prispevke pa likovni krožek s Planine pri Sevnici in en razred črnomaljske šole Mirana Jarca. Utrip mlajših Mestna galerija v Ljubljani je za slabe tri tedne sprejela razstavo del sedmerice mlajših likovnikov, ki po mnenju društva slovenskih likovnih umetnikov dajejo utrip sodobnemu snovanju v naši republiki. Gre za sedmerico, ki je izšla iz raznih krajev Slovenije in celo in Srbije, vsi so že uveljavljeni, skupen pa jim je mladostni polet in zelo plodno iskanje. To so: Tone Demšar, Zdenko Huzjan, Stane Jagodič, Danilo Jejčič, Milomir Jevtič, Lojze Logar in Ivo Mršnik. Likovni izraz dosegajo različno, prav tako so svojske njihove usmeritve in nagnjenja do motivov. Za „podlago“ imajo najrazličnejše materiale - od keramike in lesa, do akrila in stekla. Kot je zapisal Zmago Jeraj, predsednik umetniškega sveta DSLU, je pričujoča razstava način, s kakršnim bo društvo tudi v prihodnje „izpo-stavljalo vrednote v delih likovnih ustvarjalcev." € POSTOPOMA DO BREZPLAČNIH UČBENIKOV ... lahko pozdravimo pobudo Zavoda SR Slovenije za šolstvo, da je treba tako v občinah kot v vsej republiki začeti bolj smotrno preskrbovati šole z učnimi pripomočki. Založbe, ki izdajajo in prodajajo učbenike, šolske potrebščine in učila, naj bi v enem letu izoblikovale skupno distribucijo (skladiščenje, ekspedit, prevoz). Občinske izobraževalne skupnosti naj bi prevzele vlogo naročnikov za vse osnovne šole na svojem območju. Tako bi staršem odvzeli skrb zamudnega iskanja in kupovanja šolskih pripomočkov, sočasno pa bi učbenike in druga občila pocenili z odpravo trgovskega rabata. Najbrž bi se izognili tudi mučnim ugotovitvam, da je učbenik pošel, da ga še niso prejeli in podobno. Kadar bi bil (učbenik natisnjen, bi ga dobile vse šole hkrati. Tako bi si postopoma ustvarile zalogo učbenikov za izposojanje in učenci bi dobili učne knjige poceni, saj bi plačali samo izposoje valnino. Malce nenavadno za našo samoupravno družbo pa se sliši (in bere) dejstvo, da morajo banke proučiti, ali je mogoče zagotoviti šolam kratkoročna posojila za nakup šolskih knjig in potrebščin. Vsi vemo, da brez denaija ne gre. Če ga šole ne dobijo iz proračuna (samoprispevek je doslej redno šel samo za gradnjo), morajo prositi pač banke. In če banke ne odobrijo - ali ugotovijo, da posojil ni mogoče odobriti -propadejo vsi naši pametni, solidarno zastavljeni in napredni načrti. Čudno, kako smo v naši družbi nazadnje vselej odvisni od bank, namesto da bi bili kot družba delovnih ljudi odvisni od proizvodnje (industrijske, družbenokmetijske in podobno). Banke nastopajo kot neki višji dejavnik, kakor da ne vemo, da živijo od denarja delovnih ljudi. N. Maurer v Prosvetnem delavcu 7. maja 1976, str. 2 ŠTIPENDIJE! PROSTA UtNA MESTA! ŠTIPENDIJE Podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Trebnje razpisujejo za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije in prosta učna mesta: 1. DANA, MIRNA Višja tehniška varnostna šola 1 štipendija Ekonomska srednja šola 3 štipendije Upravno administrativna šola 1 štipendija Poklicna strokovna šola: smer obratni električar 1 učno mesto smer strojni ključavničar 1 učno mesto smer avtomehanik 1 učno mesto Kandidati naj naslovijo prošnje na obrazcu D2 1,65 v 15 dneh po razpisu na: DANA, Mirna. 2. ISKRA IEZE - TOZD ELEKTROLITI, MOKRONOG Fakulteta za elektrotehniko: smer industrijska elektrotehnika 1 štipendija Fakulteta za strojništvo: konstruktorska smer 1 štipendija tehnološka smer 1 štipendija Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo: anorganska kemija 1 štipendija Tehnična srednja šola: strojna 3 štipendije kemrja 1 štipendija Poklicna strokovna šola: strojnik 2 štipendiji električar 2 štipendiji Kandidati naj vložijo prošnje na obr. D2 1,65 v 15 dneh po razpisu na: ISKRA IEZE — TOZD Elektroliti, Mokronog. 3. KAZENSKO POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI Pedagoška akademija: smer ortopedagogika za MVO 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje na obr. D2 1,65 na KPD Dob pri Mirni 4. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TREBNJE Pedagoška akademija: matematika — fizika 2 štipendiji glasbeni pouk 2 štipendiji tehnični - likovni pouk 2 štipendiji telesna vzgoja 2 štipendiji 5. SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE Tehnična srednja šola — gradbena 1 štipendija Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - I. stopnja 1 štipendija 2-letna administrativna šola 1 itipendija 6. OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST Visoka šola za telesno kulturo 1 štipendija ŠTIPENDIJE PROSTA UČNA MESTA KOPITARNA SEVNICA Odbor za medsebojna razmerja razpisuje v šolskem letu 1976/77 naslednje kadrovske štipendije in učna mesta: 1. ŠTIPENDIJE: 1 na biotehniški fakulteti — lesarski oddelek I. stopnja 1 na tehniški šoli za lesarstvo 1 na administrativni srednji šoli. Prosilci naj pošljejo pismene prošnje na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi tega oglasa. Prošnji je potrebno priložiti potrdilo o šolanju oz. vpisu, prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in lastnoročno izjavo, da ne prejemajo drugje štipendije. Prednost bodo imeli dijaki višjih razredov. Štipendije bodo podeljene po kriterijih samoupravnega sporazuma o štipendiranju. 2. PROSTA UČNA MESTA: 3 za modelne mizarje (modelarje kopit in pet) 1 za ključavničarja 1 za elektrikarja. Učenci za modelne mizarje (modelarje kopit in pet) obiskujejo poklicno šolo v Škofji Loki. Internatsko oskrbo v času šolanja plača delovna organizacija. Poleg tega prejemajo ti učenci 20% višje nagrade in imajo po uspešno končanem uku zagotovljeno delo v delovni organizaciji. Pogoj: uspešno dokončana osemletka in zdravstvena sposobnost za izbrani poklic. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom. Pismene prošnje s prepisom spričevala o končani osemletki naj prosilci pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi tega oglasa. s Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev \ MERCATOR, ' Ljubljana, n.sub.o. s — TOZD TRGOPROMET Kočevje, o.sub.o. razpisuje za šolsko leto 1976/77 prosta učna mesta za 14 PRODAJALCEV - UČENCEV MEŠANE STROKE Kandidati za štipendije naj vložijo prošnje na obr. 1,65 — £ DZS v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD TRGO-$ PROMET, Kočevje, Ljubljanska c. 18. OZD GOSTINSKO PODJETJE »FIGOVEC" Ljubljana, Ob Ljubljanici 24 objavlja učna mesta: 4 ZA POKLIC NATAKAR 4 ZA POKLIC KUHAR Pogoj za sprejem je uspešno končana osemletka. Podjetje nudi: učno nagrado, regresirano prehrano, delovno obleko, stanovanje v internatu, regres za dopust. Prošnje za sprejem v uk pošljite na naslov uprave. Vse, ki nam bodo poslali prošnje, bomo vabili na osebni razgovor. * TITOVI ZAVODI LITOSTROJ TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljana, Djakovičeva 53 objavlja vpis v poklicno kovinarsko in elektro šolo za šolsko leto 1976/77 za potrebe Litostroja, in sicer: 45 strugarjev strojnih ključavničarjev (strojnih mehanikov) rezkal cev orodjarjev tehniških strojnih risarjev (predvsem za učenke) elektromehanikov PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE GRADNJA ŽALEC Kdor dolgoročno računa - ta gradi s STIBO TERMIČNIM BETONSKIM BLOKOM, saj le ta predstavlja: - OPTIMALNO TOPLOTNO IZOLACIJO - ODLIČNO ZVOČNO IZOLACIJO - NAJVEČJO OBSTOJNOST - 50 %-PRIHRANEK PRI ENERGIJI - 50 CM OPEČNEGA ZIDU Upoštevajte njegove mehanske fizikalne lastnosti: koeficient toplotne prevodnosti znaša 0,25 kcal/mh° Celzija, koeficient toplotnega prehoda pri zidu debeline 30 cm, ki je ometan, znaša 0,65 m2 h°C. Za STIB-O stenami je ugodno stanovati. Varčujmo dolgoročno, saj so stroški Za STIBO stenami je ugodno stanovati. Varčujmo dolgoročno, saj so stroški leta v leto. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje G RADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. 8 Učenci iz oddaljenih krajev (razen učenke za tehniške strojne risarje) lahko prebivajo v času šolanja v domu učencev v sestavu litostrojskega izobraževalnega centra. Vsak učenec prejema od Litostroja skladno z učnim uspehom mesečno kadrovsko štipendijo, glede na domače socialne razmere pa lahko zaprosi prek Izobraževalnega centra tudi za socialno štipendijo iz skupnih namenskih sredstev za štipendiranje. Vsem učencem je tako olajšano kritje življenjskih stroškov v času šolahfa, učencem, ki bodo prebivali v domu, je olajšano plačevanje oskrbnine. Štipendijska pogodba določa, da se mora učenec zaposliti v Litostroju vsaj toliko časa, kolikor traja šolanje. Prijave (obrazec DZS 1,20, kolkovan z 2,00 din) sprejemamo do vključno 26. junija 1976. K prijavi je treba predložiti originalno spričevalo o uspešno končani osnovni šoli (izjema je lahko tuj jezik), rojstni list, zdravniško potrdilo in prošnjo za sprejem v dom učencev (obrazec DZS 1,74, kolkovan z 2,00 din), če želi učenec prebivati v domu učencev. Zbor vseh prijavljencev bo v sredo, 30. junija 1976, ob 8. uri v Izobraževalnem centru. Učenci bodo obveščeni o sprejemu in o štipendiranju. Takrat bodo opravljali psihotehnični preizkus učenci, ki tega še niso opravili v osnovni šoli. SVET SOLSKEGA CENTRA ZA TEKSTILNO IN OBUTVENO STROKO KRANJ razpisuje za šolsko leto 1976/77 sprejem učencev v: a) TEHNIŠKO TEKSTILNO ŠOLO, in sicer v: — predilski odsek — 30 učencev, — tkalski odsek — 30 učencev, — pletilski odsek — 30 učencev, — tekstil nokemijski odsek — 30 učencev, — konfekcijski odsek — 30 učencev, b) TEHNIŠKO ČEVLJARSKO ŠOLO - 30 učencev c) ŠOLO ZA TEKSTILNE DELAVCE, in sicer za poklice: — konfekcijski šivalec - 30 učencev, — konfekcijski krojilec — 30 učencev — konfekcijski likaleč - 30 učencev; č) ŠOLO ZA ČEVLJARSKE DELAVCE, in sicer za poklice: — šivalec zg. delov _ 60 učencev, — prikrojevalec zg. delov - 30 učencev, — navlačevalec zg. delov — 30 učencev. V šoli pod c) in č) vpisujemo le na osnovi sklenjenih učnih pogodb z delovnimi organizacijami. Vpišejo se lahko tudi učenci, ki so končali najmanj 6 razr. osn. šole in imajo izpolnjeno šolsko obveznost. Prijave za vpis za šoli pod a) in b) sprejemamo (osebno ali po pošti) do 21. junija 1976. Naš naslov je: Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Poleg prijave (kolkovane z 2,00 din) je treba poslati: — spričevalo o končani osemletki (original), — izpisek iz rojstne matične knjige, — zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic (dostaviti najkasneje do 1. sept.). Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo objavljen 26. junija. Če bo prijav več, kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšim učnim uspehom. Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo prijaviti na ta naslov. Do 15. avgusta sprejemamo tudi prijave v oddelke za odrasle na Tehniški tekstilni šoli. S OLSKI CENTER BREŽICE SOLA ZA PRODAJALCE Trg dr. Ivana Ribarja 14 RAZPISUJE za šolsko leto 1976/77 vpis učencev v SOLO ZA PRODAJALCE — periodična organizacija pouka Šola bo sprejela 300 učencev v prvi razred. Navodila za vpis: Prijavi za vpis je treba priložiti: 1. učno pogodbo, sklenjeno s trgovsko delovno organizacijo, 2. zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da je kandidat sposoben opravljati delo v trgovini, 3. izpisek iz rojstne matične knjige, 4. spričevalo o končani osnovni šoli, 5. izjavo delovne organizacije o medsebojnih delovnih obveznostih (obr. 1,95). Za vpis v prvi razred šole za prodajalce se kandidati prijavijo s prijavo za vpis (obrazec DZS 1,20), ki jo kolkujejo z 2 din. Čas za prijavo je do 27. julija 1976 vsak dan od 7. do 14. ure osebno ali pismeno po pošti. Pogoj za sprejem je uspešno končan 8. razred osnovne šole in pozitivna ocena iz tujega jezika. Oddaljeni učenci lahko dobijo prenočišče in oskrbo v Domu učencev ŠC Brežice. Vsi kandidati, ki želijo v času šolanja bivati v domu, morajo ob vpisu v šolo oddati tudi prijavo in prošnjo za sprejem v dom. ŠOLSKI CENTER BREŽICE GIMNAZIJA RAZPISUJE za šolsko leto 1976/77 vpis učencev v I. GIMNAZIJO — splošna smer V prvi razred gimnazije - splošna smer bo sprejetih 90 učencev. Sprejeti bodo učenci, ki so končali osnovno šolo najmanj z dobrim uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter niso starejši od 18 let. Učenci se bodo učili naslednjih tujih jezikov: Prvi tuji jezik — angleščina Drugi tuji jezik - francoščina ali nemščina Vpisovanje učencev bo do 25. 6. 1976 vsak dan od 8. do 14. ure. Pri vpisu morate oddati: 1. Prijavo za vpis (obrazec DZS 1,20) kolkovano z 2 din. Spričevalo o dokončani osnovni šoli v originalu. Prepisov in fotokopij ne bomo upoštevali. ODDELEK USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PEDAGOŠKE SMERI V prvi razred usmerjenega izobraževanja pedagoške smeri se lahko vpišejo vsi učenci, ki bi si radi pridobili izobrazbo za poklic: - učitelja razrednega pouka, - učitelja predmetnega pouka, - vzgojiteljice V oddelek usmerjenega izobraževanja bo sprejetih 60 učencev. Sprejeti bodo učenci, ki so končali osnovno šolo najmanj z dobrim uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter niso starejši od 18 let. Vpisovanje bo vsak dan do 25. 6. 1976 od 8. do 14. ure. Pri vpisu morate oddati: 1. Prijavo (obrazec DZS 1,20) kolkovano z 2 din 2. Spričevalo o dokončani osnovni šoli v originalu 3. Izpisek iz rojstne matične knjige 4. Zdravniško spričevalo Vse potrebne dokumente morate prinesti osebno. 2. II M K Novo mesto slovenski ligaš? Končano prvenstvo SR L — Brežičani osmi, Dobova izpadla, Brežičanke so osvojile odlično peto mesto — Bodo Novomeščani uresničili dolgoletne želje? Letošnje rokometno prvenstvo Slovenije je končano. Medtem ko sta obe brežiški ekipi ostali v ligi, bodo Dobovčani naslednjo sezono igrali v conskem tekmovanju, skorajda zanesljivo pa je, da bodo v slovenski ligi nastopali Novomeščani. V ljubljanski conski rokometni ligi so bili večji del prvenstva na prvem mestu in pred sestankom tekmovalne komisije, ki bo razpravljala o pritožbi Zagoija, so Dolenjci prvi. NAJBOLJŠI MED GIMNAZIJCI — Letošnjega republiškega srednješolskega prvenstva so se udeležili tudi novomeški gimnazijci, ki so že vrsto let med najboljšimi v republiki. Z letošnjega prvenstva so se Novomeščani vrnili z medaljami za najboljšo ekipo. Na sliki (stojijo) od leve proti desni: Slavko Potočar, Jože Podržaj, Slavko Seničar, Marjan Kiaševec, Janez Kremesec, Borut Tavčar; čepijo: Samo Plantan, Tomc Zupanc, Iztok Brsan in Milan Piletič. ŠOŠTANJ - BRE2ICE 31:32 (16:18) Brežičani so bili v zadnji tekmi letošnjega prvenstva ves čas boljši nasprotnik in so pripravili domačim neugodno presenečenje, saj so edini zmagali na šoštanjskcm igrišču. Tekma je bila ves čas izenačena, gostje pa so znali z disciplinirano igro vodstvo spremeniti v zmago. Novoteks »zapletel štrene” SKL: izpad še vedno grozi sedmim ekipam — Novoteksu obeta „teorija" obstanek — „Beti" prepričljivo zmagala — Žužemberk ima dva poraza — DKL: Obutev vodi še naprej V 19. kolu slovenske košarkarske lige so prav gotovo največje presenečenje pripravili Novomeščani. Oslabljeni so v gosteh brez težav odpravili Fructal in tako jim po teoriji ostaja še nekaj možnosti za uspeh — obstanek v ligi. Metličani so v soboto igrali doma in brez težav v boju z Vrhniko osvojili novi prvenstveni točki. FRUCTAL - NOVOTEKS 70:83 (35:44) Novomeščani so v novogoriškem spopadu še enkrat dokazali, da bi spričo svojega košarkarskega znanja lahko brez težav odpravili vrsto nasprotnikov, s katerimi so sicer izgubili Vendar je znanje eno, želje pa drugo. Za Novoteksove košarkarje je namreč značilno, da igrajo nestalno. Kadarkoli so igrali s srcem, borbeno, so zmagali, tako pa so igrali tudi proti Fructalu. Novoteks; P. Seničar 12, Bajt 16, Cukut 10, Ž. Kovačevič 17, Besednjak 24, Plantan 24. BETI - VRHNIKA 84:70 (43:40) Sprva je kazalo, da bo srečanje slabo, saj sta ekipi zaradi pomembnosti tekme pogostokrat grešili. Že > .• PULJ: NOVOTEKS DRUGI Minulo nedeljo so v Pulju pripravili kolesarsko dirko „Nagra-da nekdanjih kolesarjev". Nastopili so skorajda vsi najboljši tekmovalci iz Jugoslavije, pedale pa so vrteli tudi Novoteksovi kolesarji iz Novega mesta. Na 70 km dojgi progi za mlajše mladince je bil med Dolenci najuspešnejši Srečko Vehar, pri starejših mladincih so tekomvalci morali prevoziti 36 km več, skoraj do cilja pa je vodil Novomeščan Stane Mijajlovič, ki je prišel skozi cilj četrti; Božo Mijajlovič je bil peti, Zdenko Antončič za mesto slabši, Franci Zrimšek pa osmi. Ekipno so Novoteksovi kolesarji osvojili odlično drugo mesto. KRANJ: 31. PRVENSTVO „LJAO" Minuli ponedeljek se je začelo v Kranju 31. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Tekmovanja po manjših enotah so se začela že marca, najboljši pa so se zbrali v Kranju, kjer bodo boji v najrazličnejših športnih in „vojaških“ panogah potekali do 13. junija. Tudi letos nastopajo ekipe garnizij iz Postojne, Kranja, Vrhnike, Maribora, Ljublpne, Novega mesta, Ribnice in Celja. v drugi polovici prvega polčasa pa so Metličani zaigrali sproščeno in lepo. V drugem polčasu je Beti igrala oprezneje v obrambi, in ko je kazalo, da bodo gostje ogrozili njihovo zmago, sta se izkazala Dautovič in Jezerinac in domači so v boju za obstanek zasluženo osvojili novi točki. Beti: Dautovič 18, Kremesec 2, Vergot 6, Lalič 16, Švinger 11, Jezerinac 23 in Kamnikar 8. ŽUŽEMBERK - SAVSKO NASELJE 49:70 (24:36) V prvenstveni tekmi področne košarkarske lige so Žužemberčani imeli v gosteh igralce ljubljanskega Savskega naselja. V začetku je kazalo, da bodo veliki gostje brez težav ELAN -SAVA 3:3 V predzadnji tekmi ljubljanskega nogometnega prvenstva so v Novem mestu gostovali igralci „Save''. Domači nogometaši so vodili že 2:0, in ko je kazalo, da bodo dosegli še nekaj zadetkov, so gostje izkoristili njihovo neprevidno igro in zasluženo osvojili polovico prvenstvene točke. Gole so dosegli Bradač, Venta in Skulič. BELA KRAJINA-KOPER 1:1 V prvenstveni tekmi zahodne conske nogometne lige so v Črnomlju gostovali Koprčani in po izenačenem srečanju osvojili točko. Navijači so sicer zahtevali zmago, vendar so bili tokrat drugače dobri domači strelci nekako nerazpoloženi. Kljub remiju so Črnomaljci še vedno na odličnem tretjem mestu. RIBNICA-ELAN 4:1 Prvenstveno tekmo ljubljanske nogometne lige sta ekipi odigrali v Kočevju. „Domači“ nogometaši so bili precej boljši in so brez težav premagali novomeško enajsterico, ki je prikazala zelo slab nogomet. Zadetke za domače so dosegli Markovič 2 ter Mihajlovič in Dejanovski. M. G. AKTIVNI INVALIDI ŠPORTNIKI - Pred kratkim se je v Mozlju končala vaška keglja&a liga, ki jo je organizirala mozeljska krajevna skupnost. Zmagala je ekipa invalidov iz Kočevja, za katero so nastopili Berlan, Repar, Hrovat, Koševič, Rački, Stimec, Levstik, Sušnik in Poje. Na sliki: zmagovalna vrsta. (Foto: F. Brus) odpravili domače košarkarje, toda hitri in borbeni domačini - podpiralo jih je okoli 50 gledalcev - so favorite pošteno namučili. Ce ne bi igre zmotil dež, bi bila tekma lahko veliko bolj zanimiva, tako pa je spolzko igrišče hitrim domačinom onemogočilo, da bi se izkazali s svojim orožjem - hitrimi protinapadi in točnimi meti. OBUTEV PRESEGLA STOTI CO V dolenjski košarkarski ligi so moštva odigrala peto kolo, in kot kaže, je novomeška Loka, kije letos začela nepričakovano slabo, prišla k sebi. V petek popoldan je namreč brez težav premagala dvanajsterico Črnomlja, ki je še lani igrala v drugi slovenski kosarkarski ligi. Po tem kolu še naprej vodi Obutev, ki je na Mimi po hitri igri dosegla stotico, in če tekme ne bi motil dež, bi verjetno Novomeščani dali še več košev. Zal za druge rezultate ne vemo, ker nekateri sodniki svojega dela ne opravljajo najbolje. Rezultati 5. kola: Loka - Črnomelj 80:59 in Mirna — Obutev 62:101. Sevnica: od junija ŠD Partizan V Sevnici so se pred kratkim na sestanku zbrali športniki-komunisti in razpravljali o delu TVD Partizan, o množičnem, rekreacijskem, tekmovalnem in vrhunskem športu v sevniški krajevni skupnosti. Ugotovili so, da so na posameznih področjih zaradi dobrih mentorjev športniki dosegli spodbudne uspehe, zato naj bi najzaslužnejše športne delavce nagradili. Nato so se pogovarjali o reorganizaciji TVD Partizan. Dokončno naj bi se odločili na občnem zboru telovadnega društva, ki ga bodo pripravili konec junija, občne zbore pa bodo imela tudi ostala društva in klubi iz krajevne skupnosti, ki naj bi bile v ŠD Partizan Sevnica. Na sestanku so govorili tudi o ugotovitvi TKS Sevnica, da občinska ZTKO ni še nič naredila na področju delegatskega sistema. Zavoljo tega so sklenili, da bodo za vsa športna področja poskrbeli za nove kadre, ker, kot kaže, sedanji niso sposobni opravljati zaupano jim delo. Komunisti-športniki so sklenili, da bodo vse zastavljeno delo tudi opravili J. BLAS KEGLJANJE: OBETAVNE KOCEVARKE V letošnjem tekmovanju v II. republiški ligi nastopajo tudi kočevske kegljavke. Po treh nastopih so na odličnem drugem mestu, pred njimi pa so igralke novomeške Krke, ki imajo zaenkrat eno negativno točko. V ligi nastopa dvanajst ekip in Kočevarke so zaenkrat začele zelo dobro. Za vrsto Kočevja nastopajo: Kosten, Smole, Trpin, Legan, Potočnik, Perkič, Andoljšek, Pretnar, Kos in Ščap. Z. F. LJUBLJANA -ŽUŽEMBERK 0:3 V prvenstveni tekmi IL slovenske odbojkarske lige so žužemberški odbojkarji gostovali pri vrsti Ljubljane-Polje, in kljub temu da so igrali oslabljeni, domače igralce brez težav premagali ŽUŽEMBERK-MOKRONOG 3:0 Dolenjski derbi II. slovenske lige jc pritegnil okoli 50 gledalcev, ki pa so videli povprečno odbojko. Domači igralci so nastopili s pomlajeno ekipo - nastopili so trije mladinci -a jim gostje niso bili kos. Po tej zmagi so Žužemberčani na vrhu tabele. Brežice: Jurkas, Bršec 2, Buzan-čič 4, Vervega 6, Ban 1, Vrstovšek 2, Novosele, Zavadlav 4, Rožman 2, Zagode 11. DOBOVA - IZOLA 26:26 (15:13) V prvem polčasu so bili domačini boljši za dva zadetka, v nadaljevanju prvenstvenega srečanja pa so se gostje razigrali in zamujeno nadoknadili Četudi bi domači zmagali, bi morali vseeno zapustiti najkvalitetnejše republiško rokometno tekmovanje. ALPLES- BREŽICE 19:11 (10:2) Gostje so v prvem polčasu igrale slabo v napadu in obrambi, tako da so domače igralke vodile že z 8:0. V PETO MESTO - Brežiške igralke rokometa so v zadnjem kolu sicer izgubil«, vseeno pa so osvojile odlično peto mesto. Na sliki: mladinka Lipejeva. nadaljevanju so gledalci gledali zanimivo in kvalitetno igro. Obe ekipi sta dosegli po devet zadetkov. Brežice: Hribernik, Balon 2, Štauber 1, Bah 5, Dimič, Zakšek, Rožman 2, Levačič, Lipej, Cetin 1, Vogrinc. FINALE ODPOVEDANO Letos je dosegla novomeška šolska atletika največji uspeh, saj se je kar pet ekip uvrstilo v finale atletskega solskega pokala Slovenije. Zal je bilo finalno tekmovanje zaradi slabega vremena odpovedano, tako da letos ne bodo podelili pokalov za najboljše. Po prum gr, ■ ^ predtekmovanjih so novomeški atleti zasedli naslednja mesta: pionirji: 1. OŠ Grm 864 točk, pionirke: 1. OŠ Grm 876, 6. OŠ Katja Rupena 739; mladinci: 5. gimnazija Novo mesto 779, mladinke: 4. gimnazija Novo mesto 664. (L B.) NOVO MESTO - RUDAR 22:20 V izredno važnem srečanju sta se minulo soboto v novi novomeški dvorani pomerili ekipi Rudarja in Novega mesta. Ker je tekma odločala o prvem mestu, sta bili obe vrsti v začetku nekoliko preveč previdni, strahu pa so se prvi otresli domači rokometaši in hitro povedli. Bili so boljši že za pet zadetkov, tri minute pred koncem pa so gostje izenačili, in ko je kazalo, da bodo morali Novomeščani še eno sezono nastopati v conskem tekmovanju, njihov napad ni odpovedal in so zasluženo zmagali. Tako so Novomeščani osvojili prvo mesto, kot kaže, pa so se Zagorjani pritožili, in Dolenjci bodo morali še enkrat na igrišče. Za prvo mesto in nastop v slovenski rokometni ligi jim zadostuje že neodločen rezultat Čez leto bolje Na republiškem pionirskem prvenstvu v rokometu Dolenjci niso ponovili uspeha Letošnjega republiškega prvenstva v rokometu za pionirje, ki je bilo pred kratkim v Ljubljani, so se udeležile tudi ekipe iz Dolenjske. Še najboljše so bile kočevske pionirke, ki bi lahko z malo več športne sreče pristale tik za najboljšo ekipo. Rezultati - pionirji: Mlinotest -Leskovec 14:5, Leskovec - Slovan 12:18, Alples - Krka 18:18, Krka - Fužinar 10:22. Vrstni red: 1. Mlinotest, 7. Krka, 8. Leskovec itd. Pionirke: Dobravlje - Lisca 10:8, Lisca - Preddvor 10:14, Kočevje — Velenje 10:12, Olimpija - Kočevje 11:10; finale: Lisca — Kočevje 10:12. Vrstni red: 1. Preddvor, 5. Kočevje, 6. Lisca. Republiško prvenstvo je dokaza- lo, da ima rokomet v republiki lepo prihodnost, saj so pionirji in pionirke pokazali zelo lepe igre. Tudi ekipe z Dolenjskega so se izkazale z dobrimi igrami, čeprav niso ponovile stopiškega uspeha. Pri pionirjih so dokaj dobro igrali Novomeščani, in če bi se na letošnje prvenstvo pri- NOVO MESTO — Rezultati VI. in VII. kola občinske nogometne lige - skupina A: Birčna vas — Mirna geč 4:3, Češča vas - Uršna sela 5:1, rusnice — Kremen 6:6, Trik - Re-gerča vas 5:1, Bršlin - IMV 3:0; VII. kolo: Bršlin - Trik 7:1, Reger-ča vas - Brusnice: 1:7, Kremen -Češča vas 2:3, Uršna sela - Birčna vas 1:3, IMV — Mirna peč 0:3. Trenutni vrstni red: 1. Birčna vas 12 točk, 2. do 3. Češča vas in Trik 10, 4. do 5. Mirna peč in Kremen 8 itd. Skupina B: Smarjeta — Brezovica 3:1, Šmihel - Smolenja vas 3:4, Jelše - Pionir 0:4, Žabja vas -Gabrje. 2:3. - Lestvica: 1. Pionir 10. točk, 2. JLA 7, 3. Žabja vas 7 itd. (J. M.) TRNJE PRI BREŽICAH - Na vaškem nogometnem igrišču so domačini minulo nedeljo pripravili nogometni turnir, na katerem je nastopilo sedem ekip, in sicer nogometni klubi Mihalovec, Loče, Obrež, Cundrovec, Globoko, Bukošek in Trnje. V finalu sta se pomerili vrsti Obreža in Mihalovca. Gledalci - bi- lo jih je okoli 100 — so videli lepo igro in kar štiri zadetke. Pokal so osvojili igralci iz Obreža. (J. B.) RIBNICA - Prejšnji teden so ribniški šahovski delavci pripravili dolenjsko pionirsko šahovsko prvenstvo. Rezultati mlajši pionirji: 1. Plut (Semič), 2. Kočan (Predole), 3. Kobe (Stari trg); mlajše pionirke: 1. Majerle (Stari tig), 2. Furlan (Šmar-jeta), 3. Groznik (Višnja gora); st. pionirji: 1. Drobec (Ribnica), 2. Praznik (Stična), 3. Hrovat (Stična); st. pionirke: 1. Golobič (Grm, Novo mesto), 2. Priče (Stari trg), 3. Skubic (Višnja gora). (V. K.) KOČEVJE - Pred kratkim so na kočevski gimnaziji pripravili šolsko prvenstvo v odbojki. Pri moških je zmagala 3.c, pri dekletih pa so bile najboljše igralke 3.b (Z. F.) pravljali bolj redno, bi lahko dosegli boljši uspeh. Pri dekletih so se izkazale Kočevarke, skorajda nič slabše pa ne igrajo Sevničanke, ki so izgubile tekme predvsem zaradi prehude treme. Prav gotovo bodo naše ekipe čez leto igrale čisto drugače. LESKOVEC - V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige so Leskovčani gostovali v Zagrebu in dosegli prepričljivo zmago. Izkazali so se F. Božič, T. Božič in Čebular. (L. Š.) LESKOVEC - Domači Partizan je pripravil medrazredno pionirsko rokometno tekmovanje. Učenke so pokazale veliko znanja, najboljše pa so bile igralke 8.b. Vrstni red: 8.b 14 točk, 7.a 9, 8.a 8, 7.b 7, 6.a 7, 7.c 6,6.c 3, 6.b 2 točki. (L. S.) Kaj, kje, kdo? Letošnje dvoransko prvenstvo Slovenije v košarki postaja vse bolj zanimivo, saj grozi izpad še vedno kar sedmim ekipam, in kot kaže, bo dobila lestvica končno obliko šele po zadnjem kolu. V soboto pridejo v Novo mesto košarkarji z Ježice, prav tako kandidati za izpad, in nedvomno bo boj za točke izredno zanimiv. Metličani gredo k Braniku, in če bodo zmagali, bodo naredili lepo uslugo Novomeščanom, predvsem pa sebi Črnomaljski nogometaši, novinci v zahodni conski nogometni ligi, so še vedno na odličnem tretjem mestu. V nedeljo gostujejo pri Vodicah. Če hočejo zadržati mesto na tabeli, morajo zmagati, kajti v nasprotnem primeru lahko na lestvici močno nazadujejo. Farmaciada: 1. Krka športniki in športnice novomeške Krke so na 10. farma-ciadi osvojili največ prvih mest Prejšnji teden so se v Ljubljani končale desete športne igre delavcev v farmacevtski industriji Jugoslavije, na katerih so nastopili tudi Novomeščani. Na tridnevnih igrah je nastopilo več kot 500 športnikov in športnic PIONIRSKI REPUBLIŠKI PRVAKI — Konec maja je bilo v Kočevju zaključno republiško prvenstvo v košarki za osnovne šole, ki se ga je udeležilo šest ekip. Osnovnošolci so pokazali dobro košarko, najboljši pa so bili domači igralci, ki so v finalu v izredno razburljivem in kvalitetnem srečanju premagali vrstnike iz Ljubljane z 48:43. Na sliki od leve proti desni čepijo: Polovič, Nusdorfer, Gašparac, Kirn, Jerše, S. Polovič, Vrhovšek; stojijo: trener Cveto Arko, Mihelič, Turk, Pozde-rec, Plot, Bončina in Trope. (Foto: F. Brus) iz 14 farmacevtskih podjetij, najboljši pa so bili Dolenjci, ki so na slovesnem zaključku dobili največ priznanj, pokalov in so zmagali tudi v ekipni konkurenci. Tekmovalci in tekmovalke iz novomeške Krke so v Ljubljani dokazali, da pri njih ne gojijo zgolj „sezonske“ rekreacije, se pravi, da se ne pripravljajo samo za farmacevtske igre oziroma delavske športne igre, pač pa gojijo rekreacijo redno. Rezultati, moški - mali nogomet: 1. Galenika (Beograd), 2. Krka (Novo mesto); rokomet: 1. Zdravlje (Leskovac), 2. Krka; odbojka: 1. Alkaloid (Skopje), 4. Krka; kegljanje: 1. Krka, 2. Lek; šah: 1. Krka 2. Alkaloid; streljanje: 1. Galenika, 2. Krka. Ženske - rokomet: 1. Krka, 2. Alkaloid; odbojka: 1. Lek, 3. Krka; namizni tenis: 1. Galenika, 3. Krka; streljanje: 1. Krka, 2. Galenika. Ekipno: 1. Krka 249 točk, 2. Galenika 244, 3. Lek 244 itd. ZA POKALE 130 ATLETOV ZTKO Krško je v počastitev občinskega praznila pripravila občinsko prvenstvo v krosu. Vrstni red -mlajše pionirke: 1. Bogovič (ŠŠD Senovo), mlajši pionirji: 1. Breznikar (ŠŠD Senovo), st. pionirke: 1. Kačič (ŠŠD Kostanjevica), mladinke: 1. Mirt (Šolski center Krško), mladinci: 1. Plavšak (RK Krško), člani: 1. Šribar (Partizan Leskovec), veterani: 1. Resnik (Partizan Senovo). V V « A S ab K o A\ A T ti k J A R A O K A P 1 'A i 1 R 1 L € C ** R O M Ig s i D € A N £ 0 O L e ■ ■ U' >T O L M 1 N S K O >. « 35! 1- p R. r A C € T O JO .. E. b i 0 AJ 5? "m A V A ST ■J.1 — fr A R. T e M \ s € V /J o H _ AJ A K K O Z A S A O M A \ D e SST P A A T — R A L - - A s S K A L A ... A c A METER IZBIRA ZA VAS DVA POROČENA — Bi rad spal z dobro študentko? - ? ? ? — Vpiši ženo na fakulteto! NA PLAZI — Majdka.ti lahko vtaknem prst v popek — Lahko, ampak Janezek to ni popek — Saj to tudi ni prst dl POHIŠTVO RADIOAKT. ELEMENT KDOR RETE DELA PRVA Zenska STRONCIJ AFR.REKA LAT. PRAV TAKO SENČNA STRAN VRTNA CVETICA SUROVA KLAJA VNETJE PO PRSNICE (PLEVRE) POKRIVALO STRDENJE OCE GR.OTOK RINA IREZVdjNi STANJE RUSA P®V<5 > NAT til J KOLOVOZ DL SKUPEK ENAKIH CELIC JEZ NAPAD DL GR.OTOK RIBIŠKA MPI Ik PRESTOL SONDA GL.MESTD JORnANIIF ANGL. GROFIJA KRILO RIM. LEGIJE ZBOR TOEOT JUNAK VASTE m IT. LIRA POSEBNOST GOVORA StOPNJA HSK.CRK RADIJ IZDELOVALEC VOSKA PEŠCEMA PLANJAVA OSMIJ Zime DL OLIKA DL Bo Rim „preživel“ milijardne dolgove? Ze pred okoli dva tisoč leti je mislec Cicero opozarjal someščane, naj varčujejo, sicer bodo doživeli polom. Četudi je bil Cicero največji govornik vseh časov, Rimljani njegovih besed niso jemali resno, ne tedaj ne kdaj pozneje, še najmanj pa jih jemljejo danes. Tokrat je Rim zadolžen 2520 milijard lir, zamudne obresti pa vsak dan povečajo dolg za 9 milijonov lir. Kajpak se pri denarju vse začne in konča, zato se je Rim znašel v številnih težavah. Naj jih omenimo le nekaj: primanjkuje učiteljev in učil, pouk se komaj še odvija, kar velja za osnovne in visoke šole. V bolnišnicah zmanjkuje zdravilnih pripomočkov, najnujnejše na svoje stroške kupuje kar bolniško osebje. Posledica i je slabo telefonsko omrežje, pošte pogosto niti znamk ne premorejo in tudi električni tok je šibkejši kot kje na podeželju. Milijoni Rimljanov čutijo pomanjkanje vode; na vsakega pride na dan le po 400 litrov, v času cesarja Avgusta pa je Rimljan lahko potrošil vsak dan kar 1000 litrov vode. Rim se izgublja tudi v kriminalu, do tatvini pride vsakih 163 sekund, kar je najpogosteje v evropskih mestih. . Kljub številnim težavam pa se Rimljani smehljajo, ne bojijo se stavk in si ne dajo vzeti številnih praznikov. Zanje je Rim „večen“. Ali res? Miki Muster Janez Trnove i premagani mejnik Balzamiranje in prepariranje trupel — Nevsakdanja zbirka okostnjakov in mumij v katakombah sicilijanskega samostana privablja radovedne turiste S smrtjo se ni človek nikoli do konca sprijaznil. Naj ga je izkustvo še tako nedvoumno učilo, da je smrt neizogiben delež vsakega živega bitja, človek ni kloniL Njegova domišljija je rodila bogove, raj, posmrtno življenje - vse to zato, da bi trdo breme smrti olajšal, da bi na drevesu bivanja zrasel še tako nebogljen poganjek upanja. Želja po premaganju smrti je verjetno tako stara, kot je staro človeštvo. Prav kult mrtvih je tisto dejanje, ki ga zapazimo v prvih korakih vsake civilizacije. Znane so nam tudi velikanske piramide v Egiptu in Srednji Ameriki, veličastne grobnice v Indiji, velikanske gomile na Kitajskem; številni pa so še drugi spomeniki, ki govore o naprezanju človeka v borbi s smrtjo. Človeško telo, tako minljivo in krhko, je najhitreje popustilo. Se ko so stali vsi gladki in čisti nagrobniki, je telo sprhnelo v prst. Starodavni strokovnjaki so razvili še danes začudujočo spretnost balzamiranja trupel. V muzejih Egipta leže pod varnostnimi stekli izsušena telesa faraonov, katerih življenjski vek je potekel pred nekaj tisočletji. Vendar mumije niso samo spretnost Egipčanov. Umetnost munificiranja trupel so poznali tudi v Srednji Ameriki, na Japonskem, Kitajskem, pa tudi v Evropi, čeprav je res, da je le malokje dosegla tako zavidljivo raven kot v starem Egiptu. Ne nazadnje so dandanes taka početja še vedno močno prisot- na. Trupel sicer ne potapljajo v bitumenske mase za nekaj mesecev, pač pa lepo zavite v staniol v hladilnike. Tisti, ki si lahko privoščijo zamrznitev, upajo, da bodo nekoč oživeli. Ne pričakujejo pomoči bogov in raja, ampak tako razvito znanost bodočih rodov, da bo njihovim zamrznjenim telesom znala vdahniti izgubljeno življenje. KAPUCINSKE KATAKOMBE Med nenavadne pojave posebnega odnosa do telesa in s'mrti naletimo v katakombah kapucin skega samostana v Palermu n: Siciliji. Tu trohni skoraj osem ti soč bolj ali manj ohranjeni! okostnjakov, nekdanjih velika šev, cerkvenih in posvetnih do stojanstvenikov, deklet in žem otrok in dojenčkov. Ta nem vadna zbirka okostnjakov i polmumij vabi iz leta v let srhljivosti željne turiste, da s pod vodstvom vodiča sprehodi) med tisočerimi kostmi nekdi upajočih na odrešitev od trohn« nja. Prvih 40 trupel so v te kat: kombe položili že leta 1599, k je kuga usmrtila kapucine. Nj hova okostja naj bi ostala kc nekakšni spomeniki in zaščitnil-mesta. Toda tudi druge je zamikalo, da iz svojih pokojnih nare-de take ali še boljše spomenike. In tako se je podzemeljski prostor polnil z bolj ali manj uglednimi okostji. Trupla so tudi bal- zamirali in oblačili v dragocena oblačila, dodali pa so jim znamenja časti. Trupla so preparirali na tri različne načine, odvisno od premoženjskih razmer. Najcenejše je bilo „izsuševanje“ v posebnem prostoru, kjer se je telo na vročih ceveh iz žgane gline sušilo do osem mesecev. Po tem času so truplo postavili na sonce, nato pa so ga oblekli Da bi telo zgle-dalo polnejše, so v obleko natlačili nekaj slame ali kake druge snovi Dražje je bilo prepariranje trupel v živem apnu, v katero so po- makali truplo tako dolgo, dokler ni delno okamenelo. Nič manj draga ni bila posmrtna kopel v arsenu. Po taki kopeli je truplu za dolgo časa ostal kolikor toliko znosen zunanji videz. V katakombah so nekemu tako balzamiranemu truplu še ostali lasje in oči kot pri komaj umrlem. Italijanska vlada je na prelomu stoletja prepovedala polaganje in balzamiranje trupel v prepolne katakombe. Kljub temu je tradicija bila že tako močrci, da so Siciljanci nekaj slavnejsih moz pretihotapili v katakombe. Med najslavnejše mumije tega klavrnega poskusa in početja sodi trupelce dveletnega dekletca, katero je neznan zdravnik na nepoznan način balzamiral. V katakombe so trupelce položili leta 1920. Še, danes je izredno dobro ohranjeno. Nenavaden je pogled v katakombe kapucinskega samostana v Palermu na Siciliji; oblečeni okostnjaki, bolj ali manj posušena telesa, znamenja nekdanjih časti. Osem tisoč trupel so v nekaj sto letih položili v katakombe. Namesto ohranjenega veličastja — radovednost turistov. ZA OČETOM 31 Japonci so bili medtem,zasedli Indokino, Malajo, Burmo in Indonezijo. V njihove roke so prišli največji nasadi kavčuka na svetu Združene države Severne Amerike so organi-cirale v Braziliji nabiranje kavčuka po pradomovini kavčukovih dreves, po ozemlju amazonskih tropičnih gozdov. Tedaj je prišel ne-tega dne k Stanku nekdanji rudar, Indijanec lose Rumak. 32 Jose Rumak je povedal Stanku, da se odpravlja skupina njegovih tovarišev čez Kordiljere v Brazilijo nabirat kavčuk. Pripovedoval mu je, da bi bilo mogoče veliko zaslužiti, če bi se zbiranje in prodajanje dobro organiziralo. Zaradi tega potrebujemo sposobnega vodiča bele polti, zakaj Indijance bi nakupovalci osleparili. Ponudil mu je mesto voditelja skupine. 33 Ivanka in otroci so temu sicer nasprotovali, zakaj dobro so sc zavedali, kakšne nevarnosti groze ljudem v amazonskih pragozdovih. Navdušen pa je bil za to podjetje Pavle. Govoril je tako prepričljivo o svoji veri, da ni težkoč, ki jih trdna volja ne bi premagala, da se je naposled tudi Stanko odločil sprejeti ponudbo Indijanca Joseja Ru-maka. >XvXvX%\v>X"X\W [ r Sporazumevanje je bilo najtežje v narodnostno mešanih vojaških enotah. Bataljon Čapajev je npr. 5. julija 1937 štel 369 borcev iz sedemnajstih držav, kar pomeni, daje bilo pri sporazumevanju slišati prav toliko jezikov. Da bi ne bil jezik prehuda ovira, so določili za uradni jezik v mednarodnih brigadah francoščino. Od začetka leta 1938 pa je bil uradni jezik španščina. Prostovoljci so se tega jezika od prihoda v Španijo že toliko naučili, da so ga vsaj za silo obvladali. Tako so odstranili še zadnjo oviro, ki je interbrigadiste ločevala (vsaj tako se je zdelo) od borcev španskega rodu. RESNICA O INTERBRIGADAH Od jeseni 1936 do jeseni 1938 so mednarodne brigade sodelovale v mnogih ofenzivah in drugih večjih bitkah razen v bojih na severu. Pogosto so jih pošiljali tja, kjer je bil položaj republikancev najbolj ogrožen. Zaradi tega so nastajale legende o njih in o njihovi udarnosti, saj je bila često odločilna za izid boja v prid republikancem. Kadar so fašisti govorili ali pisali o mednarodnih brigadah, so radi pretiravali s številkami. Običajno so število interbri-gadistov najmanj potrojili, včasih pa tudi popeterili. Tako so laže „opravičili“ navzočnost italijanskih in nemških intervencijskih sil v Španiji. Na račun mednarodnih brigad so hoteli oprati tudi neuspeh svoje prve ofenzive proti Madridu. Nacistični zgodovinar Franz Litschauer je med drugim trdil: „Jedro čet rdeče fronte so bile tako imenovane mednarodne brigade1. Te mednarodne enote so novembra 1936, ,rešile* Madrid." Nasprotno je angleški časnikar Henry Buckley, ki je bil takrat v Madridu, zapisal, da so špansko prestolnico ubranili pred Francom in njegovimi nemško-italijamHmi pomagači španski miličniki. V knjigi „Življenje in smrt španske republike11, ki je izšla leta 1940 v Londonu, je Buckley podčrtal: ,,Od 7. do 11. novembra 1936, torej tedaj, ko so boji za Madrid dosegli višek, je bilo v Madridu manj kot 2.000 mednarodnih borcev, republikancev pa vsaj 80.000.“ Tudi Andre Marty je spodbil fašistične trditve. Pred CK KP Francije je dejal: „Toda nihče ne bo veijel, da so za rešitev Madrida zadostovali mednarodni borci, to je šest bataljonov pehote, ki razen nekaj mitraljezov niso imeli avtomatskega orožja, in tri stare topniške baterije ter dva eskadrona konjenice. Kar je rešilo Madrid, je bilo to, da se je dvignilo vse njegovo junaško-prebivalstvo." Kajpak so fašiste motile tudi številke, ki so jih imele mednarodne brigade. Prepričani so bili, da jih je v Španiji vsaj dvajset. Od tod tudi pretiravanje Francovega generala de Villegasa o najmanj „120.000 prostovoljcih, ki so prišli na pomoč rdečim." Tudi Franco sam ni skoparil s pretiravanjem. Ko je novembra 1938 sprejel francoskega časnikaija Pierra Taittingerja, se mu je hvalil: „Na naši zemlji je padlo 50.000 mož mednarodnih brigad.“ Prava številka o mednarodnih brigadah je kajpak bistveno drugačna. Vseh zunanjih „Špancev" ni bilo več kot med 30 in 40 tisoč, hkrati (po zamenjavah) pa ne več kot 18.000. To številko navaja tudi pisec Tom Wintringham. In kakšne so bile Francove sile? 23. aprila 1937 je Francov poslanik V Rimu povedal tamkajšnjemu ameriškemu poslaniku: Okoli 400.000 mož, od tega 58.000 do 60.000 Italijanov in 18.000 Nemcev. Neki drugi vir navaja, da je Franco poveljeval: sredi leta 1936 60.000, čez leto dni ob enakem času 500.000, 30. julija 1938 700.000, 1. aprila naslednje leto pa že 800.000 možem. Naj bo tako ali drugače, sile, ki jih je lahko Francu postavila po robu, so imele znatno slabšo oborožitev, njihovo učinkovitost pa je zmanjševalo tudi oklevanje republikanskih vlad v odločilnih trenutkih boja. Kot so kasneje ocenili, bi republikanci vojno srečo lahko večkrat obrnili v svoj prid, če bi prišlo med odločujočimi dejavniki pravočasno do soglasja glede strategije in obrambe najpomembnejših vojaško zanimivih točk oziroma krajev. Tako pa se je pogosto dogajalo, da je bila obramba prepuščena sicer pogumnemu, a v vojaškem pogledu malone golorokemu in slabo vodenemu prebivalstvu. Kajpak je treba upoštevati dejstvo, da je bil Francov prodor ob podpori Nemcev in Italijanov, ki so španskim falangistom pošiljali pomoč v orožju, strokovnjakih in tako imenovani živi sili tudi potem, ko je svet ustavil pošiljanje pomoči republikancem, toliko lažji. Ob tem ne smemo pozabiti, da je faši tična pomoč prihajala na španska bojišča še po tem, ko je ' >ilo interbrigadam ukazano položiti orožje in zapustiti Pirenejski polotok. MADRID OBLEGAN, A NE OSVOJEN Francov smoter je bil od prvih dni upora: kar najhitreje streti odpor „rdečih“, pokoriti province, še posebno Katalonce in Baske, ter zasesti Madrid. Falangisti so si, kot smo že omenili, zamislili tako, naj bi bil padec Madrida krona uspehov njihovih armad, ki so proti španski prestolnici — sedežu republike prodirali v štirih smereh, „rdečega sovražnika11 pa naj bi v republikanskem zaledju pomagala dotolči tako imenovana „peta kolona11. Švetovna javnost je tiste dni pozorno spremljala, kaj se bo zgodilo v Španiji. Demokratične sile so spodbujale branilce, reakcionarji pa so si hkrati s Francom meli roke in nestrpno pričakovali „zlom rdečih“. General Mola je malo pred obletnico zmage oktobrske revolucije izjavil tujim časnikarjem, da bo čez pet ali šest dni večerrjal v Madridu. 7. novembra 1936 je burgoški radio napovedal: „Danes po obedu bomo pili kavo v Madridu.11 Tudi Winston Churchill v pogovoru s sovjetskim veleposlanikom ni skrival svojih pravih misli: ,,V enem tednu bo vsa ta neprijetna španska zadeva pri kraju. Se dan, dva, tri pa, bo Franco v Madridu.“ Potem, ko je Franco zasedel Toledo, Alcazar in druge ,,branike" španske prestolnice ter si podredil že dobro polovico „rdeče Španije", je kazalo, da je fašistična zmaga res na pragu. Dogajalo pa se je prav nasprotno. Bitko za Madrid, ki se je začela 7. novembra, je Hugh Thomas-v knjigi,.Španija proti Španiji", izšli v šestdesetih letih, po mnenju poznavalcev opisal zelo objektivno. Med drugim je zapisal: POTA m s% Dežurni poročajo KDO NEKI SE VOZI? - V noči na 31. maj je Florijanu Rapušu iz Cešniic izginil moped Tomos, vreden 3.000 dinarjev. Ne ve se še, kdo ga je odpeljal. NA VSAK NAČIN CEZ CESTO - 1. junija zvečer so miličniki pridržali 48-letnega Jožeta Kocjana iz Gor. Podturna. Dobro podprt z maligani ni bil trden v nogah, hotel pa je na vsak način prečkati magistralno cesto pri Karteljevem. Miličnik ga je videl in nekajkrat opozoril, ker pa ni nič pomagalo, ga je odpeljal na hladno, da se iztreznl JE TAT MATEMATIK? - V noči na 30. maj je bilo vlomljeno v osnovno Solo v Šentjerneju, lomilec je raziskal pritličje in klet, kjer je odpiral predale in pustil vse razmetano. Razbil je tudi okence med jedilnico in kuhinjo, odnesel pa je žepni računalnik in 55 dinarjev. ČEZ NOC OB LUCI - V noči na 4. junij je nekdo z osebnega avtomobila Novomeščana Franca Kermca ukradel prednjo levo luč in lastnika oškodoval za 250 dinarjev. Avto je stal na dvorišču pred Kermčevim stanovanjem. KANADČANA OKRADEL - 6. junija popoldne je nekdo prišel v sobo restavracije „Pri vodnjaku" v Novem mestu, kjer stanuje Joe Mrvič, kanadski državljan, ki je tu na obisku. Odnesel je brivski aparat, budilko in 4 keramične ploščice, medtem ko se garderobe ni dotaknil. STROJ JE IZGINIL - 7. junija zjutraj je Stjepan Katanovič iz Novega mesta ugotovil, da mu je nekdo iz sobe odnesel električni vrtalni stroj. Storilca iščejo. NI IZTEGNIL ROKE 5. junija popoldne je 78-letni Marko Vogrinc iz Črnca pri Brežicah drago plačal svojo neprevidnost Zgodilo se je, ko je Dragutin Smeti-ško iz Samobora z avtom vozil proti železniški postaji, dohitel je Vogrinca na kolesu, ta pa je ravno pred avtom nenadoma zavil v levo, ne da bi nakazal smer. Avto ga je zadel in zbiL Kolesarja Vogrinca so potem z ranjeno glavo in nogo odpeljali v bolnišnico. PREPOZNO STA SE ZAGLEDALA 6. junija zjutraj sta se zaradi nepravilnega srečava nja zaletela z avtomobilom Marjan Gulič iz Dol Boštanja in Miro Košir iz Sevnice. Gulič je vozil iz Zavina proti Vitovcu, nasproti pa je pripeljal Sev-ničan. Na ozki cesti sta se prepozno zagledala. Avtomobilista sta odnesla celo kožo, imata pa za 10.000 dinarjev škode. Drugič zaradi posilstva Prve dni junija je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem razprava, na kateri so obravnavali primer 22-let-nega Stanka Stariča, kmečkega delavca iz okolice Trebelnega. Fant je bil zaradi posilstva že obsojen, vendar je med tem, ko je bil pogojno odpuščen, zagrešil novo istovrstno kaznivo dejanje. Drugič si je za žrtev izbral staro ženičko. Senat ga je spoznal za krivega, čeprav se je obtoženec izogovaijal na vinjenost. Prisodili so mu 1 leto in 3 mesece strogega zapora, ker pa še ni prestal prejšnje kazni, so mu izrekli enotno kazen: dve leti in 10 mesecev strogega zapora. Sodba še čaka na pravnomočnost. IZPITI ZA KOLESARJE - Dan mladosti so učenci osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu proslavili tako, da so opravljali kolesarske izpite, na katere so se ves mesec skrbno pripravljali. Izkaznice o uspešno opravljenem izpitu so prejeli 104 učenci. (Foto: Smiljan Pavišič) Trojka vnovič pred sodiščem Banovcu, Pezderšku in Nangerju se pozna, da precej fizično delajo, da zares obžalujejo, kar je sodišče upoštevalo pri odmeri novih kazni Novomeščani: Ivan Banovec mlajši, Martin Pezderšek in Rudi Nanger mlajši, ki so bili v večji vlomilski skupini, kateri je sodišče že prej odmerilo daljše zaporne kazni, so 3. junija iz zapora vnovič prišli pred senat okrožnega sodišča v Novem mestu. Tokrat so odgovarjali zavoljo na dopisno laborantsko šolo, nekaterih vlomov, ki sicer sodijo v njihovo serijsko vlamljanje v preteklih letih, vendar je bila preiskava za ta dejanja šele zdaj končana. Tako ima sodišče za dokazano, da sta Banovec in Pezderšek 18. aprila 1974 drugič vlomila v osnovno šolo Grm v Novem mestu, kjer sta vse premetala in iskala denar, vendar sta lahko odnesla le 50 din. 9. marca 1974 — pa sta Pezderšek in takrat mladoletni Nanger vlomila v restavracijo hotela Grad Otočec, kjer sta spet brskala za denarjem, ampak ju je delavka prepodila, tako da je ostalo le pri poskusu vloma. Vsa trojka si je noč na 21. aprila izbrala za več tatinskih poslov. Vlomili so v bencinsko črpalko v Ozlju, kjer so vzeli 550 din in nekaj orodja, nato pa zagrešili še dva vloma v kraju Mahično pri Karlovcu. Z vlomom v trgovino Agropromet so pridobili 300 din in spet nekaj drobnarij, medtem ko so v osnovni šoli Ivan Mažuranič zasegli velik plen. Tam so s krampom razbili blagajno in odnesli 8670 dinarjev. Vedno so si ves denar razdelili na enake dele. Vse to so poklapani priznali Vsi trije zdaj prestajajo kazen, kar se jim pošteno pozna. Precej fizično delajo, razen tega so se vsi trije odločili za študij. Banovec, ki je že bil obsojen na 6 let strogega zapora, se bo vpisal Nanger končuje osemletko, Pezderšek pa si ureja potrebne dokumente za vpis na višjo komercialno šolo. Pokazalo se je, da je prevzgoja že v nekaj mesecih pokazala prve sadove. Vsi izjavljajo, da so dodobra spoznali, kako so bili lahkomiselni, in da jim je za vse stranpotni-štvo žal, kar vse je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča upošteval pri tehtanju višine. Sodišče je vsem odmerilo kazni za posamezna kazniva dejanja, nato pa izreklo enotne kazni: Banovcu 6 let in 8 mesecev strogega zapora, Pezder- šku 4 leta in 10 mesecev strogega zapora, Nangerju pa 2 leti in 6 mesecev zapora. Razen tega morajo vso nastalo škodo povrniti. Sodba še ni pravnomočna. KRIV JE BIL SRNJAK Ljubljančan Branko Mar-tinovič je 5. junija popoldne doživel nenavadno nesrečo. Ko je vozil z avtom proti Zagrebu, je blizu Kartelje-vega na magistralo pritekel srnjak in se zaletel z avto. Žival je bila tako poškodovana, da je poginila, na avtomobilu pa je za 5.000 dinarjev škode. Mati okoli, otroci pa sami Zaradi zanemarjanja otrok dov oškodovanega kolesarja odpeljali v olnišnico. Materialna škoda je ocenjena na 4.000 dinarjev. DOMAČIN IN zvečer sta v TREBNJE: ITALIJAN - 1. junija zvečer sta v Kidričevi ulici v Trebnjem pripeljala nasproti domačin Franc Željko in Italijan Sergio Mosino. Med srečanjem sta sc avtomobila oplazila, tako da je škode za 5.000 dinarjev. HRASTJE: PRI GOSTILNI GA JE ZANESLO - 30. maja zvečer je Janez Bratkovič iz Mihovega vozil z avtom skozi vas Hrastje, v ovinku pri gostilni pa ga je zaneslo. Trčil je v obcestni kamen, nato pa na drugi strani ceste pristal v jarku na strehi Bratkovič je vozil brez dovoljenja, razen tega je bil avto brez zavore. Škode je za 10.000 din. TREBČA VAS: MOTORIST V AVTO - 4. junija dopoldne je Janez Pasar iz Žužemberka vozil avto od Dvora proti domu, pri Trebči vasi pa je ustavil, ker so popravljali cesto. Za avtomobilom je vozil v prekratki razdalji motorist Jože Rozman iz Sttaže in trčil .vanj. Motorist sc je pri trčenju poškodoval in je moral v bolnišnico, gmotne škode pa je za 4.000 dinarjev. KASCA: OBA Z NAPAKAMI - 4. juniia popoldne je Vladimir Sram iz Profcupskega pripeljal z avtom v Kaščo, tam pa je nasproti pripeljal avtomobilist Ivan Golobič iz SUek-Ijevca. Med srečanjem sta trčila. tako da je škode za 13.000 din. Ob t ogledu so ugotovili, da sta bila oba avtomobila tehnično pomanjkljiva. DOBINDOL: VE C PREKRŠKOV - Marko Vene z Uršnih sel se je 4. junija peljal na mopedu proti Dol. Toplicam, med potjo pa je padel in se tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Ugotovili so, da je Vene vozil brez dovoljenja, razen tega so ga osumili vožnje pod vplivom alkohola. VINJA VAS: DVA JE ZADEL -Nemec je z avtom vozil 5. junija popoldne od Metlike proti Novemu mostu, pri Vinji vasi pa ga je zaneslo. Zadel je v nasproti vozeči avto, s katerim se je pripeljal Tone Nemanič iz Rosalnic, nato pa je zadel še osebni avto, ki ga je vozil avstrijski državljan za Nemaničem. Gmotno škodo cenijo na 15.000 dinaijev, huje pa je, da je bil Nemanič poškodovan in je moral v bolnišnico. GOTNA VAS: V OVINKU PREHITEVAL? — Blanko Kapš iz Rožanca je 5. junija zvečer vozil tovornjak s prikolico proti Metliki, v Gotni vasi pa ga je dohitel z osebnim avtom Kranc Zaviršek iz Brinja , in začel prehitevati. Pri tem je -bočno oplazil tovornjak in naredil 1 za 6.000 din škode. LOCNA: ZANJ PREOZKA .1 CESTA - Darko Mali z Otočca se je ; 5. junija zvečer peljal na kolesu z ’ motorjem iz mesta proti domu, v Ločni pa je zapeljal na levo, trčil v odletel nazaj na cesto. Pri vsek in _______________J___________... padcu sc je MaU poškodoval, zato so ga spravili v bolnišnico. Sumijo ga, da je malo preveč pogledal v kozarec. SREČA v nesreči 6. junija zvečer je Jože Barbo z Jablana z avtom pristal pod cesto blizu Krke pri Kronovem. Vozil je po mokri cesti, pa ga je zaneslo Čez rob, nakar se je prevrnil j>o nasipu f po iroti Krki. Bilo je za 20.000 dinar-:v škode. PREHITRO V OVINEK 1. junija zvečer je Jože Pečak iz Jelš malo prehitro pripeljal z avtom v dvojni ovinek na Cesti krških žrtev v Krškem, tako je prišlo do trčenja z nasproti vozečo cisterno, kjer je sedel za volanom Valentin Hribar iz Ljubljane. Nesreča ni zahtevala telesnih poškodb, pač pa gmotno škodo, ki znaša najmanj 10.000 dinarjev. DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER Mladinec je brigadir! V Suhi krajini gradi vodovod 122 mladih Ljubljančanov in Dolenjcev — Eno je o (ne)razvitosti brati, drugo pa videti jo V nedeljo je na Prevolah v Suhi krajini spet oživelo brigadirsko naselje, dolenjska mladinska delovna brigada ,,Janko Brodarič" in ljubljanska MDB „Ljubo Šercer“ sta „prva voj-ščaka“ v letošnjih štirih izmenah, ki se bodo spopadle s su-hokrajinskim krasom in zgradile vodovod Lopa ta-Visejec ter napeljale vodo do kočevskih Strug. Brigadi štejeta natanko 122-krat po dva para rok. Kako pridne so, bo moč ugotoviti ob koncu akcije, da pa brigadirje preveva občutek za solidarnost, je na dlani že ob začetku. MIRA KOVAČIČ, laborantka iz metliškega Novoteksa: „Sem sem prišla, da bi Suhokraiincem pomagala iz nerazvitosti. Mislim - doma sem iz nerazvitih krajev - da smo tudi mladi tisti, ki lahko Suhokiajinčane približamo ■I ZORAN RIFELI po ceveh, prvič v tem delu Suhe krajine! Ta kras in ljudi, ki životarijo na njem, sem vzljubiL Saj niso tako zaprti vase in zagrenjeni, kot kroži beseda. Treba jih je samo spoznati, se jim približati in jim tudi - pomagati. DOMINIK AVGUŠTIN, delavec iz Novolesa: „V Suhi krajini sem pombgal že lani, na prvi akcfli. Za mladinsko delovno ori-gado sem se odločil, ker menim, da mora mlad človek spoznati tudi to plat življenja. Lani mi je bilo tako všeč, da sem sc prijavil tudi letos. Veste, človek ima v brigadi občutek, da ni odveč, da je njegovo delo nekaj vredno. Skoraj za dva pednja zrastcš, ko slišiš med pohvalami tudi svoje ime. Mislim, da v zasebnim življenju posvečamo pohvalam in grajam premalo pozornosti." i MIRA KOVAČIČ življenju. V mislih imam tako življenje, kot so ga navajeni živeti ljudje na razvitih območjih. V Suhi krajini sem šele nekaj dni, kljub temu pa lahko rečem, da je vse, kar sem prebrala o suho-krajinski nerazvitosti, resnično.” BOGDAN JUGOVIČ, študent fakultete za sociologijo, politične "vede in novinarstvo: „V mladinsko delovno brigado sem nameraval že lani, pa je prišlo nekaj vmes. Predvsem me zanima, kako nas bodo domačini DOMINIK AVGUŠTIN MlSA BELOPAVLOVIČ, -gimnazijka iz Ljubljane: „Lahko rečem, da sem ena od redkih dijakinj naše gimnazije, ki so se odločile, da se bodo udeležile mladinske delovne akcije. V mladinskih delovnih brigadah sta bila tudi mama in oče, morda je k BOGDAN JUGOVIČ sprejeli. V brigado sem prišel s srcem in dobro voljo. Prav zaradi tega sem na fakulteti že ob prvem roku naredil vse glavne izpite. Vtise in opažanja bom skušal spraviti tudi na papir, mislim namreč, da bi se dala napraviti dobra seminarska naloga tudi o življenju v brigadah.1’ ZORAN RIFELJ, delavec v novomeški Krki, tovarni zdravil: ,,V Suhi krajini sem bil že lani Veliko smo naredili, kljub temu da bivalni pogoji niso bili tako dobri kot letos, pa tudi vreme se je zarotilo. Voda pa je le stekla MIŠA BELOPAVLOVIČ moji odločitvi prispevalo tudi to, sicer ne preveč pomembno dejstvo. Vmes je seveda še nekaj radovednosti, zelja spoznati so-vrstnice in sovrstnike iz drugih slovenskih krajev ter velika mera dobre volje. Skratka: nekomu pomagati." JORDAN SAKSIDA, dijak elektrotehniške šole iz Ljubljane: „Prvič sem v brigadi. V našem razredu je 32 dijakov in kar 10 se nas je prijavilo v mladinske delovne brigade. Doma niso imeli nič proti, oče, ki je bil brigadir v povojnih časih, je celo rekel: JORDAN SAKSIDA „Sine, mladinec, ki ni vsaj enkrat brigadir, sploh ni mladinec! “ Na očetove besede nekaj dam. Tu, v Suhi krajini, me je presenetila revščina. Nekaj je o zaostalosti brati na papirju, drugo pa videti na svoje oči. Upam, da se bomo mladinci izkazali z delom." DRAGA POTOČNJAK, gimnazijka iz Ljubljane: „Na naši poljanski gimnaziji se nas je veliko prijavilo za mladinske delovne brigade v Brkinih in Slovenskih goricah. Ker je bilo prijav preveč, so vprašali, če hočem v Suho krajina Takoj sem prista- DRAGA POTOČNJAK la, saj ni važno, kje delaš in pomagaš, važno je, da to res počneš. Mladina mora biti združena in ustvarjalna. Tega mnenja niso samo odrasli, ampak tudi mi sami- Vsaj večina." Enodnevni zaslužek za Posočje Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Novo mesto je sklenilo, naj bi denar zbrali do konca junija — Poškodovanih 7000 objektov, več vasi porušenih Tudi delavci novomeške občine se bodo pridružili akciji slovenskih sindikatov, ki predlagajo, naj vsak zaposleni poleg denarja, ki ga bomo zbirali na temelju zakona, za porušeno Posočje prispeva še enodnevni zaslužek. Denar, ki bo šel za odpravo najhujših posledic potresa, naj bi nakazali do konca junija. Tako je sklenilo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto na seji, ki je bila minuli četrtek. Znano je, da je potres, ki je 6. maja okrog 21. ure zamajal zahodno Slovenijo, napravil veliko gmotno škodo predvsem v občinah Tolmin in Nova Gorica. Po še nepopolnih podatkih je tresenje tal poškodovalo okoli 7.000 objektov, med njimi več šol, javnih poslopij in tudi nekatere gospodarske objekte. Nekatere vasi v Breginjskem kotu in okrog Kobarida so popolnoma porušene. Sindikati in slovenski delpvni ljudje so začeli akcijo za pomoč prizadetim že nekaj ur po potresu. Že v prvih dneh so zbrali med drugim tudi okoli 300 stanovanjskih prikolic, pomoč pa je prihajala tudi v drugem materialu in v denarju. Poleg pomoči, ki bo določena z zakonom, pa bi bilo vse skupaj še premalo za obnovo porušenega Posočja, zato so najprej slovenski, nato pa tudi novomeški sindikati sklenili, naj bi vsak zaposleni prispeval še en enodnevni zaslužek. Denar, ki ga bodo slovenski delavci prispevali za Posočje, je razbremenjen družbenih dajatev. Temeljne organizacije združenega dela novo- JUTRI 5. SKUPŠČINA SOV NOVO MESTO Jutri ob 12. uri bo v sejni sobi novomeške športne dvorane 5. 'skupščina skupnosti otroškega varstva Novo mesto. Med dri^gim bodo delegati obravnavali in sklepali o finančnem načrtu SOV Novo mesto za letos, o predlogu VVZ Novo mesto za zvišanje oskrbnin, o samoupravnem sporazumu o izvajanju in financiranju programa krepitve in razvoja mladinskega turizma v novomeški občini, o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev ter o predlogu samoupravnega sporazuma o srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva v letih 1976-1980. meške občine naj nakažejo enodnevne zaslužke na poseben žiro ra- čun pri SDK Novo mesto. Številka računa je 52100-84 2-037-56554-1 pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. Za kaj in koga bo šel denar, ki ga bodo zbrali novomeški in slovenski delavci, bo odločal republiški koordinacijski odbor za obnovo Posočja. Ta je dolžan vse delavce tudi seznanjati, koliko denarja se je zbralo ter koliko in za kaj so ga porabili m PROMETNI ZAMAŠEK - Po drugi uri je na Glavnem trgu v Novem mestu vsak delavnik prava prometna zmeda. Da bi že tako nemogoče razmere še poslabšali, mnogi vozniki po stranskih ulicah obidejo kolono, potem pa se nesramno vrivajo nazaj; pri tem jim ni mar, da zaprejo promet iz nasprotne smeri. Na sliki: prometni čep na vrhu Glavnega trga. (Foto: MiM) Suhokrajinski drobiž RECITACIJSKA SEKCIJA IN MEŠANI PEVSKI ZBOR KULTURNI O-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA ŽUŽEMBERK sta imela v preteklem tednu dva uspešna nastopa, in sicer v petek zvečer proslavo v počastitev 100-letnice rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, v nedeljo sta sodelovala v kulturnem programu na Prevolah ob otvoritvi akcije SUHA KRAJINA 76. Oba nastopa sta bila na viška SKOZI MAČKOVEC, SADINJO VAS IN TREBČO VAS PRI DVORU so zakoličili traso za bodoči novi daljnovod in transformatorsko postajo. Dela bodo izvedli še to jesen. Tako bo tem trem vasem zagotovljena boljša oskrba z elektriko. Vsako leto tona krvi V novomeški občini je 8200 krvodajalcev — Kri darujejo prostovoljno, brezplačno in anonimno — Podelili ipriznanja V novomeškem Domu kulture je bila 3. junija proslava ob dnevu krvodajalcev in zaključku tedna Rdečega križa. Popoldne so v Dolenjski galeriji podelili odlikovanja šestnajstim novomeškim krvodajalcem, ki so darovali kri po 25-krat, Viktorija Košir iz Dolnje Straže, ki je darovala kri petdesetkrat, pa je dobila posebno priznanje. Transfuzijsko postajo' v novomeški bolnišnici so ustanovili 1957. Z dograditvijo nove bolnišnice je transfuzijska postaja prerasla v transfuzijski oddelek in se preselila v lepe, sodobne in zelo funkcionalne prostore. Prvo leto so našteli v novomeški občini 4.000 krvodajalcev, zdaj pa jih je že 8.200. Lani so na novomeškem območju načrtovali da bodo zbrali 1.000 litrov krvi, količino pa so za 55 litrov presegli Komu se bo tp zdelo malo, toda tisti ne ve, da je včasih življenjsko pomemben prav vsak deciliter krvi. Letos naj bi lavo-dajalri novomeške občine darovali 1.100 litrov krvi. To je več kot ena tona neprecenljive tekočine; daB jo bodo prostovoljno, brezplačno in anonimno. Imeli smo in še imamo ljudi, na katere smo lahko ponosni. Danes objavljamo seznam ljudi, ki so dali kri 25-krat To so: Avgust Bobič iz Družinske vasi, Alojz Novak z Rateža, Jože Pakar iz Jelš, Jože Lokovšek iz Črmošnjic, Mirko Ferbežar iz Potočne vasi, Ciril Kukman iz Dolenjih Kamenj, Anton Petje iz Trstenika, Ivan Turk iz Gotne vasi, Janez Gazvoda iz Hrušice, Martin Rukše iz Velikih Brusnic, Jože Bratkovič iz Prečne, Alojz J uršič z Velike Cikave, Franc Avbar iz Dolenje Straže, Milan Maren iz Jablana, Stefan Črnec iz Novega mesta in Mirko Župančič s Trške gore. Veliko pa jih je bilo, Id so dali kri samo enkrat ali dvakrat in prav tako reševali življenja. ŠMARJETA: ASFALT NA IGRIŠČE Ta teden so položili prvo plast asfalta na Športnem igrišču osnovne šole v Smarjeti. Sola je brez telovadnice, zato ji je urejeno zunanje igrišče toliko bolj potrebno. Tako učenci šole kot ostala mladina Smarjete se novega igrišča vesele, saj bo to edino urejeno športno igrišče v okolici. Za asfaltiranje sta TKS Novo mesto in KS Smarjeta prispevali 60.000 dinarjev. Urejevalna dela so začeli že pozimi, ko so utrjevali podlago, dokončali pa jih bodo te dni. ODLOK IS SR SLOVENIJE, s katerim so določene občine in krajevne skupnosti ki se . štejejo za manj razvita območja, je pri prebivalstvu Suhe krajine naletel na negodovanje. Suhe krajine namreč po tem odloku niso prišteli med manj razvita območja. Zato nameravajo ta odlok obravnavati skupaj s predstavniki vseh krajevnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij Suhe krajine, ki naj bi ga sklicali v Žužemberku. Na sestanku naj bi sprejeli skupna stališča glede odloka. DVA SRNJAKA SO UPLENI U v sedanji odprti sezoni lova na srnjake V revirju lovske družine „Plešivica“ iz Žužemberka. Prvega je položil na dlako znani lovec JOŽE PLUT z Dvora, drugega pa mladi lovec VLADO KOVAČ prav t?ko z Dvora. POŽRTVOVALNI GASILCI IZ AJDOVCA pripravljajo za nedeljo, 13. junija, veliko veselico na prostem. Poskrbeli bodo za kar najboljše počutje' gostov. Veselica bo popoldne v Dolnjem Ajdovca Izkupiček veselice so namenili za nabavo materiala za gradnjo prepotrebnega doma. Ajdovski gasilci spadajo med najbolj delavne, saj so si ze po nekaj letih obstoja društva nabavili kar precej opreme, na povsem kamnitem terenu pa so opravili veliko izkopnih del za bodoči dom, v katerem bodo tudi prostori za kulturne prireditve in trgovino. M. S. Novoteksu tri zlate in srebrna V Leskovcu nagradili kavbojke in brezrokavnik ter tri blaga Na mednarodnem sejmu tekstila in tekstilne strojne opreme, ki je bil pred dnevi v Leskovcu, so podelili 75 zlatih, 45 srebrnih in 4 bronaste medalje najboljšim jugoslovanskim proizvajalcem trikotaže, konfekcije in drugih tekstilnih proizvodov. Med več kot 230 domačimi proizvajalci jih je prejelo priznanja 47. Med nagrajenci je tudi novomeški Novoteks, ki je dobil tri zlate in eno srebrno medaljo. Zlato medaljo je dobil Novoteks za brezrokavnik in kavbojke iz jeansa, za blago ,J)omen“ (55 odstotkov poliestra in 45 odstotkov volne), ki je primemo predvsem za moške obleke in ženske kostime, ter za blago „Etbin“ (100-odstotna volna). Za moške obleke in ženske kostime je zelo primeren tudi Novoteksov srebrni nagrajenec - blago „Modest“ (55 odstotkov poliestra in 45 odstotkov volne). Sejem v doma in ugled. Leskovcu ima po svetu velik RECITAL S CANKARJEM Prejšnjo sredo zvečer je v dvorani Dijaškega doma Majde Šilc v Novem mestu recitatorska skupina gojencev pripravila recital iz Cankarjevih del, posvečenih njegovi materi S to prireditvijo, ki jo je režiral mentor tov. Matjan, so gojenci počastili stoletnico pisateljevega rojstva in tako zaključili bogato kulturno življenje v domu v letošnjem šolskem letu. Škoda je le, da je bil to tudi zadnji nastop več dobrih recitatork, ki so končale šolanje. Vsak četrtek DOLENJSKI UST Novomeška kronika PETDESETKRAT DAROVALA KRI — Predsednik občinske skupščine Novo mesto Jakob Berič izroča posebno priznanje Viktoriji Košir, gospodinji iz Dolnje Straže, ki je 50-krat darovala kri. (Foto: S. Mikulan) ČETUDI SPISOVALEC tehle vrstic šteje že za tri prste manj ko trideset let, je bil vse do nedavnega prepričan, da je mlad. Zato se je naravnost zgrozil nad svojo starostjo pred tednom dni, ko so o poznih večernih urah maturanti novomeških srednjih šol prepevali podoknice profesorjem. Kaj prida veliko čudovitih slovenskih narodnih pesmi niso znali zapeti, zato je iz njihovih grl nenehno in spet prihajala poslovenjena moravska narodna „Oj, mladost ti moja, kam si šla, oj, kje si.;itd. In to, pomislite, pri osemnajstih, devetnajstih letih! POZNA POMLAD KAJPAK ni čas gripe in podobnih množičnih obolenj, pa so zlasti ob ponedeljkih in petkih vrste čakalcev v edini novomeški lekarni vseeno domala brez konca, kar na pločnik se raztegajo. Ko gre za zdravje, ljudje običajno ne godrnjajo, ampak potrpežljivo čakajo. Kljub temu pa mnogi mrko škilijo proti bližnjemu novemu oddelku lekarne, ki je že dolgo opremljen, pa še zmeraj - zaprt! KOLIKOR BRANJEVK, toUko cen, bi lahko rekli o stanju na novomeški tržnici. V ponedeljek je bilo treba za kilogram kumar odšteti 15 do 25 din, korenčka 20 do 30 din, solate 12 do 15 din, krompirja 14 do 15 din in jagod celo 15 do 26 din. Kilogram marelic je stal 32 din, jabolk 18 din, čebule 18 din, paradižnika 35 din, zelja 10 din, peteršilja pa kar 70 din. PREJŠNJI TEDEN je darovalo kri 53 občanov, med njimi 21 delavcev iz Novoteksa, 7 iz IMV, 4 iz Krke, 3 iz Noyolesa in 3 iz Novogra-da. RODILE SO: Dragica Brčič iz Jerebove 16 - Sergejo, Slavka Baržič iz Kristanove 12 - Branka in Vlasta Pekolj iz Skalickyjeve 10 -Gregorja. UMRLA STA in bila pokopana na novomeških pokopališčih Ivan Knafeljc, upokojenec iz Birčne vasi 58, v 46. letu, in Rozalija Purebcr, delavka iz Ulice Majde Sile, v 53. letu starosti Ena gospa je rekla, da se tradicionalnega šentjernejskega srečanja oktetov (pelo bo 37-krat po 8 mož) ne bo udeležil samo Slovenski oktet. Baje nima časa, ker poje ob istem času (za denar) v sosednji Kostanjevici. St. 24 (1403) - 10. junija 1976 Stran uredil: MARJAN BAUER DOLENJSKI LIST BELT, pomemben kooperant avtomobilske industrije in proizvajalec gradbenih strojev in opreme. Po mnogih težavah in nezavidljivem položaju, v katerem je bil „Belt" pred integracijo z mariborsko Tovarno avtomobilov, se je za belokranjske livarje in njihovo tovarno začel čas naglega razvoja in napredka. Od januarja 1974, odkar posluje kot tozd Tovarne avtomobilov Maribor, se je „Belt" toliko razvil, da pomeni eno od treh največjih delovnih organizacij v Beli krajini. Sodelovanje s TAM, ki je bilo takrat začrtano, je zelo uspešno in se vedno bolj poglablja. V livarskem obratu, ki je tehnično zelo dobro opremljen, proizvajajo odlitke iz sive litine za avtomobilsko, traktorsko, kompresorsko in elektroindustrijo. Najpomembnejši proizvodi livarne so zavorni bobni in zavorne čeljusti, ohišja kompresorjev ter statorjev za elektromotorje, bloki za motorje z vodnim hlajenjem ter vrsta drugih delov za avtomobile. V glavnem uporabljajo domač reprodukcijski material, da pa bi obdržali kvaliteto nekaterih izdelkov stalno, morajo del surovin še uvažati. „Belt" je tudi pomemben izvoznik, saj četrtino svojih izdelkov izvozi na evropski trg. Že deset let uspešno sodeluje z avtomobilsko industrijo Nemške demokratične republike, Čehoslo-vaške in ZAR. Visoka kvaliteta odlivkov so garancija za uspešno sodelovanje z omenjenimi deželami tudi v bodoče, zato v „Beltu" planirajo, da bodo do leta 1980 izvozili 35% svoje proizvodnje. V obratu mehanske obdelave del odlikov obdelajo, razen tega pa je ta obrat pomemben proizvajalec s širokom programom strojev za potrebe gradbeništva. Izmed teh je najpomembnejše vozilo za prevoz betona in ostalega gradbenega kosovnega in razsutega materia la - DUMPER 1500. Razer NOVIM DELOVNIM USPEHOM NAPROTI TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR TOZD BELT BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA 68340 ČRNOMELJ — JUGOSLAVIJA Telefon: 76-045, 76-140 • Telegram: »Belt« Črnomelj • Telex: 33745 yu belt • Račun: SDK Črnomelj 52110-601-13016 tega izdelujejo betonske mešalnike, stroje za obdelavo betonskih cevi, krožne žage, viseče odre in stroje za izdelavo betonskih blokov: VIBRO- STISKALNICE. V zadnjih nekaj mesecih so se zaloge izdelkov nekoliko povečale, vendar pričakujejo v kratkem normalizacijo stanja. Predvsem bodo zaloge zmanjšali s povečanim izvozom, pričakujejo pa tudi ustalitev domačega trga, ko med kupci ne bo več ,,pretirane previdnosti" pri nabavi. ■MS & BELT ČRNOMELJ o, e/i -v V-6 EXTRA DEL „BELTOVEGA" ŠIROKEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA 1 Prelomni premiki za boljše gospodarjenje so bili doseženi, ker jim je uspelo vse strokovne samoupravne organizirane in družbenopolitične organizirane subjektivne sile usmeriti v bitko za osvajanje kvalitetne proizvodnje s skupnim delom, v slogi, z medsebojnim zaupanjem in s podporo v akciji. Odtujenost delavcev v odločanju o nadaljnjem razvoju in o svojem delu, ki je v preteklosti imela tako velike posledice, je samo grenak spomin, saj se je z vrnitvijo sa- 4 mozavesti in zaupanja v lastne moči v celoti afirmiralo 22 samoupravnih delovnih skupin, katerih člani sestavljajo samoupravne organe temeljne organizacije združenega dela „Belt". MARKO KLINC LICITACIJA! INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN „KREMEN" NOVO MESTO razpisuje LICITACIJO, ki se začne 14. 6. 1976 ob 7. uri na Partizanski 12 (pri stadionu). Na prodaj bo OSEBNI AVTO FIAT 125 leto izdelave 1970, v voznem stanju, registriran do marca 1977 Izklicna cena 25.000,00 din. Prometni davek se zaračuna posebej. X DIJAŠKI DOM ČRNOMELJ O. ZUPANČIČA 7 •v razpisuje sprejem učencev, ki bodo v šolskem letu 1976/77 vpisani v črnomaljske šole in nimajo stalnega bivališča v Črnomlju. Prijavi je potrebno priložiti: — izpisek iz rojstne matične knjige — prepis zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o imovinskem stanju — zdravniško spričevalo Pismene prijave bo dom sprejemal do 10. julija 1976. POKLICNA OBLAČILNA ŠOLA V SEVNICI BO VPISOVALA v 1. razred šole za šolsko leto 1976/77 od ponedeljka 21. 6. do petka 25. 6. od 7. — 14. ure v pitami šole. Učenci morajo ob vpisu predložiti: 1. spričevalo o končani osnovni šoli 2. izpisek iz rojstne matične knjige 3. zdravniško potrdilo 4. izpolnjeno in z 2 din kolkovano tiskovino za vpis (obrazec 1,20) Seznam sprejetih učencev bo objavljen na šolski oglasni deski do 30. 6. 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE KASTELIC roj. ŠIMC z Vrha pri Pahi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in spremili pokojno na zadnji poti Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova France, Martin, hčerki Mimi z družinami ter Rozi z Mojco ZA HVA LA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica JOŽETA JANKOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti Prisrčna hvala zdravnikoma dr. Malavašiču in dr. Ladiki za dolgoletno zdravljenje, godbi in pevcem ter župniku za opravljeni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, hčerka Angelca, Jožica, sin Henrik z družinama in drugo sorodstvo ZA HVA LA Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob smrti naše nadvse drage in ljubljene mame, stare mame in sestre MARIJE HODNIK roj. Lakner iz Orehovca se iskreno zahvaljujemo, še posebej sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so sc poslovili od nje, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili k počitku v njen poslednji dom. Nadalje se zahvaljujemo dr. Frlanu za zdravniško pomoč, župniku za opravljeni obred in govor ter kostanjeviškim pevcem in vsem, ki so jo obiskovali med njeno boleznijo. Žalujoči: hčerka Mici z družino, sestra Pepca z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega brata in strica JOŽETA SMUKA iz Smolenje vasi 41 se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem in zi«n-cem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in napi izrekli sožalje. Posebna hvala trgovskemu podjetju „Dolenjka“ za darovane včnee. Hvala duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoče sestre: Francka, Micka, Pepca, Martina in Milena z družinami ZAHVALA Po težki in mučni bolezni nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi 'mož, oče, stric in stari oče JANEZ POVŠE upokojenec iz Dobravic K večnemu počitku smo ga spremili 1. junip 1976. Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje darovali pokojnemu prekrasne vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše sc zahvaljujemo tov. Jožetu Matkoviču in tov. Jožetu Mucu za poslovilne besede ob odprtem grobu organizacijam ZB, ZK, SZDL in RK Metlike, pevskemu zboru „Dušan Jereb“ iz Novega mesta, kolektivoma Belt iz Črnomlja in SGP Pionir iz Novega mesta. Žalujoči: žena Ana, sin Herman, hčerki Ivanka in Anica ter drugo sorodstvo ll|}a • tOlTAM Z* 11». & t».M p*** SHRTir CILJ Spet kresovanje D6lGQ3tl SG 116 pilStlJO prGtCIltfltl Tokrat v Mokronogu že četrtič — Presenečenja? V soboto, 26. junija, bo ob 20. uri na mokronoškem gradu že četrta kresna noč. Prizadevni prireditelji obetajo tradicionalno dober program in prijeten večer. Kot po navadi bo tudi tokrat prišel ljubljanski balet z vrsto svojih vrhunskih umetnikov. Na dosedanjih prireditvah so opazili, da je gledalcem zelo všeč magija kresne noči, kjer se v vrsti raznih veščin poskušajo mladi Pavšiči, tokrat pa naj bi nastopil tudi dr. Ivo Pavšič. V ljudskem pripovedovanju na Dolenjskem so še znane razne pripovedi o kresni noči: od govorice živali, ki jo naj bi bilo bojda mogoče slišati samo na to noč, čudodelni moči raznih rastlin, posebno praprotnega semena, ipd. Lik Krjavlja z obvezno kozico je še kako pripraven, da se razdere kakšna domača in tudi prerokuje, kako bo v hlevu, v hiši ali celo — našem gospodarstvu nasploh. Sevniški Seplan je že po navadi stalen gost za glasbeno spremljavo na plesnem odru. Na zadnjem pustnem karnevalu so pokazali, da so njihovi električarji energetsko neodvisni, kar je treba, se napaja po potrebi lahko tudi s hondami: Na isti večer naj bi v Trebnjem gostovala črnska plesna skupina. Mo-kronožani si-prizadevajo, da bi s kakšno točko presenetili po navadi številno občinstvo na gradu. Delegacija KS Trebnje zaskrbljena zaradi razmer v tozdu novomeškega Novolesa v kraju — Kakšen je srednjeročni načrt tega tozda? So delavci zavedeni? Vsi trije delegati trebanjske krajevne skupnosti, Ivo Rančigaj, 'Franc Polanko in Ignac Škoda, so na zadnji seji občinske skupščine konec maja ob poročilu o delu občinskega izvršnega sveta zahtevali odprte karte, kar zadeva prihodnost trebanjskega tozda Straškega Novolesa, ki izdeluje akrilne plošče in jih nekaj tudi že predeluje. Nekaj kritičnih besed o tem smo lani na tem mestu že zapisali. Vodstvu Novolesa to ni bilo po volji, stvari pa so, kot pove žalostna resničnost, še vedno neurejene. Od vsega začetka je treba razčistiti dostikrat prisoten očitek: „Češ, kaj gledati čez tovarniška vrata!“ Toda povezanost krajevne skupnosti z združenim delom je ustavno določilo! Delegati tudi niso več „sa-motni strelci", temveč zastopajo širša stališča, ki so prav gotovo naravnana v korist skupnosti. Delegat Rančigaj se je zavzemal za uresničitev sklepov 15. zasedanja trebanjske občinske skupščine, la je poenotila stališča delegatov in družbenopolitičnih organizacij občine glede tozda Novolesa v Trebnjem. Takrat je bil govor o zahtevi za primerjalno ekonomsko analizo o tem, kje se bolj splača predelovati akril - v Trebnjem ali Metliki. Kot trdi delegat Rančigaj, o tem še vedno ne vedo ničesar delavci niti delegati! TREBANJSKE MICE INVESTIRATI V NEKAJ, KAR NE GRE? Delegate motijo skladovnice akrilnih plošč v trebanjski tovarni. Čudijo se, kako je mogoče, da je banka odobrila posoji- lo, ko prodaja šepa. Delegati trebanjske krajevne skupnosti so ostro zastavili vprašanje glede tega, kako so se v kreditnem odboru ponašali predstavniki iz trebanjske občine. Posebno zanima delegate, kateri samoupravni organi v Novolesu so sprejemali odločitve o nameravani prestavitvi predelave v Metliko. TREBANJCI V BANKI PREGLASOVANI Trebanjce je Ljubljanska banka Novo mesto vprašala kot komitente, in ne kot družbenopolitično skupnost. Tu imajo samo en glas, to pa je premalo. Zato je banka namenila 9 milijonov za Metliko. Po zahtevi banke bi moral Novoles odgovoriti na vsako vprašanje Tre-banjcev. Slednji z odgovori niso zadovoljni, posebno zato, ker je govora o nekih „širših konceptih Novolesa1*. V Trebnjem menijo, da bi morali za rentabilnost svojega tozda obdržati izdelovanje svetlobnih kupol in svetlobnih trakov. Odločanje na Eamet je seveda težavno, zato i v Trebnjem radi čimprej videli srednjeročni načrt tega tozda. KAJ SO PRAVILA IGRE? Kaj bodo v Trebnjem v tozdu Novolesa delali, bi morali vedeti predvsem delavci tozda, je pribil sekretar komiteja ZK Tone Žibert. Po njegovem mnenju novomeška banka s posojilom prehiteva stvari. Zavzema se za jasno dogovarjanje, kjer morajo biti samoupravni organi tozda enakopraven partner. Zato sekretar Žibert ocenjuje dogovore z Novolesom le kot informacije, ne pa kot kakšen program, ki ga ni še nihče v Trebnjem videl. Kot je dejal delegat Polanko, je treba' tozdu v Trebnjem zagotoviti razvoj, ne pa životarjenje. Ali je res šlo tudi za izigravanje delavcev, bi morali ugotoviti pristojni družbenopolitični forumi. V osnutku novega zakona o združenem delu je marsikaj jasno glede družbenega načrtovanja in načrtovanja v tozd. Navsezadnje se z veliko naglico približujemo roku, ko bi morali biti nared srednjeročni načrti Ob takih skrivalnicah, vsaj kar se Novolesovega tozda v Trebnjem tiče, prav gotovo ni mogoče govoriti o samoupravnem načrtovanju, pa naj stoji predelava akrila kjerkoli! ALFRED ŽELEZNIK JDEALIST" V TREBNJEM „Idealista“, novi slovenski film, narejen po Cankarjevi povesti Martin Kačur, bodo predvajali v trebanjskem kinu nocoj ob 20. uri. Dopoldne bodo vrte- li dve predstavi za šolsko mladino. Za domače filme vlada vse večje zanimanje gledalcev. Tisti, ki so že gledali Cvetje v jeseni, bodo tudi v Idealistu prepoznali Mileno Zupančič. VSAK SE LAHKO ZNAJDE -Tudi kdor s trimom doslej ni seznanjen, se lahko seznani z vsemi potrebnimi vajami na kraju samem. Ilustracije na vsaki od tabel na 20 vežbališčih povedo vse. Na sliki: rekreator Smuc na enem od vežbališč. NOŠE KUPILA ŠOLA - Največja težava je, kako priti do ustreznih noš. Kdor se na to spozna, je kritičen ob vsaki malenkosti, ki odstopa od originala. Plav bi bilo, če bi bili bolj prizanesljivi, predvsem zato, ker skupine ne uživajo ustrezne družbene podpore. Ples vedno znova zbližuje Na mokronoški šoli premorejo že tri folklorne skupine — Velika iznajdljivost — Kritika ne sme rušiti Česar nimajo večji kraji, to ima Mokronog: kar tri folklorne skupine! Res se še niso tako uveljavile kot mnoge, ki so nastopile na zadnji reviji, vendar, če bi poznali razmere, v katerih delajo, bi še bolj cenili vnemo mladih plesalcev in njihove mentorice Lučke Dreža. Vseh narodnih plesov željnih šolarjev je 60. Razdeljeni so v tri skupine, od prvega razreda dalje. Naj mlajši se ubadajo z osnovami od ritmičnih vaj do pravih korakov. „Ljudje jih gledajo tako radi," pove z veseljem njihova mentorica, po drugi plati pa jih tarejo velike gmotne skrbi. Poznavalci narodnih plesov so namreč hudo kritični. Na mokronoški reviji je Lučka Dreža med gledalci v zadnji vrsti prepoznala enega največjih naših strokovnjakov za folkloro, tovariša Ravnikarja. Mokronožani so morali nastopiti prvi, pred znanimi skupinami doma in v svetu, fantje iz mokronoške skupine pa na svojih belokranjskih narodnih nošah niso premogli niti pravih pasov! „Da bi imeli prave čevlje, še pomisliti ne smemo. Imeli smo tako tremo, kot še nikoli," potoži Lučka. Belokranjske noše so jim sešili v nekdanjem Rogovem obratu. Starši so otrokom sami nabavili nekakšne gorenjske noše. Na večje nastope si Lučka s temi nošami ne upa, ker niso povsem originalne. Od občinske zveze kulturnih organizacij doslej še niso prejeli pomoči, ravno tako ne vedo, če bo kaj v bodoče! Še najbolj se je doslej odrezala šola, ki pa za te namene tudi nima posebnega denarja. Kako se je po vsem tem sploh zgodilo, da imajo toliko za folkloro navdušenih šolarjev? Lučka Dreža, hči upokojenega ravnatelja Videčnika, je že več let sanjala o folklorni skupini. Ko je hodila še v gimnazijo, je bila v kraju mladinska skupina, ki je nato razpadla. Takrat si je tudi zapomnila belokranjske plese. Privlači jo njihova liričnost. Tone Zidar, prizadeven kulturni delavec v kraju in občini, je Lučko prijavil na republiški seminar pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij. Iz Dolenjske sta bili na njem le ona in kolegica Novakova z Mime. To, kar je Lučko na tem seminaiju najbolj motilo, je bila neizenačenost slušateljev na seminarju. Preden so sploh osvojili kakšen ples, so tečajniki iz Gorenjske in drugod, kjer imajo tradicijo, že plesali naprej. Zato Lučka Dreža meni, da bi kazalo prirejati še posebne seminarje po območjih za vodje skupin, kjer bi se lahko bolje spoznali s posameznimi plesL V Mokronogu redno delajo z mladimi plesalci Vsaj enkrat na teden so imeli vaje z vsako skupino. Lučka ima še 27 ur redne učne obveznosti poleg dopolnilnega pouka. Višjo skupino je pripravljala za nastop v času porodniškega dopusta. a. Ž. Še: Nič več sužnji alkohola ČAST NAJSTAREJŠEMU - Novo trimsko stezo na Mirni, dolgo 2.600 metrov je v soboto svečano izročil namenu najstarejši član mirenskega Partizana (na sliki med rezanjem traku). DOLJNA NEMŠKA VAS: PROJEKT ZA DOM Gradbeni odbor, ki se prizadeva pripraviti vse potrebno za gradnjo doma družbenih orgafti-zacij v kraju, je pred nedavnim dosegel spet uspeh, ki p os ta vi j? možnost gradnje doma v boljšo luč. Projektivna služba TRIMA v Ljubljani sc je namreč obvezala izdelati projekt za novi dom. Sprva so nameravali povzeti izkušnje z gradnje takega doma v Beli krajini, vendar je odbor prišel do spoznanja, da se golo presajanje rešitev od drugod ne bi obneslo. POKAL ŽE DRUGIČ - Športniki KPD Dob že po navadi osvajajo najvišja priznanja v občinskem merilu na sindikalnih igrah in podobnih tekmovanjih. Tako je bilo tudi na tekmovanjih med mirenskimi kolektivi v čast krajevnemu prazniku. Na nedeljski slovesnosti jim je bil pokal krajevne skupnosti že drugič podeljen za ekipno zmago. POSTAJE ZA ZDRAVJE - Steza, ki vseskozi teče skoz prijeten gozd, le proti kraju zavije za nekaj korakov na piano, da je na dlani vsa Mirna, ima 20 postaj. Na sliki je ena z mnogimi napravami, ki jih nameravajo prizadevni graditelji še izpopolniti. ZA TA DENAR NE BI BILO NIKJER STEZE Celotni stroški izgradnje mirenske trimske steze znašajo samo 29.000 dinarjev. Pred leti je veljala izgradnja trimske steze v Begunjah nad 120.000 dinarjev, čeprav je Elan dal razno šport- no orodje zastonj. V gradnji mirenske proge je skritih 900 ur dela obsojencev z Doba, dosti materiala je bilo podarjenega ali nabavljenega po ugodni ceni. Seveda tudi ni manjkalo prostovoljnega dela članov TVD Partizan. Proga je bila odprta v soboto ob 17. uri, ob 15. uri pa so na njej še delali. V Dolenjskem listu št. 22 je bil na strani Trebanjske novice članek novinarja Alfreda Železnika. Vsebina izjave pod fotografijo Ignaca Smrekarja je za kolektiv kamnoloma Vrhpeč žaljiva in zlagana. Po njegovem so v vrhpeškem kamnolomu večina kronični pijanci Res čudno, da Nace še zdrži med nami čepi, kakor smo imenovani v njegovi izjavi. Škoda, da je tov. Smrekar ..pozabil" pripomniti, kako je vse do decembra 1975 marljivo prinašal vkamnolom žganje in ga tu delil, samo da si je potem lahko koga privoščiL Taka „dobra dela" so bila pri njem v navadi sedaj, ko abstinira, ker prej je imel ..ognjene vodke" še zase premalo. Taka je pač njegova ..šaljivo odrezava" narava, kot jo imenuje novinar Alfred Železnik. Tudi njega vabimo, da pride v vrhpeški kamnolom in se prepriča, koliko je resnice v njegovem sestavku pod imenom Ignaca Smrekarja. Močno potvorjena je tudi zadeva glede vabila za občinsko skupščino. Tudi boji se ga ne nihče, ker se ga nima za kaj, torej ni sledu o nikakršnem strahu in trepetu. Delavci kamnoloma Vrhpeč zahtevamo preklic zlaganih izjav, ki se nanašajo na nas, pa naj so le-te zrasle na ..zeljniku' kogarkoli. V nasprotnem primeru bomo stvar uredi- li s pomočjo sodnije. Kamnolom Vrhpeč, 3. 6. 1976 Sledijo podpisi delavcev kamnoloma Vrhpeč “Z nedeljskega pomladnega sprevoda po brežiških ulicah. Na pločnikih je udeležence povorke pričakalo več tisoč obiskovalcev razstave in drugih prireditev Hortikulture ‘76. (Foto: J. Teppey) Lagodnost le povečuje krizo Skromna gospodarska letina 1975 — Slabi časi in zasičen trg za izdelke lesne in tekstilne industrije — Zadrega v gradbeništvu — Nauk iz tega: krepitev panog z dolgoročno perspektivo — Z zeleno lučjo spodbujati povezovanje Gospodarska aktivnost v brežiški občini je lani doživljala krizo. Občutno se je zmanjšala reprodukcijska sposobnost gospodarstva, kar pomeni, da bo potreben podvojen napor za uresničevanje načrtov o hitrejšem razvoju občine. Analiza oddelka za gospodarstvo opozarja na značilno spreminjanje strukture ustvarjenega družbenega produkta v zadnjih treh letih. Delež industrije, kije prejšnja leta vedno naraščal, se je zmanjšal od 35 odst. v letu 1974 na 32 odst. v letu 1975. Upadanje je opaziti tudi v kmetijstvu in trgovini, medtem ko sta se gostinstvo in turizem po ustvarjenem dohodku prvič približala trgovini. Porast beleži tudi obrt, zlasti proizvodna. Krizo, v kateri se je znašla industrija, pripisujejo njenemu neugodnemu sestavu. V občini so zastopane predvsem lesna, tekstilna in gradbena stroka, ki so bile v Jugoslaviji nasploh najbolj prizadete. Zaradi prevelikih zmogljivosti in premajhne usmerjenosti v izvoz, zlasti v lesni in tekstilni stroki, je bil jugoslovanski trg preveč zasičen. Pri usmerjanju nadaljnjega razvoja bi torej kazalo krepiti panoge z dolgoročno perspektivo. To zahteva boljšo kadrovsko zasedenost in temeljito proučevanje. Za mnoge delovne organiza- NOVA TOVARNA - Danes teden na otvoritvi proizvodnih prostorov Dekorlesa, TOZD Lesnine iz Ljubljane. V njem bodo zaposlili 20 novih delavcev. Vrednost letne proizvodnje bo 25 milijonov din. Novo v Brežicah CVETJE VSEPOVSOD - Brežice so se v minulih dneh spremenile v prikupno in živahno mesto cvetja. Štiri dni zapovrstjo so se ustavljali v njem obiskovalci Brežiške pomladi od blizu in daleč. Največ jih je privabil nedeljski sprevod s cvetjem po ulicah, v katerem so sodelovali številni šolarji, taborniki, varovanci iz otroškega vrtca, folklorne skupine, društva, krajevne skupnosti in delovni kolektivi. Najmlajši so se zbrali pred osnovno šolo, kjer so risali na asfalt svoje najljubše cvetove in se tako tudi oni ustvarjalno vključili v Brežiško pomlad. MORIC DANON V DOMU JLA - Razstava intarzij zagrebškega gledališkega delavca, literata in likovnega ustvarjalca vzbuja pri obiskovalcih precej zanimanja. Otvoritev je prijetno dopolnil nastop gledaliških delavcev Komedije iz Zagreba. Mo-ric Danon - Zika se je tokrat predstavil občinstvu s ciklusom „Lepti- KMET1JSTVO V SOLI? - Kmečka mladina se premalo odloča za obiskovanje kmetijskih šol in tečajev, zato v Brežicah priporočajo poklicnim usmerjevalcem v osnovnih šolah in delavcem v kooperacijskih enotah kmetijskih delovnih organizacij, naj jim prikažejo potrebo po tovrstnem izobraževanju, brez katerega ni sodobnega kmetijstva. Morda bi na podeželju lahko vpeljali pouk iz kmetijstva celo kot neobvezen predmet in tako dovoli zgodaj vzbudili zanimanje mladih za širjenje strokovnega obzorja. Casi, ko je bilo dovolj to, kar so znali starši in stari starši, so minili in kmet mora vsak dan več vedeti. MIZARJI SO SLAVILI - V Dobovi so minuli teden odprli nove prostore Dekorlesa. Z dograditvijo tega obrata se začenja za kolektiv novo obdobje, saj bodo poslej delali v sodobnih prostorih in tako laže dopolnili proizvodni program ljubljanske Lesnine pri izdelovanju maloserijskega pohištva ter individualne opreme. cije v občini je značilno, da lagodno planirajo, tako da celo ob sorazmerno slabi konjunkturi še vedno presegajo sprejete načrte. Kritično oceno tega bo gotovo izrekla tudi občinska skupščina in zahtevala več ambicioznosti pri planiranju. Razmisliti je potrebno tudi ob ugotovitvi, da niti ena industrijska delovna organizacija ni dosegla republiškega dohodka na zaposlenega v tej panogi. V kmetijstvu ga je presegel Slovin, kar pa gre predvsem na račun trgovine. V gradbeništvu velja to za Region, v trgovini za Dinos, v obrti za Livarstvo, v kmetijstvu pa še za Veterinarski zavod. Premalo za modernizacijo Pri naložbah še na repu Z lanskimi gospodarskimi investicijami v Brežicah niso zadovoljni V primerjavi z letom 1974 so se povečale komaj za 32 odst. Skupna vsota znaša 130 milijonov dinarjev, od česar moramo odšteti skoraj polovico za tovarno silikatne opeke Salonita Anhovo. Nove proizvodne kapacitete je lani zgradila Jutranjka - TOZD Orlica, Agraria je povečala plantažne nasade sadnega drevja in razširila rastlinjake, Slovin je dokončal predelovalni obrat v Sentlenartu, Prevoz je izpopolnil vozni park, Dekorles pa je zgradil nov obrat. Pri naložbah v gospodarstvu, pogrešajo hitrejšo modernizacijo proizvodnje z uvajanjem novih postopkov in novih programov, da bi tako laže dohitevali delovne organizacije v razvitejših regijah. Napredek prinaša samo boljša strokovna zasedba, kajti brez sposobnih načrtovalcev in organizatorjev proizvodnje se bodo razdalje, ki ločijo Brežice od razvitih, samo še povečevale. Pri kreditiranju naj bi zato imele vse ugodnosti tiste delovne organizacije, ki obetajo večji učinek ob enakih naložbah in ki inudo dolgoročno perspektivo. Investicijska dejavnost na področju negospodarstva je prinesla lani precej novega v šolstvu, zdravstvu in stanovanjski graditvi. Na Bizeljskem so dokončali novo osnovno šolo za 10 milijonov dinarjev, v Brežicah so obnovili bolnišnico za 6 milijonov in zgradili telovadnico pri gimnaziji za. 6 milijonov. V stanovanja so vložili 13 milijonov dinarjev. Skupna vsota negospodarskih investicij je dosegla 30 milijonov, kar pomeni štirikratno povečanje v primerjavi z letom dni prej. Napredeic je razveseljiv. J.T. „MLAD1 V MAJU“ - Pod tem naslovom je posavska mladina izdala skupno glasilo v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne predsednika Tita. Glasilo vsebuje literarne sestavke mladih in izraža hkrati povezanost mladine v posavskih občinah. Druži jo mnogo skupnih vezi, med katerimi so tudi delovne Številke razkrijejo marsikaj Komunisti so preslabo zastopani v organih družbenopolitičnih organizacij, v samoupravnih organih tozdov, v delegacijah skupščine, v krajevnih skupnostih — še vedno vrzeli pri sprejemanju novih članov ZK Kdor vstopi v Zvezo komunistov, ne more pričakovati počitka v senci, stran od družbenih dogajanj. Okolica kmalu pokaže nanj kot na slab zgled, na komunista, ki je član organizacije samo kot številka. Iz analize aktivnosti komunistov v krški občini pa se lahko prepričamo, da kar 40 odstotkov članov ne opravlja nobene odgovorne funkcije. To velja tudi za večino komunistov, sprejetih v organizacijo v zadnjih petih letih. Zaradi tega si v Krškem kritično zastavljajo vprašanje meril pri sprejemanju v vrste ZK. Ka- tero dejavnost so sploh ocenjevali? Ali niso že na začetku kršili statutarnih in programskih načel Zveze komunistov o aktivnosti in vlogi slehernega člana v svojem okolju? Vse te ugotovitve nalagajo osnovnim organizacijam boljše spremljanje aktivnosti članov. To pomeni obravnavanje konkretnih primerov in spodbujanje tistih, ki so voljni delati, pa se niso znali vključiti v nobeno dejavnost. Podatki iz analize kažejo nadalje skromno angažiranost članov v konferencah in drugih organih Socialistične zveze, v Pridobitev za Senovo V novem obratu družbene prehrane lahko pripravijo 1200 toplih malic - Akcija treh kolektivov Senovska krajevna skupnost oziroma zaposleni v njenem gospodarstvu se od minule srede ponašajo še z eno pomembno novostjo. Delavka v tamkajšnji TOZD „Lisca“ Marija Fila je 2. junija prerezala trak pred vhodom v nov obrat družbene prehrane in ga tako simbolično izročila namenu. O potrebi gradnje takega objekta je senovsko združeno delo razmišljalo dalj časa, zanjo pa se je odločilo lani, ko so novembra zasadili prve lopate. Denar so zbrale delovne organizacije „Lisce“, ,,Metalne" in ,.Rudnika , , prispevki, ki so sorazmerni številu pri njih zaposlenih in ki jih je vsega skupaj okoli 1300. Obrat družbene prehrane je veljal z opremo vred 320 milijonov starih dinarjev in ga je v dogovorjenem roku zgradilo „GIP Beton” iz Zagorja. V njem je sodobna kuhinja, ki lahko vsak dan pripravi okoli 1200 toplih malic, v njej pa bodo kuhali tudi kosila. Ker je poslopje prizidek delovnim prostorom „Lisce“, so za tamkaj zaposlene uredili tudi jedilnico, v druga dva kolektiva pa bodo obroke vozili Predstavniki vseh treh kolektivov soinvestitorjev so se domenili, da bo obrat samostojna ekonomska enota s skupnim organom upravljanja, v katerega so izvolili po tri delegate iz vsake delovne organizacije. V njem so zaposlili 12 delavcev, med njimi šest kvalificiranih, ki se bodo trudili, da bodo vsi z njihovo prehrano kar najbolj zadovoljni Ekonomska cena malice je enajst, kosila pa 22 novih dinarjev, seveda pa bodo vsi člani organizacij investitoric, deležni znatnega regresa. Pomembno je tudi to, da organizatorji družbene prehrane že dobivajo prošnje zaposlenih v se-novskih negospodarskih dejavnostih, ki bi se seveda radi posluževali njihovih uslug. Kot so nam povedali, prošnjam ne bodo odrekli. Ž. ŠEBEK Nova priložnost Prebivalci krške občine imajo znova priložnost pokazati svojo humanost, saj bo med 15. in 18. junijem potekala letošnja prva krvodajalska akcija. Po številu prebivalstva naj bi tudi tokrat poskusili zagotoviti tolikšno število prostovoljnih krvodajalcev, da bi izpolnili število 1238 odvzemov. Številka v minulih letih ni bila prevelika, saj je organizatorjem akcije, koordinacijskemu odboru za krvodajalstvo, ki ga sestavljajo predstavniki Rdečega križa, SZDL in sindikata, vedno uspelo, da so jo precej presegli, lani že celo za 366 odvzemov. Kljub temu so sc organizatorji potrudili in zastavili vse sile, da letos ne bi ostali pri tej številki, marveč bi jo znova presegli. Junijska akcija bo potekala po naslednjem načrtu odvzemov krvi: 15. VI. Senovo - v osnovni šoli, od 6. do 15. ure 16. VI. Brestanica — v Elektrarni, od 6. do 15. ure 17. VI. Kostanjevica - v Zdravstvenem domu, od 7. do 14. ure 18. VI. Krško — v tovarni „Djuro Salaj“, od 5. do 15. ure. Združenjih borcev NOV, čeravno prav v ZB posamezniki zelo pridno delajo, pa niso člani ZK. To kaže na pomanjkljivosti pri sprejemanju v ZK, ki je bilo usmerjeno pretežno na mlade proizvajalce. Slika dejavnosti komunistov v organih sindikata ni dosti boljša, saj je v sindikalnih organih zastopanih sorazmerno malo komunistov. To spet opozarja na vrzeli pri sprejemanju v vrste ZK. Med sindikalnimi delavci je gotovo precej takih, ki so zreli za Zvezo komunistov. Premalo komunistov opažajo predvsem v izvršilnih organih družbenih organizacij in društev, v delegacijah zborov občinske skupščine, v organih krajevnih skupnosti, pa tudi v samoupravnih organih združenega dela. Marsikaj bo torej treba popraviti in začeti od primera do primera. S sobotne svečanosti ob otvoritvi plinsko-pame elektrarne v Brestanici. (Foto: Jožica Teppey) ■■'■k -V -.--M' • ■ PRIJATELJI V HUDEM IN DOBREM - Potniki vlaka bratstva in enotnosti, ki se je v soboto za uro ustavil v Krškem, so doživeli prisrčen sprejem. Z manifestacije prijateljstva na krški železniški postaji so poslali udeleženci pozdravno pismo predsedniku Titu. (Foto: J. Teppey) Krške novice 21 ODUClJ - Na nedavni slavnostni seji občinskega odbora prostovoljcev, borcev za severno meio 1918-1919, je predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc izročil 21 članom zlata odličja generala Maistra. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV! POBUDA SREDNJEŠOLCEV -Dijaki krškega Srednješolskega centra imajo v načrtu skupaj s svojimi profesorji za jutri pohod v Dobravo pri Brežicah, do groba prvih krških borcev. Tjakaj bodo krenili iz spominskega parka pred krško osnovno šolo Jurija Dalmatina, da bi se poklonili spominu na prvo slovensko oboroženo skupino, ki je padla pod nemškimi streli pred 35 leti Na pohodu bodo sodelovali vsi dijaki, pndružila pa naj bi se jim tudi druga mladina. SE EN GOST - Minuli petek je krška Galerija odprla vrata akademskemu kiparju Janezu Boljki. V kulturnem programu, ki so ga pripravili za otvoritev, so nastopili tenorist Mitja Gregorač, violinist Tomaž Lorenz in kitarist Primož Sobaa IGRE SE NADALJUJEJO - Tradicionalne občinske delavske športne igre se ta mesec nadaljujejo v hitrem tempu, saj se bo zvrstilo kar po pet disciplin v moški in ženski konkurenci Doslej so ekipe tekmevale že v šahu, krosu in rokometu, jutri in pojutrišnjem bodo v streljanju, v ponedeljek pa še v lahki atletiki .•laj več tekmovalcev bo v streljanju z zračno puško, najmanj ekip pa je prijavilo sodelovanje v rokometu. BREŽIŠKE VESTI Mladinska organizacija v Šentjanžu ve, kaj hoče - Delajo v predvojni podrtiji V Šentjanžu je amaterska odrska beseda še zelo čislana, predano jo gojijo mladi. Vso letošnjo zimo so z veliko vnemo študirali igro Pere Budaka „Metež“. To je bil sestavni del načrta šentjanških mladincev, ki želijo prispevati denar od vstopnine za dostojno kulturno dvorano. Žalostno, toda resnično - marsikje so bili razočarani, posebno v Sevnici, kjer si je predstavo „hiibcev“ ogledalo le malo gledalcev. Letošnje delovne akcije šentjan-ške mladinske organizacije niso moda. Že lani so opravili več prostovoljnem dela v gozdu, kjer so od brežiškega Gozdnega gospodarstva kupili les za ostrešje. Predračun preureditve in dozidave betežnega prosvetnega doma znaša nad 450.000 dinarjev. Ko smo jih obiskali zadnjo nedeljo v maju, so delali že četrto nedeljo zapored. Poudariti moramo, da pridno primejo za kakršnokoli delo mladi delavci, vajenci, dijaki ali ^Jšču že ob pol seleohSCep?av naj bi ga odRrli '- uri. I Si va^eiPr'£an sem> da bodo v na-Lasn' udje 80 do 100-odstotno linia n? .Za ?arr|oprispevek. Vsak I boli« °ke 'n vsak si misli, da je I Šola ’vCv-neJe ’? lažJe> če se otrok svetu “ . 0cevju kot drugod po I > le povedal tovariš Mirko koPrav invalid od leta 1966, »ienf ^vtu med varje-Miit ^Znesl° cisterno, je ha ® ^belfak vedrega du-dhUv svoj*n močeh pa se krala ^Va tu^i za napredek piimc)n občine- (Foto: T- 'n dodal a svetu vpi-V- so. s šolanjem po stanovar .str°ški zaradi hrane, “»el rwa in prevoza. Sam je v Muhli “^oka, ki sta študirala -zdaJ Paima J------------------ »o šoli ■ h?er> ki hodi D KL' doma še v osnov-dan re- -ma nri... —“k* ji in go-tjmi dn, • • skupaj z nekate-?A ®mi otroki, naj glasujejo UPf® [e'enduJ® zjutraj, na da iraa" o^,1?°d'1? P°.vasi 1 ag« m0111: vcfl, jdalj* lllll'lnillll|l|||||,ll|l,,|,|,||||llll|l,ll|lll|,l||,|,||||,l|,|||,l,|||||||,|||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||l||||||l||l||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H|||||||!||||,||||Mli||||||,l|,||||,|,|||||||l|||||||l|||l||||l|||,|||||||||||||,ll|,l||||,ln H-a ,žalS lili ^ Ut* rO& V rlja1,1 iH Prišel dn , Je’ da ^ Pred v°jn° *a Studi' •tje. gimnazije, vendar fen. iv'* J" posebno navdu-»ekojč ° , 9erman Kotar mi je ker S(,/^=5; so p ključev v glavo, Prišla Poreden. Potem je iahko v ina' Govorili so, da bo ?o vDit,, mi'aziji le tisti, kdor se lansko J 9* V^>se Prayi v itali- 0t8ani7w' st'čno mladinsko 0 mi je prišlo rav- JinT-lit, dnas®m izst°P'L zdai.P? idalj j moramo omogočiti, -m i.:Je mogoče, študij doma ako so 23 študij sposobni Oteci Jma°j možnosti, da bi Na v„ -v slabo-družbo." rt^ovorif? kaJ si še želi, je ■ Star« Asfalt od naše vasi •»vaiid,,, cerkve. Bi se lahko z Peljal tia ly.Vozičkom včasili za-1 > se n;.,’ J5r >b°g roko ven mo-pravi do gostilne." J. PRIMC Mladi člani RK v bloku v Kidričevi ulici v Kočevju so pred kratkim organizirali predvajanje zdravstve-noprosvetnih filmov za otroke iz vse Kidričeve ulice. Uspešni so bili tudi pri nedavni akciji zbiranja papiija za človekoljubne namene, saj so ga samo v svojem bloku zbrali okoli 300 kg. (Foto: Primc) Veliko asfalta tudi za naše ceste Vendar moramo biti pozorni, da ne bomo spet odrinjeni Priprave za vpis posojila za posodabljanje cest potekajo tudi v kočevski občini. Po sedanjem predlogu naj bi za boljše ceste in večjo varnost na njih vpisal vsak zaposleni občan posojilo v višini najmanj pol enega mesečnega osebnega dohodka. To pomeni, da bi v kočevski občini vpisali 8,832.000 din posojila. Seveda bo dobil vsak, kdor bo posojilo vpisal, denar kasneje z obrestmi vred vrnjen. O podrobnostih v zvezi z vpisom posojila vas bomo še obveščali. Če bo akcija za vpis posojila uspešno potekla, bo lahko v celoti uresničnen srednjeročni načrt o vzdrževanju in izgradnji magistralnih ter regionalnih cest za obdobje 1976—1980, ki predvideva, da bo imela vsaka občina posodobljenih najmanj polovico regionalnih cest, občina Kočevje pa ima danes posodobljenih le 8,3 odstotka teh cest. V občini Kočevje bodo do leta 1980 posodobljene naslednje ceste oziroma odseki: Ko-čevje-Stari Log-Smuka v dolžini 18,65 km, kar bo veljalo 33,500.000 din; Livold-Mozelj-Brezovica v dolžini 12,40 km, vrednost 15,300.000 din; Dol-Slavski Laz 2 km, vrednost 2,400.000 din, Bosljiva Loka-Osilnica 3 km in vrednost 4,000.000 din ter skozi Srednjo vas in Travo v dolžini 2 km, v vrednosti 2,400.000 din. Razen tega bo okrepljene še 5,7 km ceste Žlebič-Livold v vrednosti 8 milijonov. Po posodobitvi vseh teh cest bo v občini Kočevje asfaltiranih 53,5 odstotka regionalnih cest. To bo sicer velik napredek, vendar bomo kljub temu še zelo zaostali za povprečjem republike, ki je že lani imela posodobljenih 59,5 odstotka vseh regionalnih cest. Kljub tem lepim načrtom pa bo morala občinska skupščina odločneje zahtevati, da kočevska občina pri posodabljanju cest ne bo zapostavljena, oziro- ma da ne bodo odrinili vseh del na njenem območju v leti 1979 in 1980. Ta bojazen je namreč upravičena, saj po nekaterih podatkih, ki smo jih brali (na primer v reviji Avto), letos ni predvideno, da bi na Kočevskem posodobili kakšen cestni odsek. Tako odrinjanje bi namreč lahko imelo za posledico, da bi zaradi podražitev del na drugih odsekih za ceste v kočevski občini zmanjkalo denaija. J. PRIMC Vsako leto proslavimo dan mladosti v Taborski steni nad Čabranko v kočevski občini. Tu se je proti koncu aprila 1942 naselil štab Kočevskega bataljona s komandantom Bojanom Polakom-Stjenkom in komisarjem profesorjem Antejem Novakom. Tu je zatem deloval štab odreda in nekaj časa štab III. grupe odredov z dr. Alešem Beblerjem, ki je bil tudi namestnik komandanta Glavnega štaba NOV in POS ter član CK KPS. Po izdajstvu so Italijani 24. julija 1942 priredili velik napad na Taborsko steno. Izurjena predhodnica z veščim vodičem domačinom je zarana presenetila stražarja Tineta Obra-noviča iz Slavskega laza ter ga pobila. Ob njem so Italijani ubili tudi pionirja devetletnega Vinka Kalčiča in trinajstletnega Jakca Turka, oba iz Belice. Dečka sta bila tu, pri partizanih, od 21. julija, in ne mesec dni, kakor je zmotno navedeno celo v nekaterih berilih, ki jih uporabljajo na šolah. Razplamtel se je boj, ki je trajal 12 ur. V njem so padli še: bataljonski intendant Slavko Konci-lija-Aleks iz Celja, učitelj Lado Vrtačnik iz Loškega potoka, borec France Krže iz Loškega potoka, Feliks Lah-Laufar iz Notranjske, glavni junak te bitke, komandir zaščitne čete Franc Bombač-Matjaž pa je bil smrtno ranjen. Že po prvem strelu sovražnikov so ušli iz pečine bataljonski komandant Franc Bombač-Zorko, ki je zdaj v Postojni, Franjo Kres-Karo, ki je zdaj v Mariboru, ter Franc Žnidaršič-Živko, preostali pa so se pod večer med strašnim lx>jem in ognjem iz metalcev plamena skrili v notranjo votlino in se rešili Preživeli so: Nežka in Ivanka Mule iz Pudoba, Tone Hočevar iz Kočevja, Franc Mihelič iz Novega kota, kmet Jože Jakšič s Hriba pri Fari,-ki je bil 23. julija na Čačiču ranjen, šolski upravitelj iz osnovne šole Vas-FaraEdo Mihelič in terenec Jože Zakrajšek iz Kočevske Reke, ki ni šel za tovariši na sleme, pač pa se jc spustil prek S šolarji do bunkerja „Pripovedovala sem jim o bratu Jožetu Šešku" Hvala za darovano kri ^ed najboljši uspeh Poročali smo že, kateri krvodajalci iz Kočevja in bližrye okolice so letos prejeli priznanja za darovano kri. Tokrat objavljamo prejemnike znakov iz območja ostalih krajevnih organizacij RK. KOČEVSKA REKA: znak za 15-krat darovano kri so prejeli: Emil Padovec; za 10-krat darovano kri: Danica Abram, Ivan Knavs in Franc Skender; za 5-krat darovano kri: Ljudmila Školč in Amalija Lampe. STARA CERKEV: znak za 20-krat darovano kri so prejeli: Ivana Mohar, Jožefa Samec, Matevž Erjavec, Franc Jakša; za 15-krat darovano kri: Štefka Hočevar, Janez Knavs, Dušan Vidmar, Ivan Ješelnik, Vlado Muhvič, Andrej Hočevar in Cilka Koncilja; za 10-krat darovano kri: Marija Erjavec, Miroslav Troha, Jože Bončina, Cveto Miler, Anton Žagar, Anton Žuk, Tone Šercer, Franc Žnidaršič, Danijel Puc, Vida Troha in Stane Rački; za 5-krat darovano kri: Marija Hudorovič, Alojz Vlašič, Cveto Lipovac, Vojko Puc, Alojz Lesar, Milena Soinrak, Milena Hočevar, Franjo Bajo, Franc Čampa, Janez Vidervol, Rudi Šti-mec, Jože Miholič, Karel Dulmin in Franc Jazbinšek. VIMOLJ: za 10-krat darovano kri: Katica Tkalčič in za 5-krat darovano kri Boris Pavlič. SPODNJI LOG: za 5-krat darovano kri: Marija Ficko. MOZELJ: za 15-krat darovano kri je prejel znak Jože Jureč, za 10-krat darovano kri Olga Naglič in za 5-krat darovano kri Franc Kordiš. KOPRIVNIK: za 15-krat darovano kri je prejel znak Rudi Kozole. VAS-FARA: za 15-krat darovano kri je prejel znak Anton Sega, za 5-krat darovano kri pa Majda Kolenc. STARI LOG: za 15-krat darovano kri Valentin Goričanec, za 5-krat darovano kri Slava Pršle. OSILNICA: za 5-krat darovano kri Genica Muhvič. ČRNI POTOK: za 15-krat darovano kri Alojz Ahčin in za 5-krat darovano kri Alojz Vidrih. Za dan mladosti sem z učitelji in učenci posebne osnovne šole Kočevje obiskala Konca vas pri Stari cerkvi, kjer so 28. aprila 1942 ujeli v bunkerju mojega brata, takratnega okrajnega sekretarja KPS, narodnega heroja profesorja Jožeta Seška. Učenci so izvedli kulturni program z recitacijami in petjem, zaplesali pa so tudi kolo. Otroci so napravili name nepozaben vtis. Že lani, ko me je učiteljica Nada Papeževa prosila, da bi v njenem razredu pripovedovala učencem o bratu Jožetu, so me otroci poslušali z velikim zanimanjem in me marsikaj vprašali Ko sem jim povedala, da je brata izdala neka ženska, so bili zelo ogorčeni. Že takrat sem opazila, da so ti otroci čustveni in disciplinirani, kar je prav gotovo tudi zasluga tovarišice Papeževe, ki resnično lepo ravna z njimi. Po ogledu bunkerja me je neki učenec vprašal: ..Tovarišica, ali Jožeta Šeška ni bilo strah v bunkerju? “ Odgovorila sem mu, da ne, ker ni bil sam, in otrok se jc pomiril. Pod spominsko ploščo so šolarji položili lep šopek rdečih nageljnov. Šopek cvetja in glasilo „Našglas“ so dali tudi meni. „Našglas“ je posvečen 100-letnici rojstva Ivana Cankarja in 35-Ietnici ustanovitve OF. Še isti dan sem ga prebrala z velikim zanimanjem, kajti učenci so se potrudili in lepo napisali. Te vrstice sem napisala predvsem zato, ker sem videla, da se tudi otro- ci, ki so prizadeti in žive v neurejenih družinskih razmerah, pridno učijo in jih sposobno in prizadevno učno osebje lahko veliko naučL To je primer na posebni šoli v Kočevju. Zato zaslužijo priznanje vse učiteljice na tej šoli, ki se resnično trudijo, da bi učenci prišli do primernega poklica. GIZELA ŠEŠKO KOČEVJE brezna, kjer je bila ob steni iztegnjena bukev in ostrv, po kateri so plezali partizani gor in dol, da so si skrajšali pot v štab. Pri raziskovanju dogodka mi je nekdo zatrjeval, da je moral biti med njimi še en tovariš, toda kaj več o tem mi še ni uspelo zvedeti. V spomin na ta dogodek, padle tovariše in pionirja Jakca in Vinka vsako leto ob dnevu mladosti pripovedujejo partizani mladim o trpki usodi partizanov v neizmernem boju za svobodo. Letošnja govornika sta bila rezervni podpolkovnik Janko Mehle, ki je bil tedaj komisar druge čete Kočevskega bataljona, in Franc Mihelič, ki je preživel to žaloigro. -Res, da se spomini posameznikov v nekaterih podrobnostih križajo, toda vsako leto zvemo še kakšen neznan drobec o tej resnici, ki ji s spoštovanjem in bolečino v srcu znova in znova radi prisluhnemo. S proslavami v Taborski steni sta začeli Zveza borcev Papeži in osnovna šola Osilnica. Zadnja leta pa nadaljuje tradicijo osnovna šola Vas-Fara. Pri tem imamo veliko podporo posestva Snežnik in njegovega direktorja Maksa Šteblaja, ki nam nudita vso moralno in materialno pomoč pri ohranjevanju in obujanju tradicij NOB na tem svetem -partizanskem mestu. Letošnja proslava je bila ena najlepših, Taborska stena in njena okolica pa sta bili prvič v zgodovini tudi ozvočeni Poleg razumevanja posestva Snežnik se je za priprave zavzela tudi organizacija ZB Kočevska Reka s predsednikom Alojzom Kovačičem-Sinetom, ki nam je povedal, da mu je med vsemi največ pomagal Rajko Dolinar. Na razpotjih in ob stezi v Taborsko steno so plapolale zastave. Iz zvočnikov smo slišali partizanske pesmi. Člani kolektiva Snežnik so poskrbeli za postrežbo. Vsem iskrena hvala. Proslave se je udeležilo okoli 350 mladih ter borcev in aktivistov minule osvobodilne vojne, med njimi tudi častni občan Milan Škerlavaj-Petrač, tedanji vodja CT KPS, predstavniki družbeno-političnih organizacij in skupščine občine Kočevje, narodni heroji Jože Boldan-Silni in Franc Avbelj-Lojko, general Ivan Lokovšek-Jan, narodna horoja in generala Andrej Cetinski-Lev in Jože Ožbolt, vojni ataše SFRJ v DDR Drago Ožbolt Po lepem in uspelem programu osnovnih šol Vas, Osilnica, Trava, Podpreska in Kočevska Reka je predsednik ZSM občine Kočevje Rudi Orel spregovoril pionirjem, ki so bili na tem svečanem mestu, v votlini Taborske stene, sprejeti v ZSM, na kar so vsi udeleženci pro-, slave polagali spominske kamne na piramido, kjer še zdaj počivata pionirčka Jakec in Vinko. -t Mladina z zanimanjem posluša pripovedovanje narodnega heroja Franca Avblja-Lojka, ko ob Taborski steni obuja spomine na trpke, a junaške dni iz osvobodilnega boja. (Foto: Tone Ožbolt) Bliža se lovčevo stoletje Zmrznjeni volk in oživela ustreljena lisica 0vcaVfj'v° stoletje se izteka. Štiriindevetdeset dobrih in slabih let 'V'eVj.| *°n® Strleta, častnega člana lovskega društva Mala gora pri vlgav • ^ > žaumaknilo vpreteklost. Rodil se je 16. junija 1882 8ta ime/P” Starem trgu na Notranjskem. Oče Andrej in mati Pepa nt ltlaJ*len grunt, par volov in kravico, da sta preživljala Oče r°k’ ^Ve Ukleti in pet fantov. VA?dreJ P bil logar in lovski „Ko sem bil star osemnajst let, jc E1* ‘O slu*hr, l, -i »..j: oče izprosil princa, da sta me vzela v službo za lovskega čuvaja. Ulrih in Herman sta bila brata. Napotila sta me na sodnijo, kjer sem moral priseči, da bom pošteno in vestno opravljal službo. Vse življenje sem bil zvest prisegi in pravičen lovec, obenem pa sem skrbel tudi za varstvo narave in njenih lepot. Imel sem dobro službo in lepo plačo. Vsak mesec sem prejel osemnajst goldinarjev. To jc bilo za začetek veliko, saj sem za ta denar in celo samo za 16 goldinarjev že lahko kupil dobro kravo. Službovati sem začel v Leskovi dolini. Pozneje sem bil premeščen na Stare ogelnice in nazadnje v Jur- jevo dolino, zakaj princ ni dopuščal, da bi bili njegovi ljudje predolgo na istem mestu, da se ne bi preveč navezali na ljudi in jim začeli gledati skozi prste. Pri princih snežniškega gradu sem služboval 19 let. Hudo mi je bilo, ko so me poklicali v vojsko in me poslali na italijansko fronto. V snežniških revirjih so bili medvedi, gamsi, veliko srnjadi, zajcev, petelinov in volkov, jelenov pa ni bilo. Dobro se spominjam, ko je nekoč prihitel moj rajnki oče z vestjo, da bodo naselili tudi jelene. In res so pripeljali tri pare jelenov. Izpustili smo jih v obor v Leskovi dolini. Pri- Volk ni nikdar prestopil lapne. Pridirjal je do njih, se ustavil, razgledal, in tudi če ni med tem padel strel nanj, je stekel nazaj. Enkrat smo tako od šestih obkroženih ustrelili kar pet volkov. Zelo rad sem volkove čakal na visoki lovski preži. Nekoč v februarju, ko so se parili, sem jim pred prežo nastavil psa, sam pa sem šel čakat gor. Slišal sem jih tuliti v bližini. Okoli polnoči sem v snežni mesečini l Anton,0 f^bo je spravil tudi sinu Služi,,' k° mu > bilo osemnajst e^Drin snežniški graščini in ta -,ate£a a «Tn' dh ^ ved’® vedno zdravega, čile-z n.^a. '.ovca sem obiskal v lov^om c°, n.‘m herojem Jožetom Stri dni*- iem> je starešina Mala Anton b\, £ sna* a mizo in kadil pipo. siti ^ kinu3 oblečen, pokrit pa z ^ *°ra, ki ga krasita lov-»h ^°sten Saitis°v čop. Je še vedno ta,|% kot i;‘h ■ ^ vsaj dvajset let 'islt l tc in Vma’ l'°llval'l se je, da v«4,i ^ o{!i u° berc najdrobnejši '•»L Marsikaj nama je po- lo n peljali so jih od nekje daleč, iz ene 3-ogrski Pleme je _bilo dobro. Naglo so se izmed tedanjih avstro-ogrskih dežel. množili. To je bilo jelenov! Pa kakšnih! Lovci čuvaji smo vsako leto dobili za odstrel po enega srnjaka. Zajce pa roparice smo imeli prosto, ostalo divjad pa sta lovila princa in njuni prijatelji. Postrelil sem dosti volkov in za največji voz lisic. Volkove smo čakali, zalezovali in prirejali skupne love nanje s pomočjo lapen. Lapne, to je dolga vrvica, na kateri so obešene raznobarvne krpicc. Vsak lovec je nosil s seboj po ene lapne. Ko smo volkove obslcdili, smo okoli revirja napeli lapne, se postavili na štante, nekaj gonjačev pa jc šlo poganjat. Anton Strle, fotografiran aprila 1976. (Foto: T. Ožbolt) zagledal enega, ki se je bližal psu. Že ga je mislil zgrabiti, ko sem ga ustrelil, a ni padel V nabojih sem imel šibre-volčjake. Vedel sem, da nisem zgrešil. Po lestvi sem se spustil s preže in šel na sled. Našel sem tudi nekaj volčjih dlačic. Počasi sem šel po volčji sledi, z napeto puško. Mesec je svetil, da je bilo videti, kakor po dnevi. Vidim kapljico krvi tu, kapljico tam in mislil sem, da volk ne more biti daleč. In res! Dospel sem pod košato hojo in tam našel volčje ležišče, volka pa nikjer. Na ležišču v snegu sem videl krvavo sled. „Osel“, sem si rekel, „zakaj nisem počakal, da bi volk izkrvavel, zdaj pa sem ga pregnal iz ležišča, kjer bi sc umiril!" Vrnil sem se na prežo in čakal, čakal. Že sem čisto otrpnil od mraza, ko so me od doma prišli iskat, da ne bi zmrznil Bil sem že kot leden mož. Toda naslednje jutro me je kljub vsemu ugovarjanju odneslo v lovski revir. Volčjih sledi je bilo več, držal pa sem se krvave. Naenkrat sem na 40 metrov zagledal sedečega volka, ki se ni zmenil zame. Puško k licu pa pok! Volk se ni zganil. Še enkrat, pok! Še vedno je miroval. „Ta je pa lepa,“ sem si mislil. Znova sem nabil puško in se z napeto bližal volku. Ko sem prišel čisto blizu, sem dognal, da je mrtev. Sede je izkrvavel in zmrznil, oprt na prednji nogi in z glavo pokonci. „Glej ga, vraga, kaj takega pa še ne!“ sem si rekel. Bil sem hud lisičar. Najraje sem čakal lisice v lepih mesečnih nočeh. Nekoč sem eno ustrelil in je padla. Hitro sem jo vtaknil v nahrbtnik in šel naravnost domov. Blizu doma pa me je nekaj poščegetalo zdaj z leve, zdaj z desne strani pasu. Še na um mi ni prišlo, da bi to utegnila biti lisica. Ko v hiši denem nahrbtnik na pod, je začel poskakovati in se valiti. Sele s palico sem umiril lisico, ki je bila v nahrbtniku oživela." Takšnih in podobnih doživetij ima naš lovski jubilant nešteto. Žal bodo šla mnoga v pozabo. Po prvi svetovni vojni je služboval tri leta na Travni gori in se naselil pri Lenčku. Bil je lovski čuvaj pri dr. Lavrenčiču iz Sodražice od leta 1928 do 1931. Pozneje se je preselil v Štalcerje pri Kočevju. Med minulo vojno so Strletovi živeli v Spodnjem Logu, a po osvoboditvi je služboval pri KGP Kočevje, in sicer v Mozlju. Cenjenemu jubilantu so za obletnico malogorski lovci namenili srnjaka. Upajmo, da ga bo s svojo še ve- biti kadrov® Ni dolgo tega, kar je . Jezerinac, zaposlen v n> jp ^ Beti, dobil na eni od n““j svečanosti s svojimi sedcJ™* ^ mi tovariši rdeč nageljc ^ *csec JfOsl Nd, člansko izkaznico ZK. In j* se z njim pogovarjal ° nj^ občutkih ob sprejemu, je „Res je, da sem vesel, k® sprejet v partijo, pa ne . voljo tega, ker sem dobu co, 'pač pa zato, ker m* ček na prsih dokazuje, ® vsa ta leta, odkar sem n3' «n > Ob '°4° m SeliMj vsa i a itia, uu mii — . «i dom med Belokranjci, dot» lal, tako da so moje delo nisti opazili in me pred« sprejem Zavedam se, da daj čaka veliko dela. 1 bom moral dodobra Piešt' ( osnovne partijske doki^l Nekajkrat prej sem že p* statut ZKJ, precej P0Vl7SJj spet ne tako, da ne bi ?E?*J lico zanimivih nalog, ki j:ifLj mo opraviti komunisti fltfj »V; "S f S? daje £k med mladimi na, vendar jih mnogo ijjH nekako niso dorasli za cjj*. Ne bi bilo slabo, ko bi f munisti nekaki kadrovi*?-^ znam veliko delavcev, obrisih seznanjeni z zf.‘r$ partije, s herojstvi mladi*1 - JSkc "“‘ki cev in sekretarjev SKOJ partija blizu. Zato bo dolžnost, da bom Pr.alL, $ h1*' neposrednega proizvajale*'^)? ^°pri ta ali kateregakoli občana. , j «ei sli, da zanj v Zvezi k0111 jf ’1 zaradi neukosti ni prosto j pričal da so bili že oo najboljši tisti komunisti, A? izkazali predvsem z del0'1’ ^f jem proti vsem nosilce111 [„4 socialističnega in protius delovanja." Sprehod po Metlik1^ *______________________ J % UČENKE DRUGEGA LETNIKA poklicne šole Beti se pospešeno pripravljajo na zaključne izpite, ki jih bodo opravljale v juniju. Sprva so v dveh letih obravnavano snov ponavljale skupno s predavatelji, nato pa še samostojno, zato bodo izpi.e gotovo uspešno opravile. Tako bo končalo šolo okoli petinštirideset učenk, ki se bodo jeseni zaposlile v metliških delovnih organizacijah kot konfekcijske šivilje. 25. JUNIJA ZVEČER bo nastopilo v domu Partizana pet oktetov, ki se bodo naslednji dan udeležili srečanja oktetov v Šentjerneju. Gostovanje je omogočila občinska kulturna skupnost, ljubiteljev lepega petja pa tudi gotovo ne bo manjkalo v dvorani, saj je redkokdaj priložnost poslušati isti večer pet oktetov. Zatorej si že zdaj rezervirajmo čas, in ne bo nam žal. VSE VEC IZLETNIKOV obišče ob petkih, sobotah in nedeljah Belo krajino. Navadno si ogledajo Belokranjski muzej, vinsko klet in to- varno Beti V vinotoču **'■ metliško črnino, ki j°. hvalijo, in nemalo je do o Metliki le to, da lan1® ^ jo vino. Ko se seznanijo,*®* f znamenitostmi, so prijet” , ni Vsi s05V nečeni in navdušeni - — -v tem, da je videti na vsake'1 napredek in urejenost. NAPOVEDANI * GRADNJE nove telovadni U prvega aprila premakni) datum Ker ni od nikoder q ga neuradnega niti uraduj čila, sc ljudje upravičeno S1 kaj je prišlo vmes, da šolo še ni slišati petja t.j strojev. To bi plačnik0111^ spevka pač lahko kdo p°ve , nV PRVA STOLPNICA ZZjf LOM v novem mestnem '0d vsak čas vseljiva in tisti, W m šli do strehe nad glavo, ^ časa vrtoglavi od veselja- ^ (j/* 'ogaje pa bo pogoltnilo “e *. kajočih, kajti do zgraditvi* njega novega bloka je Še * :< >i & p ‘ica , lllt gO; es inč »l ;o j %tlc »i £ s; C hVi Nja*1 - en v H > v metliški tednih m mol«; jreizl ■ ih P« izkust začni/ [i ®*ukati referenduma prijetno presenetili — Hitro ukrepati, da bo čez leto dni nova šola že stala — Tudi javni ,.proti" je pogorel jo M!l h voi> S: :to itan®1 cih, '* cest#’ tudij bili. na P N; e let« altom Tri četrt vpisanih glasovalo ZA pri® »eča \VS*C* £ bil° na dan referenduma, 30. maja, zelo kraSe° ^*?vens^ vas* Je bil pred voliščem lep slavolok, volišče oo, sredi vasi je stal visok mlaj z državno zastavo. kaže, prišlo ?a-» m(>HaSltiVe vo*® ^0 nesporazu-Sievm ?“adinsko organizacijo in 'tih n.*i Rno*tj°> zat0 volila ni-ladinciajifPre okrašena, pač pa so 1 volisi . TOlivcem pri vhodih orel#1 Oo7iufiSV°je domiselne risbe, ki :estiH Voljča °bčane> naj glasujf.f “Ca DO V3«ph in voci cr» Kilo ca po vaseh in vasi so bile „ ASFALT in KANALIZACIJA _ v Kočevju se je \z.gradnjo zasebnih stano-tam naselja 53 ki (J™1 n*s- Zaradi tega so prebije Kili m°čja najprej dosegli, '*n«hPteStavljeno testno smeti-lialjga območja, nato so si I odovod, zdaj pa je na VTSti Ptozirn^ . ac‘je *n asfaltiranje iciiji c'Po pogodbi bo ka- , vliiif)tova 31- avgusta pjev v; -? P bo 3,3 milijona di-~° P^^ali vsi, kateri ftga dat, c‘j° uporabljali. Do KlUT bo dokončano tudi Je’ kar bo veljalo 920.000 povsod lepo okrašene in tudi drugod so mladinci delili volivcem svoje risbe ali jih drugače pozivali, naj glasujejo ZA. Čeprav so se volišča odprla šele ob 7. uri, so marsikje ljudje čakali že prej, da bi čimprej opravili svojo državljansko dolžnost. Med njimi je bil tudi 100-odstotni invalid Mirko Debeljak iz Slovenske vasi. Seveda so bili nekateri tudi proti samoprispevku. Med njimi je bil Pavle Debeljak iz Mahovnika, ki je po zatrditvi občanov tokrat že drugič javno na debelo obkrožil besedo PROTI, listek nato dvignil in ga pokazal volivcem, ki jih je bilo takrat precej na volišču, da so videli, kako PIONIRJI NA POHODU V kočevski občini bo pohod pionirske brigade od 14. do 19. junija. Pionirska brigada bo prvi dan krenila od Jasnice prek Ložin do Stare cerkve. Naslednji dan bo prispela v Kočevje, 16. junija v Livold, 17. junija do Morave, 18. junija do Banja Loke in 19. junija v Faro na prireditveni prostor, kjer bo zbor pionirjev Jugoslavije. so E5°?,“ Glavno P™sla- k’ Taborniki spet delajo ^dvedkov in čebelic priseglo — Starešina spet Ivica . r^a ~ Odprli so novo kočo za Mestnim vrhom 1 Dm odprli svojo ko-n Slo 4n J Priložnosti je pri- Sl^žninTt Kedk°v fa čebelic’ t rsi51 Da sa komikom in dru- N‘a K6110 .priznanja’ od' a ktf TaborJnik^ napredovanja. • na? e|ovofii na Proslavi najprej da * ^ere-cp 7Pfedsednik občinske iaSd* J*i priSfJTj . Rud> Orel. Nato so [oWo1 ;Pisali m Preti Titovo sliko '0m s(a cano zaobljubo. Tabor-*Hica . ,sPregovorila tudi pred !la ikala^rniš^a odreda „Bi- ,,NuWfe(ia«tvaLjUbljane " Pred‘ in oh0nSti 50 taboini1_______ pie® ^ko j« : J®m prepevali Nahar- viš^i!! P« Drnfi . Cvct0 Križ. Gostje oaztl? J(oč0 in 1 ogledali lepo ureje-iih »?*ki rwnjeno okolico, kjer so Zdi.; ?lica ?tavjl> več šotorov. !w Sr>> 6 Je zel° lepo urejeni lt .u»i^na- i bil* »‘“v S? fes va lepo uspela. K prijetnemu razpoloženju so pomagali tudi odojki na ražnju in druge dobrote. Kočevski taborniški odred je po krajši prekinitvi dela spet zaživel, odkar je njegovo vodstvo ponovno prevzel starešina Ivica Varga. je glasoval, in ga nato spustil v skrinjico. Vendar je imel malo posne-malcev, saj je od 207 volivcev na tem volišču glasovalo vsega skupaj le 13 proti, 3 glasovnice pa niso bile veljavne. Rezultati so bili presenetljivi: kar 9.305 volivcev ali 77,3 odstotka vseh volivnih upravičencev je glasovalo za uvedbo samoprispevka. Nihče ni računal na tak uspeh, ker občani že plačujejo en samoprispevek, na vrsti je posojilo za ceste, prispevek za potresno območje, razne podražitve in drugo. Sam občinski politični vrh je bil zaradi uspeha prijetno presenečen. Zdaj pa je treba zagotoviti, da se bo gradnja čimprej pričela in da bo čez dobro leto nova stavba centra za usmerjeno izobraževanje že stala, ker bodo sicer razočarani J. PRIMC Iz Kolpske doline Gradnja nove asfaltne ceste od Broda na Kolpi do Delnic se letos nadaljuje. Naša lepa Kolpska dolina bo odprta svetu in oživeli bodo tudi ti kraji. Stoletne želje prebivalstva se uresničujejo. Skrajni čas pa bi bil tudi posodobiti še cesto od Broda do Cabra, saj je tako slaba in ozka, da se težko srečujejo vozila, posebno večja. Med Grbajelom in Brodom na Kolpi na odseku Pritiske je že trikrat zdrknil s ceste velik tovornjak. Vse tri nesreče so se zgodile od februarja do 20. maja letos. Zelo slaba in močno jamasta je tudi pot od hrvatškega Kužlja do slovenskega Kužlja in naprej do Lazov in Gladloke. Potrebna je popravila. Most čez Kolpo v Kužlju tudi peša, saj je že na dveh mestih počen in se bo nekega dne kar sesedel, če ne bodo nehali voziti po njem tovornjaki s tovorom. JOŽE KRIŽ KUŽELJ Kočevska za Tolminsko Doslej poslali že tri prikolice/ 300 odej in precej denarja i vremenu je prosla- ^ALU OBČINSKA SEJA predvidoma že okoli ‘ tl^Cevio" ” občinske skupšči-i v\- ’ *iptejj* h?, kateri bo med druid1* h^ispevv °dl°k o plačevanju na’ „ist i,.23 gradnjo centra za t so Vn?' .aževanje- Samopri-£‘bitiUri?Vci izglasovali, zdaj pa ih s® S za«??00 Vse drugo, da bi ” Prevali že sl. juli- jsta' V kočevski občini uspešno poteka akcija za pomoč prizadetim po potresu. O nekaterih smo že poročali. Tokrat pa naj najprej povemo, da so za nakup dveh stanovanjskih prikolic prispevali kolektivi Tekstilane 60.000 din, ZKGP 15.000 din, Trgoprometa 5.000 din in Komunale 5.000 din. Sindikat je predlagal delovnim in drugim organizacijam, naj bi razen enodnevnega zaslužka, določenega z zakonom, darovali še en enodnevni zaslužek za prizadete po potresu. Zvedeli smo že, da je v ta namen eno prosto soboto že delal kolektiv Tekstilane, občinske družbenopolitične organizacije so prispevale enodnevni zaslužek, tozd »Varovanje premoženja" pa nam je sporočil, da je delavski svet tudi že sprejel sklep, da bodo darovali enodnevni zaslužek. Ta akcija pa se je šele dobro začela, ker je občinski sindikalni svet poslal osnovnim organizacijam sindikata okrožnico šele 25. maja, ko je dobil obvestilo, kam nakazovati pomoč Posočju. Pri občinskem odboru Rdečega križa Kočevje smo zvedeli, da so njim nakazali pomoč za Tolminsko ^robne iz Kočevja Vh. 5* ZA TOLMINSKO Kočevskih obrtnikov Sna *Ud0 hirala med obrt-Aw."P°m°č 23 porušeno 1° v°d> mojster Jože »»J 6 000111,1 totu !> KX ve.lik0 obrtnikov de-e^ i bi? ^bota)^, *n 1)0 dosegljivi sa-mo f k Sela j ko se vrneio s teren- e :tn OJ tem1 T1’1(0 se vrnejo s teren-oomov. Obrtniki bodo V sodelovali tudi pri vseh ostalih akcijah za te namene. BREZ PRENOČIŠČ SMO - Težave so z izletniki, la delajo izlete na Kočevsko in nameravajo prenočiti v Kočevju. Večini ni znano, da v Kočevju ni prenočišč za skupine Turistične in potovalne poslovalnice, posebno iz Štajerske in Koroške, bi morali opozoriti, da motel Jasnica ne obratuje več, čeprav so prospekti še vedno v obtoku. Opozoriti bi bilo treba tudi na preurejanje hotela „Pugled“. Prosvetni delavci iz Maribora so morali med potjo spremeniti medved °dgovarjB &&****nad kuUur' i,o#!revja<> an«stjo prebivalcev l>°°nF 5 N Ti*.Jeličev p* , J^Uia K0a v*ih razsi evatjev. gotovo razstav kot ves program izleta. Po prihodu prek Dolenjske so se odpeljali prenočevat v Ribnico. Drugi dan so se vrnili v Kočevje, a je celodnevni ogled mesta odpadel, ker jim je primanjko-valo časa VELIKO VESELIC - Dolina je prelepljena z lepaki in vabili na vrtne veselice v razne kraje. Čisti dohodek veselic je namenjen za delo društev in organizacij. Vsi plakati imajo na koncu vabila enoten vzklik: „Za jedačo in pijačo preskrbljeno". Res je, da so te vesdice dobronamerne oziroma v posredno pomoč prireditelju, kljub temu pa ne bi smeli imeti tako pretiranih ali celo oderuških cen. ii Kočevske novice naslednji: osnovna organizacija sindikata Melamin 2.500 din, Kolektiv Vezenine 1.190 din, Avto 2.430 din, Kočevski tisk 2.000 din, sindikat SDK 10.000 din, člani kolektiva Melamin 2.500 din, Samoupravna stanovanjska skupnost 1.000 din, Gimnazija 1.000 din, Trgopromet 3.000 dm, Oprema 2.000 din, Kmetijska zemljiška skupnost 200 din, sindikat Ljubljanske banke 1.000 din, Zavod za socialno zavarovanje 250 din, Občinska skupščina 2.820 din, člani delovne skupnosti SSS 1.050 din, kolektiv Delavske univerze 750 din, Center poklicnih šol 500 din, Trikon 1.350 din, Inkop 1.580 din, Železniška postaja 270 din, PTT 1.040 din, Vzgojnovarstveni zavod 1.700 din, Računovodski biro 200 din, Lekarna 800 din, Hydro-vod 1.000 din, Kovinar 2.500 din, Usluga 420 din, Inkop 35 din, sodišče in tožilstvo 700 din, KS Draga 2.000 din, pionirska organizacija osnovne šole Struge 950 din, Skupnost za zaposlovanje 60 din. Krajevne organizacije RK: Stari Log in Smuka 740 din, Livold 3.970 din, Mozelj 1.877 din, Vimolj 580 din, Spodnji Log 622 din, Draga 1.500 din, Dolga vas 6.210 din, Kočevska Reka 13.560 din, Struge 2.000 din, Stara cerkev 9.375 din, Stara cerkev 180 din, Vas 6.710 din, Predgrad 1.680 din, Stara cerkev 548 din, Fara 300 din. Obrtniki v občini Kočevje 6.370 din. Skupaj je bilo do 2. junija zbranega pri občinskem odboru RK 105.017,75 din. Doslej so svoje prispevke dali predvsem obrtniki iz mesta, medtem ko je obrtniška občinska delegacija pozvala ostale, naj nakazujejo pomoč po pošti ali banki. Pri prispevkih, nakazanih Rdečemu križu, so nekatere delovne in druge organizacije navedene po večkrat zato, ker so zbrale, oziroma dale prispevke v različnih dneh ali iz različnih virov (np. sklad skupne porabe, prispevek organizacij v podjetju, osebni prispevki posameznih članov kolektiva itd.). Za ta denar je občinski odbor RK po posvetu s prizadetimi, ki jim je bila pomoč potrebna, kupil 20. maja pri Tekstilani Kočevje 200 odej, ki so jih takoj poslali na Tolminsko; 28. maja pa so naročili prikolico za 4 osebe, ki jo bodo dostavili na Tolminsko. Ostali denar bodo nakazali na žiro račun republiškega odbora RK v Ljubljani. Pred zbiralno akcijo je občinski odbor RK poslal na Tolminsko darilo Tekstilane iz Kočevja 100 odej in 1 ponjavo, darilo Avta Kočevje. Krajevna organizacija RK Osilnica je 11.210 din nakazala na žiro račun republiškega odbora RK. Kolektiv Petrola je kot Celota nakazal 250.000 din, dolenjska regija Petrola pa 60.000 din. Zvedeli smo tudi, da je NAMA Ljubljana nakazala za svoje tozde 50.000 din in da odpade od tega na tozd NAMA Kočevje 8.500 din. ČLANI KROŽKA — Na fotografiji so člani mlajše skupine dram-sko-recitacijskega krožka osnovne šole Ribnica, ki so pred kratkim nastopili z dramatiziranima Cankaijevima črticama „Otrod in star-ci“ ter „Sveto obhajilo". Krožek vodi Maijanca Starc. Več bo ostalo za razvoj Manj družbenega proizvoda za prispevke izven gospodarstva, pa tudi za osebne dohodke Dogovor o temeljih srednjeročnega načrta občine Ribnica za obdobje 1976-1980 predvideva, da bo družbeni proizvod ribniškega gospodarstva naraščal letno za 6,7 odstotka. Ustvarjeni družbeni proizvod (100 odstotkov), kije bil razdeljen leta 1975 tako (leta 1980 pa bo predvidoma tako, kot navajamo v oklepaju): za samoupravno dogovorjene prispevke in obveznosti 23,4 odst. (18,8 odst.), za čiste osebne dohodke 39,4 (34,7), za skupno porabo v tozdih in stanovanjski prispevek 6,8 (5,8), za zakonske in pogodbene obveznosti 9,7 (8,9) in za sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela 20.7 odstotka (leta 1980 pa 31.8 odstotka). V dogovoru je predviden razvoj posameznih gospodarskih panog, pa tudi negospodarskih oziroma družbenih služb. O dogovoru bodo razpravljali dele-gatje na prihodnji seji vseh zborov občinske skupščine, veljati pa bo začel, ko ga bodo podpisali vsi udeleženci in ko ga bo sprejel izvršni svet. Ze iz teh nekaj številk, ki smo jih zapisali, se da jasno razbrati, da je predvideno, da se bodo obveznosti gospodarstva za vse SIS pa tudi za druge zadeve občutno zmanjšale, oziro- TRIJE NAJBOLJŠI Za bronasto Vegovo priznanje je letos tekmovalo 60 matematikov iz ribniške osemletke, osvojilo pa ga je 30 učencev. Na občinskem tekmovanju se je pomerilo za srebrno Vegovo priznanje 69 učencev iz vseh šol v občini, osvojilo pa ga je 19. Na republiško tekmovanje so se uvrstili kot najboljši matematiki Tomaž Mihelič in Alenka Nadler iz osnovne šole Ribnica in Brigita Stupica iz osnovne šole Sodražica. Mladi poročajo OSTAVKA - Dosedanji sekretar predsedstva občinske konference ZSM Alojz Zbašnik je dal ostavko. Za vršilca dolžnosti so začasno postavili Mirana Lavriča. VRŠILO DOLŽNOSTI - Predsedstvo ZSM je določilo tudi vršilce dolžnosti predsednikov komisij predsedstva. Te komisije so: za informacijo in propagando, idejnopolitična, za kadrovska vprašanja, za splošni ljudski odpor, za šport in kulturo. V ORMOŽ - Na republiškem orientacijskem tekmovanju, ki bo 25. in 26. junija v Ormožu, bo sodelovala tudi ekipa iz Ribnice, v kateri bodo trije rezervni oficirji in trije mladinci. Tekmovali bodo v streljanju, topografiji, nočnem pohodu, orientacijskem pohodu in v kvizu. RIBNIČANJE V BIHAČU - Na pohodu AVNOJ bo letos po večletnem presledku spet sodelovala tudi mladinska ekipa iz Ribnice. Pohod sc bo začel jeseni v Dražgošah in se bo po 10 dneh končal v Bihaču. POMOČ MLADINE - Občinska konferenca ZSM je dodelila ribniški godbi na piliala 1.000 din pomoči, ker so godbeniki doslej vedno pomagali mladim, in to ne da bi kaj računali Upajo, da bo tudi v bodoče sodelovanje dobro. Nekaj pomoči so bili deležni tudi posamezni razredi osnovnih šol Ribnica in Loški potok, vendar namensko za poučne izlete ob koncu šolskega leta. M. G. ma da bo zanje porabljenih v odstotku manj družbenega proizvoda. Tudi delež čistih osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe tozdov se bo postopno zmanjševal. Več pa bo zato ostajalo za investicije v gospodarstvu, se pravi za posodobitev proizvodnje in gospodarstva. J. PRIMC PREDLOG: KAZNOVANJE Krajevna skupnost Ribnica je že predlagala v kaznovanje nekaj občanov, ki odlagajo smeti na nedovoljenih krajih, se pravi izven določenih smetišč. Za Ribnico je smetišče v Mali gori, na desni strani ceste proti Francetovi jami. Tudi vsa druga naselja na območju KS imajo določena smetišča. Žal se še vedno najdejo občani, ki stresajo smeti povsod oziroma kar ob cestah. Tako je okolica Ribnice in ostalih naselij močno onesnažena. Jama Tentera je že skoraj zasuta s starimi štedilniki in drugo šaro. Park ali smetišče? Za Malo goro so rekli Ribni-čanje, da bo njihov naravni park. Tu je Francetova jama, ob njej pa jamarski dom, prijetna izletniška točka Ribničanov. Vendar se ta naravni park hitro spreminja v pravo smetišče. Na vsakih 10 m je ob cesti kup odpadkov, ki smrde in kaze naravo ter kažejo nizko raven kulture občanov. Ob uvedbi organiziranega odvoza smeti in plačevanja smetari-ne so se mnogi občani razburjali zaradi tega nepotrebnega izdatka, češ da bodo že sami odvažali, oziroma zakopavali smeti. Izbruhnila je prava smetarska vojna. Zdaj pa onesnažena narava opozarja, da odvoz smeti še vedno ni dobro urejen in da bi ga morali uvesti verjetno še marsikje, kjer ga zdaj ni. Včasih se je za čisto okolje zavzemala skupnost za varstvo okolja, ki bi jo morali že do letos osnovati na samoupravni osnovi (in razen te še skupnost za'varstvo zraka), vendar je namesto tega popolnoma prenehala delati. Vzrok za nedelavnost je v tem, ker pač te skupnofti nihče ni poslušal, nihče ni resno jemal njenih opozoril. Samo sestanki, razgovori in pisanje pa je premalo, da bi si zagotovili čisto okolje. Prišlo je celo tako daleč, da ustanovni člani ne plačujejo več članarine. Besed o čisti naravi je torej veliko, onesnažene narave pr. še več. J. PRIMC NAČRTOVANJE PO STAREM V ribniški občini so se lani in letos zelo zavzemali, da bi načrtovali po novem, „od spodaj navzgor", se pravi, da bi sjstavi-li načrte najprej v tozdih, KS in SIS, nato pa šele občinski načrt pa republiški in zvezni. Venda; je odpovedala prav baza, se p-r vi tozdi, KS in SIS, zato bodo načrti očitno spet sestavljeni po starem, se pravi od zgoraj navzdol. GLADOVI KIPI - Na nedavnih skupnih razstavah slik Rada Megliča in kipov Matije Glada, ki sta bili v Kočevju in Ribnici, so posebno pozornost pritegnili Gladovi kipi, v katerih je ohranil trajen spomin predvsem na prebivalce svoje rojstne vasi Banja Loka. Kipe o njih je oblikoval z veliko ljubeznijo. (Foto: Primc) Ribniški zobotrebci V KINO - V domu JLA bodo junija na sporedu naslednji filmi: 10. junija »Hočemo polkovnike", 12. in 13. junija ..Vozniško dovoljenje", 16. in 17. junija „Nočna pa-trola", 19. in 20. junija „Šerif, to je država nasilja", 23. in 24. junija „Igra z ognjem", 26. in 27. junija „Tudi angelčki imajo radi „fižol , 30. junija „Na meji norosti". GOBARSKA DESKA - Gobarska družina Ribnica je postavila oglasno desko, na kateri bodo obvestila članom in druge gobarske zanimivosti. Zdaj so na deski slike raznih vrst gob. KIČO V RIBNICI - Dragan Ki-čanovič, la sodi med najboljše jugoslovanske košarkarje, je bil pred kratkim v Ribnici. Pozanimal se je, kako je s košarko v Ribnici, nato pa košarkarjem in ljubiteljem športa govoril o sebi, svojem klubu Partizanu, državni reprezentanci in o tekmah na olimpijskih igrah. NOVI MLADINCI - Za dan mladosti je bilo v ribniški občini sprejetih v mladinsko organizacijo 167 pionirjev, in sicer, 34 iz območja osemletke Loški potok, 35 iz območja osemletke Sodražica, ostali p iz območja osnovne šole Ribnica. Na dan sprejema so novi mladinci poslušali predavanja o vlogi in nalo- fih mladinske organizacije danes, urili so tudi kresove in imeli športne, kulturne in zabavne prireditve. KMALU PRETVORNIK - Pri starem gradu nad Ortnekom v ribni-ški občini so začeli postavljati televizijski pretvornik. N a tem območju so namreč doslej zelo slabo sprejemali ljubljanski spored, programov ostalih središč pa sploh ne. Krajevna skupnost Velike Poljane je z RTV LjuDljana že lani podpisala pogodbo o gradnji, letos pa so se začela zemeljska dela. Pri gradnji bodo pomagali tudi vojaki. Denar za gradnjo bodo prispevali tudi lastniki televizorjev in RTV Ljubljana. M. G. - Kaj je rekel tisti italijanski strokovnjak, ki je montiral stroje v enem najuspešnejših ribniških podjetij? — Da bi pri njih za tako slabo delo in delovno disciplino dobili najkasneje v štirinajstih dneh vsi zaposleni odpoved. ** 10. junija 1976 Stran uredil: J02E PRIMC DOLENJSKI LIST 19 I ■ hi 11 * U liniji | ^ TEDENS|^ki 5. junija ob 13.20 uri - prvi krajec TEDENSKI KOLEDAR (24) Četrtek, 10. junija - Marjeta Petek, 11. junija - Barnaba Sobota, 12. junija - Flora Nedelja, 13. junija - Anton Ponedeljek, 14. junija - Metod Torek, 15. junija - Vid Sreda, 16. junija - Beno Četrtek, 17. junija - Lavra LUNINE MENE 12. junija ob 5.1 5 uri - ščip TiTTO BREŽICE: 11. in 12. 6. jugoslovanski barvni film Okovani šoferji. 13. in 14. 6. jugoslovanski barvni film Hitler iz našega salasa. 15. in 16. 6. angleški barvni film Vlak. KOSTANJEVICA: 12. 6. ameriški barvni film Človek v puščavi. 13. 6. honkongški barvni film Karate -jekleni fant. KRŠKO: 12. in 13. 6. angleški film James Bond 007 - živi in pusti umreti. 16. 6. nemški film Ljubezen je le beseda. MIRNA: 12. in 13. 6. ameriški barvni film El Cid. METLIKA: Od 10. do 13. 6. za-hodnonemški barvni film Beg v zločin. Od 10. do 13. 6. slovenski barvni film Idealist. Od 16. do 20. 6. ameriški barvni film Kraljičina ogrl ica. NOVO MESTO KINO KRKA: Od 11. do 13. ameriški barvni film Ta čudovita bitja. 14. in 15. 6. italijanski barvni film Operacija Cohinor. Od 16. do 18. 6. ameriški barvni film Otroci železnice. RIBNICA: 1 2. in 13. 6. francoski barvni film Veseli regrutl SEVNICA: 1 2. in 13. 6. ameriški film Pirati v metroju. TREBNJE: 12. in 13. 6. ameriški barvni kriminalni film Izgubljenec. 16. 6. španski barvni kavbojski film Naboj za spomin. SLUŽBO DOBI ZDRAVNIŠKA DRUŽINA NA GORENJSKEM išče gospodinjo. Nudimo vso oskrbo, komfortno stanovanje v novi hiši s posebnim vhodom in plačilo po aogovoru. Pišite na naslov: Ajda Lesjak, 61000 Ljubljana, Gestrinova 2. V UK vzamem vajenca za izučitev sli ko pleskarske obrti. Branko Simončič, Gradenje 7, Šmarješke Toplice. SNAŽILKO IŠČE HIŠNI SVET bloka Trdinova ul. 5 C, Novo mesto, Podrobne informacije dobite na stanovanju Ferfolja (isti naslov) vsak dan po 15. uri. ZA POKLIC KUHARJA IN NATAKARJA sprejmemo v uk Pogoj: zdrav sprej več fantov in deklet, in dokončana osemletka. Nudimo nagrado po zakonu, brezplačno stanovanje in hrano, pranje ter nosimo vse stroške šolanja. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Restaurant-penzion „FONTANA“, 66280 Ankaran. TAKOJ SPREJMEM avtokleparske-ga vajenca. Avgust Modic, Trdinova 49, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM sobo in kuhinjo osebi ali družini, ki bi prevzela dopoldansko varstvo šestletnega otroka. Kastelic, Gubčeva 35, Novo mesto. MLADA ZAKONCA z dojenčkom iščeta stanovanje za dobo 1 do 2 let Vesna Ostojič, Rojčeva 16, Ljubljana. ZA POLDNEVNO pomoč pri gospodinjstvu dam poštenemu in marljivemu dekletu brezplačno hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Štefka Nepužlan, Pot na Zajčjo goro 5, Sevnica. GARSONJERO V LJUBLJANI prodam ali zamenjam za enako v Novem mestu ali do Metlike. Lahko tudi za nov vikend od Suhorja do Metlike. Naslov v upravi lista (1760/76). ODDAM opremljeno sobo v Metliki, Vinogradniška 17. PULJ-NOVO MESTO: Zamenjava stanovanja! Trisobno stanovanje v starem delu mesta Pulja zamenjam za enako ali manjše stanovanje v Novem mestu. Informacije ob delavnikih do 14. ure na telefon (052) 23-349 oziroma na naslov: Veronika Balaško, Pula, Trg republike 24/1. Motorna vozila PRODAM zastavo 1300. Informacije po telefonu 21-926. UGODNO prodam traktor Ursus (35 KM). Informacije v trgovini KZ, Komandanta Staneta 10, Novo mesto. PRODAM zastavo 125 PZ, letnik 1974, prevoženih 36.000 km. Ogled v petek po 14. uri v ulici Milana Majcna 11. MOTORNO KOLO TOMOS PUCH 175, prevoženih 27.000 km, prodam za 6.500,00 din. Pope, Brežice, Gubčeva 8. PRODAM ali zamenjam mini morisa za kakšen drug avto. Nedeljko Laban, Prešernov trg 2, Novo mesto, od 16. do 18. ure. SPAČKA, letnik november 1963, ugodno prodam. Informacije po telefonu 22-505 od 15. do 17. ure. PRODAM FIAT 620, letnik 1969, generalno popravljen in registri- ran. Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Franc Lukšič, Stranska vas 27, Novo mesto. NOVO KATRCO prodam — ponudbe na telefon 22-518 (068) Novo mesto PRODAM osebni avtomobil Naslov v upravi-lista (1781/76). PRODAM osebni avto 850 fiat furgon z generalno popravljenim motorjem in karoserijo, gume nove. Cena 24.000,00 din. Ogled možen vsak dan Mlakar, Žado-vinek 2, Leskovec pri Krškem. PRODAM osebni avto Zastava 101, letnik 1975. Cir« Lukšič, Brod 58. PRODAM traktor Ferguson 35 KS. Janez Pavlin, VeL Slatnik 18. PRODAM LADO, letnik 1975. Stanko Arh, Velika vas, n.h., Leskovec pri Krškem, dopoldne pa na telefon 21-538. AMD SEKCIJA NOVOTEKS razpisuje licitacijo za prodajo rabljenega osebnega avtomobila Zastava 750, letnik 1972. Izklicna cena je 7.000,00 din. Javna licitacija bo 14. junija 1976 ob 10. uri v delavnici AMD. Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure. 10-odst. polog se vplača pri blagajniku AMD. PR ODAM POCENI PRODAM hrastov parket' (60 m2). Naslov v upravi lista (1746/76). STEBRE ZA kozolec in pribL 1.000 kosov strešne opeke prodam. Kovačič, Nad mlini 55, Novo mesto. PO ZELO UGODNI ceni prodam malo rabljeno kosilnico za traktor Ferari. Alojz Mavsar, Strma pot 17, Krško. PRODAM trajno žarečo peč Gorenje. Anton Gorenc, Mali Slatnik 25, Novo mesto. PRODAM priključek za prikolico (roko) za fiat 750 in škodo. Naslov v upravi lista (1759/76). UGODNO prodam nemški mlinlrus Werke št. 6 s pokončnim kamnom 0 70 cm s pripadajočim elektromotorjem Sachen Werke 9,6 KW, 955 obr/mim, zaprte izvedbe. Prodam tudi elektromotor Sachen Werkc 12,5 KW 1425 obr/min, z električnim zaganjačem, montiran na samostojnem prevoznem vozičku, pripraven za uporabo na različne priključke. Za informacijo se oglasite pri Ivanu Zupančiču, 68270 Krško, Tomšičeva 6, telefon (068) 71-079. PRODAM dobro o tira nje no harmoniko. Jože Kočjaž, Vrhovo 3, Mirna peč. PRODAM enoosno prikolico z zavoro nosilnosti 800 kg, primerno za manjši traktor. Naslov v upravi lista (1770/76). POCENI prodam kosilnico Rapid rex univerzal z vozičkom, jerme-nico in žetveno napravo. Naslov v upravi lista (1771/76). UGODNO prodam seno na rastilu (travnik in vrt), približno 1.000 kg. Martinja vas 26, Velika Loka. PRODAM 2 ha sena, prvo in drugo košnjo. Jože Kozina, Zalog 7, Novo mesto. PRODAM rezervne avtomobilske dele za opel kadet, letnik 1968. Albert Lorber, Velike Malence 17, Krška vas. PRODAM 10 magnetofonskih kaset Scotch-C 90 (kroindioksidne) po 80.00 din in 10 navadnih po 50.00 din. Naslov v upravi lista (1789/76). PRODAM mlado plemensko kravo. Darovic, Ločna 26. K U P I M KUPIM gTadbeno parcelo ali veliko njivo v okolici Velike Doline -Jesenice na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (1689/76). ŠKOPNIKE kupim. Pavel Bernik, ftisterkova pot 2, 61231 Črnuče. MifSČO ali brunarico kupim. Ponudbe z opisom na naslov: Pavle Bernik, Pasterkova pot 2, 61231 Črnuče. UGODNO prodam takoj vseljivo hišo v bližiniNovega mesta. Voda in elektrika v hiši. Ogled vsak dan. Naslov v upravi Usta (1739/76). PO UGODNI ceni prodam 16 arov vinograda na Bojniku, primerno za vikend. Zglasite se pri Antonu Alešniku, Vel. Poljane 25, Škocjan. NA SREMIČU prodam parcelo, primerno za vikend. Erno Ivačič, 68270 Krško, Sremič št. 8. PRODAM stavbno parcelo v Straži. Naslov v upravi lista (1758/76). PRODAM takoj vseljivo obnovljeno zidanico-vikend (soba, kuhinja, vinska klet) z vinogradom na lepi razgledni točki v Soteski. Voda in elektrika, dostop z vsakim avtomobilom. Ogled 10., 11., 12. in 13. junija ves dan pri Šmalc ali Cilki Brišar, Soteska 51 pri Straži VINOGRAD (22 a) z zidanico nad samostanom Pleterje prodam. Lep razgled, dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (1774/76). PRODAM dve parceli na Drganjih selih, primerno za vinograd. Franc Pezdirc, DoL Sušice 4, DoL Toplice. ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom blizu železniške in avtobusne postaje v Višnji gori prodam. Naslov v upravi lista (1800/76). RAZNO POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IZGUBILA sem zlato zapestnico 1. junija na poti Nad mlini-konzolni most-Bršlin. Poštenega najditelja prosim, vedo, koliko truda vlagajo organi službe javne varnosti, da bi pravočasno odkrili in preprečili zle nakane notranjega in zunanjega sovražnika, ki stalno ogroža našo svobodo in razvoj. Ne vemo, koliko truda ter vztrajnosti je potrebnega pri odkrivanju kriminala, da bi pravočasno zavarovali moje, tvoje in naše družbeno premoženje. Ne pomislimo na težavno delo miličnika, ki lahko ob običajnem pregledu vozila naleti na vase uperjeni samokres. Še vse preveč občanov vidi v teh organih zgolj ,,policaje", ne pa naše najboljše ljudi, ki budno čuvajo to, kar mi vsak dan brezskrbno uživamo. Morda je primerno vprašanje: „Kolikokrat pa smo bili mi zavedni občani njim pripravljeni pomadi, da bi bilo njihovo delo lažje in manj nevarno? " To- lahko storimo zdaj, tako, da najde vsak svoje mesto v okviru družbene samozaščite, v prizadevanjih za skupne interese proti skupnemu sovražniku. Ne najdimo poti do varnostnih organov in miličnikov le takrat, ko je vsak sam prizadet, ampak tudi takrat, ko gre za zavarovanje interesov družbe kot celote. BRANE SUHY AGENTA SVA NAŠLA Bili so primeri, ko smo morali tudi mi odigrati vloge ljudi na nasprotni strani, da bi prišli do dokazov za sovražno delovanje. Tako se spominjam akcije, v kateri sva s kolego Taborskim odigrala vlogo skrivača in kurirja tuje obveščevalne službe. V prvih povojnih letih je namreč zelo aktivno deloval prek naših meja sovražni obveščevalni ,,Center 101" iz Salzburga. UDBA je po ^sej Jugoslaviji leto dni iskala agenturo tega centra pri nas, s kolego Adolfom Taborskim—Dolče-jem pa sva sumila, da se ta nahaja tudi na terenu novomeškega okrožja. Našim predpostavljenim v Ljubljani se je to zdelo malo verjetno, ker pa sva vztrajala, so nama le dovolili, da sva se za nekaj časa podala v strogo ilegalo. Ves načrt za akcijo sva napravila sama. Kot prava skrivača sva se pojavila na območju, kjer sva slutila, da deluje sovražna agentura. Zlasti podnevi sva se zadrževala v gozdovih, saj je bilo nevarno, da bi naju „pihnili" lastni ljudje, o mraku in ponoči pa sva navezovala stike z ljudmi, za katere sva po službeni dolžnosti vedela, da nam niso naklonjeni. Tem sva se izdajala za somišljenika, zato so nama dajali hrane, naju opozarjali, kdo so „oefarji" itd. Vedno bliže sva bila ugotovitvam, ki so govorile v prid najinemu sumu. Po desetih dneh takega tipanja po vaseh in gozdovih sva naletela na pravega človeka, ki nama je sicer po začetnem zadržanem stiku končno le ffokazal osamljeno kmetijo sredi gozdov. Tam je bilo bivališče iskanega agenta. Kak dan zatem sva se v poznih nočnih urah pojavila pri gospodarju tiste kmetije kot zaupna kurirja s pismom ,,zanj". Rekla sva, d se mora- udeležbe na volitvah, tu in tam so se pojavljale sovražne parole, nekateri so podpirali in prikrivali skrivače itd. Pri tem je bila močno prisotna vloga sovražnega dela klera, ki se je že leta 1941 zelo aktivno vmešaval v kadrovanje politično nerazgledanih deželanov v MVAC (prostovoljna protikomunistična milica), v enote bele garde in po kapitulaciji Italije v slovensko domobranstvo. Po osvoboditvi pa je posebno sorodnike kvislingov ta del klera tolažil, češ da je nova oblast na trhlih nogah in zato le prehodnega značaja. Govorili so, da se bodo pobegli kmalu vrnili pod okriljem Angloameričanov itd. Ml SMO MORALI NADALJEVATI Ob osvoboditvi, ko so naši ljudje brezskrbno zaživeli, za varnostno obveščevalno službo ni bil konec boja, temveč nadaljevanje. Imeli smo nadaljnje žrtve iz vrst najboljših tovarišev. Še vedno smo imeli opravka z, nemško, belogardistično in drugo sovražno agenturo, s skrivači, domačo reakcijo, politično emigracijo ter z obveščevalnimi službami Zahoda in Vzhoda. V prvih povojnih letih se je tako varnostno obveščevalna služba znašla pred zelo aktivnim zunanjim sovražnikom, katerega prisotnost smo čutili tudi na Dolenjskem. Po drugi strani pa je dokaj močna domača reakcija s svojo dejavnostjo skušala hromiti razvojno pot nove Jugoslavije. Tako so bili primeri, čeprav redki, ne- OBCUTILI TUDI HLADNO VOJNO Tudi v vsem nadaljnjem povojnem obdobju je bilo delo varnostne obveščevalne službe zelo ži vahno, večkrat pa tudi zelo nevarno, saj smo še vedno srečevali oborožene sovražnike. Na to me spominja obdobje odkrivanja skrivačev, kar je bilo značilno posebno za Suho krajino in del Dolenjske v času od osvoboditve pa do 1948, DOLENJSKI LIST mm Nekateri krajani s Stražnega vrha bi najbrž raje rekli pismo ali sporočilo „spod kadi oziroma kadice". Saj kakšna imena že vse ima ta naša okrogla hiša, kar se že šesto leto ogleduje po Beli krajini s prvih vinorodnih pobočij Stražnega vrha nad Tuševim dolom. Pri nekaterih domačinih se je je od prvega dne gradnje, ko so približno doumeli, kaj se utegne izcimiti iz prvega ogrodja, prijelo ime kadica in nas' ki smo se kmalu zatem naselili v njej, „tisti spod kadice". Pa so kar zadeli, zakaj tudi arhitekta Milana Pogačnika iz Ljubljane, ki je skupno z nami njen poglavitni krivec, bo bržčas navdihovali predvsem obrisi vinske kadi ali kadice, ko se mu je rojeval načrt. Odtlej pa so ji prisodili že desetero drugih imen, kakor je koga v hipu, ko jo je uzrl, tako ali drugače presunila, pa jo je takoj pod prvim vtisom tudi krstil. Večidel so se trudili, da bi bili duhoviti in dobrohotni do našega umotvora, pa tudi ko so se ji že bolj duhovno približali, do našega ponosa nad njo in skoraj otročje zaljubljenosti vanjo. Ta ji je rekel '.silos", drugi „čeber", tretjega je sppmnila na „bunker", nekomu se je celo zazdela podobna ,.vesoljski ladji" pred poletom, pa ..cisterna", ..maslenka", „mošeja", ..raketa", ..sinagoga", ..kablica", ..rondo", ..vesoljski modul", ..raufnik", ..presekani stožec", ..kurnik", „turn", ..hladilnik", ..okrogljak", ..jurta", „iglu", „štirna" in znabiti še kako drugače. Pa naj so ji rekali tako ali drugače, zlasti v prvem obdobju, dokler je bila še senzacija, za marsikoga morda celo plod naše nečimrnosti in svoje-vrstnosti za vsako ceno, ki kot da ne sodi med častitljive belokranjske zidanice, zdaj je tu, navadili so se nanjo in jo tudi največji dvomljivci prevzeli, če že ne čisto za svojo, pa vsaj za stra-žensko znamenitost Z Miljevo sva se naselila v njej avgusta 1973, ko je bila tako rekoč še „brez oken in vrat" in še brez marsičesa — še danes ji manjka marsikaj, kar pa še pride, saj se nikamor ne mudi — in odtlej uživava njene tople blagodati ter vso očarljivost, preprosto bogastvo in oplajajočo častitljivost belokranjske krajine, sredi katere je. Tovarišica iz partizanskih let, vsa povojna leta do danes pa prav tako, kot je bila v partizanskem življenju zagnana in ambiciozna politična in javna delavka — skupaj z možem se je vrsto let šla tudi diplomacije na nekaterih za našo državo najpomembnejših točkah — me je pred lani srečala v Črnomlju. Na sprejemu v počastitev tridesete obletnice Slovenskega časnikarskega društva v privlačnih kletnih prostorih obnov- mil pm aamat M Ijene restavracije Grad v središču mesta sem ji povedal, da že poldrugo leto, odkar sem se upokojil, stalno živim na bližnjem Stražnem vrhu. Ko me je trenutek začudeno, skoraj zaprepadeno gledala in me še enkrat vprašala, če je to res, se je kratko zamislila. Nato pa je za celo omizje, s katerim sva bila, nekako pretehtano, pa tudi z mero občudovanja dejala: „Glej, glej, kako premišljeno se je mož umaknil iz civilizacije!" Znanec, odvetnik iz Ljubljane, se je z družbo prelepe jesenske nedelje pred trgatvijo, ko je Stražni vrh z daljno okolico v belokranjski ravnici in na prvih obronkih Kočevskega Roga že ovit s pisanim pregrinjalom prvih jesenskih barv, prvič oglasil pri nas. In še preden naju je pozdravil, ko je stopil iz avtomobila, je skoraj ogorčeno vzkliknil: „Kam, za vraga, vaju je odneslo v to divjino? Kaj vama vendar je? Le kako to zmoreta? " Pozneje se je pod vplivom našega straženskega cvička nekoliko omehčal, pa navsezadnje celo priznal, da je najbrž kar prijetno živeti tukaj. Večinoma pa nama prijatelji in znanci, pa tudi neznanci, ki jih privabi ..okrogla hiša", v prvem navdušenju zavidajo srečo, ki da jo vsak dan s polnim prgiščem zaužijeva v odmaknjenosti in tišini straženskih vinogradov. Ko pa se pogovor zresni, kako pravzaprav se počuti človek, ki je bil vajen velikomestnega vrveža z vsem, kar osrednje mesto, kot je Ljubljana, vsak dan ponuja, če mora nenadoma zaživeti v takšni odmaknjenosti, začno večidel omahovati, iščejo izgovore in utemeljitve, ki jih navsezadnje pripeljejo do trdnega prepričanja, da je sicer preselitev v takšno ,,divjino" po svoje privlačna in ima vrsto prednosti — dandanes predvsem v čistem zraku — vendar pa bi se najbrž ne mogli odločiti za takšen korak. Zanimivo pa je, da mladi ljudje največkrat nimajo nobenih pomislekov o tem in iskreno izpovedujejo navdušenje nad takšnim preprostim življenjem in prav nostalgično željo po njem. A je potemtakem to, da se takrat, ko ti je to omogočeno, za stalno preseliš iz mesta ali pa celo iz glavnega mesta na deželo, kot pravimo, res takšen podvig, skoraj že usoden korak, ki mu največkrat gre v očeh znancev prej pomilovanje kot občudovanje? Je to res umik ali celo beg pred nečim? Je to čudaštvo, pogum ali kaj? Ali pa je to čisto preprosta odločitev, ker pač tako želiš in ker je to v tebi? Da, v tebi mora biti to: ljubiti moraš preprosto življenje, v tebi mora biti sla po prvinski, nepotvorjeni naravi, uživati moraš v vsakdanjih kmečkih delih, pa se boš brez pomišljanja in s čistim srcem odpravil na pot. In tako sem zdaj pisatelj in kmet ali obratno, kakor kdaj! In namenil sem se kdaj pa kdaj napisati tudi kakšno „pismo iz okrogle hiše". Tu je prvo! ROŽNI DOL Postaja Tokrat, v „davnih" časih, ko sem si še komaj v upal sanjati o hišici nekje v dolini meseca ali kje drugje, kamor bi se zatekali ob prostih dnevih iz dnevnega vrveža, sem si potihem dejal: Če nam bo to kdaj uspelo, si jo bomo postavili nekje v Beli krajini. To ni seveda prav nič čudnega, zakaj pravzaprav sem Belokranjec. (Da bom čisto pravičen: malo sem po očetu, rojenem v Srednjem Gaste-raju pri Sv. Juriju, današnjem Jurovskem dolu v Slovenskih goricah, in spričo devetih najlepših otroških in deških let, prebitih v Ptuju, tudi Štajerec.) Po naključju sem se namreč rodil na železniški postaji Rožni dol oziroma Rožni dol— Pribišje, kot se je sprva imenovala po dveh najbližjih in največjih vaseh v dolju, ki se je vgne- zdilo na stičišču obronkov Kočevskega Roga z zahodnimi robovi Peščenika oziroma Gorjancev. Po Rogu je dobil Rožni dol tudi ime, čeprav sem sprva, dokler nisem spoznal pravilne jezikovne razlage, verjel, kot misli marsikdo še danes, da so mu dali prvi prebivalci ime po — rožah. To so očitno mislili tudi ponemčevalci krajevnega imena, saj so ga prevedli v — Rosen-tal. Pravzaprav je roženska dolina samo geografsko in upravno še del Bele krajine, zakaj zahodna meja prave Bele krajine so grebeni prvih obronkov Gorjancev in Kočevskega Roga, ki se razmeroma strmo vzpnejo iz rahlo valovite ravnice od Kolpe sem. Na najustreznejšem prehodu skozi to pregrajo proti Dolenjski — izbrala sta si ga tako cesta kot pozneje tudi železnica — se je torej Bela krajina zajedla najdlje proti severozahodu. Najbrž je na to vplivalo tudi dejstvo, ker je bil Rožni dol z okoliškimi vasicami na senožetnih pobočjih — to so zaselki Hrib, Brezje, Potoki, Preloge, Pribišje in Gornje Laze — že naseljen s slovenskim življem, ko so se pred petsto leti in pozneje zahodno in severno od roženskega dolja po sosednih dolinah in hribovju naselili Nemci, poznejši Kočevarji, pa je bil ta predel že trdno del belokranjske prafare v Semiču. Leta štirinajstega, tik pred začetkom prve svetovne vojne, je potemtakem po vzhodnem pobočju doline stekla nova železnica, ki je povezala Novo mesto s Karlovcem. Na pobočju so na nasipu, ki so ga izdolbli iz njega, zgradili postajo s štirimi tiri in napajalnikoma za lokomotive, saj so se le-te zlasti pri tovornih vlakih po vzpenjanju iz Novega mesta oziroma Kandije ali po še bolj strmem klancu iz Črnomlja oziroma Otovca do Rožnega dola dodobra upehale in izpuhale, pa so jih morali tu spet napojiti. Na srečo je v dolini nekaj stalnih izvirov dobre vode, pa so najbogatejšega v gozdni loki pod vasjo Potoki (odtod tudi vasici preprosto in lepo ime) zajeli in zgradili ob njem črpalko z dvema Dieslovima motorjema z ogromnima vztrajniko- ' ma, ki sta poganjala vodo vkreber do prvega vodnega zbiralnika na Prelogah; od tam je nato voda sama tekla do drugega rezervoarja nad postajo, iz njega pa v napajalnike in pipe na sami postaji. Z dobro rožnidolsko vodo pa niso napajali samo lokomotiv pa seveda številnih prebivalcev postaje, temveč so jo razpošiljali z vagoni cisternami tako rekoč vsem drugim postajam ob dolenjski oziroma belokranjski železnici, da so občasno napolnili tamkajšnje vodnjake. whi tsmmvjn Dokajšnje število doktorjev in profesorjev tehničnih in družboslovnih znanosti se je pred tremi tedni zbralo v Crikvenici na 3. svetovnem kongresu društva „Davni astronavti". Njihov posel je bil: dokazovati, da Zemlja ni edini obljudeni planet v vesolju; da obstajajo razvitejše civilizacije in da so predstavniki slednjih že pred tisočletji obiskali Zemljane ter jim pomagali dokopati se do spoznanj, do katerih sami najbrž ne bi mogli priti. Gotovo ga ni, ki ne bi že slišal za Ericha von Daenikena, najbolj zagnanega zagovornika teorije o davnih obiskih z drugih planetov. Celo vrsto knjig je že izdal ta prepričanec, ki ga imajo mnogi za goljufa in zaslužkarja, ne glede na to, da sodobna znanost nekaterih njegovih „do-kazov" še ni ovrgla. V Crikvenici je med drugimi „dokazi" prišel na dan tudi z naslednjo najdbo: V Icu, kraju južno od perujskega glavnega mesta, je našel „knjižico" dr. Cabrere, ki jo sestavlja 22.000 različno velikih kamnov. Pred leti so jih Indijanci našli v suhi rečni strugi, vsak kamen pa je porisan s slikami, ki po Daenikeno-vem mnenju »nedvoumno prikazujejo srčne operacije, človekovo srce z vsemi anatomskimi podrobnostmi, neznane zemljevide, astronomske prikaze in predinkovske Indijance, ki stojijo za teleskopi in gledajo v nebo".- Avstralec Andrevv Tomas, ki proučuje stare zapise v lamaističnih samostanih pod himalajskimi gorami na Kitajskem, je zbranim znanstvenikom dokazal, da so prebivalci neke indijske pokrajine že pred tisočletji poznali tristomi- lijonti del sekunde. Kako naj bi prišli do te časovne mere, saj so bili navadni poljedelci, in čemu naj bi jim služila? se je vprašal Tomas in odgovoril, da je edino razumen odgovor: „Raz-vitejši astronavti z drugih planetov so jim pomagali priti do stvari, ki jim je kos šele sodobna znanost!" Izčrpneje Tomas o tem poroča v knjigi ,,Mi nismo prvi", v kateri dokazuje, da je v starih bramanskih knjigah zelo nadrobno opisano cepljenje proti črnim kozam pred 2600 leti. V Crikvenici zbrani zagovorniki davnih obiskov nezemeljskih bitij so postregli še s celo vrsto „dokazov". Tako je Daeniken govoril tudi o afriškem plemenu Dogon iz Malija. Za pripadnike tega plemena Sonce ni najpomembnejša zvezda, ampak je to Sirius B, ki ni viden sprostim očesom. Pleme pa ima že stoletja kamen, na .katerem je narisano zapleteno gibanje te zvezde okoli Siriusa A. Črnci iz plemena Dogon trdijo tudi, da je pest kamenja s Siriusa B težja od cele Zemlje; fiziki pravijo, da to povsem drži, saj spada Sirius B med „težke" planete in je njegova specifična teža nekaj milijonkrat večja od Zemljine. Povrh vsega pa črnci trdijo, da jim je vse o Siriusu B povedal ..Nommo". Kdo je to? Po Daenikenu astronavt z neznanega planeta! Ali so ..dokazi" crikveniških razpravljalcev res dokazi, o tem bo znanost morala šele reči kaj določnega, zaenkrat pa učenjakom lahko verjamemo ali pa tudi ne! V Angliji še niso zabeležili, da bi skoraj četrtina od stotih najbolje prodajanih plošč pripadla eni sami skupini. In vendar je tako. Za mesec maj je analiza prodaje pokazala, da so samo v Angliji prodali v tridesetih dnevih milijon plošč ene skupine. Se je morda rodila nova skupina, ki žanje uspehe, kakršne smo bili vajeni samo pri legendarnih Beatlih? Ne, nobena od novih skupin ne beleži tega rekorda: V mesecu dni so prodali milijon plošč Beatlov. Izbruhnila je prava epidemija kupovanja plošč s posnetki te slavne skupine, ki že dolgo ne obstaja več. Ponovni spon Beatlov povezujejo s stanjem v pop glasbi, za katero že nekaj let govore, da propada, da ne zna biti več izvirna, da ne zmore novih, dobrih skupin in podobne žalostinke, več ali manj otožno zapete. Dobri stari Beatli so zapolnili nenadno praznino. Tako melodije, besedila kot izvirna instrumentalna zasedba so se izkazali za pravo klasiko pop glasbe. Prav na vrhu teh „klasičnih" skladb je Hey Jude, Yesterday in Get Back. Strokovnjaki za tržišče z gramofonskimi ploščami prerokujejo, da se bo oživljeno zanimanje za Beatle hitro preneslo tudi na drugo ogromno tržišče^,— v Združene države Amerike. Kar pa se dogaja v obeh deželah pop glasbe, prej ali slej zaide tudi k nam. 0LENJSKI LIST J Borobudur je največje svetišče, posvečeno Gautama Budi in stoji na griču kendujske ravnine na Srednji Javi v Indoneziji. Štiristranična piramida se razteza na 13.225 m' in stolp z desetimi terasami sega 42 metrov v višino. Po mnenju orientalista Louisa Frederica predstavlja svetišče življenje Bude in istočasno svet, kakor si ga razlagajo budisti. Spodnji terasi predstavljata „svet želja in človekovih dejanj" — 160 reliefov ponazarja dobra in slaba dejanja in njihove posledice. Naslednje štiri terase so simbol „sveta zanesenih oblik" -to so tiste razvojne stopnje, ki se dajo doseči s prosvetljenstvom. Reliefi in skulpture predstavljajo življenje mladega Bude, njegova zgodnja „ute-lešenja" in podobe iz življenja drugih božanstev. Nato sledijo višje terase, ki so brez okraskov in predstavljajo „svet čistega spoznanja". Tri okrogle plošče so simbol večnosti in na njih je 72 kipov Bude. Deseto, najvišjo teraso krasi osem metrov visok in neokrašen tempelj, ki označuje „popolno resničnost". Na desetih terasah je skupno 1460 slik, 1212 reliefov z okraski in 504 kipov Bude. BOROBUDUR SKOZI STOLETJA O graditeljih Borobudura se ve zelo malo. Zdi se, ,da sta med leti 750 in 850 v srednjih predelih Jave vladali dve različni dinastiji. Ena je častila hindujskega boga Šiva, druga pa Sailendra. Slednja je izhajala iz današnje Kambodže in je bila privržena mahajana budizmu. V času velikega arhitekturnega razcveta je zgradila okoli tisoč templjev in drugih spomenikov, posvečenih Budi, med vsemi pa je najmogočnejši Borobudur. Na začetku 10. stoletja so menihi nenadoma zapustili Borobudur. Morebiti zaradi vulkanskih izbruhov ali epidemije kužnih bolezni. Tako je v naslednjih 900 letih ta mogočni tempelj domala izginil iz zgodovine, celo iz resničnosti, saj so izbruhi bližnjih vulkanov Merapi in Merbabu pokri- li velik del vznožja Borobudurja z lavo in zemljo, ki jo je hitro preraslo gosto grmičevje. Na začetku prejšnjega stoletja so angleške vojaške enote Javo odvzele Nizozemcem, ki so bili povezani s Francozi. 1814 je mladi angleški guverner otoka Thomas S. Raffles zvedel za svetišče, ki ga je obraščalo džungelsko rastlinje, in njegovi vojaki so dva meseca odstranjevali grmovje in razvaline z zgornjih teras templja. S tem so Borobudur spet približali civilizaciji, to pa je imelo zanj hude posledice, saj so ga Nizozemci, ki so si v vojni z Angleži spet priborili Javo, skoraj izropali. Med razvalinami osrednjega templja so lastniki plantaž zgradili čajnico, graditelji cest so imeli spodnje terase svetišča kar za kamnolom, neprecenljiva kamnoseška dela starih mojstrov pa so uporabili za gradnjo tovarne sladkorja. In leta 1896 si je neki višji nizozemski uradnik dovolil samovoljnost, katere mu Indonezijci še do danes niso odpustili: da bi se prikupil siamskemu kralju, ki je obiskal otok, je poslal k svetišču osem volovskih vpreg, le-te pa so se vrnile naložene z najlepšimi kipi in reliefi Borobudurja. Tako seje ogromno bogastvo znašlo v Bangkoku. SUETISCE ZDRRUUO KAKO REŠITI SVETIŠČE? Z obnovitvenimi deli svetišča je 1907 začel nizozemski vojaški inženir Thomas van Erp. Toda štiriletna prizadevanja so bila veliko premalo, da bi zadržala propad templja. Desetletja zatem je bil Borobudur spet osamljen, in ko so si mladi indonezijski arheologi 1959 ogledali svetišče, so bili nemalo osupli. Temelji in zidovi, pokriti z mahom in lišaji, so se udirali, dosežki davnih kamnosekov so se rušili. Na veliko nevarnost propada, ki je grozil Borobudurju, so opozorili pristojne oblasti v Džakarti. Začele so se velike raziskave templja. Dognanja so arheologi primerjali s pol stoletja starimi fotografijami in takratnimi merilnimi rezultati. Da je propad templja neizbežen, je dokazovalo „nekaj" v njegovi notranjosti, kar ga je „napenjalo" ko prezrel tropski sadež. Tisto-..nekaj" je bila voda, saj vsako leto pade na Borobu- dur okoli 2800 mm dežja. Med prej tesno prilegajočimi se kamni na zgornjih terasah so se pojavile razpoke. V notranjost je prodirala voda ter zemljo in apnenec spreminjala v blato. In ker ima blato večjo prostornino kot suha zemlja, so se zidovi izbočili. Voda je povzročila tudi „kamni-tega raka", zato ker je s sabo prinašala v notranjost templja mineralne snovi, ki so razjedale površino umetniško obdelanih kamnov. Tako so se skozi stoletja fino izdelani reliefi in kipi spreminjali v prah. „Borobudur moramo podreti, zgraditi nove temelje in odvodni sistem ter ga postaviti na novo," je menil indonezijski arhitekt dr. Soekmono. Nihče mu ni oporekal in dandanes se mednarodna skupina strokovnjakov in 700 Javancev pod njegovim vodstvom trudi ohraniti eno najpomembnejših svetišč na Zemlji. Opazovalci pravijo, da je to najmogočnejši arhitektonski podvig od tedaj, ko so reševali tempelj Abu Simbel pred poplavami naraslega Nila. Graditelji bodo razstavili 50.000 m3 kamna le zato, da bi lahko obnovili tempelj. Na staro jedro bodo restavratorji položili betonsko ploščo, sodobni odvodni sistem pa bo poskrbel, da bo deževnica hitro odtekala. Zaenkrat je 42 milijonov dinarjev za obnovitev Borobudurja prispevalo že 17 držav, da pa bi dela končali do začetka osemdesetih let, bo potrebno zbrati še 210 milijonov dinarjev. Nihče ne dvomi o velikodušnosti sveta, saj bi bilo pomanjkanje denarja usodno za Borobudur. Nasprotno, vse kaže, da bo ta starodavni tempelj v vsej veličini gotovo ohranjen tudi za bodoče rodove. DOLENJSKI LIST V okvir te zgodbe je film globlje posegel. Največ zahvale za to, da pripoved prerašča okvir golega dogajanja in postaja simbolična za ves kmečko-proletarski del slovenskega življa, v svoji najširši plasti pa celega modernega sveta sploh, gre predvsem scenariju, zasnovi pripovedi in dialogom. V tej plasti filma se razpre pošastni svet izgubljenega miru podeželja, svet, v katerem se ponuja človeku mnogo možnosti, a se nobena ne more uresničiti v sreči. To je svet, v katerem „piščanci jedo sami sebe", kot presenečena ugotovi junakinja filma. Podeželje, ki naj bi bilo nekakšna protiutež dehumaniziranemu svetu, pa je zapisano smrti. Zanj so pognale bele trave, trave, ki rastejo vedno tam, kjer je smrt. Boštjan Hladnik ni imel preveč srečne roke, ko je režiral film. Zares je škoda, da mu ves čas zmanjkuje sape, saj mu od časa do časa uspe graditi izredno filmsko govorico. Nedvomno je Hladniku najbolj uspel tisti del filma, v katerem stopa pred gledalca moderni svet kot.tehnologija ubijanja in žretja samega sebe. Tu je film zelo močan in zgovoren. Morda gre za ne povsem premišljeno delo režiserja, saj si je težko misliti, da bi jasno začrtan smoter filma povzročil tako nihanje. Odveč je povedati, da se tudi v ..Belih travah" čuti, da je filmski trak za slovenski žep draga stvar. Nekaj deset metrov bi ga lahko brez večje škode za film izrezali in zavrgli. Dalo bi se govoriti tudi o pomanjkljivostih v nepomembnih stranskih zadevah, ki po svoje zgovorno pričajo, da se filmov lotevamo s površnostjo (fant se vrne od vojakov s tako dolgimi lasmi, kot se ni vrnil še noben Slovenec; ukradeni moped, ki je za siromašnega podeželana vsekakor vrednost, ne povzroči niti malo sitnosti; sprejem v službo in dodelitev stanovanja sta v filmu utopija za vsakogar, ki je sam kdaj stopil na taka pota). Kljub temu bo film povprečnega gledalca pritegnil. Če drugega ne, bo vsakogar zamikalo pogledati naš vsakdanjik na platnu. Slovenci najbrž nismo razvajeni, kar se tega tiče; vse premalo filmov s sodobno tematiko imamo. Vsakemu filmu dajo svoj delež tudi igralci. V ,,Belih travah" nosita glavno breme mlada igralca Marina JJrbanc in Jože Hrovat. Oba sta svoji vlogi dobro odigrala. Ob njima nastopa vrsta dobro poznanih in izkušenih igralcev; Ljubiša Samardžič, Polde Bibič, Barbara Jakopič, Boris Cavazza in drugi. M. MARKELJ BElt TRRVE Slovenska kinematografija je bogatejša še za en celovečerni igrani film. Podjetje Viba film iz Ljubljane bo v distribuciji Vesna filma slovenski javnosti predstavilo „Bele trave", film režiserja Boštjana Hladnika in scenarista Branka Šoemna. Film je povsem pripravljen za tržišče, izdelane so že kopije, prav tako pa so si ga ogledali filmski kritiki, novinarji ter člani komisij za nakup filmov. Se več: film so že prodali v pet tujih držav. „Bele trave" bodo na sporedu vseh večjih slovenskih kinematografov v začetku jeseni. In kakšen je novi slovenski celovečerni film? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Kot vsak drug slovenski celovečerec bo tudi ta naletel na kritična očesa in ušesa. Slovenskih filmov je tako malo, da vsak zasluži večjo pozornost, hkrati pa prav od vsakega zahtevamo, naj bo popoln, umetnina, komercialen, prilagojen visokemu in širšemu okusu. „Bele trave" vse to tudi lahko so: dober film, komercialen, premišljujoč, banalen. Filmska zgodba zajema življenje sodobnega slovenskega človeka. Pripoveduje o fantu in dekletu, ki zapustita svojo rojstno vas v štajerskih hribih ter se po zgledu mnogih napotita v dolino boljšega in lažjega kruha iskat. Zaposlitev najdeta v perutninski farmi. Tu se srečujeta z novim načinom življenja, z novimi ljudmi, z novimi navadami. Fant prične odlagati poroko, rahlo zbegan od razgibanega življenja v dolini. Po nekaj medsebojnih konfliktih, ki se razpletejo brez večjih, težjih posledic, se mlada poročita. Zapustita dolino in se vrneta v hribe. Toda na podeželju ne moreta več živeti. Mlada žena rodi mrtvega otroka, ker ni bilo pri roki zdravniške pomoči. Odločita se, da se bosta vrnila v dolino. • k nit, u Razvoj, na katerega tako radi prisegamo, se je dotaknil in preoblikoval mnogo slovenskih mest. Iz starih mestnih jeder so se mesta širila, postajala so večja, prebivalstvo v njih se je množilo, hkrati pa je mesto izgubljalo obraz, kakršnega je nosilo skozi stoletja. Redki izjemi sta na našem koncu Kostanjevica in Višnja gora. Nekdaj naselji z mestnimi pravicami, upravnimi in sodnimi institucijami, z razvitim rokodelstvom in trgovino, sta zdaj samo še malo večja kraja, za katera bi težko zapisali, da sta mesti. Mesto ima danes vse drugačno podobo in vse drugačen utrip življenja. Prav zato so ti ostanki mest, ki jih je čas potisnil na rob razvoja, vredni ogleda in pozornosti. V današnjik sta prenesla oba kraja čar preteklega, čar, ki mu moderni človek rad podlega, saj ga spominja na umirjeno, počasno življenje prednikov, na čas, ko je bilo časa dovolj in ni bilo treba kar naprej hiteti, hiteti... mesto— okleščeno drevo Drago Fabjan, ki je po osvobodilni borbi ostal v vojaški službi in vrsto let živel v drugih krajih, se je po upokojitvi vrnil v rojstno Višnjo goro; kadar nanese beseda o novejši zgodovini tega prijaznega kraja, se spomnijo Višnja ni nanj in povedo: „0 tem bi vedel največ povedati Fabjan." Pa sva šla k njemu. „Višnja gora je eden izmed tistih krajev, iz katerih so bili vsi ljudje vključeni v osvobodilni boj. Samo enega belogardista smo imeli in še ta ni bil pravi Višnjan. Sicer pa lahko podkrepim svojo misel s tem, da je Jože Rus v našem kraju že 1941. leta ustanovil prvi odbor OF, da smo isto leto že imeli oboroženo vaško zaščito in da smo v Višnji gori, če odštejemo Ljubljano, dobili prvo mladinsko organizacijo v Sloveniji. Enainštiridesetega leta smo že hodili v oborožene akcije po terenu, 18. maja 1942 pa je bil prvi odhod v partizane; 7 Višnjanov je sprejel Zahodnodolenjski odred. Po podatkih, ki jih ima organizacija borcev v našem mestu, je okrog 240 prebivalcev aktivno sodelovalo v narodnoosvobodilni borbi. Mislim, da je to za kraj z okrog 500 ljudmi dovolj velika številka. Borčevska organizacija šteje danes 82 članov, zveza vojaških vojnih invalidov pa 36. Okrog 40 meščanov je bilo med vojno izseljenih, 16 jih je padlo v partizanih, od bombardiranja v 1943. letu in od izčrpanosti zaradi internacij pa smo imeli še 42 mrtvih. Imamo pet spomeničar-jev, po končani osvobodilni vojni pa je v aktivni službi naše armade ostalo 7 Višnjanov. Mislim da ni človeka, ki bi ne potrdil, da je bila Višnja gora z dušo in telesom za našo stvar in da je za pravični boj tudi veliko žrtvovala. Pred vojno smo imeli v Višnji gori občino, sodnijo, žandarmerijo, davkarijo; razviti sta bili rokodelstvo in gostilništvo. Med vojno je bila Višnja gora delno bombardirana, požgana je bila šola, zgorel je Auerspergov grad, današnje dekliško vzgajališče. Po vojni smo se Višnjani odlikovali pri izgradnji porušene domovine; nismo bili le v akcijah za obnovo domačega kraja, ampak smo šli tudi v brigade. V različnih političnih akcijah in pri volitvah se vedno dobro odrežemo. In čeprav smo veliko žrtvovali, nismo skoraj ničesar dobili. Višnjani smo ponosni na svojo preteklost, razočarani pa nad tem, kako pičlo pomoč nam daje družba danes! Po vojni so se vsi uradi preselili v Ivančno gorico, pred kakimi 12 leti pa je bila ukinjena občina v Ivančni gorici in smo prišli pod grosupeljsko. Nekdaj smo imeli cementarno, a so jo preselili v Ivančno gorico. Imeli smo peskokop v Trsteniku, ki bi ga lahko s pridom uporabljala krajevna skupnost, pa je danes last Ljubljanskih mlekarn. Samo Iskra je dobra z nami, saj ima obrat v nekdanjem kulturnem domu. V dvorani pri Fari je delal Black and Decker, potem pa so mu sezidali tovarno v Grosupljem. Načrtujejo, da bi učence višjih- razredov osnovne šole vozili v šolo v Ivančno gorico, in po naj novejših podatkih naj bi z nove avtomobilske ceste ne bilo več odcepa v Višnjo goro! Višnja gora ostaja le okleščeno drevo: vsi so doslej sekali žive veje, kakor se jim je zahotelo ... Mi se ne damo; čeprav ima občina do nas mačehovski odnos, smo s samoprispevki in zagnanostjo Višnjanov dosegli lepe uspehe. Prispevali, smo denar, da je kraj asfaltiran, vodovod smo si sami naredili in javno razsvetljavo tudi, uvedli smo samoprispevek za nakup šolskega kombija in za gradnjo varstvene ustanove. V višnjegorski šoli smo napeljali centralno kurjavo, za kar smo naredili med meščani nabiralno akcijo, izdatno pa je pomagal tudi ljubljanski Contal, ki ima nad šolo patronat. Za kopališče smo že kupili čistilne naprave, a nimamo dovolj denarja, da bi jih montirali. V načrtu imamo tudi gradnjo telovadnice, za kar naj bi dobili denar od republike, krajevne skupnosti in občine. Doma se zaposlujejo pretežno ženske; v Iskri dela 90 Višnjanov. Sicer pa se večinoma vozijo na delo v Grosuplje ali v Ljubljano in vse več mladih tudi odhaja. Eden od vzrokov za izseljevanje je tudi ta, da v treh desetletjih po vojni še nismo dobili urbanističnega načrta in je gradnja zavrta." mož iz preteklosti Podoba današnjega časa torej nima prav svetlih barv, a na srečo so Višnjani optimisti in z upanjem zro v naslednja leta. Prenekateri starejši prebivalec Višnje gore pa se v dolgočasnem deževnem dnevu, kakršen je bil, ko sva bila tam na obisku, potopi v spomine, kot recimo upokojeni Jože Pajk, vsem Višnjanom znani Pepe z bobnom, ki je še pred kratkim zbobnal vaščane na trg in jim potem prebral sporočilo o obveznem cepljenju psov. „Da je Višnja gora staro mesto, ve in tudi vidi vsak," pravi. „Tu so imeli cunfti svoje cehe in bandera in ob slavnostnih dneh so pobrali vsak svoje lerpobe in so sli ven. Ob posebnih priložnostih pa so vzeli svoje skrinjice, zaklenjene s tremi ključi, v katerih so imeli akte in denar. Na Štefanovo so prišli obrtniki in vajenci vkup in potem so mojstri lerpobe frejšprehal:, ko so jim dali spričevala. A vsak učenec se je moral prej izkazati: čevljarski vajenec je moral narediti čevlje, krojaški obleko ... Tako so živeli cehi. Tudi gostilničarji so imeli svoj ceh, pa saj so ga lahko imeli! Svoje dni je bilo v naši Višnji gori kar 12 oštarij. Ljudje so hodili po uradih in se ustavljali tudi v gostilnah." Tako govori Pajkov Jože, potomec Andreasa Pajka. Prednik je bil v rusko-francoski vojni, ko so Napoleonove soldate stisnili v klešče ruski vojaki in strupena vzhodna zima. Sedem dni je živel ob surovi mački, ko se je vračal nazaj v svoj del Evrope in s seboj je nosil vojaški boben. Odtlej so Pajki bobnarji v Višnji gori. Jože Pajk še ve, kako je nastala legenda o višnjegorskem polžu: „V Italiji je neki Višnjan rešil italijanskega bogatega oficirja in oficirjeva mati mu je poklonila polževo hišo." Pajkov Jože je videl tega polža: pozlačena lupina morskega polža, ki drži polič vina, je pripeta na kakšnega pol metra dolgi, kot od žepne ure tanki zlati verižici. Starejši Višnjani so ga tudi videli, in sicer ob 450-letnici mesta, ko so ga Višnjani dobili za nekaj ur. Odtlej ga ni videl nihče več ... črpali iz starega Ni mogoče računati, da bi hitrejši življenjski utrip prinesla v starodavno mesto industrija. Višnja gora bo morala najti druge možnosti razvoja. Namesto da bi uničila svoj starodavni videz s postavitvijo tovarnah drugih velikih zgradb, naj ga raje neguje. Iz tega, kar so stoletja nakopičila med Višnjane pripovedi in starodavnosti, lahko čez čas nastane čisto zlato. Višnjani bodo spet morali prikleniti zlatega polža, priklicati turiste, čeprav samo na požirek zdravilne vode Konjščka. Da bi Višnja gora zacvetela, ne sme po poti drugih mest, ki so jih uničile pridobitve modernih časov, ampak mora poiskati svoje starodavne čare iz tistih časov pred stoletji, ko je Višnja gora dobila mestne pravice. Letos praznujejo v Višnji gori stoletnico gasilstva, čez dve leti bodo praznovali 500-letnico, kar so dobili mestne pravice. To so primerne obletnice, da bi iz zgodovine potegnili nekatere zanimivosti in znamenitosti in jih ponudili turistom; od tega bi mogli imeti največ koristi Višnjani sami. MESTO ZLATEGA nagrifi pred torki Na pol poti med Novim mestom in Ljubljano leži Višnja gora. Njen značilni obris za trenutke ujame vsak popotnik, ki se pelje po avtocesti. Višnja gora, polž na verigi, preteklost... in že je mimo kraj, ljudje, zgodovina. Nekdaj ni bilo tako. V antičnem času je na hribu tik nad sedanjim mestom stalo keltsko ali rimsko taborišče, mimo katerega je peljala prometna pot iz Emone v Neviodunu. Kraji okoli so bili obljudeni, čeprav vse do srednjega veka, ko zgodovinski viri poročajo o Starem trgu, ni sledov o strnjenem naselju. Kot trg s sodnikom je izpričan prvič leta 1294, deželno sodišče pa se omenja že leta 1308. Tržani so imeli v najemu cesarsko mitnico, o čemer so poročila iz leta 1460. Zaradi turške nevarnosti so se tržani preselili na grič blizu trga. Na griču je zraslo čvrsto, strnjeno mestno jedro. Višnja gora je dobila mestne pravice 1478. leta. Tako povzdignjen kraj je zaživel z novimi močmi. Mesto se je obdalo z obzidjem, od katerega je danes ostalo bolj malo, ker so ga predelali v stanovanjske hiše. Znotraj obzidja pa je potekalo živopisno življenje srednjeveškega mesta: rokodelski cehi so se množili, kakor je rasla splošna blaginja mesta. Najstarejši ceh so ustanovili kovači in nožarji, najštevilnejši ceh pa je bil čevljarski ceh, ki so ga meščani ustanovili leta 1555. Ob cvetoči obrti se je dobro razvijala tudi trgovina, saj je Višnja gora stala prav na prometni poti proti jugu. Ta svoj položaj na prepihu je mesto plačalo tudi z delnim uničenjem. Mesto so v začetku 16. ' stoletja močno izropali turški vojaški oddelki. Da bi si opomoglo, je cesar Maksimilijan podelil mestu pravico do letnega sejma. Sejem je potem postal eno od sredstev, s katerim so meščani hoteli poživljati mestni utrip. Število sejmov se je množilo, tako da je mesto imelo leta 1843 že 11 sejmov. Vendar počasnega propada sejmi niso zaustavili. Simbol, nekdanje višnjegorske veličine je bil pozlačeni polž, pripet na zlato verižico. Ta polž je preživel mnoga pričevanja o mestu in je postal legendaren, čeprav so podobne polže imela tudi druga slovenska mesta in trgi. O polžu so pričele krožiti številne pripovedi; res je le, da so Višnjani ob slovesnih prilikah pili iz velike lupine tega morskega polža. Mestni očetje so se radi zbirali pri izviru Konjščku v samem mestu. Viru so pripisovali zdravilne in druge učinke. V času, ko je Valvasor pisal „Slavo vojvodine Kranjske", je višnja gora že kazala očitne znake počasnega umiranja: v mestu je bilp manj čisto, tu in tam so že stale zapuščene hiše. do neusmiljenosti pravični zakoni Ana Jaketič iz Novega mesta, Trubarjeva 3, je 20. novembra 1974 napisala republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno politiko naslednje pismo: „Sem vdova, samohranilka in mati 12-letnega sina mongoloida. Stara sem 53 let, k zaposlena pri kmetijski zadrugi „Krka" v Novem mestu kot snažilka. Otrok je kategoriziran za 100-odstotnega invalida. Že ob rojstvu so mu zdravniki napovedali najdaljšo življenjsko dobo — 2 letu Toda otrok je bil moj, zato sem se zanj zavzela in vsa ta leta naredila zanj vse, kar je bilo v moji moči. Vsa leta mi ga je zdravil prof. dr. Marij Avčin na klinični bolnici v Ljubljani. Ker pri nas doslej ni bilo zdravil za takšne otroke, sem morala iskati zdravila po tujih državah in jih seveda tudi drago plačevati. ZA ZDRAVILA VEČ KOT ZA KRUH Večkrat se je zgodilo, da sem dala za zdravila več, kot je znašal moj mesečni osebni dohodek. Kljub temu da sem bila marsikdaj brez denarja, nisem obupala, kajti vedela sem, da denarja ne mečem stran, saj se je otrok umsko in telesno lepo razvijal. Sam prof. Avčin mi je dejal, da sem naredila iz otroka čudež. (Lepo prosim, da resničnost moje trditve preverite pri prof. dr. Mariju Avčinu.) | Z desetimi leti in pol so otroka sprejeli v posebno osnovno šolo v Novem mestu — v pripravljalni razred. Šolo je obiskoval eno leto. Ker pa je šola morala ukiniti oddelek za mongoloide, sem dala fantka na priporočilo tovarišice ravnateljice POŠ v Novem mestu v vzgojnovarstveni zavod v Jarše. Tam je otrok sedaj že tretji mesec, v šoli po • zatrjevanju tovarišic lepo napreduje. PRVIČ V ŽIVLJENJU PROSILA ZA POMOČ Toda tedaj se je zgodilo nekaj, česar nisem nikoli pričakovala. Prvič v dvanajstih letih sem našo družbo zaprosila za materialno pomoč. Moram priznati, da sem bila prepričana, da bom to pomoč tudi dobila, saj sta mi vodstvo zavoda v Jaršah in ravnateljica POŠ v Novem mestu zatrjevala, da sem po zakonu upravičena do materialne podpore. S prošnjo sem se obrnila na Center za socialno delo v Novem mestu. Pismenega odgovora še do danes nisem dobila. Direktor Centra za socialno delo tovariš Viktor Bartolj pa me ie poklical na razgovor. Vabilu sem se odzvala. Žal pa sem naletela na popolno nerazumevanje in odklonitev. Tovariš Bartolj mi je dejal, da mi družba ni dolžna pomagati, da je le dobra volja zavoda, če mi hočejo kaj dati, in da so že na seji odločili, da mi ne dajo ničesar. NI ZAKONA ZA OTROKE, KOT JE MOJ Dejal je, da ni zakona, ki bi predvideval kakršnokoli materialno pomoč za otroke, kot je moj. Pripomnil je še, naj ga vzamem domov, če ga ne morem vzdrževati. Nisem vedela, kaj bi rekla. Vprašala sem ga, zakaj ne bi potem takim otrokom že ob rojstvu onemogočili življenja, ko vendar ne morejo dobiti nobene materialne podpore. Tu sva končala. Dodal je še, da se lahko obrnem kamorkoli, dosegla ne bom ničesar. Kaj sem prosila Center za socialno delo v Novem mestu? Samo plačilo rejniške družine, ki znaša 1100 din na mesec. Moj osebni dohodek je 1650,00 dinarjev. Otrok dobiva po očetu pokojnino 710 dinarjev. Otroškega dodatka ne prejema že več kot leto dni, ker je moj osebni dohodek presegel 900 din. Tudi tu občutim veliko krivico. Torej znašajo moji in otrokovi dohodki 2360 din. Sama plačam hrano (kosilo) v šoli (160 din) in prevozne stroške. Ti znašajo 450 dinarjev na mesec. Otrok je v zavodu oziroma pri rejniški družini od ponedeljka zjutraj do petka popoldne. Tako je otrok 3 dni pri meni doma, kjer mora tudi živeti. Otroka vsak ponedeljek zjutraj peljem v Ljubljano, ob petkih pa ga grem iskat. Naj povem, da moram oba ta dneva opraviti tudi službo. Poleg teh izdatkov krijem stroške za šolske potrebščine, obleko, pranje. Mislim, da ni potrebno posebej razlagati, da plačujem tudi drago stanovanje, elektriko, vodo, smeti in da moram tudi sama vsaj enkrat na dan jesti. POMAGAL JE LE SINDIKAT Iz trenutnih težav mi je pomagala osnovna organizacija sindikata v podjetju, kjer sem zaposlena. Odobrila mi je enkratno denarno podporo, sicer bi morala otroka vzeti s šolanja domov. Napisala sem vam veliko. Želim, da bi moje pismo prebrali v celoti. Preverite moje trditve pri prof. dr. Avčinu, v vzgojnovarstvenem zavodu v Jaršah ali pa na POŠ v Novem mestu. Čutim, da sem dala za svojega otroka veliko. Še vedno sem pripravljena zanj žrtvovati prav vse. Lahko pa mu dam samo vso materisko ljubezen, ne pa tudi polne finančne podpore, saj nimam sredstev. Zato se obračam na vaš naslov in vas prosim za kakršnokoli pravno ih finančno pomoč ter za čimprejšnji odgovor." Tako Ana Jaketič novembra 1974 republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno politiko. 9. februarja letos je izdala novomeška podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji odločbo, da Marjan Jaketič, rojen 2. julija 1962, sin zavarovanke Ane Jaketič iz Novega mesta, nima pravice do posebnega šolanja in poklicne rehabilitacije na stroške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odločba poleg tega ugotavlja, da je Marjan Jaketič popolnoma nesposoben za samostojno življenje in delo zaradi bolezni, ki je nastopila že ob rojstvu. V obrazložitvi odločba citira zvezni zakon, po katerem imajo pravico do posebnega šolanja in poklicne rehabilitacije na družbene stroške samo tisti invalidni otroci, za katere je glede na njihovo zdravstveno in duševno stanje verjetno, da bodo po šolanju sposobni za samostojno življenje in delo. KOMISIJA: MARJAN NI ZA V SOLO Odločba navaja, da je Marjana januarja letos pregledala invalidska komisija prve stopnje v Novem mestu. Mnenje komisije je bilo, da otrok zaradi težje duševne zaostalosti ni sposoben za šolanje pod posebnimi pogoji, poleg tega, pa da tudi ni možnosti, da bi se s poklicno rehabilitacijo usposobil za samostojno življenje. Zoper to odločbo je Ana Jaketič v predpisanem roku vložila pritožbo pri ljubljanski centrali skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Jaketičeva meni, da odločba, ki njenemu sinu krati družbeno šolnino in oskrbo v internatu, temelji na mnenju novomeške invalidske komisije, ki so jo sestavljali zdravnik-internist, zdravnik-kirurg in dva strokovna sodelavca. O življenjski usodi duševno prizadetega otroka torej da niso odločali specialisti-psihiatri, nevropsihologi in psihologi, ki da so edini pristojni presojati in odločati o tako pomembnih stvareh. Jaketičeva je trdila tudi, da komisija ni upoštevala mnenja prof. dr. Marija Avčina, dolgoletnega Marjanovega zdravnika, ki trdi, da otrok napreduje ter da je sposoben za posebno šolanje. Prav tako naj bi šlo mimo zdravniške komisije tudi mnenje Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani, v katerem se usposablja Marjan na materine stroške. V zavodu namreč trdijo, da se bo Marjan kot večina zmerno umsko manj razvitih otrok usposobil za delo v delavnicah, vendar ne za samostojno delo. ZAKAJ LE ŠTIRI LETA STAR IZVID? Poleg tega Jaketičeva trdi, da je novomeška zdravniška komisija preveč upoštevala štiri leta star izvid o otrokovih umskih sposobnostih. Zakaj se komisiji ni zdelo vredno pozanimati, ' kakšno je Marjanovo sedanje duševno stanje? se sprašuje Ana Jaketič v omenjeni pritožbi. Centrala skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je pritožbo Ane Jaketič zavrnila. V obrazložitvi je rečeno, da je mnenje novomeške invalidske komisije medtem potrdila tudi drugostopenjska ljubljanska komisija ter da je že novomeška komisija upoštevala tudi mnenje prof. dr. Marija Avčina ter Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani. Avčin da v mnenju opisuje le izvide pregledov do leta 1972. Skratka: Marjan Jaketič da glede na svoj duševni razvoj nima pravice do posebnega šolanja in poklicne rehabilitacije na stroške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Odločba še suho navaja, da je zoper to odločbo dopustno sprožiti upravni spor s tožbo na vrhovno sodišče v Ljubljani v roku 30 dni po prejemu te odločbe. VSE JE ZAKONITO, VENDAR... Zakaj vse to pisanje? Vse je namreč zakonito, potrjeno z mnenji itd. Zanimivo pa je vsekakor, da niti ena niti druga zdravniška komisija nista Marjana Jaketiča tudi pregledali. Letos. Mnenji temeljita na 4 leta starih izvidih. Sicer pa smo zgodbo napisali predvsem zato, ' ker spoštujemo pogum, voljo in ljubezen Ane Jaketič, ki šola svojega Marjana na svoje stroške. In to ob plači snažilke. Narava stvari je taka, da bo Ana najbrž izgubila tudi na vrhovnem sodišču. Zakoni so do neusmiljenosti pravični. Ne poznajo izjem, soočajo Se samo z dejstvi. Inteligenčni kvocient toliko in toliko, sicer so vrata posebne šole ali podobnih zavodov zaprta. Tedaj se odprejo vrata drugih zavodov. Toda Ana Jaketič svojega Marjana noče dati v te druge zavode, hoče iz njega nekaj naredit1. Za vsako ceno, tudi za ceno pomanjkanja svojcjp koščka kruha. Vsak teden štiri vožnje z M rjp-om v Ljubljano in nazaj so ob vsem tem še n.,i injši strošek. Če Jaketičeva r. vrhovnem sodišču ne bo uspela, bo Marjan ljub temu še hodil v šolo. Tako kot doslei - ■=) rjene stroške. Morda je početje Ane Jr *• es podobno nalivanju vode v sod brez d a taljenju kamenja na hrib, čeprav veš, c' -pit in spet skotalilo v dolino. Kljub ' 'jt no početje spoštujem. Zame njen ■< bo izgubljen. Sicer pa malosovraž m jp iv. MARJAN BAUER DOLENJEC VLTOBUUI OVgOn JABOLKO NE PADE juri«! DALEČ OD DREVESA Vozil je hitro, všeč mu je bilo tako. ,,Naš ata so dirkač," so rekli otroci. In ata je dirkal in klel: „Lejte ga, norca, sto bogov njegovih, ki se mi ne umakne. Milijon hudičev naj ga po-jaha .. „0, prekleti pesjan! Kje je dobil izpit? " „Mater mu, obiraču! Kako si upajo taki na cesto? " Mili otročiči so sedeli zadaj in spraševali: „Ata, si ti najboljši voznik? " „No ja, najboljši najbrž ne, a dober, to že lahko rečem, dober, boljši kot tile cepci, ki jih vsak dan srečujem za volanom ..." In mili otročiči so se učili. Ata pa so nergali tudi drugače. „Lejte ga, norca," so govorili, gledaje skozi okno, in-pokazali soseda, ki je kosil, „saj še kositi ne zna, kot bi imel dve levi roki. Bik ostane bik." „Ste videli osla, ki ob tem času gnoj trosi? Za klobuk naj si ga natlači, norec .. ,,Jej-jej-jej! Počil bi od smeha, ko vidim to kozo, sosedovo ženo, ki se hoče iti damo .. - Mili otročiči so vedeli: „Ata, a ne, da si ti najbolj pameten? " ,,No ja," so rekli ata, „najbolj, to je težko reči, najbolj najbrž ne, bolj pa vseeno kot večina teh norčkov ..." In so se ata zadovoljno potrepljali po glavi. Potem so otročki šli po vasi in so pravili: ,,Naš ata najbolje vozijo . .." „Naš ata najbolj kolnejo ..." „Naš ata so najbolj pametni..." Atu so se smejali, on je klel, mili otročiči so se učili. In naučili, izrezani atki so zrasli iz njih: kleli so, za hrbtom opravljali in neumnosti kvasili. Ata pa se je čudil: ,,Le po kom so, svojat!" Uganil pa tega ni nikoli. MBSČAS MA DOLENJSKEM '_______________________J andr e j novak: s flomastrom 414/nrzzt.—■ Avtomatizacija PRIČAKOVANJE Pes pred staro kmečko hišo je pričel razdraženo lajati, ko se je po prašni cesti pripeljal poštar na kolesu. Marjana je odložila motiko in stekla k cesti. Pričakovala je pismo. Poštarju se ni utegnila niti zahvaliti, tako zelo je bila vesela, da je pismo vendarle prišlo. Vznemirjeno je odrezala ovojnico; takoj je prepoznala moževo pisavo. ,, Ljuba Marjana," je brala, ,,toplo te pozdravljam in ti pošiljam koš poljubov. Ti ne veš, kako močno pogrešam oba vaju, tebe in Andrejčka. Upam, da se Andrejček pridno uči. Da bi se vsaj on v življenju lahko trdno postavil na noge. Da se mu ne bo treba potikati po svetu in opravljati najslabša dela, kot jih moram jaz. V soboto pridem domov. Veliko več se bomo pomenili, kot lahko napišem!" Marjani so sijale oči. Stavek za stavkom je kar požirala, tudi ko je že v tretje brala pismo. Polna pričakovanja in tihega veselja se je lotila dela. Šolski avtobus je pripeljal in k hiši je pritekel Andrejček. Še preden je Marjana lahko odprla usta, je prvošolček vprašal: „Ali je ati kaj pisal? " Marjana je prikimala, Andrejček pa je razburjeno čebljal dafje: „Bo kmalu prišel? Ko pride, ne bo smel nikamor več! Nič več ne bo šel v Nemčijo!" „Jutri pride, jutri!" je Marjana sijočih oči ponovila sebi in svojemu sinu, ki je začel vriskati od veselja.. Sobota je bila eno samo pričakovanje. Marjana je pekla potico, Andrejček pa je bil priden kot še nikoli; petkrat je nakrmil zajce, kokoši pa tudi niso mogle pozobati vsega, kar jim je velikodušno trosil po dvorišču. Življenje na samotni kmetiji je prekipevalo od srečnega pričakovanja. Kazalca na uri sta neznosno počasi krožila. A vendar, pririnila sta v večerne ure. Tema se je zažirala v stene samotne kmetije, nakje daleč je zaskovikala sova. Marjano je skrbelo. Temne misli so se prebudile: „Le kje hodi tako dolgo? Da se ni ponesrečil? Koliko zdomcev je že doletela taka usoda ... Le zakaj ne napiše, kdaj bo točno pri- šel, da bi ga tako ne pričakovala ... Ubogi otrok pa je tudi ves vznemirjen, ker ga ni..." Bilo je že deset ponoči. Andrejčka je zmagal spanec; kar na stolu je zaspal. Tudi Marjani je od samega pričakovanja utrujenost vlekla veke na oči. Okoli enajste ure je pred hišo zabrnel avtomobil. „Ati je prišel!" je zaklical Andrejček, ki je bil v hipu buden in pokonci. Stekel je ven. „Ati! Ati!" je zaklical in planil v objem temne postave na pragu. Marjana je obstala. Z otrokom v naročju je stopil mož k nji in jo objel. Dolgo so molčali in si samo zrli v oči. „Daj, stopi vendar!" je Marjana končno dahnila. Pozno v noč je tekel pogovor v izbi samotne kmetije. Andrejčka je spanec spet premagal. Zaspal je v očetovem naročju sladek sen izpolnjenega pričakovanja. JOŽE LAVRIČ mmm LEKARHA ARNIKA POLETNA MODA LJUBIEKSOTIK0 Ni ravno vse uporabno, kar kažejo pariški modni saloni, posebno ne za naše razmere, ko vselej skušamo novo združiti s praktičnim, pa vendar se nam ni treba odreči.najnovejšim mod-, nim muham. To, da so hlače spet trdno zasidrane v garderobi sodobne žene, bomo tudi me z veseljem sprejele. Za praktične farmerice v raznih inačicah se je večina že tako in tako odločila, ponuja pa se še niz drugih možnosti. Kaže, da sta Orient in Kitajska postala modnim kreatorjem posebno pri srcu, ker je v najnovejših modelih za poletje in počitnice največ oblačil v stilu ali vsaj nadihu teh dveh oddaljenih dežel. Govorili smo že o kitajskih hlačah, ukrojenih iz raznega blaga, ravnega kroja in dokaj ožjih kot doslej. Tudi krajše so, čez pa nosimo tuniko tudi v kitajskem slogu. Je tako eno- stavnega kroja, da jo lahko vsaka, tudi manj spretna šivilja sama naredi. Taka tunika ima široke kimono rokave, ki so krajši ali daljši, sicer pa je ravna kot vreča in ne preširoka, ni pa tudi oprijeta. Včasih ima pri strani razporke. Zelo pisane turške hlače, spodaj prevezane celo z vrvico, bomo pri nas najbrž redkeje videvali. Morda v kakšnem boljšem večernem lokalu ali pa kje ob plaži tudi ta stvar ni tako „odvrat-na", kot bi katera rekla v prvi sapi. K turškim hlačam se nosijo sandale z dolgimi vezalkami, ovitimi okrog nog, in pa bluzice z golimi hrbti, na glavi pa turban. Ponovno novo pa je še to, da bomo v obmorskih krajih spet videvali kratke hlačke. Se jih spomnite, kajne? R. B. Začenja se sezona priljubljene jedi — polnjenih paprik, kar je pripravno posebno za zaposlene žene, zato smo v novomeškem hotelu Metropol povprašali za recept, kako to jed pripravljajo pri njih. Nadevane paprike imajo namreč z malce drugačno primesjo povsem nov okus. Alojzija Mokricki, vodja kuhinje v hotelu Metropol, je povedala: „Za tri osebe potrebujemo 6 paprik, pol kilograma zmletega mesa iz mešanice go- vedine, teletine in svinine, 15 dkg riža, čebulo, česen, sol, poper, 1 jajce, peteršilj in začimbo Eva. Zmleto meso malce pregnetemo s surovim rižem in začimbami, nato papriko očistimo in na rahlo nadevamo. Posebej naredimo paradižnikovo omako. Malo olja, sladkorja in moke prepražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in zalijemo z mrzlo vodo. Kuhamo, dokler se omaka ne razpusti in postane gladka. Po potrebi omako še malo solimo in ji dodamo Eve. Potem omako pretlačimo skozi cedilo in vlijemo v večjo skodelo. Vanjo polagamo tudi paprike in pazimo, da je omake toliko, da je paprika pokrita. To kuhamo na zmernem ognju najmanj poldrugo uro. Vre naj počasi." To menda veste, da so nadevane paprike drugi dan še boljše. R. B. Splošno znana rastlina, ki jo v naših krajih že od nekdaj uporabljajo v domačem zdravilstvu, ima najbrž toliko imen kot zdravilnih lastnosti. Rečejo ji kokovičnik, brdnja, zlatnica, moravka, sončna roža, hribovski primožek, materinski koren, pa še kakšno ime bi se našlo. Vsi vemo, da gre za okrog pol metra visoko rastlino z močno poraslo koreniko plitvo v zemlji in rdečkasto rumenimi cvetovi, ki so zbrani v majhnem cvetnem košku. Plod je rožka. Arnika raste po gorskih travnikih, pašnikih in močvirjih. Cvete nabiramo junija in avgusta, koreniko pa spomladi ali jeseni. Cvete moramo sušiti pri temperaturi 40 do 50 stopinj, potem jih lahko s pridom uporabimo. Ne v preveliki količini, kajti arnika povzroča tudi za-strupljenje, srbečico na koži, vnetje želodčnih sten, težko dihanje, krče in celo smrt Arnika vsebuje več takih snovi, ki vplivajo na mišičje, živčevje, srce in krvožilni sistem. Čaj (1 žličko cvetov na skodelico vode) priporočajo pri slabem želodcu, gripi, prehladih, živčni razdraženosti, pri oslabelem srcu, revmi in protinu, pa tudi pri driski, gripi in poapnenju žil. Še bolj čislajo tinkturo iz arnike kot zunanje zdravilo. Okrog 10 do 20 kapljic tinkture na kozarec vode je dobro za izpiranje ran, grgranje pri vnetih mandljih, hripavosti in za masažo pri revmi. Tinkturo pripravimo iz svežih cvetov, ki jih naglo posušimo in denemo v dober špirit. Tam naj se namakajo 3 ali 4 dni. Pred uporabo je potrebno tinkturo razredčiti z vodo. [MDEUHA Ipaprika 30 DOLENJSKI LIST c dJ gU K L ku tin KNJIGE Slovenska ljudska pesem, v kateri je bilo vse, „kar je v nas dobrega in lepega, vse, česar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brezmejna, čista, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slovenske duše in slovenske zemlje" (I. Cankar), danes zamira, izgublja pomen, kakršnega je nekdaj imela. Morda jo prepevajo še tu in tam v gospodarsko zaostalih krajih, povsod drugje pa se oglasi le kot pesem pevskih zborov, več ali manj prirejena potrebam zborovskega petja. In vendar je bila slovenska ljudska pesem tista večna spremljevalka v življe-f nju slovenskega človeka, ki je zvesto šla z njim od rojstva, pastirskih dni, vsakdanjega dela, praznika, poroke do smrti. V preprosto pesem je naš človek znal vliti del svojih modrovanj, izkušenj, pa tudi čisti klic veselja ali krik žalosti. Slovenska Matica je že pred nekaj desetletji izdala v 4 debelih zvezkih Štrekljeve Slovenske narodne pesmi, vendar pa doslej nismo imeli obširnejše poljudne izdaje. Tako knjigo sedaj imamo. Založba Obzorja iz Maribora je izdala zajetno knjigo „Pe-sem slovenske dežele", ki jo je uredila in ji napisala uvod in opombe Zmaga Kumer. Največ prostora je v knjigi namenjeno notnim zapisom in besedilom pesmi, del knjige pa zavzema uvodna študija, potrebna kazala ^ in fotografije. Kot novost, še vedno premalokrat opaženo na našem knjižnem trgu, moramo omeniti, da sta knjigi priloženi dve gramofonski plošči s posnetki 25 pesmi. ZDRAVNIKOVA VEST po ugodni ceni Založba Lipa iz Kopra se lahko pohvali, da ima iztanjšan posluh za okus širokih množic, točneje rečeno, za tisto zvrst literature, ki širokim krogom godi in je pisana zgolj iz želje po čim večjem in boljšem zaslužku. Pred leti smo Slovenci „od-krili"'čar in lepoto zdravniških romanov, romanov „v belem", kot jim tudi lahko rečemo. To je svojevrstno pisanje, v katerem se človekovo življenje kaže skozi luč znanstveno medicinskega gledanja kot skupek bioloških funkcij, ki pa podlegajo potrebam duha (čeprav je res, da je le-ta dostikrat le besedna zamenjava za čutnost). Taki romani so vlekli in vlečejo še danes. Zato izdaja prevoda knjige piscev Jacquesa in Francoisa Galla „Zdravnikova vest" ne moremo šteti za drzno in tvegano izdajateljsko početje. Roman bo našel dovolj bralcev — kupcev. V romanu lahko sledimo razkroju življenjskega smisla, kakor ga pojmuje meščansko misleči mladi zdravnik. Njegova življenjska pot teče od karieri-stičnih uspehov do filozofskega spoznanja", da je življenje samo borba za obstanek. Ker pa je borba za obstanek le preveč živalska zadeva, se zdravnik osvesti in poišče dopolnitev živalskega življenja v starem krščanskem nauku o usmiljenju in žrtvovanju; odide v brazilske pragozdove pomagat nesrečnežem, sebi pa očistit kosmato vest in spomine na čutne sladkosti. Pripoved teče gladko, prijetno, je dovolj napeta in začinjena, da povprečen Slovenec ob tej knjigi ne bo obupal, čeprav mu branje ni največ ja navada, zapisana na sredi srca. MiM Charles dickens oiiver twist • I Že nekaj mladih rodov razveseljujejo in vznemirjajo dogo- divščine Oliverja Tvvista, glavnega junaka romana Charlesa Dickensa, angleškega pisatelja, čigar obširni opus je že od prvih objav naprej priljubljeno čtivo mladih in starejših. V slovenskem prevodu smo „01 iverja Tvvista" že večkrat dobili; zadnji je pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi v zbirki „Biseri", ki prinaša najboljša mladinska dela iz svetovne književnosti. Ker je posamezne knjige iz te zbirke moč kupiti posamično, se ni bati, da bo Oliver Twist ostal brez družbe, kakršne je vajen že dolga desetletja. im.vo.jnii kiis pftEDSTflvunmo vom-N Založba Lipa iz Kopra se je pridružila številnim drugim založbam, ki z različnimi izdajami prispevajo svoj delež k vsebinsko res polnemu praznovanju stoletnice rojstva velikega umetnika slovenske besede Ivana Cankarja Pred kratkim je poslala na tržišče dve knjigi: Dimitrija Rupla „Svobodne besede" in Marije Mitrovič ..Cankar in kritika". Mitrovičeva z natančno znanstveno prizadevnostjo in vestnostjo analizira umetnikovo zavedanje o lastni umetnosti in njegove nazore o tem, kaj je in kaj ni ali kaj naj bi bila literatura, tako da zgradi podobo Cankarjeve kritične misli. Rupel pa postavlja Cankarjevo delo v vrh in preseganje tiste značilnosti slovenske literarne tvornosti, ki jo lahko imenujemo narodnostno prebudniško. Obe knjigi sta tako zanimiv in tehten prispevek sodobne misli k Cankarjevemu delu, hkrati pa dokaz o živosti Cankarjevega umetniškega in kritičnega duha. Socializem kot nov družbeni red, nova kvaliteta v družbenih odnosih, ima za svojo temeljno filozofsko misel marksizem — leninizem. Človek ustvarjalec in spreminjevalec sveta ni pasivno bitje, ni determiniran z nečim zunaj objektivnega sveta, ampak se tvorno gradi v stalnem, aktivnem odnosu do objektivnosti. V takem sklopu dejavne filozofije moramo razumevati tudi socialistično etiko. V knjigi „Etika in socializem", katero je pred kratkim pri Mladinski knjigi izdal znani in plodoviti mislec Vojan Rus, prinaša avtor določnejšo in popolnejšo opredelitev teoretskih sestavin socialistične morale. V svojem delu Vojan Rus postavlja etiko kot tisto možno revolucijo v teoriji, po kateri filozofija kot zgolj kontemplativna metafizična disciplina postane dejavna filozofija. Moralne norme tako niso večamo jezikovno oblikovana pravila, ampak subjektivno — objektivni družbeni zakoni. Gre torej za izdajo dela, po katerem bi moral poseči marsikateri bralec, še posebno vsak, kdor pomaga v ključnih točkah graditi socialistični družbeni red. KU 4 Ki Prijateljev zbornik Lani smo skoraj neopazno praznovali stoletnico rojstva literarnega zgodovinarja in teoretika Ivana Prijatelja, katerega lahko z vel iko upravičenosti imenujemo očeta moderne slovenske literarne zgodovine. Ivan Prijatelj je bil namreč eden prvih, ki so pri nas poskušali iz literarne zgodovine narediti pravo znanost. Umetnika je postavil v zgodovinski okvir njegove dobe in potem iz spoznanja o značaju takratnega dogajanja črpal temeljna spoznanja o naravi posameznega literarnega dela. S svojim načinom dela je Prijatelj plodno vplival na razvoj slovenske literarne zgodovine. Stoletnico rojstva tega pomembnega moža je založba Slovenska Matica počastila z izdajo obsežnega ..Prijateljevega zbor- nika", publikacijo, ki prinaša vrsto prispevkov današnjih slovenskih literarnih teoretikov o Prijateljevem delu. Čeprav bo izdaja zanimala le ozek krog bralcev, je njen pomen precejšen, saj zbornik predstavlja tisto delo, po katerem bo moral poseči vsakdo, kogar bo zanimala slovenska literarna zgodovina. smrt v gradu V romanu „Smrt v Gradu” pokojne ameriške pisateljice Pearl S. Buckove srečujemo docela drugačen svet od tistega, ki ga je opisala v številnih drugih romanih. Tokrat v ospredju niso opisi Kitajske, pestrosti Daljnega vzhoda, napeta zgodba se odvija v labirintu hodnikov nekega angleškega gradu. Sir Richard in lady Mary se nikakor ne moreta vživeti v seda- njost, bega ju preteklost, ujeta v mogočne grajske zidove. Kajpak prej ko slej pride do nujnega soočenja resničnega in sanjskega sveta, od tod pa ni več daleč do naravnost tragičnih dogodkov. Roman ,,Smrt v gradu" je izdala Mladinska knjiga v zbirki „Krog", prevedla pa ga je Nevena Vrbnjak. FILM /ODOBflR TEIIM Dr. Anton Slodnjak Menda ni treba dokazovati, da so življenjepisi žena in mož, ki so skozi pretekle čase z znanjem, umetniškim snovanjem ali kako drugače tlakovali pota v današnjik, dokaj priljubljeno branje. Kar se tiče življenjepisov književnikov morebiti celo bolj ko njihova izvirna dela, saj temeljit življenjepisec v življenjsko podobo umetnika običajno spretno vtke tudi osnovne značilnosti njegovega dela, do katerih bi se morali bralci dokopati z branjem. Za slednje pa dandanes, žal, pogosto ni časa -tako vsaj trdijo prenekateri. Bodi tako ali ne, pred nedavnim so se na slovenskem knjižnem trgu pojavili življenjepisi treh velikih mož slovenske književnosti — Mladinska knjiga je izdala romaneskne pripovedi literarnega zgodovinarja dr. Antona Slodnjaka o Prešernu, Levstiku in Cankarju. „Neiztrohnjeno srce" in „Pogine naj - pes" sta ponatisa iz 1938. oz. 1946. leta. V prvem romanu Slodnjak v leposlovni obliki prikazuje Prešernovo osebnost skozi prizmo takratnih družbenih razmer, ki so bile pesniku vse prej ko naklonjene. Od tod življenje polno razočaranj, življenje pesnika, ki išče in najde izhod iz osebnih stisk v neprekosljivi pesniški besedi. „Pogine naj — pes" ( v dveh knjigah) je portret enega najbolj odločnih kulturnih delavcev na Slovenskem v drugi polovici prejšnjega stoletja. Slodnjak ni podal zgolj zgodovinsko, ampak tudi „pesniško" resnico o književniku, ki ga je življenje teplo še bolj ko Prešerna. Roman prikazuje Levstika kot preroka slovenskega kulturnega in političnega razvoja. „Tujec" je roman o Cankarju. Gre za umetniško pripoved, ki je nastala po dolgotrajnem študiju in raziskovanju Cankarjeve osebnosti in dela; za pripoved „z valujočim dogajanjem, živahnimi dialogi, predvsem pa prodorno psihologijo" — tako je o „Tujcu" zapisal Joža Mahnič. Dokaj sodobna oblika romana, ki je sestavljen iz trinajstih poglavij, omogoča podrobno seznanitev s celo vrsto pisateljevih sodobnikov, iz njihovih mozaičnih pripovedi pa se izlušči temeljita podoba Cankarjevega življenja, dela in časa, v katerem se je bil zoper malomeščansko lahkomiselnost in kratkovidnost. V „slovenski trilogiji", kakor že poimenujejo omenjene življenjepise, Slodnjak ni le do potankosti orisal nemirnih življenjskih poti pesnikov in pisateljev, ki doce- la upravičeno veljajo za temeljne kamne ne le slovenskega slovstva, ampak tudi naroda; skozi njihova življenja je razčlenil tudi kulturne in politične razmere, ki so slovenski živelj vklepale v nevednost — Prešeren, Levstik in Cankar pa so z umet- niško besedo trgali verige zaostalosti. Zapišimo še, da je za tokratno izdajo Slodnjakovih romanov nove portrete Prešerna, Levstika in Cankarja izdelal akademski slikar in grafik Božidar Jakac. D. R. “ES«** Kaže, da so slovenski filmski ustvarjalci le odkrili, da nudi sodobno življenje hvaležne teme za filmsko obdelavo. Po izdelavi „Belih trav" so v študijih Viba filma začeli snemati ..Vdovstvo in pogreb Karoline Žašler", prvega od letošnjih slovenskih celovečernih igranih filmov. Scenarij sta napisala pisatelj Tone Partljič in režiser Matjaž Klopčič, za osnovo pa jima je služila vrsta Partljičevih povesti in novel. Scenografija filma je v rokah Nika Matula, Alenka Bartlova je kostumografinja, direktor fotografije Tomislav Pin-ter, maskerka Berta Metjlič in direktor filma Boško Klobučar. Ko bo snemalna ekipa zaključila studijska snemanja, se bo preselila na teren v okolico Sladkega vrha na Pohorju. Ta kraj z okolico ter njegovi prebivalci bodo zakulisje novega filma, katerega sporočilo o osamljenosti, razslojevanju in industrializaciji slovenskega podeželja prinaša v našo kinematografijo nov, a značilen element. V glavnih vlogah nastopajo: Milena Zupančič, Boris Cavazza, Polde Bibič, Anton Petje, Milanda Caharija, Milena Muhič, Boris Kočevar in Radko Polič. A. BARTELJ ^) \ J. SPLICHAL — M L wmd n wb i Iz dna, kakor bi se trgala naveza podivjane demonske sile, je zahropla zemlja v nenavadnem pišu in vse na tej zemeljski lupini je razpadalo, poskakovalo, se lomilo in se trlo in na stotine ljudi naših človeških bratov in sester je pogoltnil prah, kamni in cementni kvadri. In ko je zemlja še drhtela, so bili ljudje v svoji panični grozi prepuščeni edinemu upanju in edini milosti — begu. Beg pa jim je jemal ravnotežje, jih metal ob stene in drevesa. Zvezde tistega usodnega večera so se čudno premikale in zemlja je na tisočih kvadratih kilometrov votlo valovila. Ljudje so trepetali in podivjane, razburkane ode so naraščale. Vode so potemnele v svojih zvirih, v globini zemeljskih neder, in pljuskale ob aregove. In še pozneje mnogo dni po potresu so bile vode motne, kar je kazalo na to, da je v drobovju zemlje še vse razbolelo in neurejeno. Tudi pri nas v Sloveniji, v Posočju, je mnogo vasi in krajev hudo prizadetih in potrebna je ogromna človeška solidarnost, da se odpravijo posledice. In naši ljudje to zmorejo. Panični strah, ki jih je pognal na njive in senožeti, se umirja. Pomoč prihaja z vseh koncev domovine in to je solidarnostna pomoč bratskih narodov, ki jih naravne katastrofe še bolj združujejo. Res je, da si ne želimo potresov ne vojn ne lakote ne povodnji, nobenih apokaliptičnih jezdecev, ki bi sejali grozo, in prav zato je trenutek človečnosti še toliko pomembnejši — kajti trenutki človeške stiske so radostno oznanilo, da smo prebujeni, da v nas še ni zatrta humanistična vizija sveta, da smo nosilci neumrljivega sporočila, ki se imenuje življenje. Svet na svoji valoviti skorji v galaksiji neznanih svetov, v izgubljenem prostoru nosi na sebi krhka in minljiva človeška bitja, ki pa se zoperstavljajo ogromni sili svetov in jih osvajajo. Novinarska poročila iz mestec Buja, Majano, Humin in oko- liških vasi v Italiji so bila tragična. Zadnji podatki kažejo na prek tisoč mrtvih in veliko ranjenih. Stara, lepa furlanska arhitektura ter krajev je uničena. Močno pa so prizadeti tudi naši ljudje onstran meje, v Benečiji in julijski krajini. Iz zapisa časopisnega jx>ročevalca povzemamo tale žalostni podatek: „Sele teden dni po potresu so ,odkrili', da vasi Plastiče in Brezje ni nihče obiskal, čeprav sta popolnoma porušeni. Dan po potresu je ondod pristal helikopter in odpeljal tri ranjence, potlej pa so ostali ljudje ves teden brez hrane, zdravil, odej, oblačil" .... V vasi Breginj, čudežni lepoti arhitekture krajev nad Kobaridom, v Podbeli in drugih vaseh, ki so revne in jih še ni dosegla modernizacija cest, pa so bili naši ljudje veseli človeške topline. Kjer so bili nekateri vodnjaki poškodovani, so vojaki iz bližnje karavle navezovali na drevesa ogromne balone s pitno vodo. V Podbeli, v vasici na terasastih stopnicah na najbolj severozahodnem delu naše domovine, so bile pri Vaškem koritu in pri stoletnem vodnjaku ženske z vrči kakor v starih davnih zgodbah. Stale so v vrsti in voda je curela s tankim curkom iz stoletnega vodnjaka. Stara ženička, ki je bila še vsa prestrašena, saj se ji je podrlo pol hiše, ko je bila na postelji in je vrglo steno proti sosednjemu hlevu, je ždela v senci in pila svojo najdragocenejšo pijačo pod-belško vodo. In ta voda iz starega vodnjaka ji je vračala moči. Ko sem se vračal iz teh žalostnih krajev, je vsepovsod curljala voda. Na tankem lesenem žlebu ob vaški poti sem nastavil dlani in pil in si umival obraz. Življenje pa se je vračalo v te kraje in kolone šotorov in prikolic so naseljevale ondotne vrtove. LADISLAV LESAR Odkar pomnijo, se je tej gostilni reklo „Pri Bariču", čeprav se lastniki vseskozi pišejo Miller. Zanimivo je, da je to danes edina gostilna v Loki, čeprav je bilo še po vojni več birtov v tej nekdanji občini. Janko Miller, ki vodi zdaj oštarijo, znano ne le domačinom, ampak prihajajo k njemu tudi od drugod, zlasti tisti, ki prihajajo na vikend v Belo krajino, pripoveduje: ,,Saj ni čudno, da mi je gostinstvo v krvi! V našem rodu imamo gostilno že vsaj sto let. Že moj stari oče, ki se je rodil tu v soseščini, je imel gostilno; po njem jo je podedoval moj oče, ki je 1912 kupil to hišo, v kateri je bila že prej gostilna, in nadaljeval oštirsko obrt. Po očetu sem prevzel gostilno jaz, to je bilo po vojni. Taka, kot je danes, je od 1960. leta, ko sem jo po dvanajstih letih premora spet odprl." Janko, ki je bil rojen v gostilni, je ves čas doma: pri očetu se je med obema vojnama izučil obrti in mu potem ves čas pomagal. Ko je je prevzel, je obnavljal prostore in danes ima točilnico in dve sobi, kjer je 54 sedežev, nad Lahinjo pa ima še poletno teraso, na kateri je prostora za 80 gostov ... O tem, da bo gostilno po sedanjem lastniku prevzel sin Jože, ni nobenega dvoma. Jože se je namreč v novomeški gostinski šoli izučil za natakarja in zdaj pomaga očetu. „Fant je bil zelo priden v osnovni šoli; zaželel sem mu, da bi šel v kakšno drugo šolo, in sem ga celo odvračal od gostinstva, češ da je pretežak poklic, v katerem mora človek delati od zore do pozne noči; ampak fant je bil vztrajen in je silil v gostinsko šolo. Če se je zares odločil, naj pa gre, sem si mislil," pravi oče. O tem, da je oštirski poklic težak, pa pove Janko Miller z enim samim stavkom: „Na dopustu še nisem bil, kar imam gostilno. Letos pa, na sinovo prigovarjanje, vse kaže, da si bomo vzeli čas za počitnice in za nekaj časa žaprli gostilno!" Pri Millerju se da dobiti dopoldne malico, kar ljudje vedo in radi prihajajo na dopoldanski obrok. Prav tako imajo vedno pripravljena kosila, seveda pa ob vsakem času skuhajo tudi po naročilu. Janko Miller, ki se je v mladosti nekaj časa učil celo za mesarja, poskrbi za domače specialitete: šunke, šineke, domače klobase in podobno. „Tisti, ki je pred desetimi leti k nam prišel na narezek, bo dobil danes prav takega; domače dobrote delam sam, prašiče pa redimo doma." Pri Bariču ljudje radi jedo tudi jagenjčke in odojke na žaru, pozimi, ko so koline, pa je mogoče jesti krvavice, pečenice ob domačem zelju. In kakšno vino pijejo Baričevi gostje ob teh jedeh? Največ spijejo belokranjskega belega, po katerem segajo zlasti domači obiskovalci. Dosti gre v promet tudi belokranjsko črno, sprašujejo pa še po merlotu, teranu in briških vinih. „Vina so zajamčeno dobra, čeprav sem svoj vinograd pred leti posekal in posodobil in bo letos v njem šele prva letina. Kupujem pa vina že vrsto let pri istih vinogradnikih, ki jih dobro poznam." Po nakupih hodi Janko, njegova žena drži roko čez kuhinjo, sin Jože pa ima glavno besedo pri strežbi. Za delo poprime tudi hči, ki hodi v gimnazijo — pa vendar sami ne zmorejo vsega. Ko pride 88-letna mama v gostilno, se samo čudi: „Včasih smo imeli le po dve, tri jedi - golaž, vampe, pa vino in šnops, in so bili vsi zadovoljni. Kaj vse je treba danes nuditi..Toda včasih so hodili v oštarijo le domačini, danes pa je vse več najavljenih gostov. Zgodi se, da se naenkrat prijavi kar po več avtobusov in Bariči jih morajo tudi odkloniti, čeprav s težkim srcem „Pri meni mora biti red!" povzame Miller, ..razgrajačev in pretepačev ne trpim in imajo me za strogega. Kar prav je tako: sitni in vsiljivi gostje odganjajo tudi mirne, pa še same sitnosti so z njimi. Zato raje vidim, da jih ni v mojo oštarijo!" Zaradi tega, ker je bilo prehrupno, je tudi odločil, da na terasi poleti ne bo glasbe; prejšnje čase je vedno imel kakšen ansambel. Tistih dvanajst let v šestdesetih letih, ko pri Millerju niso imeli gostilne - Janko o vzrokih za to, da ni smel imeti oštarije, ne mara preveč govoriti — se je Miller ukvarjal s kmetijo, ki jo ima ob oštariji. Vendar pa ga iz tistih časov Črnomaljci zlasti pomnijo po tem, da je Miller kupil konje in imel pravo „špedi-cijo": s parom konj je-opravljal manjše prevozniške posle, pretežno po Črnomlju. Nekaj kmetije imajo še zdaj; zemlja je bolj slaba in kamnita, tako da s traktorjem ne pridejo zraven. Ljudi za delo je težko dobiti, v gostilni in na polju pa človek ne more biti naenkrat. ,.Vendar pa sem danes bolj srečen kot prej, ker imam spet gostilno. Veste, oštarija mi je zlezla pod kožo in brez nje enostavno ne bi mogel živeti," resno zatrdi Miller, edini oštir iz Loke.