SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L (44) Štev. (N8) 13-14
E SLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 18 de abril -18. aprila 1991
Srbi širijo vpliv tudi v Bosni in Hercegovini
TINE DEBELJAK
BOG ŽIVI VSE SLOVENCE!
Govor na Slovenskem dnevu
S tem geslom pričenjamo današnjo slavnost, današnji Slovenski dan v Argentini. To je dan, ki nas povezuje kot Slovence, kot neko enotno skupnost tukaj na ameriški obali Atlantika, pa tudi potrjuje našo duhovno povezanost s Slovenijo pod Triglavom.
Slovenci smo; to je tisto, kar nam daje pečat, ki nas loči od drugih. Slovenci smo, čeprav imamo različna državljanstva, argentinsko, jugoslovansko, ali pa sploh nobenega. Legalno držvljanstvo je eno, notranja zavest pripadnosti je drugo. Morda mlajši že deloma čutijo, da pripadajo tukajšnji deželi, tukajšnjemu narodu. A vseeno se vedno tudi čutijo kot del Slovenije, ki se kot skrben plašč širi čez ves svet in materinsko pokriva svoje otroke in vnuke, kjerkoli bivajo.
Bog živi vse Slovence!
Pri tem se lahko vprašamo, kaj smo torej Slovenci, kje je srčika naše bitnosti, naše povezanosti?
Najprej je to gotovo v nas samih, globoko v našem srcu. Lahko trdim, daje bil materin jezik vseh, ki smo danes tukaj, sloveščina. Prve besede, ki smo se jih priučili od matere, so bile slovenske, prvi pojmi so bili izraženi v slovenščini. Otroške molitve, prva beseda, pravljice, ki so nam jih pripovedovali, vse to nam je odprlo svojo zakladnico v posebnem jeziku, ki nam je vtisnil v dušo svoje posebnosti, svojo izrazno moč, svoj poseben način izražanja in celo mišljenja. Vsak jezik ima svoje posebnosti, svoj način podajanja, ki ga drugi nima. Vemo, da ima na primer neki semitski jezik nad 10 izrazov za razne vrste kamel — zanje je to važna žival — nima pa splošne oznake zanjo.
Slovenci smo ponosni na dvojino, a neki indijanski jeziki imajo ednino, dvojino, trojino, četvernino in množino! Kar španščina s pridevniki — in to bogatimi in preciznimi — slovenščina opravi z glagoli in njih predponami. Sami vemo, da se vrsta fraz ne da dobesedno prevesti v drug jezik, kajti vsak ima svoj sistem in svojo lastno bogastvo.
Tako nam tudi deloma pogojujejo naš notranji svet oziroma njegovo izražanje. Vsa besedna umetnost, ki nas plemeniti, vsa kultura, je osnovana na posebni, samo slovenski podlagi. Ostane naš značaj, ki je sicer osnovno osebna značilnost, a je vseeno nekako skupen tudi drugim. Saj govorimo o slovenski melanholičnosti, liričnosti, delavnosti, da naštejemo samo pozitivne vrednote.
Tudi naše védenje je pogojeno z narodnostjo: bolje poznam svoje rojake in njih probleme ter preteklost kot oddaljene ljudi; temu primerno tudi bolj čutim s tem, kar bolj poznam; to tudi bolj ljubim!
In da ne govorim o navadah, obredih, ki so se nam v rani mladosti vtisnili v oči in nas spremljajo iz leta v leto, od mladosti v pozna leta življenja. Mnogo je malenkosti, ki same na sebi niso važne niti pomembne, ki jih lahko spremenimo, a vse skupaj nas vežejo na nek določen
način življenja, da se med njimi počutimo doma; če pa jih nimamo ob sebi, smo na tujem svetu. Način pozdrava, obnašanje v družbi, vse to je del nas samih in del naše narodne povezanosti z drugimi. Kakor nosimo s ponosom svoje osebno ime, svoje družinsko, s ponosom govorimo tudi svoj slovenski jezik, simbol narodne pripadnosti.
Pri tem naravno zadenemo ob bližnje, ki so z nami v podobnem odnosu: najprej na naše družine. Slovenci ne postanemo to kar čez noč, ali ko preberemo nekaj knjig, ali se zavestno odločimo za to. Slovenstvo — to naše notranje razpoloženje — vpijamo v družini, ko nadaljujemo preko staršev njihovo in svoje življenje. To ni mišljeno samo v biološkem, fizičnem smislu, ampak tudi v duhovnem, duševnem, notranjem nadaljevanju duhovnosti naših staršev. Vsi poznamo instinkt, enega najglobljih v človeški psihi — ohranjevanje vrste. Pa to velja tudi za ohranjevanje duhovnega bogastva. Človek ni samo telo — je tudi duša. In v to dušo nam družina vlije svoje zaklade, da jih sprejmemo in na njihovi podlagi rastemo naprej. Če nimamo podlage, naj zidamo svojo duhovnost na pesek?
V	družini se pokaže najprej slovenska zavest; v vzgoji, v načinu domačega življenja, v pogovornem jeziku, skratka, kakor se človekova socialna stran kaže najprej v družini, tako tudi narodna pripadnost. Zato toliko poudarka na družinskem slovenskem življenju. Tu se prične in — lahko žal tudi konča — slovenska narodna zavest.
Toda valovi slovenstva se širijo dalje — iz osebne notranjosti preko družinske povezanosti v bližnji in daljni svet; čimbolje se zasidramo v osebnost, tem izraziteje se kažejo izven nje.
Saj poznamo vsi te stopinje, ki jih človek kot oseba in kot Slovenéc odtiskuje v pot: šola in družba, okolje, okrajna in cerkvena skupnost, organizacije, delo, javno delo... in še in še bi lahko našteval. Ponekod — npr. v šolah — se naša slovenska zavest bolj utrdi, razumsko utemelji in razširi. Pozneje dobimo sebi primerno družbo — tudi narodnostno blizu — v slovenskem okolju, okrajnih domovih. Svoje kulturno in narodnostno poslanstvo lahko izpopolnjujemo — in s tem izpopolnjujemo tudi sami sebe — v raznih organizacijah, naj si bodo to pevski zbori ali upravni odbori.
V	tem življenju sredi slovenske zavzetosti si ustvarimo tudi bodočo družino, in tako podaljšamo biološko in duhovno življenje v novem rodu.
Vsi, ki živimo v naši skupnosti, slovenskem čudežu v Argentini, se zavestno prištevamo temu posebnemu delu človeštva, ki se imenuje Slovenci. A ta naša skupnost ni središče naroda, je le del in še to del, ki je geografsko izredno oddaljen od centra, tiste točke, kjer se je v zgodovini slovenski narod pričel (nad. na 2. str.)
Tudi tretji predsedniški vrh (po splitskem in beograjskem), kije bil konec prejšnjega tedna na Brdu pri Kranju, ni prinesel skupne rešitve za Jugoslavijo, saj se je pokazalo, da glede usode države še vedno obstajajo izredno različna stališča. Opazovalci so ugotovili le to, da se je Sloveniji in Hrvaški zdaj s stališčem začela približevati tudi Bosna in Hercegovina, saj je njen predsednik Alija Izetbegovič vendarle omenil možnost, da bi se bilo v predhodnem obdobju mogoče pogovarjati o Tudjmanovem konceptu skupnosti suvèrenih držav. Izetbegovič namreč že smatra, da sedanja federacija ne pride več v poštev za prihodnjo ureditev države. .
Vzroke za to, da so se končno tudi v Bosni in Hercegovini začeli opredeljevati do aktualnih dogajanj v Jugoslaviji, pa zelo hitro lahko najdemo kar pri njih samih. Potem, ko so Srbi z vstajo v Kninu in drugih hrvaških mestih načeli hrvaško demokracijo, se zdaj širijo tudi na področje Bosne in Hercegovine. Po Titovem Drvaiju in Bosanskem Petrovcu so se namreč konec prejšnjega tedna tudi odborniki skupščine občine Bosansko Grahovo na izredni seji odločili, da se odcepijo od medobčinske regionalne skupnosti Bihač in priključijo medobčinski regionalni skupnosti Bosanska krajina s sedežem v Banjaluki. Gre za občine, ki so naseljene s pretežno srbskimi prebivalstvom, to pa pomeni, da se politično vodstvo v Bosni in
Lansko leto sem bil dopisnik Demokracije. Ker je ta zaradi nesposobnosti izdajatelja, zasebnega podjetja Magellan, sredi januarja 1991 prenehala izhajati, sem bil tako rekoč brezposeln.Ustanovil sem lastno novo podjetje ČZP Novo jutro, d. o. o. ter začel izdajati časopis NOVO JUTRO. Novo jutro sem spravil na svet brez kakršne koli finančne pomoči — iz nič torej. Skromno, a vendarle!
Novo jutro nima nobene zveze s propadlo Demokracijo, izdaja ga zasebno podjetje in je politično povsem neodvisen časopis. Res, da bo v naslovu termin „Jutro“ marsikoga zmotil, ker je pred 50. leti časopis s tem imenom že izhajal, vendar nima Novo jutro z nekdanjim „Jutrom“ prav nobene zveze (sam, kot lastnik Novega jutra, sem rojen leta 1960). Že sama vsebina Novega jutra to dovolj dobro potrdi.
Novo jutro	je	zaenkrat
štirinaj stdnevnik.
Naj navedem nekaj naslovov iz prvih treh številk (6.3., 20.3. in 3.4.).
—	Poboji v Kamniški Bistrici.
—	Lipa sprave — kraj slovenskega spomina.
—	Pogovor	z	Nacetom
Hercegovini že začenja zavedati tega, da $e jim kaj kmalu lahko na njihovem ozemlju ponovi kninska izkušnja. Srbski poslanci so v petek že dali vedeti, da občinam s pretežno srbskim prebivalstvom ne bo nihče preprečil, da se tudi ozemeljsko povežejo.
Sicer pa se v osrednji in (zaradi nacionalne mešanosti) najbolj zapleteni jugoslovanski republiki v zadnjem času najbolj ukvarjajo z afero ilegalne dostave orožja. V Bosni in Hercegovini so namreč pred dnevi slučajno ustavili tri tovornjake, ki so bili do vrha naloženi z avtomatskimi puškami. Čeprav naj bi bilo orožje namenjeno eni od vojašnic, pa o tem transportu v njej niso vedeli ničesar. Orožje so natovorili v tovarni Crvena zastava v Kragujevcu, vse bolj pa je verjetno, da je bilo namenjeno srbskim upornikom. Transport je spremljal tudi osebni avtomobil z beograjsko registrsko tablico, ki pa se je izmuznil policiji.
Hrvaški in muslmanski poslanci v bosansko-hercegovskem parlamentu so prepričani, daje JLA z vsem tem ogrožala suverenost Bosne in Hercegovine, zato bi bilo treba proti njej sprožiti kazenski postopek, srbski poslanci pa so vojsko branili z argumenti, da je treba njeno krivdo v tej aferi dokazati, šele potem pa naj bi o odgovornosti vojaškega vrha razpravljal parlament.
Marko Jenšterle (15. aprila - po telefaksu)
Polajnarjem, predsednikom skupščinske komisije za raziskavo povojnih pobojev.
—	Poskus državnega udara v Združenju žrtev komunizma.
—	„Se bova prijatelja“ (pričevanje vrnjenega domobranca Franceta Šetarja)
—	K narodni spravi (Stanislav Klep).
—	Tudi Primorska ima svojo Krimsko jamo (poboj pri Cerknem).
—	Društvo za ureditev grobišč.
—	Kdaj bodo posmrtni ostanki škofa Rožmana spet v Sloveniji?
Začel sem trenutno tudi trk feljtone:
—	Nikolaj Tolstoj: Minister in pokoli.
—	Ivan Korošec: Sv. Urh — druga plat zvona.
—	Vencelj Dolenc: Med partizani in domobranci.
Naj povem, da ima gradiva za objavo več kot dovolj. Kljub temu pa so strani Novega jutra za naše preganane Slovence po svetu na stežaj odprte. Pišite!
Naslov: Novo jutro,
p. p. 485 — 61001 Ljubjana
Ivo Žajdela
111111 m 11111111111 n i u 11111111111111 r n 1111 ! ri nTrnrmnmii 1111111  iiiimrm
Nov časopis „Novo jutro“
BOG ŽIVI VSE SLOVENCE
TINE DUH
Slovenska država se mora oprijeti zgodovinskih temeljev slovenstva
Nad. s 1. str.
oblikovati in od danes živel. Dolga desetletja smo bili odrezani od osrednje Slovenije, vsaj fizično, duhovno nismo bili nikoli oddtujeni. Čakali smo dneva, kdaj se nam bodo odprla okna — in vrata v domovino — bodisi našo bodisi naših staršev; dolgo smo čakali, zdaj se nam hrepenenje izpolnjuje. Spet se tkejo niti povezanosti med nami ob Srebrni reki in Slovenci ob Savi; spet si podajamo roke, spet postajamo dejansko eno, čeprav to ni lahko, ne tako hitro, kot bi si želeli.
Bog živi vse Slovence!
Naj bo sedaj poudarek na besedi vse. Tu je naša misel premostila oceansko razdaljo in stopila v Slovenijo — v osrednjo Slovenijo. Pred letom dni je začela svojo pot iz senc zatrtosti in zadrtosti. Pojem slovenstva, ki je pred tem skoraj umiral, ali je bil vzet kot nekaj avtomatičnega — in zato nevažnega in nezavednega, se je v zadnjih mesecih razplamtel v širno grmado jasne zavzetosti, kaj slovenstvo pomeni in kaj mu zato pripada.
Koje enkrat slovenstvo prešlo majhne družbene oblike kot so družina, sosedstvo ali krajine; ko se je po stoletjih zavedlo svoje širine, vrednosti in moči, je slovenstvo prišlo do mesta, kjer se hoče zaključeno v celoto in enoto uveljaviti v svoji državi. Iz pojma domovine, družine in lirike je s slovenstvom stopilo na pot moči, epike in volje : pokazati hoče, da je narod zmožen ne samo skupaj čutiti ampak tudi živeti skupaj, in to živeti kakor sam hoče, želi ali zmore.
Iz pojma domovine je vzrasel pojem slovenske države. In v to državo so vključeni vsi Slovenci, ki žive v geografsko zaokroženi osrednji Sbveniji, obenem pa tudi čutijo dolžnost odgovornosti do drugih Slovencev, ki jih je splet zgodovine postavil izven teh meja; najsibo ob meje ali pa kot nas pognal po svetu, čez ocean.
Pa tudi v to novo Slovenijo spadajo potomci Slovencev, ki so še ohranili slovensko narodno zavest, ki se še čutijo del slovenskega naroda, katerih rojstna domovina je kjerkoli, a duhovna pa v tistem koščku zemlje in duhovne posebnosti.
To novo Slovenijo, ki se sedaj počasi pripravlja, gradimo vsi, nekateri bolj intenzivno, drugi manj. V njej je prostora za različno misleče, idejno se razhajajoče, da le spoštujejo drug drugega in slovensko zavest. V njej je prostora tudi za nas in za našo skupnost, v njej je prostora tudi za posamezne Slovence, ki osamljeni živijo brez stika s sorodniki. V njej mora biti prostora za čisto vino zgodovine in prost pretok misli, za svobodne obiske in vračanje domov. Pa tudi pri nas tu mora biti razumevanje za Sovence drugačnega prepričanja, s katerimi moramo so-živeti in so-delovati v mejah demokracije, da tako vsi skupaj postavimo slovenski narod iz folklorne in kulturne enovitosti v célostno politično samostojno telo.
Seveda pa se moramo zavedati, da pot ni lahka, in da pred nami ne stoji samo en problem. Kot vse kaže, je slovenska država več ali manj izvedljivo napeljana in zavest o njej med rojaki neustavljiva. Drugo pa je, kakšne ideje bodo vnešene v to — upajmo da kmalu utelešeno slovensko državo. Tu je tudi naša dolžnost, da če želimo uveljaviti svoje 1(ieje, za te tudi delujemo. Naše ideje niso nove, od začetka našega begunstva in še pred revolucijo jih vztrajno ponavljamo: slovenstvo, demokracija, svoboda,
krščansko obeležje v javnosti, razčiščenje zgodovine in pravičnost.
Da to dosežemo, moramo sodelovati z vsemi Slovenci, ki imajo nam podobne misli, navezovati moramo stike s prijateljsko mislečimi doma — to tudi zato, da se naša slovenska zavest tukaj ohrani oziroma podžge — pojdimo v Slovenijo, na obisk ali za stalno, da tam spoznamo iz prvega vira položaj in osebno sodelujemo v novih časih.
V revoluciji je bil čas borbe, čas upora partiji, ki seje danes pokazal pravilen.
V begunstvu je bil čas odpora, čas vztrajanja, ki seje tudi izkazal danes kot pravilen.
Tine Debeljak med govorom
Kaj pa danes? Danes je čas graditve, ko moramo tiste ideje, zaradi katerih smo nekoč žrtvovali kri in pozneje pri njih vztrajali proti vsemu upanju, danes moramo te ideje poskušati uvesti demokratično v javno življenje slovenskega naroda, kulture in države. Skupaj z vsemi, ki dobro v srcu mislijo.
In tako bodo valovi slovenstva zapljuskali z obal Južnega Atlantika čez vso Slovenijo, tisto Slovenijo v svetu, ki ni geografsko utesnjena ali politično zakoličena, ampak je odprta čez vse meje, odprta tako zemljepisno kakor duhovno, ki daje telesni in duševni kruh svojim otrokom, raztresenim preko vseh poldnevnikov. Valovi slovenske misli bodo tako prešli okoli ekvatorja in se vrnili spet vase. Ob svojem prehodu pa bodo obogateli vse Slovence in tudi ves svet, katerega poseben del smo Slovenci. Vse človeštvo je telesno razdeljeno v rase, belo, črno... in duhovno v narode... slovenskega, argentinskega in druge. A vseeno smo vsi eno, vsi sestavljamo človeštvo, ki napreduje v stoletjih, ki živi iz včeraj za danes in za jutri. Kot smo vsi Slovenci ena skupnost, je tudi vse človeštvo eno — v božjo slavo.
Bog živi vse Slovence!
Kakor nas je v naši težki poti skozi čas in skozi zgodovino varoval Bog, kakor nas je ohranjeval tukaj v begunstvu in izseljenstvu v težkih časih zaničevanja, kakor je za Slovence doma skrbel med tlačenjem in temo, tako upamo, da nam bo Bog pomagal tudi na naši poti v bodočnost.
Tako na poti zrelosti slovenskega naroda, ko si ustvarja državo, kakor pri vsebinski polnosti in pravičnosti življenja
Obstaja le osnutek nove slovenske ustave; o tem je slovenski parlament že razpravljal in ga ni sprejel. Namesto odobritve osnutka nove ustave je predlagal plebiscit za odločitev državljanov slovenske republike za državno samostojnost Slovenije ali proti njej.
Ustava iz leta 1974 je bila narejena po partijskem merilu in je zlasti na gospodarskem področju pustila novi vladi gospodarski razkroj Slovenije. Gospodarske težave nimajo hitre rešitve, zlasti ne, kadar je gospodarstvo organizirano — ali bolje — razorga-nizirano v socialističnem sistemu. V Sloveniji veljaven gospodarski sistem je še vedno zasidran v samoupravljanju, katerega oče je Slovenec Edvard Kardelj. Najbolj značilno za ta sistem je uvedba t.
i.	„družbene lastnine“. Lastnica vse imovine, vseh proizvodnih sredstev, nepremičnin ipd. je po zakonu „družba“, naj bo že to republika, mesto, občina, podjetje itn. Kardelj je z uvedbo samoupravljanja hotel skrajšati in olajšati pot v popolno brezrazredno družbo bodočnosti, v čisti komunizem po Marxovem nauku. Za vse delovanje je odgovorna družba, za uspehe, pa tudi za neuspehe. Za uspehe ima zasluge velikokratni ali tudi dosmrtni „direktor“ podjetja. Ker mora direktor podjetja biti vedno zanesljiv „partijec“, se uspeh šteje v dobro sistema, t. j. partije. Za neuspehe pa ni nihče odgovoren, ker ni prijem-ljivega lastnika.
„Družba“ je pravno neločljiv pojem. Družba so vsi člani skupnosti, podjetja, državljani republike itn. Nihče torej ne odgovarja „osebno“ za neuspeh oz. v kazenskem postopku za „krivdo“ za neuspeh oz. za izgubo, dokazano v poslovnih knjigah, t. j. v računovodstvu. To bi bilo mogoče na lahek način ugotoviti, če bi slovenska republika imela nadzorstvo nad poslovanjem v njej delujočih delovnih skupnosti. To nadzorstvo je še danes pridržano federaciji, t. i. Službi družbenega knjigovodstva. Ves denarni promet, t. j. vplačila, izplačila, posojila, razne naložbe v različnih bankah opravlja direktor, v čigar poštenost in vestnost pa ni nikar nobenenega dvoma, ker je član partije; ta pa je nedotakljiva, torej je tudi direktor nedotakljiv. Za nastavitev direktorja ni bila nikdar važna strokovna usposobljenost in osebna poštenost in neoporečnost: dovolj je bila rdeča partijska knjižica in morda še poznanstvo ali prijateljstvo kakega visokega partijca. Po vsem tem slovenska vlada še danes nima nadzorstva nad slovenskimi podjetji na
1111111 n 11111111111111111111111 nrrn m 1111
v njej. Bog naj tudi podpira vso našo skupnost v Argentini, ki je dosedaj bila tako živa in trdna, da se danes pri vseh težkočah dobro znajde in okrepi, da tako skupaj s Slovenci po svetu in doma ustvaija novo podlago za boljše življenje.
Bog naj živi vse nas, ki smo danes pri tem praznovanju in ki nam je mar slovenstvo v vsej polnosti. Trudimo se, da ohranimo slovensko zavest v svojih srcih toplo in prisotno.
Prizadevajmo si, da bo valovanje slovenstva, ki se pričenja v naši osebnosti, intimnosti, zavalovalo preko vse skupnosti, do Slovenije in čez preko vsega sveta, ter da se bo spet vrnilo oplemeniteno v naša srca.
Bog živi vse Slovence!
svojem ozemlju, čeprav ima za ureditev tega vprašanja že pripravljene nove republiške zakone, ki pa jih ne more uveljaviti, ker še nima sprejete nove republiške ustave. Zakon brez ustave pa je zakon brez tal; obvisi v zraku. Javna tajnost je, da imajo mnogi direktorji družbenih podjetij denarne naložbe v tujini in da bodo ob morebitni razprodaji družbenega imetja prvi in najbolj zainteresirani kupci; iz „direktorjev“ bodo v hipu lahko postali lastniki — in to zakoniti — nekdanjih družbenih podjetij. Iz sedanjih papirnatih proletarcev — v resnici so vsi milijonarji — se bodo jutri zvalili sveži kapitalisti. Partija je bila leglo korupcije in zapravljanja slovenskega imetja ter sadov slovenskega dela. Sedanja vlada ima vezane roke tudi v sredstvih javnega obveščanja, na radiu, televiziji, po časopisih. Vse to je še v rokah bivše partije in z njimi po veljavni svobodi obveščanja po svoji volji razpolaga, največkrat, raje vedno, v škodo vlade in koristim slovenskega naroda. Če je za utrditev svoje absolutne in nedeljive oblasti bila zmožna ukazati pokol cele divizije svojih zvezanih ujetnikov, se ne bo pomišljala — z zakonom zaščitena — klevetati in obrekovati sedanje svobodno izvoljene vlade.
Edina možnost zakonitega vladanja in izdajanja poštenih in narodu koristnih zakonov je torej bodoča prva ustava samostojne države Slovenije.
Po površnem čitanju Osnutka nove slovenske ustave vsak, tudi pravnih tekstov nevajen človek že na prvi pogled ugotovi, da bo nova ustava sicer demokratična, saj zagotavlja slehernemu državljanu republike Slovenije vse pravice, sprejete po Organizaciji Združenih narodov in Deklaracije o človekovih pravicah, nikjer pa ne bo zaslediti niti besede priznanja več kot tisočletni krščanski oz. katoliški tradiciji slovenskega naroda. Katolištvu smo namreč Slovenci dolžni zahvalo za svoj obstanek kot samostojen narod sredi vedno nam sovražnih številnejših in narodnostno nasilnih sosedov. V imenu svoje demokratičnosti nova slovenska vlada zaobide one vrednote, ki so nam pomagale prebiti se kot samostojen, čeprav maloštevilen narod skozi raznarodovalne navale naših neposrednih sosedov, končno pa še sorodnikov po jeziku.
Zamislimo se nad našo bližnjo preteklostjo, ki bo zapisana v zgodovini, lepa ali grda, takšna kakršna je pač bila. Zgodovina jo bo objektivno ocenila, če ji bomo pri tem pomagali, poslušajoč glas svoje vesti, ki je božji glas.
Konec
i m 11111111 n 1111111 m n 111 u 11111 m 111 m i
NOVICA IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Slovenski naborniki ne bodo več služili vojaškega roka izven meja slovenske republike, pač pa se bodo usposabljali v okviru teritorialne obrambe in organov za notranje zadeve. Minister za ljudsko obrambo Janez Janša je poročal, da se Slovenija zavzema, da bi do
1.	avgusta letos JLA izpraznila eno tretjino njenih objektov v Sloveniji, a beograjski Zvezni izvršni svet še ni odgovoril na predlog. Postopni odhod armade bi se uresničil v treh letih, v tem času pa bi Slovenija prevzela najnujnejše funkcije armade.
NA PRISTAVI 36. SLOVENSKI DAN
Slovenski dan se imenuje praznik Slovencev v Argentini, ki so povezani med seboj v organizirani skupnosti,preko Zedinjene Slovenije in posameznih okrajnih Domov v trdno prijateljsko in zavestno enoto. Vsako leto ga organizira osrednje društvo Zedinjena Slovenija, izvede pa po vrsti kateri od Domov, seveda s pomočjo in sodelovanjem ostalih.
Letošnjega smo praznovali 7. aprila na Slovenski Pristavi v Moronu. Bil je že 36. po vrsti. Sicer je ponoči deževalo, a jutro je bilo čisto in prijetno ter je privabilo veliko rojakov na Pristavski vrt.
Že zjutraj se je zbralo precej rojakov iz okolice ter predstavnikov raznih Domov in organizacij. Predsednik Pristave Janez Jelenc je pozdravil goste z gorečimi besedami zavednega člana slovenskega naroda, nato pa so vsi navzoči zapeli obe narodni himni, slovensko in argentinsko, medtem pa sta zaplapolali tudi obe čisti zastavi. Svečanost je bogatila še maldina, oblečena v narodne noše, z zastavami posameznih Domov.
Sledila je maša v dvorani, ki jo je daroval delegat prelat dr. Alojzij Starc, somaševala pa sta še krajevni župnik prof. France Bergant in Jože Škerbec.
Opoldan je bilo pripravljeno dobro kosilo za goste in druge rojake, ki so v pogovoru počakali na popoldanski kulturni spored.
Ta se je pričel malo po peti uri, ki je pozdravil skoraj 1000 gostov iz vsega Velikega Buenos Airesa predsednik ZS arh. Jure Vombergar. Za njim je navezal svoj govor ob geslu dneva: BOG ŽIVI VSE SLOVENCE glavni urednik Svobodne Slovenije Tine Debeljak, katerega besede prinašamo na uvodnem mestu.
Za njim je napovedovalec Marijan Loboda ml. napovedal kulturni del, in sicer prikaz kmečke ohceti. Nande Češarek je kot stari oče začel pripovedovati, kako se je on pred leti še doma poročil, nakar se je prizor prelil v prikaz tistih običajev.
Domačini s Pristave so prikazali snubljenje, podoknice, — pevski zborček fantov so pripravili iz Slomškovega doma — pa tudi prikaz plesov na ohceti. Te je pripravil folklorna skupina s Pristave, ki
Arh. Jure Vombergar pričenja slavje
jo vodi prof. Héctor Aricó. Zaplesali so belokranjski, prekmurski (nova točka v naši skupnosti) in gorenjski ples, vsakega v posebni narodni noši. Posebno prekmurski je doživel veliko priznanje, saj je bil noviteta med nami.
Največ zanimanja in smeha pa je povzročila „šranga“, odkup neveste s pogajanji, ki so jo izvedli člani raznih okrajev in duhovito zabavali goste.
Za konec je ob splošnem odobravanju folklorna skupina izročila šopek v zahvalo svojemu učitelju Aricóju, ZS pa voditelju in pripravljalcu prizora Dominiku Oblaku ter scengrafu Andreju Golobu. Ves Slovenski dan pa je pripravil kulturni referent ZS Marjan Loboda ml.
Zatem pa so gostje sedli za mize na vrtu v prijetnem pogovoru ali pa so obiskali stojnice, ki jih je postavil vsak Dom in kjer so prodajali jedačo in pijačo, pa tudi slovenske knjige in folklorne spominčke. Zanimanje sta ustvarjali tudi stojnici rojakov iz Mendoze z dobro kapljico in iz Bariloč s priznano čokolado. Mladina pa se je lahko zavrtela še' dolgo v noč.
Slovenski dan nas je spet povezal!
Pozdrav predsednika Pristave Janeza Jelenca
Prvič v našem zdomskem življenju, obhajamo praznik slovenstva v novih okoliščinah. Spet sijejo žarki svobode na sončni strani Alp in želje po dokončni in popolni suverenosti gorijo vse močneje v vseh slovenskih srcih.
Pričenja se nova doba za naše brate in sestre pod Triglavom in za nas, ki smo razpršeni po vsej zemeljski obli. Doba iskrenih razgovorov in medsebojnih odnosov. Ne odrekamo se svojim pravicam in upravičeno pričakujemo, da nam jih bo čas pravično prisodil. Isto pravico pa moramo priznati tudi drugim. Le tako bomo v duhu enakopravnosti dokazali, da hočemo biti vredni člani velike slovenske družine, kjer sicer lahko različno mislimo, ä si hočemo biti dobri bratje, ki so si odpustili krivice, času in zgodovini pa prepuščamo oceno preteklosti.
To željo nosimo v srcu in upam, da se bo izpolnila. Kot sinovi sloveče matere, ki so si kneze volili sami, vemo, da tudi v javnem življenju končno vendarle zmaguje resnica in pravica.
Pod okriljem obeh narodnih brezmadežnih svetinj, ki skupaj danes veselo plapolat, dvigam prošnjo Najvišjemu:
Bog živi vse Slovence!
Bog živi ves slovenski svet!
BOG ŽIVI VSE SLOVENCE!
OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
V	nedeljo, 17, marca 1991 je bil v Slovenski hiši 44. redni letni občni zbor društva ZEDINJENA SLOVENIJA. Po maši v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je za žive in pokojne člane društva daroval prelat dr. Alojzij Starc, so se člani zbrali v zgornji dvorani.
Predsednik Zedinjene Slovenije, arh. Jure Vombergar je ob 11.00 pričel občni zbor in ugotovil, da je bil isti pravilno sklican in daje po čl. 16 društvenih pravil sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro po sklicani. Po molitvi za pokojne člane je predlagal, da se pošljejo pozdravna pisma predsedniku republike dr. Carlosu Sadlu Menemu, primasu Argentine nadškofu msgr. Antonu Quarracinu, predsedniku Izvršnega sveta skupščine republike Slovenije Lojzetu Peterletu, članu Izvršnega sveta dr. Janezu Dularju, predsedniku SNO Rudolfu Smersuju, slovenskemu metropolitu, nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, uredništvu listov Misli, Katoliški glas, Mladika, Naša luč, Ameriška domovina in Nedelja ter Slovenski krščanski zvezi, kar je bilo sprejeto z aplavzom.
Nato je prešel na dnevni red:
1.	Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena lic. Marjan Schiffrer in Gregor Batagelj; za preštevalca glasov pa Janez Jelenc in Dominik Oblak.
2.	Zapisnik lanskoletnega občnega zbora je bil soglasno odobren na podlagi podpisov overovateljev Janeza Dimnika in Lojzeta Sedeja.
3.	Na vprašanje, ali se razpravlja o vsakem poročilu posebej ali o vseh skupaj, je bilo soglasno sklenjeno, da se debatira o vseh poročilih skupaj.
POROČILO TAJNIKA
Tajnik Emil Cof je poročal:
V	pričetku leta 1990 je imelo društvo 861 članov in članic. V teku leta so vstopili 4 novi, umrlo jih je 7 in sicer: Sušnik Renata, Kočar Ivan, Savelli Amalija, Osterc Luka, Pintar Valentin, Prelog Miloš in Jarc Štefanija. Izstopilo pa jih je 22. Tako je društvo imelo 31. decembra 1990 836 članov in članic.
V	teku leta smo prejeli 62 pisem; poslali pa smo 281 dopisov.
Upravni svet je imel v teku leta 8 rednih sej, izvršni odbor eno, medorganizacijski svet pa 5 rednih in 3 izredne.
Pisarna je redno delovala od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure; enako tudi knjižnica.
V	teku leta smo nabavili 45 novih slovenskih knjig v skupni vrednosti A 1.558.700.
POROČILO
BLAGAJNIČARKE
Izdatki pa so bili sledeči: amortizacija A
12.144.850,	uprava in davki A17.410.744, nabava šolskih potrebščin A 2.869.600, šolska kolonija A 85.734.800, posmrtnine A 363.000, prireditve A 5.775.902 in oglasi A 1.208.400. To je skupaj A
Kulturni referent Marjan Loboda ml. je poročal:
Kulturno delo v letu 1990 seje pričelo s 35. Slovenskim dnevom 22. aprila 1990 v Našem domu v San Justu. Dopoldan so se pričeli zbirati v Našem domu predstavniki drugih Domov ter narodne noše, ki so nato v sprevodu odšli v cerkev. Mašo so darovali za vse žive in rajne Slovence dr. Alojzij Starc, Tone Bidovec in Jože Horn iz Men doze, med mašo pa je pel mladinski zbor pod vodstvom Andreja Selana. Na dvorišču našega doma se je po maši pričel uradni pozdravni del, z dviganjem obeh zastav in petjem obeh himen. Pa pozdravnih govorih se je veliko rojakov iz vseh okrajev udeležilo kosila. Skozi ves dan so lahko gostje ogledovali bogato razstavo v gostinskem prostoru Našega doma, na kateri so razstavljali svoja dela: slikar Uroš Žitnik, iz Ljubljane, Božo Urbančič iz San Luisa in otroci Našega doma (ročna dela med počitniškimi dnevi).
Popoldan seje na mogočnem odru, ki ga je pripravil Tone Oblak s sodelavci, pričel družabno kulturni program, kjer je sodeloval vsak Dom s kako točko. Vodilje spored Stane Jerebič, vse goste pa je pozdravil predsednik ZS arh. Jure Vombergar. Letošnje slavje se je vršilo pod geslom „ Vremena bodo Kranjcem se zjasnila”. Proti večeru se je nadaljevalo slavje v gornji veliki dvorani. Slavnostni govornik je bil to pot Stane Grebenc iz Mendoze. Povezovalec Marko Vombergar je nato napovedal še kulturni program „Kje, domovina si”, ki ga je izdelal režiser Frido Beznik z zborom in recitatorji. Sceno si je zamislil in izdelal Tone Oblak. Po zelo uspelem programu so se gostje podali na dvorišče, kjer so obiskali bogato obložene stojnice, ali pa so se zavrteli ob veseli glasbi priznanega Instrumentalnega ansambla.
Kot druga važna prireditev, ki jo vsako leto priredi ZS, je bila Domobranska proslava meseca junija. Letošnja proslava, ki se je vršila prvo nedeljo v juniju, se je pričela s sv.mašo, katero je daroval prelat dr. Alojzij Starc ob somaševanju dušnih pastirjev za vse žrtve revolucije. Med mašo je pel osrednji zbor Gallus pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaserjeve. Po maši so se vsi prisotni zbrali okoli spomenika padlim. Tam sta ob zvoku trobente Francija Žnidarja dva predstavnika borcev Slavko Urbančič in Dušan Dimnik položila pred
125.716.735. Torej je prebitek A 12.617.085, ki je pa le knjigovodski, ker so njem vključene zapadle in neplačane članarine A 4.808.000 in nakup slovenskih knjig A 1.558.700, kar se vodi v aktivi bilance.
spomenik spominski venec. Dr. Starc je še zmolil molitve za rajne, nato pa je okoli spomenika zadonela pesem Lipa zelenela je...
Program se je nadaljeval v dvorani. Nagovor je imel Božidar Fink.
Sledil je scenični prizor „Nekoč in danes, pesmi in pismo”, ki ga je napisal pisatelj Zorko Simčič. Brali oziroma recitirali so Pavči Eiletzeva, Frido Beznik, Janez Perharič, Tone Rode, Slavko Smole, mladi Pavel Klemenčič in Miha Gaser, vmes pa je pel domobranske koračnice moški zbor Gallus pod vodstvom Anke Gaserjeve. Opremo odra sta si zamislili sestri Andrejka in Marjetka Dolinar, pri izdelavi pa so pomagali še Tone Kržišnik, Tone Oblak, Bogdan Magister, Andrej Rode, Štefan Godec, Dominik Oblak in Marijem Loboda ml. Režiral pa je scenični prikaz Frido Beznik.
Rad bi se sedaj posebno zahvalil vsem, ki sem jih skozi ta štiri leta kdaj prosil za pomoč. Fridu Bezniku, ki mi ni nikoli odrekel pomoči kadar sem ga prosil, in mi je lahko ustregel. Nikolaju Jeločniku, Tonetu Oblaku, Bogdanu Magistru, vsem mladim in starejšim igralcem in recitatorjem in nevidnim pomagačem zo odrom. Iskrena zahvala pisatelju Zorku Simčiču in vsem govornikom, ki ste govorili na prireditvah in proslavah. Samo kdor aktivno dela ve, koliko časa in truda zahteva priprava kakšne proslave. Še enkrat Bog plačaj!
Naj še omenim, da poleg tradicionalnih prireditev, kijih vsako leto pripravi kulturni referent ZS, je bilo na programu letos lepa vrsta obiskov iz Slovenije.
Naj omenim, daje društvo pripravilo sprejem ministra za izseljence dr. Janeza Dularja meseca julija. Oktobra meseca so nas spet pod okriljem ZS obiskali priznani Kamniški koledniki in Ansambel Slovenija ter pesnik Tone Kuntner, katere so ljudje zelo toplo sprejeli.
Novembra meseca pa nas je obiskal ljubljanski župan inž. Jože Strgar. Društvo je organiziralo lep sprejem, pevski zbor Gallus pod vodstvom neutrudne Anke Gaserjeve, pa mu je pripravil kratek koncert.
V pripravi pa je že 36. Slovenski dan, ki bo letos 7. aprila na Pristavi v Castelarju pod geslom „Bog živi vse Slovence” na katerega vas že zdaj prisrčno vabim.
Hvala lepa!
POROČILO KULTURNEGA REFERENTA
Blagajniško poročilo je podala cont. Simonka Rajer; iz njega posnemamo: Društveni kapital, ki je 31.12.1989 bil A 52.970.037,75, se je zaradi inflacije v teku leta dvignil na A 501.156.547,14. Največjo vrednost predstavlja Slovenska pristava A 444.891.533-, Dohodki so bili sledeči: članarina A 9.375.172, obresti v Mutualu Sloga A 8.839.683, knjižnica A
2.384.850,	šolske potrebščine A 931.000, šolska kolonija A 85.380,335, prireditve A 23.751,930, darila in razni dohodki A
7.670.850.	To je skupaj A 138.333.820, od tega A 22.144.850 na Slovenski pristavi, ki se vodi v društvenem knjigovodstvu.
POROČILO PREDSEDNIKA
Nato je predsednik Zedinjene Slovenije arh. Jure Vombergar, ko je oddal predsedstvo občnega zbora članu nadzornega odbora Tinetu Selanu, podal svoje poročilo:
Leto 1990 je bilo leto demokratizacije v Sloveniji, leto svobodnih volitev, leto mnogih upanj pa tudi mnogih razočaranj (zadnje: na svobodnih volitvah izvoljeni poslanci slovenskega naroda so se izrekli za rdečo boljševiško zvezdo na slovenski zastavi!).
Spremembe v Sloveniji so pobudile
mnoge obiske v obeh smereh. S podpredsednikom Lobodo sva bila v Sloveniji in na Dragi. Drugi podpredsednik Debeljak je bil lani kar dvakrat v Sloveniji. Povsod smo predstavili poglede ZS in sploh politične emigracije predvsem glede na SIM in na predvideni SSK. O vse tem smo se predhodno posvetovali v našem društvu in objavili zaključke v našem tisku, pa tudi potem poročali o naših uspehih in neuspehih.
Iz Slovenije so nas obiskali minister
Dular, ljubljanski župan Strgar, sprejeli smo nastope Kamniških kolednikov in Ansambla Slovenija. Ta trenutek podpredsednik Loboda sprejema na letovišču kranjskega župana inž. Vitomila Grosa. Prihodnji petek prideta med nas ge. Spomenka Hribar in Alenka Puhar. Napoveduje se televizijska ekipa TV Ljubljana in Drago Klemenčič, vodja verskih oddaj na TV. Sredi leta pričakujemo obisk pevskega zbora iz Gorice, konec leta pa APZ ljubljanske univerze.
Vsi ti obiski in pa politično stanje v Sloveniji, ob našem pričakovanju temeljitih sprememb v smeri demokratizacije, ki jih ni in ni, ob nerazumevanju, neupoštevanju ali briskiranju s strani vladnih ljudi v Sloveniji, povzroča med nami vrsto nesoglasij in konfliktov, očitanj in sumničenj. To so problemi, ki največkrat ne pridejo v javnost. Skušamo jih reševati z najboljšo dobro voljo. Zase sem prepričan, da sem v danih razmerah storil vse, kar je bilo mogoče, z zadostno mero potrpežljivosti.
Skušali smo sodelovati pri volitvah iz Slovenije, da pokažemo našo dobro voljo in skrb za usodo Slovenije. Tako smo sodelovali pri plebiscitu za osamosvojitev Slovenije in nabrali rekordno število glasov. Odločili smo se za sodelovanje pri SSK. Posebna komisija pripravlja način volitev predstavnikov Slovencev v Argentini. Problem realnega predstavništva naše skupnosti je pobudil predloge za spremembe ZS, oziroma MS. Edini smo si v tem, daje treba pritegniti predstavnike vseh slovenskih organizacij in ustanov. Dosedanje debate še niso privedle do soglasja za najboljšo obliko rešitve. Ta naloga čaka odbor ZS v novi poslovni dobi.
Novost zadnjega leta je, da je tednik SS postal last našega društva. Čeprav je preteklo že več mesecev, nimamo še finančnega pregleda nad dosedanjim upravljanjem. Vem le to, da trenutno nimamo dolga v tiskarni. Potreben bo poseben referent za upravljanje tednika.
Ob koncu naj opozorim na nevarnost voluntarizma v naši sredi, ki ga je vedno več. Lepe in visoko doneče besede ne bodo rešile problemov naše skupnosti, če ne bodo upoštevale dejanskega stanja in realnih možnosti pa vrste že izjalovljenih poskušanj v raznih smereh:
Idej je veliko, delavcev pa malo.
Po poročilu je zopet prevzel predsedstvo občnega zbora arh. Jure Vombergar.
POROČILO
NADZORNEGA ODBORA
Poročilo nadzornega odbora je namesto službeno odsotnega predsednika Stanka Oberžana prebral član nadzornega odbora Tine Selan.
Pregledal sem vsa potrdila za dohodke in izdatke in ugotovil, da so bila pravilno izstavljena in vključena v knjigovodstvo. Isto priča tudi poročilo knjigovodje, ki je bilanco pripravil in podpisal.
Zato priporočam občnemu zboru, da predloženo dokumentacijo odobri s priznanjem vsem, ki so delo zgledno opravili, in upravnemu svetu poda razrešnico.
Vsa poročila so bila brez posebne debate soglasno sprejeta.
Nad. na 6. str.
FRANCE VITKIH
POROČILO O OSNOVNIH ŠOLAH
4. ČLANARINA ZA LETO 1991:
Blagajničarka cont. Simonka Rajer je prebrala sklep seje upravnega sveta, ki se glasi:
Upravni svet je na svoji seji 31. decembra 1990 na podlagi pooblastila 33. rednega občnega zbora 30. marca 1980 sklenil, da za leto 1991 velja sledeča članarina:
Za samske A 6.000 mesečno odn. A
72.000	letno in za družine A 9.000 mesečno odn. A 108.000 letno.
Upravni svet si pridržuje pravico v teku leta povišati članarino v soglasju z naraščajočo inflacijo. V naprej plačana članarina se ne spremeni; neporavnana članarina za pretekle mesece pa se obračuna po novi.
Soglasno sprejeto.
5. VOLITVE:
Predsednik arh. Vombergar izjavi, da odbor ni mogel sestaviti liste novega odbora, ker mu ni uspelo najti osebe, ki bi bila pripravljena sprejeti predsedstvo Zedinjene Slovenije. Lojze Rezelj pove, da je častna dolžnost, da se občni zbor zahvali arh. Vombergarju za opravljeno delo, ki je zahtevno in odgovorno. Po daljši izmenjavi mnenj se je določila komisija, ki naj arh. Vombergarju pomaga najti novega predsednika. Zato se je prekinil občni zbor in se je nadaljeval
14.	aprila ob 10.30 na istem kraju.
NADALJEVANJE OBČNEGA ZBORA IN VOLITVE
14.	aprila seje občni zbor nadaljeval; v glavnem so bile opravljene volitve za novi odbor.
Predsednik arh. Jure Vombergar je ugotovil sklepčnost zbora, ki se ga je udeležilo rekordno število članov, in pojasnil, daje bila predstavljena ena lista, ki so jo nato izvolili s tajnimi volitvami z veliko večino. Novi odbor je naslednji:
Predsednik, prof. Tine Vivod; podpredsednika, inž. Jernej Dobovšek in Stane Mehle; tajnik Gregor Batagelj; blagajnika, cont. Simonka Rajer in Jože Šenk; odborniki: ga. Helena Malovrh, prof. Jana Dobovšek, Tinka Urbančič, Mija Markež, dr. Andrej Fink, dr. Miha Stariha, arh. Ivan Kogovšek, inž. Andrej Grohar, Frido Beznik, Tone Rode, Luka Debevec, Blaž Miklič, Tone Oblak, Dominik Oblak, Mirko Vasle, France Vitrih, Franci Žnidar, Bogdan Magister, Janez Čeč, Emil Cof in msgr. dr. Alojzij Starc. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: dr. Julij Savelli, Tine Selan in Stanko Oberžan. V razsodišče pa dr. Vital Ašič, ga. Pavlina Dobovšek in arh. Marjan Eiletz.
Poleg teh je bil osnovan še častni svet bivših predsednikov Zedinjene Slovenije, ki ga sestavljajo Božidar Fink, Božo Stariha, Lojze Rezelj, Marjan Loboda in arh. Jure Vombergar.
Po razglasu volitev je predal arh. Vombergar vodstvo zbora novemu predsedniku prof. Vivodu, ki seje zahvalil najprej arh. Vombergarju za ves trud, poudaril demokratičnost volitev, nato pa se je poklonil delu vseh predhonikov od ustanovitve Društva Sovencev 25.
V	letu 1990 so obstajale slovenske sobotne šole:
V	Buenos Airesu
Balantičeva šola v San Justu Baragova šola v Slovenski vasi Jegličeva šola v Slovenski hiši Cankarjeva šola v Berazateguiju Jurčičeva šola v Carapachayu Prešernova šola v Castelarju Rožmanova šola v San Martinu Slomškova šola v Ramos Mejiji
V	notranjosti
Aljaževa šola v Bariločah
šola sv. Cirila in Metoda v Mendozi
Krekova šola v Tucumanu
Kunčičeva šola v Villa Mercedes, San
Luis.
V	Slovenski hiši je obstajal tečaj za špansko govoreče otroke.
Sobotne šole je obiskovalo 420 učencev; 203 deklic in 217 dečkov.
Tečaj za špansko govoreče v Slovenski hiši: 31 učencev; 15 deklic in 16 dečkov.
Skupno je obiskovalo slovenske šole 451 otrok; 218 deklic in 233 dečkov.
Poučevalo je 92 učnih moči, 26 v Sloveniji in 66 v Argentini rojenih.
Vrtec je obiskovalo 97 otrok.
Osmi razred pa je končalo 45 otrok.
Šola Franceta Balantiča - San Justo
Voditeljica: gdč. Angelca Klanšek; verouk: g. Tone Bidovec; učne moči: Danica Malovrh. Marija Zupanc, Mirijam Oblak, Magda Zupanc, Veronika Malovrh, Lučka Oblak; petje: Anica Mehle in Andreja Selan; pomoč: Monika Zupanc in Pavlinka Zupanc. Pomoč učit. zboru: ga. Ivanka Puhek. Predsednica šolskega sveta: ga. Nežka Kržišnik.
Učencev: 74; deklic 33, dečkov 41.
Šola Gregorija Rožmana - San Martin
Voditeljica: ga. Katica Dimnik; verouk: dr. Jure Rode; učne moči: ga. Saša Golob, Andreja Verbič, Ana Strle, Danica Petkovšek, Stanko Oberžan, Angela Podržaj, Sonja Zorko; petje: ga. Metka Praprotnik-Luna; telovadba: Elizabeta Petkovšek. Predsednica šolskega odbora: ga. Marija Petkovšek.
Učencev: 42; deklic 15, dečkov 27.
.....................................
januarja leta 1948. Ti so bili Miloš Stare, Albin Mozetič (njegovo dobo je dokončal dr. julij Savelli) Lojze Horvat, Božidar Fink, Božo Stariha, Marjan Loboda, arh. Jure Vombergar in Lojze Rezelj, kakor tudi častni predsednik msgr. Janez Hladnik.
V	kratkih besedah je nakazal program novega odbora, ki bi ga lahko povzeli v geslu Korenine in krila: potrditi svoje korenine in vliti duha in moči za nove obdobje, osnovati zrelo in dostojanstveno razmerje do matične domovine, obenem pa se zavedati, da bo večina potomcev ostala tukaj in zato ohrajati identiteto in obstoječe.
Predsednik Tine Vivod je še pojasnil, da bo odbor deloval po ekipah ter poudarjal potrebo in nujnost medsebojnega sodelovanja z okrajnimi domovi.
Za konec se je razvila še krajša debata o Svetovnem slovenskem kongresu, o volitvah za naše kandidate vanj, ter nekaj drugih krajših vprašanj.
Šola Josipa Jurčiča - Carapachay
Voditeljica: Ani Klemen; verouk: g. Franci Cukjati; učne moči: ga. Marija Slabe, ga. Marjetka Markež. Marjetka Slabe, Ani Senovršnik. Predsednica šolskega sveta: ga. Jelka Stanič. Učencev: 30; deklic 16, dečkov 14.
Šola Franceta Prešerna - Castelar
Voditeljica: Mija Markež; verouk: prof. Bergant Francé; učne moči: Pavla Petek, Danica Jerovšek, Veronika Zurc, Monika Kenda, Nadica Grohar; petje: Roža Klemenčič, Lučka Selan. Predsednica odbora staršev: ga. Metka Kopač. Učencev: 68; deklic 34, dečkov 34.
Šola Antona Martina Slomška -Ramos Mejia
Voditeljica: ga. Lenča Malovrh; verouk: g. Škerbec Jože; učne moči: ga. Selan Vladi, ga. Karla Jakoš, ga. Irenka Smrdelj, Alenka Smole, Anka Smole, Gabi Malovrh, Nancy Selan, Loboda Marjan st., Loboda Marjan ml.; petje: Vombergar Ivan; telovadba: Beti Miklavc in Tone Javoršek. Predsednica odbora staršev: ga. Andreja Hrovat.
Učencev 56 - deklic 28 - dečkov 28
Šola Ireneja F. Baraga - Slovenska vas
Voditelj: prof. Franci Sušnik; verouk: g. Janez Petek CM, Jaka Barle in ga. Zalka Urbančič; učne moči: ga. Martina Rozina, ga. Ana Marija Sušnik, Mari Urbanija, Lojzka Mehle. ga. Olga Fink, ga. Zlata Adamič, Mirjam Goljevšček; petje: ga. Ani Rozina in Monika Urbanija. Predsednica šolskega odbora: ga. Marija Bratuž.
Učencev: 57; deklic 35, dečkov 22.
Šola nadškofa Jegliča - Slovenska hiša
Voditeljica: ga. Marjana Batagelj; verouk: g. Cukjati Franci; poučuje: ga. Dobovšek Marjeta. Učencev: 7: deklic 4, dečkov 3.
Tečaj za špansko govoreče
Voditeljica: ga. Marjana Batagelj; učne moči: Mežnar Astrid, Panaino Marina, Zamik Helena, Irenka Fajdiga. Učencev: 31; deklic 15, dečkov 16.
Šola Jakoba Aljaža - Bariloče
Voditeljica: ga. Zdenka Jan; ga. Marjana Marn; ga. Lija Kambič, Alenka Arnšek, Cilka Arnšek, Jan Lovro. Učencev: 21; deklic 9, dečkov 12.
Šola sv. Cirila in Metoda - Mendoza
Voditeljica: Lenčka Božnar; verouk: g. Jože Horn; učne moči: Silvija Bajda, ga. Angela Bajda, ga. Mari Mlinar, Jadranka Ovčjak; petje: Maijanca Bajda.
Šola Mirka Kunčiča -Villa Mercedes - San Luis
Voditeljica: ga. Joži Zupanc; učiteljica: ga. Marija Urbančič.
Učencev 8 - deklic 4 - dečkov 4
Šola J. E. Kreka - Tucuman
Voditeljica: Jožejka Žakelj; učiteljici: Diana Draksler in Marta Žakelj Učencev 10 - deklic 4 - dečkov 6
Šola Ivana Cankarja - Berazategui
Poučeval je France Vitrih.
1 deklica.
Slovenske sobotne šole so idejno enotne in organizacijsko povezane. Vsaka šola čuti, da je ud družine slovenskih šol. Temu v pomoč so mesečne seje, prijateljski stiki poučujočih, obiski in srečanja.
Šolski odsek Z. S. ima redne mesečne seje katerih se udeležujejo voditelji in prelat dr. Alojzij Starc. Na teh sloni organizacijsko življenje in načrtovanje našega dela.
Srečanja v Slovenski hiši
24.	junija 1990 Alojzijeva proslava
22.	septembra Slomškova proslava
10.	marca 1991 začetek šolskega leta
Srečanja smo začeli s sveto mašo in priložnostno duhovno mislijo prelata dr. Alojzija Starca, nato pa nadaljevali v dvorani z odrskim nastopom.
Rožmanova šola je v režiji in v sceneriji Marjana Žirovnika predstavila igro Čudežne gosli.
Izlet šolarjev 20. oktobra 1990
253 otrok in 37 odraslih spremljevalcev se je udeležilo izleta v Villa Lasalette pri Pilarju. Prostor je preskrbela družina g. Močnika. Pred začetkom izletne dejavnosti je katehet Tone Bidovec daroval zahvalno sv. mašo za uspešno končano šolsko leto.
XXXIX. Šolska kolonija
Kolonije se je udeležilo 90 šolarjev slovenskih šol, 45 deklic in 45 dečkov. Kolonijo so spremljali duhovni oče župnik Tone Bidovec, voditeljici Mija Markež in Marjana Marn, mladi voditelji Monika Bukovec, Irenka Fajdiga, Andrejka Selan, Nancy Selan, Sonja Zorko, Marcel Brala, Gabi Petkovšek, Marko Vombergar; šolski referent in zdravnik dr. Miha Stariha.
Kuhinjo je vodila ga. Ivanka Golob s pomočnicama ga. Ani Jerman in Marija Mežnar. Dom je pripravil Jerman Ivan.
Pripravila je kolonijo Z. S. , tajnik Emil Cof pa je z njemu lastno vestnostjo uredil prevoz preko Iliria Tur in finančno stran, Mija Markež pa je spremljala prijave in prispevke.
Važna in hvalevredna je bila prisotnost zdravnika dr. Miha Stariha. Preskrbel je vsa zdravila. Apoteko v malem. Ne samo, da je skrbno bdel nad zdravstvenim stanjem udeležencev kolonije, ampak je imel s šolarji višjih razredov tri razgovore: o drogah in o spolni vzgoji.
Vsakodnevna sv. maša z duhovnimi napotki, praznovanje svetih večerov, redna molitev, izleti, sprehodi, kopanje, športne igre, petje in nastopi so bili program kolonije.
Spremstvo kolonije je za 14 dni namestnik staršev. To dolžnost je vestno opravilo.
Kolonijo so podprli lic. L. Voršič v spomin na mamo, neznana dobrotnika in Sloga, ki nam je omogočila, da smo se na oba sveta večera posladkali s potico.
Tečaj slovenščine za špansko govoreče
G. Marjana Batagelj nam posreduje poročilo o tečaju:
Šolsko leto 1990 je v tečaju slovenščine za špansko govoreče otroke poteklo v znamenju rasti.
Podvojeno število učiteljstva — pet — je uspešno delovalo med 34 vpisanimi otroki od 4. do 12. leta starosti. Šolski urnik seje s polurnim dodatkom igranja na prostem raztegnil na dve uri, to je štiri tridesetminutne šolske ure.
Nad na 8. str.
Pogovor z Markom Jenšterlom
V začetku januarja je nastopil službo samostojnega svetovalca v Republiškem sekretariatu za kulturo Marko Jensterle, bivši dopisnik Dela in Tanjuga v Argentini. Jensterle je skoraj dve leti poročal iz Buenos Airesa in je bil prvi, ki je pisal o obeh emigracijah.
Avtor knjige Skeptična levica, ki govori o sporu na slovenski kulturni levici pred drugo svetovno vojno, ter zbornika Pogledi na Sovjetsko zvezo, v katerem je prikazana informiranost slovenskih bralcev o dogodkih v Sovjetski zvezi v tridesetih letih tega stoletja, Jensterle pripravlja knjigo o svojem življenju in Slovencih v Argentini.
Po prihodu v domovino je pripravil ponatis knjige Velika črna maša za pobite Slovence dr. Tineta Debeljaka in nato v Škofji Loki tudi organiziral simpozij o njem. S strokovnimi članki o slovenski kulturni skupnosti v Argentini je sodeloval v Novi reviji. Pripravlja tudi ponatis knjige Franceta Papeža Zapisi iz zdomstva. Jensterle je dobitnik Prešernove nagrade za študente na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani za diplomsko delo.
—	Kakšna je tvoja naloga vnovi službi?
Na začetku sem prejel funkcijo samostojnega svetovalca za uveljavljanje slovenske kulture doma in po svetu, ki jo je na novo ustanovil slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder. Veliko o moji nalogi govori že sam naziv, pri tem pa bi dodal še to, da se bo novi resor v slovenskem ministrstvu za kulturo oblikoval tudi z mojo iniciativo. Tako sva se dogovorila z dr. Capudrom. Idej mi vsekakor ne manjka, potrebno pa bo dobro razmisliti o tem, na kakšen način jih realizirati. Še posebej zato, ker hočemo slovensko kulturo uveljavljati v časih, ki nam gospodarsko niso ravno najbolj naklonjeni. Slovenija se mora svetu vsekakor predstaviti z avtentično in visoko kulturo, ki se je ne sme sramovati. Delo sem si torej zamislil predvsem tako, da se skupaj s strokovnjaki z raznih področij odločimo za kulturne projekte, za katere vemo, da bodo v svetu naleteli na dober sprejem, z moje strani pa jih torej še dodatno podpremo in poskrbimo za njihovo pretenzijo. Takih projektov na leto seveda ni veliko, vendar nekateri obstajajo Že sedaj in so kar precej pripomogli k razširitvi slovenskega imena v svetu.
—	Ali je slovenska kultura v krizi? Vsi jo namreč zelo napadajo.
Ne bi rekel, da je slovenska kultura v krizi, na vsak način pa se je znašla v zelo burnem obdobju prehoda iz totalitarnega v demokratični sistem. Ta nemirni čas, kateremu je treba dodati že zaostren gospodarski položaj, pa negotovost o prihodnosti Slovenije, nujno povroča pretrese, ki se v najbolj konkretni obliki kažejo v napadih na kulturnega ministra. Za razliko od mnogih pa sem prepričan, da je to zelo produktivna kriza, saj bo mnoge kulturnike postavila pred dejstvo, da na nek način ni idilična, kot si predstavljajo nekateri. Včasih je lahko zelo agresivna. Kulturniki se pogosto znajdejo v zelo banalnih vlogah, vendar je dejstvo, da kljub vsemu temu še vedno ustvarjajo, morda celo z večjo intenzivnostjo, saj hočejo s tem dokazati njihovo relevantnost.
—	Kakšen je lahko prispevek argentinskih Slovencev k slovenskemu kulturnemu razvoju?
Poznam njihovo kulturo in jo visoko cenim, zato lahko z dokaj zanimivega položaja opazujem soočenje te in tiste kulture, ki je nastajala na ozemlju matice. Kultura argentinskih Slovencev je tradicionalna, lahko rečem celo konservativna. Ko so vaši starši odhajali v svet so s seboj poleg vrednot ponesli tudi tedanji jezik in kulturo. Oboje so dolga desetletja
skrbno varovali, dejstvo pa je, da v Argentini ni bilo potrebnega prepiha. Zato nam danes branje vaših časopisov in publikacij zveni zelo arhaično. Meni še posebej, ker sem ob pripravljanju zbornika Pogledi na Sovjetsko zvezo pregledal vse izvode Slovenca in Jutra od začetka do konca tridesetih let našega stoletja. V Argentini sem se nato spet srečal z istim jezikom, pa tudi kulturo. Na drugi strani pa je enopartijski povojni režim v Sloveniji popolnoma zatrl vrednote, ki jih je na primer čutiti iz literature Slovencev iz Argentine. Kultura je v teh časih dosegla nesluten razvoj, v nekaterih primerih pa še celo v take ekstremne smeri, ki so Slovencem v Argentini popolnoma tuje in celo nesprejemljive. Zdaj torej prihaja do nujno potrebnega soočenja, ki bo koristilo obema stranema. Tudi to soočenje ne bo prijetno in se bo pokazalo v zelo grobi obliki, vendar se mu ni mogoče izogniti. Mnogi kulturniki v domovini, ki so odšli v ekstreme, bodo torej s pomočjo Argentine dobili priložnost za razmislek o tem, kje so in kam gredo, Slovenci onkraj oceana pa bodo dobili spodbudo za večjo dovzetnost modemih kulturnih tokov. Njihov doprinos k slovenskemu kulturnemu razvoju tako vidim predvsem v tem, da s svojo dejavnostjo kar najbolj seznanijo tukajšnjo javnost. Šele po tej preveritvi se bo pokazalo katera umetniška dela s te ali one strani bodo obstala v kulturni zakladnici Slovenije.
—	Kako gledaš danes, po dveh letih, na argentinske Slovence?
Nekaj sem o tem povedal že v prejšnjem odgovoru. Na vsak način jih zelo pogrešam, saj sem med njimi pustil dve lepi leti življenja. Prepričan sem tudi, da se bom mednje še vračal. Zdaj jim od tu pomagam po svojih močeh. Slovenska skupnost v Argentini je pravi fenomen, ki ga mnogi tukaj še premalo poznajo. Vesel sem, da smo končno postavili most med domovino in Argentino. Prepričan sem tudi, da bodo tamkajšnji Slovenci dobro prebrodili to prehodno obdobje. Dolgoletna izolacija je pač naredila svoje. Stvari so se zasukale čez noč. Še mi, ki živimo tu, smo bili šokirani ob tako hitrem padcu bivšega sistema, kako ne bi bili potem tisti v Argentini? Zato so mi razumljive mnoge reakcije. Žal pa mi je, da mnogi med njimi, in to govorim za obe emigraciji, ne znajo preseči najbolj banalnih osebnih interesov. Opažam tudi, da se največ takšnih konfliktov pojavlja pri ljudeh, ki se ne morejo ravno pohvaliti s širokim kulturnim obzorjem. Zato je kulturno delovanje med emigracijama toliko pomembnejše.
—	Kaj meniš o predavanju pesnika Toneta Kutneija? Vsi, ki pridejo iz južne poloble, radi pričajo o svojih doživetjih.
To, da ljudje pričajo o doživetjih v Argentini, pa sploh v Južni Ameriki, je seveda dobro in koristno, saj na ta način pomagajo pri informiranju tukajšnje javnosti o razmerah onkraj oceana. Vseh teh predavanj se udeležujem, če je le mogoče. Kuntner je v Društvu slovenskih pisteljev predstavil poezije Franceta Papeža. Tako kot mnogi pred njim je bil tudi on presenečen nad močjo slovenske besede v Argentini. Čeprav včasih mislimo, da tukajšnja javnost že dobro pozna tamkajšnjo slovensko skupnost, se velikokrat izkaže, da o njej ve prav malo. Zato so takšni nastopi toliko pomembnejši, saj koristijo tako nam, ki smo tu, kot Slovencem, ki ustvarjajo onkraj oceana. Zdaj njihovo ustvarjanje ne naleteva več na zaprta vrata, kot seje to dogajalo dolga leta doslej.
Pogovarjal se je Janez Vasle
Ko so po drugi vojni prve emigrantske skupine prihajale v Argentino, so tu našle res bogato deželo. Pod peronistično vlado, ko so širne argentinske planjave sitile lačni svet, je življenje potekalo lahko, socialna oskrba je bila izredna, in res ni bilo lakote, in malo revščine. Sedaj pa se je revščina razpasla. Dolga leta slabe uprave in brezsrčnih ropov javne blagajne so deželo potisnila v močvirje. Danes se sanitarne oblasti ne boje griže (kolere) le kot hude bolezni, marveč kot epidemije. Milijoni revnih v buenosaireškem predmestju in tudi drugih mestih države (Rosario, Cordoba), nimajo pitne vode ne dobrih sanitarnih naprav. Bolnišnice so na enem najnižjih zgodovinskih standardov. Kolera ne bi povzročila le številnih človeških žrtev, marveč razgalila vso zaostalost in izobčenost tega dela prebivalstva, prav to, kar oblasti skušajo prikriti. Kot povsod, je tudi tukaj geslo: naj se revščina ne vidi.
UMAZANIJA NA POVRŠJU
Še mnogo drugih stvari skušajo prikriti. Poleg revščine, naj se tudi druga umazanija ne vidi. A kot razne epidemije pokažejo realno stanje, kot se to dogaja v Peruju, tako je trenutno v Argentini neke vrste „epidemija škandalov“, ki je razgalila mnogo duševne revščine.
Odkar je v ZDA afera „Watergate“ strmoglavila predsednika Nixona, je to ime univerzalno postalo sinonim političnih škandalov, ki jih časnikarstvo odkrije, in potem povzročajo potrese politični strukturi. Samo ime „gate“ je postala beseda s katero se označijo ti pojavi.
Tako imamo sedaj v Argentini „Swiftgate“ (ajj?ra okoli obtožbe ameriškega poslanika o korupciji v argentinski vladi); ,„narcogate“ (obtožbe o zapletenosti argentinskih funkcionarjev v tihotapstvo narkodolarjev v Urugvaj), in sedaj „Yomagate“ (afera okoli družine predsednikove žene in njih zapletu v razne obtožbe korupcije).
Po eni strani je pozitivno, da vsa ta umazanija pride na dan, ker ima družba možnost, da se preko svojih ustanov pravosodno reši te navlake. A skrbijo razni obstranski pojavi. Zlasti to, da vse te zadeve pridejo na dan ne kot posledica raziskovanja, ko družba po svojih varnostnih organih skuša očistiti delovanje ustanov, marveč kot posledica notranjih političnih bojev, ko vsaka skupina v vladi skuša oblatiti nasprotnika, in mu čim bolj škoditi, tem bolj se bližajo notranje in splošne volitve.
V takem stanju ne sodni raziskovalci, niti javnost ne ve, kdo ima prav, na kateri strani so pravični in kje so krivični. In zlasti še, koliko cipcapkov je še skritih po vladnih palačah, in koliko jih je celo med tistimi, ki razkrivajo umazanijo in se kažejo kot borci za pravico, resnico in poštenost.
Posledica tega stanja je dejstvo, na katerega kažejo številne ankete, da ljudje vedno manj zaupajo političnim prestavnikom. Kadar državni tajniki padejo v mreže tihotapcev mamil, kadar funkcionarji ne izvršujejo svojih poslov, kadar poslanci razlagajo, kako morejo opehariti pravico, ni čudno, da jim narod obrne hrbet.
A najhujše je — in v tem je glavni problem — da ni izbire. Večinske stranke so tako diskreditirane, na tako slabem glasu, da narod na volitvah ne bo dobro vedel, kam se obrniti.
POLITIČNA NE IZBIRA
A vprašanje, ki ne najde pravega odgovora, je to: kam se bodo obrnili nezadovoljni glasovi. Argentinski politični sistem, kljub temu, da je prenatrpan s strankami in strančicami, v praksi deluje kot dvostrankarski sistem. Bipartidizem je neke vrste nezapisana ustanova. Skoraj pol stoletja so si peronisti in radikali izmenjavali ljudsko voljo, pretrgani le z večnimi oboroženimi posegi vojaštva na oblast. Narod pa, kot da ni mogel zapustiti tega začaranega kroga bipar-tidizma. Le na provincijski ravni so ponekod mogli prerezati ta vozel.
To se dogaja trenutno v prestolnici, kjer ankete kažejo skoraj gotovo zmago radikalov. V provinci Buenos Aires pa tudi ni vidika, da bi kaka nova formacija mogla ukiniti izmenjavo med peronisti in radikali na krmilu guvernacije. Znano je, da mesto in provinca Buenos Aires predstavljajo državo, vsaj kar se političnega dogajanja tiče. In tradicija je, da kdor zgubi to največjo argentinsko provinco, zgubi državo. A prav vsa ta ogromna masa volilcev ne najde prave izbire, ki bi jo potegnila iz nihanja med peronisti in radikali.
ZAKAJ BUENOS AIRES
Bralci morajo oprostiti, da se pisec skoraj obsedeno povrača k snovi province Buenos Aires. Stvar je ta: v vsej državi so štiri province, ki so ključne za izid narodnih volitev, ker imajo največ prebivalstva in pošiljajo v državni kongres največ poslancev. To so Buenos Aires, Cordoba, Santa Fe, in Mendoza. Tem je prišteti še prestolnice, mesto Buenos Aires, ki s svojimi tremi milijoni prebivalcev tudi odločilno vpliva na rezultat.
Dobro: v večini teh provinc izgleda, da je usoda zapečatena. Radikali ne bodo izgubili Cordobo. V Mendozi trdijo, da bo peronizem obdržal guvernerstvo, čeprav je tam svojevrsten problem, ker poleg radikalov in peronistov obstaja še izredno močna stranka demokratov, ki je že večkrat osvojila guvernacijo. V Santa Fe baje Usandizaga z upornimi radikali ne bo imel težav z zmago. V prestolnici se sreča tudi nasmiha radikalom, čeprav še ni rečena zadnja beseda.
Največja neznanka ostane torej provinca Buenos Aires, ki je tudi obenem najbolj važna. In tu je tudi največja neznanka glede kandidatur. Omenili smo že, da je Duhalde končno priznal, da bo „verjetno“ kadidiral. To je bil tudi vzrok njegovih spopadov, zadnje dni, z družino Yoma. Na vsak način hoče Duhalde pokazati, da nima nič opraviti z njimi. In seveda skuša pokazati, da ima tudi čim manj opraviti s samim predsednikom Menemom.
Ko je postala jasna Duhaldejeva kandidatura, mu sedaj iščejo tovariša za guvernerstvo. Prva ponudba Ubaldiniju je spodrsnila. Niti ni še jasno, če se tajnik CGT končno ne bo predstavil z lastno formacijo. Potem je Duhaldeju odrekel ponujeno tovarištvo tudi stari intransigent Alende. In končno je padel v vodo poizkus, da bi se mu pridružil kot kandidat za podguvernerja sredinski Santiago de Estrada. In če vsi ti, poleg radikalov in levičarjev, nastopijo kot samostojni kandidati na volitvah, bo usoda Duhaldeja kaj zapletena...
NOVICE IZ SLOVENIJE
\jiir
/TT\
SLOVENCI V ARGENTINI
BISERJANE — Na rojstni hiši dr. Antona Korošca so ob spominski svečanosti odkrili spominsko ploščo ob 50-letnici njegove smrti. Odkril jo je Ivan Oman, član predsedstva Republike Slovenije, slavnostni govornik je bil pa dr. Vekoslav Grmič. V Vidmu ob Ščavnici so odprli znanstveni simpozij o delu in življenju dr. Korošca.
PRIMORJE — Črna Gora — Miodrag Bulatovič, srbski pisatelj, ki je bil predsednik Društva pisateljev Srbije in še posebej nasprotoval slovenskim narodnostnim težnjem, je umrl star 61 let. Ko se je potegoval za predsedstvo Društva pisateljev Jugoslavije, mu je spodletela namera ravno zaradi nasprotovanja slovenskih pisateljev. Njegova zadnja poteza je bila sprejeti mesto poslanca na listi Slobodana Miloševiča.
MARIBOR — Rektor univerze v Mariboru dr. Alojz Križman je odstopil od mesta, ker se ne more sprijazniti z dejstvom, da bi moral prenovo univerzitetnih programov še za eno leto odložiti. V Mariboru so to delo že dokončali, v Ljubljani pa še ne; ta zamuda naj bi kazala tudi na naraščanje mono-centrizma v republiki.
LJUBLJANA — Skoraj 31.000 mest imajo srednje šole v Sloveniji za šolsko leto 1991/92. Osnovnošolcev, ki končajo šolo, je nekaj čez 28.000, tako da teoretično imajo vsi prostor, vendar bodo ponekod zadrege tako s prostorom kot s usmeritvijo.
LJUBLJANA — Letošnji slovenski proračun ni nič večji od lanskega, je zatrdil republiški sekretar za finance dr. Marko Kranjec. Spremenile so se le prioritete.
LJUBLJANA — Sl. junijem bo stopil v veljavo novi monetarni in devizni red v Sloveniji. S tem se skušajo zavarovati pred možnim novim jugoslovanskim inflacijskim valom. V celotnem paketu hočejo predstaviti novo ureditev, ustanovitev Narodne banke Slovenije in seveda nov denar.
MARIBOR — Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji bodo našle svojo mesto v zbirki knjig. Avtor te znanstvene raziskave je Ivan Stopar, ki je tudi mnenja, da s tem delom postavlja tudi nekrolog stavbam, saj gradovi, graščine, dvorci propadajo, ostale bodo le stavbe, v katerih so našle strehe psihiatrične klinike in domovi za ostarele. Do sedaj je izšla prva knjiga z gradovi okoli Maribora in Ptuja.
LJUBLJANA — Požarov v lanskem letu so zabeležili 2601, kar je za 30,4% več kot predlanskim. Umrlo je 22 ljudi (predlanskim 18), ranjenih pa je bilo 43 (68), od teh 18 gasilcev (20). Med katastrofalne požare so prišteti steklarni Hrastnik, Color Medvode in Papirnica Radeče.
LJUBLJANA — Po končani vojni v Perzijskem zalivu je podjetje Adria-Airways obnovila polete ne Bližnji vzhod: v Istambul. Lamaco in TelAviv.
LJUBLJANA — V začetku marca je Delo Stik opravilo meritev javnega mnenja v zvezi s tem, kako bi ljudje volili v slučaju, da bi bile volitve oni čas. Na prvem mestu, 23,8% so tisti, ki ne bi volili nobene, 11,3% pa niso vedeli, za koga bi se odločili. Stranke pa bi takole volili: Liberalnodemokratsko stranko (bivšo ZSMS) 14,9%, Stranko demokratične
prenove (komunisti) 12,4%, Socialdemokratsko stranko Slovenije (Pučnik) 9,7%, Slovenske krščanske demokrate 8,9%, Zeleni Slovenije (ekologisti) 7,8%, Slovensko kmečko zvezo - Ljudsko stranko 3,6%, Slovensko demokratsko zvezo (Rupel) 2,9%, Socialistično stranko Slovenije (bivšo SZDL) 1,9% Liberalno stranko (bivšo obrtniško stranko) 1,7%, druge 1,1%. če preštejemo sedanje v skupščini, bi koalicija Demosa imela 34,6% proti 29,2% opozicije. Ostanek pripada pač nedoočenim in tistim, ki ne bi volili nobene stranke.
LJUBLJANA — Sivi panteiji, stranka upokojencev, je izstopila iz koalicije Demosa, ker smatra, da se ta ne zanima za njihove predloge v dobrobit upokojencev.
LJUBLJANA — Pesmi za bolne otroke je naslov prireditve, na kateri sta nastopala basist Ivan Urbas in pianist Vicenzo Scalerà. Izkupiček je namenjen opremi bolnišnice za predšolsko invalidno mladino Stara Gora na Primorskem.
MARIBOR — Slomškov kip, ki ga bodo odkrili na Slomškovo nedeljo konec septembra, pripravlja kipar Maijan Drev. Vendar pa mavčni odlitek ni tako eleganten, kot je model, zato ga bo moral kipar malo popraviti. Ni pa še določeno, kdo bo spomenik ulil.
LJUBLJANA — Na železnici prosijo za sredstva, ker bi drugače bili primorani nekatere nerentabilne potniške vlake, ukiniti. Zato so že pripravili seznam 88. vlakov, ki so zasedeni manj kot četrtino in ki bi jih že ukinili z novim voznim redom meseca junija. Najbolj bi bil oškodovane lokalne proge in proga Ljubljana-Sežana.
MARIBOR — Univerzitetna knjižnica je zaradi počene cevi doživela poplavo. V kletnih prostorih je skoraj 500.000 enot; poškodovanih pa je blizu 5.000 enot starejšega in arhivskega gradiva. Najbolj dragocene so Kmetijske in rokodelske novice, Dom in svet ter Slovan. Poskušali bodo čimbolj odpraviti škodo tako, da bodo med vsak list vložili stari časopisni papir.
BRNIK — Na natečaju za projekt nove letališke stavbe so izbrali rešitev Slovenija-ceste-Tehnika in arhitektov Vladimir Koželj in jagoda Ličina. Terminal bo zavzemal 25.000 kv. metrov, z letališkimi stezami, cestami in parkirišči pa bo stal 80 milionov nemških mark; gradnjo bodo začeli čez pol leta.
LJUBLJANA — Kitajsko-slovenski slovar je sestavil Mitja Sajer, izdala pa Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v 400 izvodih. Vsebuje 11.300 gesel, zapisanih s 3.000 kitajskimi pismenkami. Kdo jih bo uporabljal? Trenutno so v Sloveniji štirje Kitajci, kitajskih študentov je pa deset. Poleg tega je že deset sinologov, temeljno znanje kitajščine pa si je pridobilo na tečajih kakih sto ljudi.
KOPER — Skoraj 2.000 japonskih avtomobilov je v začetku marca pripeljala ladja Auto Atlas. Avtomobili so znamke daihatsu, honda, mitsubishi in suzuki. Kljub temu, da se povpraševanje po , Japoncih“ niža, je v prvih treh mesecih prišlo že 3.000 atomobilov v Koper.
POLJČE — Elan skuša polagoma izboljšati svoj finančni položaj. Pravijo, da jim gre dobro v prodajo: smuči, plovila in letala. Letos si obetajo sedem in pol milijonov mark dobička.
Osebne novice
Rojstvo: V družini Tomaža Matičiča in njegove soproge Silvije Roj. Kienigel seje
27.	marca rodil sin, ki bo pri krstu dobil ime Leandro Antonio. Srečni družini iskreno čestitamo!
Poroka: V soboto, 13. aprila sta se v cerkvi Marije Pomagaj v Don Boscu poročila inž. Marko Gaser in Ana Marija Rant. Za pričo so bili njuni starši Miha Gaser injAnka roj. Savelli ter dr. Peter Rant in Regina roj. Lesar. Poročil ju je nevestin stric Tone Rant SDB; pri poroki je pel zbor Gallus.
Novoporočencema naše čestitke.
MENDOZA
VOJNA IN KRŠČANSTVO
Pod tem naslovom smo v nedeljo, 10. marca po sv. maši imeli razgovor o krvavih dogodkih v Perzijskem zalivu, ki gaje vodil inž. agr. Marko Bajuk.
V luči krščanskih naukov smo skušali pregledati problem nasilja v medčloveških odnosih.
SLOVENCI PO RADIU
Mladi argentinski navdušenci javnih občil so nas lani povabili na radijsko oddajo v študij Radio Nacional. Tako smo se takrat obširneje predstavili mendoški javnosti. Ob oni priložnosti se je rodila misel, da bi imeli take stike bolj pogosto. Ponudila se je priložnost. Radio Nacional je uvedel oddajo “Mendoza envasada en origen” in v tej oddaji sodelujemo
SMUČARSKI SKOKI
Slovenski smučarski skakalci so doživeli najpomembnejšo zmago v zgodovini. Franci Petek, iz Lesc se je proslavil za svetovnega prvaka na veliki skakalnici. S tem je dokazal, da je trenutno najboljši slovenski skakalec in je uresničil vse to, kar je v začetku sezone obetaval. Brez dvoma je to zelo velik uspeh za slovenski šport. Skakali so v Val di Fiemme, Italija.
Na srednji skakalnici pa je zmagal Avstrijec Kuttin. Tokrat je bil F. Petek 8.
Če preidemo na tekmovanje za svetovni pokal, vidimo, da je v Bischofshoffenu, Avstrija, zmagal domačin Felder. 6. je bil Petek, 4. pa Ulaga. ■
V	Bad Mitterndorfu, Avstrija je zmagal Švicar Ziind, 10. je bil Petek, 15. pa Januš.
V	Lahtiju na Finskem je na srednji skakalnici zmagal Avstrijec Felder, 8. je bil Petek, 14. pa Januš. Tudi na veliki skakalnici je zmagal Felder, 11. pa je bil Petek.
Lestvico za svetovni pokal vodi Felder, ki ima 240 točk; 5. je F. Petek, ki ima 118.6 točk, 37 pa je Januš, ki ima 12 točk; 39. Tepeš in Ulaga. Imata vsak po 9 točk.
PLANICA
Letošnja tekmovanja v smučarskih poletih so doživela svoj zaključek v Planici, a malo je manjkalo, da ne Iv vse skupaj padlo v vodo, kajti bilo je zelo slabo vreme.
mendoški Slovenci vsako prvo soboto v mesecu s polurnim programom.
Prva oddaja je bila na cvetno soboto,
23.	marca, o slovenskih velikonočnih običajih. Ob tej priložnosti je bila navzoča tudi ga. dr. Irene Mislej, ki je lepo predstavila sodobno Slovenijo.
Naš namen je prikazati mendoškemu občestvu našo kulturo, zgodovino, običaje in vse, kar je v zvezi s slovensko dušo. Del programa je pa namenjen tudi poročanju o delovanju naše skupnosti v Mendozi.
OBISK DR. IRENE MISLEJ
Njen prvenstveni namen je bil, zbrati podatke o prvih slovenskih naseljencih v Mendozi in upoštevati stike s potomci rajnega likovnega umetnika, primorskega rojaka Sergio Sergi - Hočevarja. Rada pa je ugodila naši prošnji in se v Domu sestala z nami. Po uvodu je odgovarjala na razna vprašanja, predvsem v zvezi s sedanjim političnim stanjem v domovini.
ODPRTJE ČITALNICE V DOMU
Želja po tem prostoru seje uresničila. Že je na razpolago urejena soba, kjer bomo imeli priložnost v mirnem vzdušju brati razne slovenske publikacije iz Slovenije in širnega sveta.
V nedeljo, 7. aprila smo se zbrali pred čitalnico, ko se je društveni predsednik inž. Jože Šmon uvodoma zahvalil vsem, ki so pripomogli do te želje. Nato je kulturni referent podal nekaj misli k uporabi tega prostora in povabil tudi argentinske člane skupnosti k sodelovanju.
Po odprtju čitalnice smo razpoloženi posedli k pogrnjenimi mizam in članice Zveze mater in žena so nam postregle s pristnim domačim velikonočnim kosilom.
Letos se je v Planici končalo tekmovanje za prvi svetovni pokal v smučarskih poletih. Medtem ko na velikih skakalnicah skočijo okoli 120 m in na majhnih skakalnicah okoli 80 m, na poletih dosežejo 190-metrske daljave. Svetovni rekord je dosegel Poljak Piotr Fijas leta 1987 v Planici, koje poletel 194 metrov. Slovenski rekord pa ima Matjaž Debelak, kije 1985. leta poletel 185 metrov. To sezono so tekmovali samo dvakrat v smučarskih poletih: prvič v Kulmu, Avstrija, kjer je zmagal prvi dan Švicar Ziind, drugi pa je bil Finec Nikkola, Petek je bil četrti. Drugi dan pa je zmagal Avstrijec Horngacher, drugi pa je bil Nemec Gebstedt. Tokrat je bil Januš 8. ter Petek 15. V Planici je prvi dan zmagal Šved Tällberg, drugi je bil Švicar Ziind, 25. je bil Petek, Tepeš 33., Ulaga itd.
Drugi dan je zmagal Nemec Gebstedt, drugi je bil Avstrijec Horngacher, 9. je bil Petek, 29. Janus, 38. Tepeš.
Svetovni pokal v poletih je dobil Švicar Ziind, ki je dosegel 64 točk. Drugi je bil Horngacher, ki je nabral 53. točk, 11 je bil Petek (20 točk) ter 20. Janus (8 točk). Ekipno je bila prva Avstrija: 185 točk, druga Nemčija, 110 točk... 6. Jugoslavija, 28 točk.
Če pa združimo skoke in polete, vidimo, da je med posamezniki zmagal Avstrijec Felder, ki je dosegel 260 točk, drugi je bil Nemec Thoma (191 očk); 9. je bil Petek, ki je nabral 132 točk, 41 .Janus, 42. Ulaga in Tepeš.

MIRKO VASLE
Slovenci in Sport
MALI

Snemamo na video kasete - Poroke - Krste - Družinske jubileje - Tel: 767-5200 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3547; Viktor Fekonja
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; French 3531, 5s „B“ — Capital — Tel: 801-8220 iri 71-3546
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 -Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za
hiše - tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 -Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo. SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, videokaset, radio snemalcev, kaset in avdio -Cervino 3942 - San Justo - Tel.: 651-2176. ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“
-	San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Afiič — odvetnik - ponedeljek,
sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 -
San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek,
torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 -
9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-
7991
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov
-	Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Alpe Hogar— Stane Mehle - vse za vaš dom
-	L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada
-	Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri
-	avtomatično zalivanje - Andrej Marolt -Pte. Illia (Ruta 8) N8 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital (1 kvadra severno od postaje Liniers).
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97
-	(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA—PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder).
POROČILO O OSNOVNIH ŠOLAH
Nad. s 5. str.
V dosedanjih letih začrtani program se je ponovno izkazal kot trden temelj učenja, pod pogojem, da ga spremlja utrjevanje doma. Dve prireditvi — za otroški dan in konec leta — sta v nastopih, skupni igri in pesmi nudili lepo priliko za povezavo med šolo in družinami. V harmoničnem natopu je učiteljstvo v teku leta naredilo, kar je največ moglo, in doživelo lepo sodelovanje staršev.
Zal lanska štiričlanska ekipa mladih učiteljev letos ne more sodelovati, zato so potrebne nove noči. Zaradi splošne zaposlenosti mladih bo treba povabiti k učenju študentke višjih letnikov Srednješolskega tečaja; v pričakovanju, da jim to delo ne bo v oviro ampak v prid pri izpopolnjevanju.
Vodstvo tečaja bo v novem letu storilo vse, da dobi nove učne pripomočke iz Slovenije, v kolikor bi ti prišli v poštev za našo skupnost.
Med odhajajočimi učenci in njihovimi starši pa tudi letos vstaja vprašanje: Kam naj se obrnejo, da se bodo mogli njihovi
otroci izpopolnjevati v našem jeziku tudi v dobi srednje šole.
E	IBV	ES		US3
PETEK, 19. aprila
Slov. dom v San Martinu: predavanje z diapozitivami; Stane Stražar - izvedenec o jamah v Sloveniji; ob 20.30 uri. SOBOTA, 20. aprila V San Martinu ples HOUSE II ob 21. uri. Kulturni večer SKA: Filozofski pogovor med dr. Vinkom Brumnom in prof. Pavlom Fajdigom; Slovenska hiša ob 20.. NEDELJA, 21. aprila:
Tombola v Slomškovem domu. PONEDELJEK, 22. aprila Feria del Libro: Predstavitev Slovenije ob
21.	na razstavišču.
SREDA, 24. aprila
Učiteljska seja ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 27. aprila Koncert pevskega zbora Gallusa ob 20.30 v Slovenski hiši.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 28. aprila:
Občni zbor Slomškovega doma po sv.
maši.
Občni zbor Slovenskega doma v Carapachayu
Lahkoatletski turnir ob 9. uri v La Salle - Zvezna odbora SDO in SFZ SOBOTA, 4. maja:
Planinski ples v San Justu.
NEDELJA, 5. maja:
Obletnica Slovenskega doma v Carapachayu - celodnevna prireditev. SREDA, 8. maja
Zveza slov. mater in žena ob 17.; predavanje g. Franceta Perniška. NEDELJA, 12. maja Slovensko romanje v Lujän.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Córdoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Slomškov dom vabi vse prijatelje in rojake na
tombolo
ki bo v nedeljo, 21. aprila, ob 15.30.
Glavni dobitek: „videocasetera Panasonic“.
Poleg tega pa še veliko lepih in koristnih dobitkov, «änkvinov in kvatem. V preprodaji — na vsakih pet tabic ena zastonj
V letu 1989 se je dosegel enotni program za nižje razrede, lansko leto pa se je nadaljevalo delo za višje. Na teh srečanjih med letom se je razpravljalo o programih posameznih šol, se je analiziralo, primerjalo in izbiralo. Narejen je osnutek, ki potrebuje končno obliko. Delo je koordinirala ga. Marjana Batagelj.
Na roditeljskih sestankih sta predavala prelat dr. A. Starc in Marjan Loboda st.
Za vse šole smo pripravili načrte za vrtec in prve štiri razrede z vsemi potrebnimi pripomočki in gradivom. Posredujemo razne učne liste, knjige in gradiva. Ob zaključku šolskega leta Z.S podari vsem učencem lepo spričevalo.
Družinam, ki žive v notranjosti Argentine smo poslali učne pripomočke, ki :h zavedni in dobri ter v Argentini rojeni starši upravljajo v „družinski šoli“.
Slovenske šole so eden izmed stebrov na katerih sloni naše ohrajevanje. Delo v njih ni enodnevno, ni paradno, ampak nepretrgano tiho, in drobno — za mnoge nevidno in samo po sebi umevno.
Bog plačaj 92 posnemovalcem naših prvih učiteljev, vsem zavednim in požrtvovalnim staršem, prelatu dr. A. Starcu, Ivi Vivod, Janezu Čeču in vsem, ki so s sodelovanjem pomogli ohranjati slovensko šolsko družino v preteklem letu.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak
Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradòn:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N8 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N8 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N8 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
v Ljubljani: Pri Prešernovem spomeniku.
Stavljenje: MALIVTLKO
Talleres Gräficos “VILKO* S.R.L., Estados Unidos 425 (1101) Buenos Aires - Tel.: 362-7215
DO 30. APRILA 1991
še lahko uredite vse potrebno za maksimalne podpore na Karto „Sloga II“. Za to je potrebno, da imate na navadni hranilni vlogi v Mutualu Sloga vsaj:
1)	A 200.000.- tisti člani, ki so doslej že spadali v skupino „Karta Sloga II“.
2)	A 300.000.- tisti člani, ki so doslej spadali v skupino „Karta Sloga I“.
3)	A 300.000 tisti člani, ki doslej niso imeli Karte Sloga in vsi, ki na novo pristopijo.
Maksimalne socialne podpore po preteku določenih čakalnih dob so:
1)	A 1.200.000 za poroko, rojstvo, dovršitev uradne srednje šole in nekaterih univerzitetnih študij.
2)	A 3.500.000 za uradno proglašeno popolno nesposobnost za delo in smrt.
3)	A 500.000 starostna podpora.
Podrobnejše informacije v naši glavni pisarni, Bmé. Mitre 97, Ramos Mejfa, ali po Tel. 658-6574 in 654-6438 v uradnih urah ob delavnikih od 10. do 19. ure in v naših podružnicah.
V SLOGI JE MOĆ!
+
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 9. aprila na hitro zapustil naš dragi mož, oče, stric, gospod
Jure Puhek
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga kropili in spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala za vence in cvetje družini Feliksa Frica, Bratom Oblak, Našemu domu, Dto. Habilitación in Estado Mayor General de la Fuerza Aèrea, mladini Našega doma, družini Horvat, družini Karin, Balantičevi šoli, ge. Štefki Šuštarič in družini P. Malovrha.
Posebna zahvala prelatu dr. A. Starcu za molitve ob krsti in g. župniku Matiji Borštnarju za sveto mašo in vodstvo pogreba. Priporočamo ga v molitev.
Žalpjoči: žena Ivanka, sin Jure, hčerka Kristina, zet Omar,
brat Jože z družino,
sestra Lojza in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Cmomejj, Gornja Radgona, Ljubljana, Dunaj, London.
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L (44) Štev. OP) 15
E SLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 25 de abril - 25. aprila 1991
Prva zamenjava v slovenski vladi
RUDOLF SMERSU
Ob 50-letnici ustanovitve Slovenske legije
Dne 27. aprila 1941 — torej točno pred 50 leti —je bila v Ljubljani v prostorih „Delavske zbornice“ ustanovljena prva protiokupatorska bojna skupina, ki si je nadela ime „Slovenska legija“.
Naj bodo v spomin potomcem objavljena imena ustanoviteljev S.L., ki so se tedaj zbirali v Delavski zbornici. V imenu SLS sta se sestanka udeležila Rudolf Smersu, ki je bil tudi predsednik Mladine SLS, ter dr. Albin Šmajd.
V imenu Slovenske fantovske zveze je bil navzoč njen načelnik Ivo Kermavner. V imenu Mladine SLS so se sestanka udeležili njeni člani: inž. Jože Sodja, Viktor Češnovar in brata Piriha. V imenu Mladine Kmečke zveze sta bila Milan Finec in dr. Ludvik Puš. V imenu Slovenske delavske zveze so bili navzoči Andrej Križman, Maks Jan in Jože Jonke. Navzočih pa je bilo še nekaj zastopnikov katoliške mladine: France Malovrh za mladino na Gorenjskem, Tone Duhovnik za mladino na Dolenjskem, Henrik Goričan za mladino na Štajerskem, ki je bil v zvezi z Jožetom Melaheijem (Zmagoslavom), ki je vodil protiokupatorsko četo na Štajerskem.
Moramo omeniti, da sta se kmalu nato pojavili še dve legiji in sicer Sokolska legija iz tistih članov, ki se niso dali preslepiti komunistični partiji, in Narodna legija, sestavljena iz nekaterih narodnjakov.
Slovenski legiji so se pridružili tudi visokošolci: Mladci in člani Akademskega narodnega gibanja. K protiokupator-skemu gibanju so se pridružili tudi četniki.
Naj posebej omenimo tako imenovani Štajerski bataljon, ki se je zbral v Bizoviku in ga je Slovenska legija opremila z orožjem. To je bila pogumna udarna četa, ki je odšla na Dolenjsko, pa so jo komunisti kmalu odkrili in divje napadli. Slovenska legija je bila tudi v stalni zvezi z Melaherjevo protinacistično četo na Štajerskem.
Naj ponovimo, da je bila SL prva protiokupatorska bojna formacija, ko na Slovenskem še ni bilo nobene proti-okupatorske organizacije. Kar se je ustanovilo konec aprila v Vidmarjevi vili pod Rožnikom, je bila protiimperialistična fronta, o kateri smo že pisali in ki je bila naperjena proti zahodnim zaveznikom, ne pa proti nacistični Nemčiji, s katero je bila Sovjetska zveza povezana z nenapadalno in prijateljsko pogodbo.
Osvobodilna fronta je bila ustanovljena šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Iz partijskega zgodovinopisja „dr. Ferenc — Ljudska oblast na Slovenskem“, str. 10, je razvidno, da se je program OF sestavil šele dne 1. novembra 1941, kar je objavljeno v Slovenskem poročevalcu dne 6. januarja 1942. Če bi torej kdo hotel proslavljati ustanovitev OF, jo more proslavljati edino le prihodnje leto v mesecu januarju.
Naj ponovimo, da je bila SL prva protiokupatorska bojna skupina z namenom, da zaveznikom pomaga tedaj in na tisti način, kakor bodo to zavezniki zahtevali. Ta značaj je SL ohranila vse do konca vojne. Delovala je ilegalno in zato tudi okusila maščevanje fašistov in
nacistov. Naj omenimo, da so bili v Dachau odpeljani razni vodilni člani SL — med njimi polkovnik Peterlin, Milan Finec, v Mathausen pa inž. Jože Sodja.
Ko so se začele v letu 1941 moritve po vsej Sloveniji in so bila brezna in kraške jame napolnjene z večinoma vernimi možmi in fanti, je SL k prvotnemu namenu dodala še ohranjevanje slovenskih življenj. Tedaj je SL pomagala po vsej deželi (začenši s Št. Joštom) ustanavljati vaške straže. V teku časa je nastalo 95 edinic, v katerih je varovalo slovenska življenja nad 6 tisoč mož in fantov. Organizacija in koordinacija teh edinic je bila tedaj glavna naloga SL.
Ko se je ustanovila SL je bilo njeno delovanje poverjeno desetčlanskemu odboru, ki je vodil delo v organizacijskem pogledu. V vojaškem pogledu pa je vse delo vodil polkovnik Peterlin. Vse do meseca oktobra 1943, ko se je vrnil iz ujetništva rezervni major Marko Bitenc, je vodil delo SL pisec teh vrstic.
Že večkrat smo slišali in brali vprašanje, zakaj so se te protiokupatorske skupine zbrale na svetovnonazorski oziroma na strankarski osnovi. Na ta vprašanja je pisec teh vrstic že leta 1961 odgovoril, da se je vse to združevanje delalo na podlagi popolnega medsebojnega zaupanja. Nemci so tedaj imeli med nami svojo peto kolono, ki nas je izdajala. Tudi Italijani so imeli med nami svoje ovaduhe. Komunisti pa so že dvigali svoje glasove in ščuvali ljudi proti vsem, ki so tedaj vodili javno in društveno življenje. Vprašanje zaupanja je bilo torej glavno vprašanje in so se družili le tisti ljudje, ki so se že dolgo med seboj poznali in si zaupali. To seje dogajalo, na primer, na Poljskem in v Franciji. Družili so se ljudje, ki so se poznali, niso se pa zato te skupine smatrale za strankarske skupine, zlasti še zato ne, ker so bile v vrhu povezane.
SL je kmalu po svoji ustanovitvi zajela veliko večino slovenske mladine. Kurirji so obiskovali posamezne edinice in dajali navodila za delo. Medtem pa se je že videlo, da se komunisti pripravljajo na revolucijo in na poznejši prevzem oblasti. V Ljubljani in po vsej deželi so se začeli atentati, ne samo na vodilne može, ampak celo proti ženam in otrokom (Mauser, Brulc, i.d.). Ljudstvo je člane vaških straž imenovalo „legijonarje“. Legijonarji in domobranci so bili resnični zaščitniki in ohranjevalci slovenskih življenj.
Ko se je ustanovilo „Slovensko domobranstvo“ je dalo vodstvo SL nalog vsem članom SL in vsem vaškim stražarjem, da naj vstopijo med domobrance in v pokorščini domobranskemu vodstvu varujejo slovensko zemljo in slovenska življenja. To seje tudi zgodilo. Z angleško prevaro pa se je zgodilo tudi to, da so bili skoraj vsi legionarji in vaški stražarji skupaj z domobranci izročeni komunistom, bili po njih pobiti in leže sedaj v velikih grobovih v Kočevskem Rogu, v Teharjah, v Hrastniku in še drugod.
Slovenci se ob današnji 50-letnici hvaležno spominjamo vseh borcev, ki so dali življenje za svojo domovino.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je odločil, da v svoji vladi zamenja ministra za informiranje. Tako bo republiški sekretariat za informiranje namesto Staneta Staniča odslej vodil Jelko Kacin, ki je do sedaj opravljal funkcijo namestnika republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Po nekaterih informacijah naj bi Lojze Peterle do konca maja zamenjal še nekaj ministrov.
Skupščinska komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je že podprla Peterletovo odločitev in jo je premier tudi obrazložil. Dejal je, da je zamenjavo predlagal zaradi tega, ker vlado v naslednjih mesecih čaka izredno odgovorno delo, pri tem pa se mu zdi, da je Jelko Kacin menedžersko in komunikativno sposobnejši prevzeti to izredno zahtevno delo od Staneta Staniča. Peterle je tudi dejal, da gre pri tem za začasno rešitev v sporazumu z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo Janezom Janšo. V predlogu reorganizacije državne uprave je namreč
Podpredsednik slovenske vlade, zadolžen za gospodarstvo, dr. Jože Mencinger je v ponedeljek ponudil svoj odstop, predsednik vlade Lojze Peterle pa bo v teh dneh odločil, če odstop sprejme ali ne. Nesoglasja, ki jih je bilo v slovenski vladi čutiti že dalj časa, tako preraščajo v pravo resno vladno krizo po zmagi Demosa na volitvah.
Dr. Mencinger je odstop ponudil zaradi nestrinjanja s programom privatizacije, kakršnega ponuja slovenska vlada, nastal pa naj bi s pomočjo znanega ameriškega ekonomista Jeffryja Sachsa (tudi dobro znanega Argentincem). Sachsa je pred dnevi predsednik Peterle predstavil kot svetovalca slovenske vlade, očitno pa je, da se njegova gospodarska politika razlikuje od Mencingerjeve.
Podpredsednik Mencinger sicer sodi med najvidnejše slovenske gospodarske strokovnjake, saj je med drugimi kot konzultant sodeloval pri projektih Svetovne banke, FAO, Goethejeve univerze v Frankfurtu in univerze v Pittsburgu. Nekateri opazovalci njegov odstop povezujejo tudi s trenji znotraj
irmiTii uri mn.....1111111 n rrrrrmm
„Prenovitelji" v napadu
Na konferenci Stranke demokratične prenove — stranke komunistov—je predsednik Ciril Ribičič zahteval čimprejšnje volitve, „ki bodo omogočile, da bo na mesto nenaravne Demosove zveze koalicije, katere zgodovinska vloga se je izpela, nastale na podlagi enostranskega vrednotenja preteklosti, stopila nova, levosredinska koalicija političih sil.“
Konferenca, ki je bila 7. aprila v Mariboru, je napovedala odločen boj za oblast na naslednjih volitvah.
predvidena odprava ministrstva za informiranje.
Po različnih informacijah naj bi Staničevi zamenjavi botrovalo njegovo slabo delo v ministrstvu za informiranje, predvsem pa prepotentni javni nastopi, s katerimi naj bi širil prepad med vlado, Demosom in časnikarji. Menda naj bi Stanič tudi ne bil naklonjen ustanovitvi lista Slovenec. Najbrž pa ni zamerljivo tudi dejstvo, da je bil Stanič v vladi eden tistih ministrov, ki so imeli najslabše politično zaledje. Bil je sicer član liberalno demokratske stranke (ki je v opoziciji), vendar ga ta nikoli ni smatrala za svojega, saj so za njegovo članstvo izvedeli šele po njegovem prihodu na oblast.
Nekateri časopisi so tudi pisali, da se je Stanič slabo odrezal pri organizaciji časnikarske konference po srečanju jugoslovanskih predsednikov na Brdu pri Kranju, vendar je kasneje predsedstvo Republike Slovenije te trditve demantiralo.
Marko Jenšterle Po telefaksu, 22. aprila
same vlade, kjer očitno prihaja do nasprotij med krščanskimi demokrati in laičnim delom vlade (na čelu s Slovensko demokratično zvezo). Mencinger sicer ni član SDZ, na vsak način pa je bližje tej stranki kot krščanskim demokratom.
Potem, ko je predsednik Peterle zamenjal ministra za informiranje Stanta Staniča z Jelkom Kacinom, je Mencingerjev ponujeni odstop resno opozorilo slovenskemu političnemu vodstvu. Pred dnevi je namreč tudi Slovenska kmečka zveza zahtevala odstop ministra za kmetijstvo (sicer njihovega člana) dr. Jožeta Osterca, vendar so se kasneje v dogovoru z Lojztom Peterletom dogovorili, da njegov odstop „zamrznejo za mesec dni“.
Marko Jenšterle
23.	aprila, po telefaksu
n 1111111111111111111111111111111111111111 mi
Nezadovoljen s predstavnikom Slovenije v ZDA
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v petek zahteval takojšnjo razrešitev predstavnika Republike Slovenije v Washingtonu dr. Petra Milloniga, saj po njegovih besedah „dela škodo interesom Slovnije“. Rupel je hkrati zavrnil Millonigove izjave v intervjuju za Delo (objavljen je bil istega dne) v katerem slednji pravi, da Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje doslej še ni izdelal koncepta zunanje politike. Millo-nig tudi pravi, da je imel „zasliševanje“ pred zunanjepolitično komisijo skupščine. Dr. Millonig je koroški Slovenec (avstrijski državljan), ki v zf)A živi že devet let. Slovenski predstavnik v Washingtonu je postal 22. avgusta lani.
(M. J., 22. aprila)
...............................munii]]
Dr. Mencinger ponudil odstop
Visokošolski tečaj
Že pred leti, predvsem pa v letih 1976 in 1977 je SKAD za svoje člane in prijatelje večkrat organiziral celoletne cikluse predavanj in pa slovenske jezikovne tečaje. Vendar je šele leta 1982 „uradno“ pričel z VISOKOŠOLSKIM TEČAJEM. Ta je od vsega začetka imel štiri predmete: zgodovino, teologijo, filozofijo ter slovenščino.
SKAD vsako leto vabi k tečaju „fante in dekleta, ki obiskujejo visoke šole, vse mlajše, ki poučujejo po naših ljudskih šolah ter sploh vse mlade, ki jih sodobna problematika zanima.“
Letos stopa VISOKOŠOLSKI TEČAJ v svoje deseto leto. Ob tej priložnosti sporočamo, da bodo tudi letos predavanja ter z njimi povezani razgovori vsako drugo soboto v mesecu in sicer v Slovenski hiši na Ramón Falconu.
Tečaj bo trajal od maja do vštevši novembra.
Izvršnemu svetu Republike Slovenije:
Informiran sem (Družina 12. 3. 91), da ste imenovali Komisijo Izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije za razreševanje vprašanj, povezanih z ureditvijo domobranskih grobišč.
Področje, ki ga bo obravnavala komisija, je delikatno. Ureditev grobov, posebno označbe, napisi, simboli lahko privede do globokega spravnega vzdušja, lahko pa tudi izzveni v obliki, ki bo mogla napraviti ogromno škode v tem procesu.
Sestava članov komisije je silno važna. Čujem za rev. B. Metelka, dr. J. Grila, V. Blažiča. Ta zadnja osebnost zbuja zaskrbljenost. Poznana je njegova pieteta do nedolžnih žrtev, istočasno pa poudarjeno negativo stališče do delovanja domobrancev in drugih nasprotnikov
od 27.-30. junija 1991; Ljubljana, Cankarjev dom
četrtek, 27. junij
10.00- 13.00	slavnostna seja
13.30	banket
16.00-	19.00	plenarno zasedanje
20.00	slavnostni koncert
petek, 28. junij
10.00	ves dan - delo
po strokovnih komisijah
Predavanja bodo od 15.30 do 19.10 ure. In sicer:
Od 15.30 —16.30 teologija in filozofija
Od 16.40 —18.00 slovenščina
Od 18.10 — 19.10 zgodovina
Dr. Jure Rode (teologija-filozofija) bo letos razpravljal o „Moralnih problemih v sodobni slovenski in argentinski družbi“.
Pri zgodovini bosta letos dr. Marko Kremžar in lic. prof. Tomaž Debevec govorila o „Osnovnih poglavjih iz slovenske zgodovine“.
Zorko Simčič („Večne poezije večna resnica in lepota“) bo razlagal slovenske jezikovne značilnosti ter govoril o človeku, ustvarjalcu ter objektu umetnosti.
Vsi, ki bi se želeli poglabljati v vprašanje sodobnega človeka, prisrčno vabljeni.
Na svidenje v soboto, 11. maja ob
15.30	uri!
N.T.
revolucije. Napisi, nagovori v takem smislu bi napravili nepopisno škodo procesu sprave, ne glede, da bi bili zgodovinsko netočni.
Priznati tudi moram, da zveni neverjetno, da pri vseh teh akcijah in komisijah ne vključite v delovanje najbolj eminentnih zastopnikov žrtev, to je preživelih domobrancev. Kaj je bolj logičnega kot to? Glede grobov so vedno prvi poklicani in upravičeni odločati oni, ki so bili pokojnim najbližji. V našem primeru bi to morali biti obe domobranski organizaciji v diaspori, Vestnik in Tabor. Z njimi, z njihovim sodelovanjem v tem našem primeru bi izvršili velik akt sprave.
Še ni prepozno!
9.00	plenarno zasedanje -poročila komisij
13.00	volitve
16.00	razglasitev izvoljenih odborov in predsedstva
18.00	slavnostni zaključek
nedelja, 30. junij
9.00	transfer delegatov in gostov v Celje
11.00-14.00 seja novoizvoljenega odbora
14.00	sprejem na gradu Laško za vse udeležence SSK
Mnogokrat se nam zdi, da se samo niti osebnega življenja čudovito prepletajo. A isto se dogaja tudi v javnem življenju, v politiki in na drugih področjih človeške dejavnosti. Kdo bi mislil, da bo odkritje trupla mladoletnice v daljni Catamarci odločilno vplivalo ne le na dogajanje v provinci, marveč tudi na državno politiko v najvišjem nivoju. In vendar je razplet okoli umora Marije Soledad Morales že tesno povezan z vladnimi ukrepi in bo tudi še v bodoče.
V TEMNI NOGI
Catamarca je zaostala provinca. Dejansko je v njej vladal doslej še fevdalni sistem. Sicer pod svobodnimi ustavami in z vsemi legalnimi podlagami so dejansko tam bili še vedno graščaki, valpti pa tlačani. Te bi lahko delih v pokorne in nepokorne.
Provinca je bila v rokah družine Saadi, ki je že 45 let vladala s trdo roko. Stari Vicent Leonidas Saadi si je svoj čas nadel plašč peronizma, a po stari navadi argentinskih „caudillov“ delal po svoji glavi. Tako svojeglav je bil, da mu je leta 50 Peron interveniral provinco. Saadi je bil vsekakor desničarsko usmerjen. A to mu ni preprečilo v letih 70 navezati tesne stike z gverilo Montoneros, voditi njihov dnevnik La Voz in se obogatiti z njihovim denarjem; kljub temu, da je bil sam že dovolj bogat.
Ko je lansko leto umrl, je zapustil ves položaj popolnoma urejen. Eden od njegovih sinov, Ramon, je bil izvoljen za guvernerja, njegova sestra za senatorico, vsa ostala družina pa porazdeljena po različnih najvišjih funkcijah v provinci, od ministrstev, vodstva provincijske banke, sodnih ustanov ter provincijskih in državnih poslanskih in senatorskih mest. Isto seje dogajalo z njegovimi prijatelji,, ki so vsi imeli prostora pri velikem koritu. Za zveste lakaje je bil širokogruden. „Za sovražnike, niti pravic...“ po besedah,, ki jih pripisujejo Peronu.
Družba, ki živi v taki strukturi, ne more biti zdrava družba. Vsi so to vedeli, a kako to razkrinkati v javnosti, ko so policija, sodnija in vlada v rokah ene same skupine, močne in krute. A prišla je sobota 8. septembra lanskega leta. Mladoletna Marija Soledad Morales je s svojimi tovarišicami šla na ples! Zbirale so denar za abiturientsko potovanje. Zgodbo bralci poznajo, a ponovimo jo na kratko. Ko je odšla s plesa, so jo zvabili v avto, ki ga je vozil njen znanec. Od tam naprej so jo peljali na „veselico“. Ni manjkalo mamil. Posilili so jo in ko je zaradi prevelike količine mamil umrla (prej so jo v znani kliniki skušali rešiti, a zaman), so njeno truplo zmaličili in ga vrgli v visoko travo ob poti. Našli so ga delavci v ponedeljek, 10. septembra...
ZARJA NA VZHODU
Vsa Catamarca se je pretresla. In mobilizacija seje pričela takoj. Večina je dobro vedela, kdo so storilci, zato seje že takoj prvi teden organizirala manifestacija: zahtevali so pravice. Od šestih storilcev, katere ves svet sumi, a jim po sedmih mesecih ni mogoče zločina dokazati, je nekaj direktno iz družine Saadi, pa še sin državnega poslanca Luque, sin tedanjega šefa policije, in podobno.
Pet sodnikov je, drug za drugim, raziskovalo zločin. Padla sta dva šefa policije. Tihe manifestacije so zbrale do
20.000	ljudi (v provinci je to največja številka za kako manifestacijo). A ko so iz Buenos Airesa, vsled političnega in socialnega škandala poslali zveznega

S spoštovanjem dr. Peter Urbanc
8.	aprila 1991
Svetovni slovenski kongres
Pripravljalna komisija za argentinsko konferenco sporoča:
1.	Sekretar konference za Slovenijo je sporočil, da je na seji dne 10. 4. 91 Izvršni odbor SSK za Slovenijo sprejel sklep, da delegatom in udeležencem kongresa iz Argentine ni potrebno plačati kotizacije U$S 200.
2.	Kdor se namerava udeležiti kongresa kot privatni udeleženec, mora čimprej poslati na Osrednjo pisarno SSK v Trstu podpisano pristopnico, katere so na razpolago v pisarni Zedinjene Slovenije. To je neobbodno potreben postopek za vstop na vse prireditve Kongresa.
ZEDINJENA SLOVENIJA
Program 1. Svetovnega slovenskega kongresa
sobota, 29. junij
sodnika, je ta sprevidel, da so vse dokaze zločina dokončno uničili, vse sledove natanko zbrisali. Končno je bil aretiran Guillermo Luque. Njegov oče, državni poslanec Angel Arturo Luque je storil vse, da bi ga rešil. Končno je dejal v časnikarskem intervjuju, da njegov sin ni bil, sicer bi on že poskrbel, da trupla nikdar ne bi našli. In še je opravičil mučenje, da bi našli „pravega“ krivca.
To je bilo preveč. Medtem je namreč že vsa javnost (narodna in mednarodna) vedela pravo zgodbo. Manifestacij v Catamarci ni bilo mogoče ustaviti. Sestra Marta Pelloni (Marija Soledad je obiskovala njihovo šolo) je imela vso zaslombo Cerkve in je osvetila prebivalstvo in ojačila njih voljo. Seveda jo je provincijska vlada označila za prevratnico in gverilko. Guverner Ramón Saadi pa je medtem napovedal provincijske volitve za mesec julij. To pa je bilo tudi za Menema, ki je star prijatelj družine Saadi, preveč. Kakršenkoli bi bil izid volitev, bi to lahko vplivalo na septembrske državne volitve.
Menem je bil tudi v zagati še iz drugih razlogov. Upor v Catamarci je izpodkopaval zaupanje v vlado. Vsi so sumili, da ima neaktivnost državne vlade v tej zadevi en sam razlog: prijateljstvo s Saadijevci. Zadeva mamil je tudi prišla v javnost, zlasti še, ko so na letališču, pred dnevi, aretirali tajnico poslanca Luqueja in našli pri njej kilogram kokaina. Končno je bila usoda odločena. Menem je interveniral provinco in poslal tja zveznega komisarja. Dan za tem, medtem ko so se po vsej državi organizirale tihe manifestacije in se je v Buenos Airesu zbralo deset tisoč ljudi v žalni povorki, je še v kongresu poslanska zbornica izključila osporavanega člana: Angel Arturo Luque ni več državni poslanec.
PREVEČ ZAPLETENO
Jasno je bilo, da vlada ne more več zapirati oči pred toliko korupcijo, če hoče ohraniti vsaj malo zaupanja med narodom. Zločin Marije Soledad je preblizu narodnemu čutenju, korupcija v državnih ustanovah pa skrbi zlasti strokovnjake in podjetnike. No obeh frontah je sedaj Menem ukazal strogo akcijo.
A poglejmo na Ezeizo. V afero je zapletena tudi argentinska letalska sila. Pa še ogromni interesi privatnih kapitalistov in tihotapcev. Iz tega razloga sta dva ministra in še drug visoki funkcionar pretekli teden prosila za ojačeno osebno stražo.
In Catamarca? Ko je komisar Prol nastopil v vladni palači, je najprej ugotovil, da so pokradili večino dokumentov zadnjih let vladanja. Ni mogoče ugotoviti, kaj je vlada delala in kdo je kaj storil. Umik Saadijevcev je bil „požig Moskve“. Kar je jasno, je to, da ima provinca, z 240.000 prebivalci, kar 50.000 državnih uslužbencev, Ko so nastopili civilni oblastniki leta 1983, jih je bilo pa „samo“ 18.000. Večina teh odvišnih bo seveda odpuščena. A s tem si Ramón Saadi, ki bo gotovo kandidiral za guvernerja, zagotovi kar z enim mahom nad 30.000 glasov. Le obljubi jim, da jih bo znova zaposlil.
Je še drugo upanje. V Catamarci so mnogi prvič svobodni zadihali. In opozicionalna fronta, ki jo sestavljajo nezadovoljni peronisti, radikali, pa še druge stranke in civilne organizacije, namerava nastopiti enotno. Še več. Vse državne volitve, sedaj tudi v provinci, bodo 8. septembra. Obletnica smrti Marije Soledad...
BRANKO REBOZU
Rdeča zvezda na slovenski zastavi, bivši domobranec in 45 let emigracije
V	sobotni prilogi ljubljanskega dnevnika Delo z dne 7. 2. 1991 sem s presenečenjem bral pod naslovom „Tudi zastava brez zvezde ni ideološko nevtralna“ sledeče odprto pismo Marije Vogelnik ki pravi sledeče: „Brez pretenzij in samo zato, ker se o tem ni izrekel nihče kompetentnih, želim sporočiti slovenski srenji, daje peterokraka zvezda, zarisana z vezano črto, naš simbol, ki ga lahko najdemo na otroških zibkah. Od bogvekdaj so to znamenje risali zato, da bi varovali otroka pred moro, je pa simbol večnosti in varnosti. Mogoče še česa, česar ne vem. Razmišljam, ali nismo mogoče potrebni take varnosti danes prav vsi in bolj kot kdaj.“
V	45-letnem eksilu v Argentini mi je težko poznati, čeprav si lahko to predstavljam, kakšne kompetentne in prepričevalne argumente so rabili tisti, ki so v Slovenski skupščini volili „ZA“ ohranitev rdeče zvezde na slovenski zastavi in grbu. Vsekakor pa je argument, kakršnega se je za ohranitev poslužila omenjena M. V. enostavno poistovetiti dve popolnoma pomensko ali simbolno različni zvezdi, kot bi šlo za eno in isto. Sklepati je, da je Marija Vogelnik rastla por rdečo zvezdo, morda celo pod varstvom kar obeh zvezd, kar je usoda tolikih Slovencev. Zagotovo pa je v njeni argumentaciji opaziti več komunistične indoktrinacije, vsem že dobro znane, kot kake izvedenosti iz kake religije, okultizma ali ezoterike.
Osebno nisem videl nikoli kake zvezde na zibkah; pač pa se iz otroštva živo spominjamo, da so imeli na kmetih navado zarisati z vezano črto risano peterokrako zvezdo na hišna ali izbna vrata, da bi otroka varovala pred moro, hišo in ljudi pa pred sovražnikom ter vsem zlim. Pri tej zvezdi gre res za ris od bogvekdaj, ker mu je izvor neznan kot običaju, ki ga je ohranjal, ali še ohranja. Ta znak in običaj sta torej ancestralna, telurična, verjetno predkabalska, mitična, okultska, ezoterična, če se hoče tudi vražjeverna; sta od pamtiveka. da so naše babice ali dedje risali to zvezdo proti mori, se pravi pošasti iz ljudske domišljije, ki bi se lahko v nočnih urah prikradla skozi zaklenjeno ključavnico ali spuščenimi zapahi v hišo ter v njej tlačila deco in jim sesala kri..., je lahko nedialektizirani duši videti v tej zvezdi ne samo simbol varnosti in večnosti, ampak skrivnostno znamenje vsemogočne moči same proti samemu poosebljenemu zlu. In še marsičesa, česar tudi jaz ne vem. Vem pa, da so to zvezdo risali na vrata, niso je pa šili na kako zastavo.
Nasprotno, rdeča peterokraka zvezda ni od pamtiveka, ni prav nič skrivnostna, in ni človeka na svetu, da ne bi vedel, kaj ta simbol predstavlja. Ni je mogoče zamenjati, niti dopolnjevati z drugo zvezdo,kajti obe zvezdi kot taki in kot simbol eno drugo izključujeta.
Rdečo peterokrako zvezdo so si pred 73. leti poleg srpa in kladiva ter rdečega prapora izbrali v Oktobrski revoluciji očetje in ideologi boljševizma za svoj najbolj identifikacijski znak. Ni brez globljega pomena, da so jo kopirali prav po drugi mitični zvezdi, le da so jo, za razliko in za proti, prebarvali rdeče, pač po rdeči barvi svojega boljševiškega prapora.
Naj tu omenim, da je rdeča barva univerzalni simbol silnih ter nasilnih strasti, ljubezni in sovraštva, maščevalnosti in krvi in vsega, kar naj bi bilo v zvezi s peklom ter demonskimi
silami. Moderna eksperimentalna psihologija je nezmotno ugotovila, da se normalni ljudje, čim vstopijo v rdeče pobarvani prostor, razburijo ter zmedeni in s tesnobo hitro zapuste rdeč prostor. Pač pa se, nasprotno, psihopatske osebnosti, posebno paranoiki ter sadiki začutijo v rdečem prostoru prijetno, kot bi našli svoj pravi habitat. Rdeča barva je razen navedenega signalizacijska barva za pretečo nevarnost (markacije v gorah, semafori za promet, itd.). Ni slučaj, da se komunisti najraje ter najbolje identificirajo z rdečo barvo do mere, da si izvolijo — kot je v notranjščini Kremlja, Sovjetske skupščine, centralnih komitejih, itd. — opremo ter dekoracijo v rdečih barvah: rdeča je prevleka sten, rdeče so preproge, rdeče oblazinjeni sedeži, rdeči impozantni zastori ali zavese, rdeči prapori organizacij, rdeči so celo mrtvaški odri komunističnih hierarhov, rdeče tudi njihove rakve, rdeče partijske izkaznice, skratka vse je rdeče... (Kot bi pri tem šlo za pravo zaroto proti belemu, črnemu, itd. ) In po vsem navedenem je kaj sklepati, da je rdeča tudi boljševiška duša, njena psihologija (psihopatija), njihova domišljija, ideologija, njihova utopija, predvsem pa njihova praksa, katero je zgodovina sovjetskega in svetovnega boljševizma izkazala za krvavo.
Strmeč v rdečo zvezdo so morali umreti nasilne smrti milijoni in milijoni ljudi pod učinkom znanega izreka J. Stalina: „Umoriti enega samega človeka je morda res strašno dejanje, pomoriti milijone pa je že čista statistika“... V istem duhu je v Kambodži partizanski vodja khmer, Pol Pot ukazal z rdečo zvezdo na svoji čepici pobiti tri in pol milijona svojih lastnih sorojakov z opravičilom, ,,da so šli proti toku zodovine“... (Kako bi se danes počutili komunisti, izvrženi iz toka zgodovine, če bi proti njim veljal ukaz: Vse postreljajte!?) V znamenju rdeče zvezde je tudi znani slovenski komunistični vodja izrekel: „Ni važno, če ostane samo pet Slovencev, le da bodo ti komunisti!“... In isto rdečo zvezdo dodajmo še pobitim in trpečim v Oceaniji, Srednji in Južni Ameriki in Afriki, itd....
In to prav isto rdečo zvezdo so si izbrali za svoj najbolj razpoznavni znak slovenski boljševiki in stalinisti: za izvedbo svoje revolucije, za svojo civilno organizacijo OP, za svojo partizansko vojsko in za svoj NOB, itd. V znamenju rdeče zvezde je moralo trpeti ali nasilno umreti več tisoč Slovencev med revolucijo, pa med sovražno tujo okupacijo ter protirevolucijo. In po koncu druge svetovne vojne ter okupacije ter en cel mesec po uspeli revoluciji so komunisti z rdečo zvezdo na svojih partizanskih čepicah in zastavi masakrirali skoraj celotno domobransko vojsko, katero so jim za protiuslugo razoroženo in s prevaro ali silo izročili Angleži. Vendar temu genocidu je treba prišteti še poboj več desetin tisočev civilnih Slovncev, katere so komunisti pomorili med osvajanjem ozemlja in še dolgo po „osvoboditvi“... Število teh presega zagotovo celotno pomorjeno domobransko vojsko. Vsem tem je prišteti še tisoče in tisoče zajetih Hrvatov, Srbov, Madžarov in Nemcev ujetnikov, da je upravičeno smatrati Slovenijo kot eno največjih množičnih grobišč Zapadne Evrope. In v znamenju svoje rdeče zvezde so komunisti mučili in likvidirali slovenske ljudi lastnega izrodka (dachauski procesi, Goli otok,
itd.). (Tozadevno bi bilo najbolje, če bi slovenska vlada izvedla na vsem ozemlju Slovenije štetje in ugotavljanje imen tistih, katere so pomorili komunisti, katere protikomunisti in katere sovražni tuji okupatorji...) Dodati je, da so komunisti po izvršenem genocidu tiranili slovenski narod celih 45 let, uživajoč partijske privilegije, kakršne ni užival noben vladajoči zatiralski razred v vsej zgodovini slovenskega naroda.
Stara z vezano črto zarisana peterokraka zvezda je bila res uročni ris proti mori; rdeča zvezda pa je očitno postala najkonkretnejši simbol prokletstva in poosebljnosti more same, kije slovenski narod tlačila ter mu sesala kri neprimerno hujše, kot so to počeli kdaj Avari, Obri, Huni, Bavarci, Turki, Madžari, Nemci, Vlahi in Srbi... Enostavno, za Slovence je rdeča zvezda simbol najstrašnejšega, kar smo morali Slovenci pretrpeti v svoji tisočletni zgodovini: je simbol najokrutnejše tlake, jarma in gospode, valptov, rabljev, biričev, vohunov, ovaduhov, mučiteljev in morilcev, mučilnic, temnic, bunkerjev, smrtnih taborišč, množičnih skupnih grobov in brezen, zvrhanih trupel slovenskih fantov, mož, mater, starcev, otrok in deklet.
Ta rdeča zvezda naj bi ostala na slovenski zastavi ali na državnem grbu? Pod to rdečo zvezdo naj bi se vršil prvi Svetovni slovenski kongres?
Prvič po 45 letih smo se Slovenci enega ali drugega tabora, ostali v domovini ali zamejstvu, ali razbežani po vsem svetu znašli spet združeni za „DA” suvereni slovenski državi na plebiscitu 23. 2. 1990. Postane jasno, da se to združenje ne more obdržati z ohranitvijo
rdeče zvezde na slovenskih emblemih naroda ali države.
Nihče demokratičnih ter humanistično prepričanih Slovencev ne bo nasprotoval, če zastava s peterokrako zvezdo ostane za vedno simbol slovenskih boljševikov, njihove krvave revolucije, storjenega genocida ter 45 letne tiranije! Naj ostane simbol vsega tega za vselej, kot za primer po Niiremberškem procesu zastava s kljukastim hitlerjanskim križem ostala simbol nemških nacistov in nacizma, zastava s fašijem pa italijanskega fašizma, itd!
Simboli KPS ter njenih organizacij in njenega marksizma-leninizma-stalinizma ne morejo predstavljati celote slovenskega naroda ali njegove države in narod se v teh simbolih ne more identificirati ne pred samim seboj ne pred drugimi narodi. Nasilna pretenzija ohraniti rdečo zvezdo na slovenski zastavi priča le o utopični fantaziji par desetin slovenskih psihopatov, da se slovenski narod in država pričenja šele leta 1945 in bi bilo vse tisočštiristoletno izven zgodovine slovenskega naroda. Tudi argumenti, da so KPS, OF, NOB, ZKS, SZDL, itd. eni in isti dejavniki slovenske polpretekle ter sedanje zgodovine, so tako okuženi neveljavnosti, kot je trditev, da sta resničnost in prevara eno in isto...
Vsekakor, ohranitev rdeče zvezde na slovenski zastavi ali grbu in sploh vseh javnih uradnih mestih Slovencem slabo znamenj prinaša: Da revolucije na Slovenskem še ni konec, da ergo tudi slovenske emigracije ni konec, in slednjič, da bo med Slovenci nujen nek sporazum, ki mora prepričati, da ne bi bil zadnji del revolucije tudi tragičen.
Ljubljana, 8. aprila 1991
Arh. Jure Vombergar Predsednik Zedinjene Slovenije
Dragi gospod predsednik!
Vam in vsem članom društva Zedinjena Slovenija se iskreno zahvaljujem za pozdrave z Vašega 44. izrednega letnega občnega zbora in za Vaše dobre želje in molitve.
Vesel sem Vašega zanimanja za dogajanja v domovini in upam, da se bodo naše povezave še poživile in poglobile.
Vam, delegatu slovenskega dušnega pastirstva prelatu dr. Alojziju Starcu in tajniku Emilu Cofu in vsem članom želim vsega božjega blagoslova in uspeha na vseh področjih, sreče in zadovoljstva v osebnem in družinskem življenju in vas vse prisrčno pozdravljam
Alojzij Šuštar nadškof
Presidencia de la Nación
Secretarla Privada	Buenos Aires, 9 de abril de 1991
Senor Presidente de la Asociación Eslovenia Unida Arq. Jorge M. VOMBERGAR
El Senor Presidente de la Nación le agradece muy especialmente el cälido mensaje que tuviera la amabilidad de hacerle llegar.
Junto con sus atentos saludos, reciba las seguridades de mis mejores sentimientos.
Héctor Manuel Fernàndez Secretarlo adscripto del Presidente de la Nación
ZN in nov svetovni red	Razpad prve Jugoslavije
ZDA, Anglija, Francija in zavezniki so v do sedaj v zgodovini najkrajšem času s svojo tehnično premočjo in vojno in politično strategijo uspele in prisilile iraškega Husseina, da je umaknil svojo, po zaslugi številnih mednarodnih prekupčevalcev orožja, letal, misilov in kemične zastrupljevalne industrije svojo moderno vojsko iz skoro popolnoma porušenega Kuwaita.
SZ je v osemletni vojni med Iranom in Irakom nudila diktatorju Husseinu moderna letala in misile ter s svojimi stoterimi vojaškimi inštruktorji pripomogla, da je Irak v kratkem času postal nevaren ne le v arabskem svetu, v prvi vrsti Izraelu in miru na Bližnjem vzhodu. Velesile — SZ, Anglija in ZDA — že tod desetletja uveljavljajo svojstveno politiko in strategijo, vedno tako, kot jim narekujejo politične in gospodarske koristi.
Astronomski tehnično temeljiti nastopi zavezniških sil proti Iraku so SZ dokazali, da zavezniška tehnologija visoko prekaša sovjetsko. Gorbačov je uvidel, da SZ v obstoječem kritičnem stanju ne more dejansko vojaško sodelovati v vojni. V skrbi za svojo politično prvenstvenost je ostal zvest dani besedi Bushu. Istočasno je vztrajal na premirju, vedno pod pogojem, da se bo Hussein umaknil z vojsko iz Kuwaita.
ZDA so končale vojno, ne da bi zrušile Husseina. Poveljnik zavezniških sil Schwarzenkopf je moral kot Mac Arthur Trumanu popustiti Bushu, koje manjkal po njegovem le dan, da bi zasedel Irak in Bagdad. Gorbačova taktika je uspela. Zgleda, da se zgodovina ponavlja. Nekateri politični publicisti primerjajo te dogodke z usodno Rooseveltovo zmotno politiko v drugi svetovni vojni, ko je predsednik slepo verjel Stalinu in t. i. socialistični demokraciji. Roosevelta so obkrožali številni filokomunisti.
Bush je po Reuterjevem poročilu pojasnil svetu, da se ne bo dal zapeljati v iraško, dejansko že obstoječo državljansko vojno, ker noče in ne more žrtvovati severnoameriških življenj. Statistika odkriva, da so ZDA izgubile v kratki vojni 5 tisoč življenj. Nedvomno visoka cena za petrolej v Kuwaitu.
Iraška opozicija obtožuje, tako DPA, da so Husseinove tolpe uničile v Iraku vsa shiitska svetišča, pozaprle desettisoče oseb in zažgale tisoč živih ujetnikov. Vlada v Bagdadu je začela z novimi napadi na kurdske vstajnike na strateških gorah ob perzijski meji.
Vodilno bagdadsko glasilo Husseinove stranke je sprejeto premirje ocenilo kot nov napad na Irak. Kako in kdaj bo Irak mogel plačati zaveznikom in Kuwaitu vso povzročeno materialno škodo in tisočera življenja? V vojni je padlo nad sto tisoč Iračanov, da ne omenjamo razdejanje skoro vseh večjih mestjn industrije, posebno Bagdada.
Varnostni svet ZN je napovedal popolno razorožitev iraške vojske in uničenje vseh skladišč s strupenimi plini. Iraška vojska je v vojni proti Iranu zgasila desetere tisoče Kurdov, med njimi otroke in žene.
Kurdi, 25 milijonski nomadski narod, so zmagujoče velesile vklučile v tri sosednje države. V Turčiji živi danes 12 milijonov Kurdov, v Iranu in Iraku druga polovica, nekaj v SZ in v Siriji. Njihovo usodo bi lahko primejali s Poljsko, katero so Rusi, Nemci in Avstrijci razkosali po mili volji in koristih.
Zgodovina Kurdov sega dva tisočletja pred Kr., je slavna, pa tudi žalostna. Bojevali so se proti Sirijcem, Perzijcem in Džingiskanovim Mongolom. Vedno so hoteli svojo svobodo. Po prvi in drugi
svetovni vojni se jim je zasmejala možnost osamosvojitve, zmagovalci v obeh vojnah pa so njihovo skupnost razbili in jih predali štirim državam. Danes je usoda Turkestana poleg Palestine eno najkočljivejših vprašanj na Bližnjem vzhodu. Svetovni tisk in radio ter sicer TV pričajo, da je beg Kurdov v Turčijo pravi genocid. Pretekle dni je hotelo pobegniti v Turčijo čez 300 tisoč Kurdov iz Iraka.
Bush vneto poudarja potrebo novega svetovnega reda. To bo mogoče doseči le, da se enkrat za vselej prizna vsem narodom pravica do samoodločbe in svobode. To na Bližnjem Vzhodu, v Evropi, v SZ in na Balkanu. Nemški socialistični veljak W. Brandt je v razgovoru o prizadevanjih baltskih republik in južnoslovanskih narodov dejal:„Kar ne spada skupaj, se bo razšlo; kar spada skupaj, se bo povezalo.“
Desetletno uničevanje in preganjanje Kurdov ne more rešiti samo hvalevredno prehranjevalno pomoč, ki jo zavezniki nudijo tisočerim kurdskim beguncem. Genocid je prekosil človečanske mere in zahteva prej ali slej nujno rešitev obstoja kurdskega naroda. Nujno je zagotoviti obstoj Izraela in svobodo Palestincem. To lahko danes izvedejo le ZN in ne samo velesile s svojimi načrti. Bliža se čas, ko bodo velesile primorane resno sodelovati z ZN. Svobodni svet je v tem stoletju in zlasti v drugi njegovi polovici zagrešil v mednarodni politiki velike zmote. Sedaj se jim nudi prilika, da popravijo zmote vsaj toliko, kolikor so jih zagrešile.
Gesta, da so ZDA črtale Poljski del dolga in so pripravljene pomagati vsem evropskim državam v srednji, vzhodni in južni Evropi, je prvi korak stvarne zavezniške politike do Združenih evropskih držav. Tudi demokratske politike v SZ. Po vsej Evropi se počasi že uveljavlja zapadni demokratski sistem z odkritim političnim in gospodarskim sodelovanjem vseh narodov.
Ni dvoma, da bodo Združene evropske države najodločilnejši dejavnik v razvoju svetovne politike ali tako imenovanega novega svetovnega reda. Združeni Nemčiji se že danes nudi prilika, da s svojim bogastvom in z visoko tehnologijo pomaga rešiti gospodarsko krizo ne le v Evropi, marveč tudi v SZ.
Izmenjava in svobodni trg bosta v bodočnosti važna činitelja novega svetovnega reda. Svoboda vseh narodov in mednarodno sodelovanje pa jamstvo svetovnega miru, ki ga vsi narodi tako žele.
-Eme
II11111II1 ITT m........ N 11 i 1111111II11II
Na Koroškem uspeh
Na Koroškem so bile v nedeljo, 10. marca volitve. Zanje je vladalo veliko zanimanje tudi med slovenskim prebivalstvom. Novost pa je bila v tem, da so ljudje lahko neposredno volili župana. Izvoljen je bil, kdor je prejel absolutno večino glasov. Na splošno je v primeri z občinskimi volitvami pred petimi leti napredovala Heiderjeva svobodnjaška stranka. V primerjavi z zadnjimi deželnimi in parlamentarnimi volitvami pa je napredovala Ljudska stranka, nekoliko tudi socialistična.
Slovenske enotne liste so v celoti napredovale za 400 glasov in šest občinskih mandatov. Pred petimi leti so imele v skupno 21 občinah 44 svetovalcev in 4 tisoč 600 glasov. Zdaj so izvolile 50 svetovalcev in zbrale 5 tisoč 79 glasov. V Celovcu kjer je prvič po vojni nastopala slovenska lista pa niso prodrli. Tudi
Ob izstopanju Republike Slovenije iz jugoslovanskega okvirja je prav, da po petdesetih letih osvežimo spomin na vzroke, ki so preusmerili tok dogajanj in katastrofalno zapečatili usodo prvotne skupne države.
V tistem eksplozivnem napetem ozračju v mesecu marcu leta 1941 je bila že sklenjena pogodba nacistične Nmčije s Sovjetsko zvezo. Sledil je hiter tragičen konec Poljske, presenetljiv poraz Francije, zasedba Češkoslovaške. Vzporedno z zakulisnim rovarjenjem fašistične Italije proti Jugoslaviji je bil tedaj tudi obroč sovražnih sosedov že sklenjen. Kritično stanje za Jugoslavijo je stopnjevalo še nenehno ščuvanje Anglije za vojaške akcije. Vse to je tedanjemu razumnemu kraljevemu namestniku knezu Pavlu narekovalo skrajno previdnost: Ohraniti celovitost Jugoslavije, vzdržati vsaj nekaj mesecev, da se nemške vojaške sile izčrpajo na prostranih zaledenelih ruskih stepah in šele v ugodnem trenutku odpre nova fronta na Balkanu. A to doseči bi bilo mogoče le s podpisom „pakta“ s potrebnimi jamstvi. Položaj za Jugoslavijo je bil tedaj popolnoma brezizhoden, saj njena vojska ni imela več kot 47 tankov vsega skupaj. Namera zavlačevanja kneza Pavla in Cvetkovičeve vlade za usodni podpis z osmi pa je nenadoma prehitel Hitlerjev ultimat: Postavil je Jugoslavijo pred izbiro — pogin ali začasna prilagoditev. Hitlerje bil tedaj že v Bolgariji, vse meje nezavarovane, sovražni vdor povsod mogoč, obljubljene pomoči od zaveznikov — pa od nikoder.
Jugoslavija je klonila. Obred „pakta “ s priključenimi jamstvi je bil podpisan 25. marca 1941 na Dunaju v palači Belvedere.
27. marca 1941 se je nepričakovano zamajalo v sami prestolnici Jugoslavije. V zgodnjih jutranjih urah so bile po vsem mestu razpostavljene lahke strojnice in topovi. V dobri uri so bili vsi vladni uradi s predsedstvom vred obkoljeni, vsi ministri aretirani in pripeljani na generalni štab. Ni bilo dvoma: Vojaški udar! Uspel je v najkrajšem času in brez prelivanja krvi. Radio je medtem hreščal: „Zaradi težkega položaja, v katerem sta se znašla narod in država, se je kralj odločil prevzeti oblast v svoje roke. Namestniki so odstopili. Vojska stoji čvrsto za kraljem in izpolnjuje njegova povelja. Naročilo za sestavo vlade ima diviz. general Dušan T. Simovič. Živel kralj!“ Sledila je državna himna in takoj za tem ognjevita koračnica: Spremite se, spremite se četnici! Angleški politiki se je končno posrečilo sprožiti preobrat in spraviti množice na ulice. Churchill je zares lahko vzradoščen vzkliknil: „Jugoslavija je končno našla svojo dušo!“
Neverjetni prizori so se ponujali na beograjskih ulicah tujim in domačim opazovalcem: Vsepovsod vojska! Razgreta in pijana množica kriči: „Bolje rat nego pakt!“, vzklika Simoviču, Angliji, Rooseveltu, Churchillu, preklinja princa Pavla, Cvetkoviča in zahteva sklenitev pogodbe z Moskvo. Predmestna svojat divja po mestu in grozeče mase razbijajo nemške in italijanske prometne urade in
„zeleni” so tam zbrali premalo glasov za en mandat.
Slovenski svetovalci pa so bili izvoljeni tudi na drugih, vsedržavnih listah. Domači kandidati na socialistični listi so bili neposredno izvoljeni za župane v občini Bilčovs, Sele, Bistrica pri Pliberku in nekaterih drugih krajih.
Novi list, 14. marca
kinodvorane, v katrih so vrteli nemške in italijanske filme. Opažajo se rdeče zastave in dvignjene pesti. Novi vladi so kot nalašč prav prišle te vrste manifestacije, saj jih je celo potrebovala. Zato so v ta namen tudi določili mladega človeka, ki naj bi kot mladoletni kralj Peter prebral proglas. Na podlagi te prevare so šli ljudje na ulice; med njimi je bilo mnogo dijakov in razumljivo da tudi komunistov, ki so se znali spretno vriniti med demonstrante, ni manjkalo.
Sele zvečer se je izvršil prvi sestanek zadnjega Karadjordjeviča z vodjem zarotnikov Simovičem, ki ga je proti njegovi volji postavil na prestol in mu naprtil vso odgovornost. Šele takrat je videl kralj prvič besedilo svoje „proklamacije“, ki je bila objavljena v zgodnjih jutranjih urah, in šele takrat mu je Simovič razodel, da je sestavljena vlada, ki nastopa v imenu kralja Petra.
Naslednji dan 28. marca 1941 pa seje zgodilo nekaj, kar je sprožilo za vlado in vso državo nepredvidene posledice. Ravno ta dan se je ob proslavi kraljeve obletnice vršila služba božja, katere se je udeležil tudi nemški poslanik. Toda na poti iz stolnice je množica pobalinov napadla avtomobil nemškega poslanika, ki se je počasi pomikal po cesti proti poslaništvu in obkladala von Heerena s psovanji in grožnjami. Heeren je nepričakovano odpotoval. Takoj za njim so odšli iz Beograda tudi vsi italijanski državljani. V napetem ozračju je sledilo nedeljsko jutro 6. aprila. Ob 7. uri so se pojavili prvi nosilci smrti — nemški bombniki in začeli sipati bombe na mesto. Iznad hiš sta se začela dvigati proti nebu dim 'in ogenj. Strahotni prizor: Velike večnastropne hiše so bile do tal porušene. Tirnice cestne železnice so štrlelel v zrak, drogovi so ležali vsevprek podrti na tleh, pločniki so bili polni razbitih šip — vsepovsod pa je gorelo. Že ob tem prvem bombardiranju je bilo na beograjskih ulicah čez 20.000 mrtvih.
Na dan 5. aprila prd bombardiranjem na ministrski seji niso niti slutili, da se bližajo nemški bombniki. Simovič je skrbno izpeljal nalogo, kakor je to zahteval Churchill, čeprav je imel na svoji mizi že od 2. aprila vrsto brzojavk od vojaškega atašeja v Berlinu Vauhnika, da bo 6. aprila Jugoslavija napadena in Beogad spremenjen v prah in pepel. Vse to j ministrom Simovič zamolčal.
Kdo so bili sudeleženi pri zaroti, v kateri so odigrali tako nečastno svojo vlogo? Načrt državnega udara je pripravil letalski general Bora Mirkovič, vodstvo udara Simovič, glavni sodelavec pa gardni major Živan Knezevič in njegov brat Radoje Knezevič, ki je bil tudi kraljevi zasebni učitelj. Vsi ti in še ostali „pučistični“ oficirji so zapustili svoje polke, oropali avtomobile, slekli uniform, se poskrili, a drugim ukazovali, naj se borijo, kakor vedo in znajo. V Nikšiču so se končno odpeljali z majhnega zasilnega letališča vsi ti zarotniki preko gora v Grčijo k Angležem. A še pred odletom so si skrbno porazdelili med seboj zabojčke zlata, nad 350 milijonov papirnatih bankovcev Narodne banke in 500 milijonov iz blagajne poveljstva zrakoplovstva. Za ostale vojake in civiliste je zmanjkalo denarja in tudi prostora ni bilo več v letalih. Morali so se pač zadovoljiti s „trdno“ obljubo, da bo angleška podmornica zagotovo vse ostale pripeljala na varno. Seveda podmornice niso pričakali!
Tak je bil začetni razvoj dogodkov v letu 1941, ki je dovedlo do razkosanja države in tragedije državljanske vojne in pozneje komunistične diktature.
Tone Šušteršič
NOVICE IZ SLOVENIJE
ZZX\
SLOVENCI V ARGENTINI
KOPER — Evangelij na kasetah je izdalo „Ognjišče“ in založba Corona iz Ljubljane. Pred Veliko nočjo je izšlo celotno besedilo štiri evangelijev na dvanajstih kasetah. Mostri slovenske govorjene besede, gledališki igralci Janez Albreht, Danilo Benedičič, Tone Gogala, Boris Kralj, Ivanka Mežan, in Milena Zupančič so pod vodstvom režiserja Marka Sosiča z Opčin podali evangeljsko besedilo, ki ga bomo Slovenci, v tišini svojih domov lahko poslušali tako, kot je izšlo v zadnjem prevodu leta 1984, ko so s to izdajo počastili spomin na 400-letnico izida Dalmatinove Biblije. Izvirno glasbo je za to priložnost napisal in posnel Jani Golob, zahtevno snemalsko in montažno delo pa je mojstrsko opravila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Metka Rojc.
RAVNE NA KOROŠKEM — Železarna Ravne je v hudih finančnih škripcih, zato je bilo govora, da jo bodo zaprli. Vendar je delavski svet tovarne sprejel sklep, da bi tovarno podržavili in bi s tem omogočil skupno reševanje slovenske metalurgije in industrije.
LJUBLJANA — Minister za turizem Ingo Paš je napovedal, da avstrijski državljani ne bodo potrebovali več potnega lista za vstop v Slovenijo; zadostovala bo njihova osebna izkaznica. Prav tako je bilo govorjeno, da so od srede marca na mejah že slovenski cariniki (česar pa ni bilo mogoče potrditi; op. ur.).
KOPER — Kraške fojbe (jame) na območju Slavnika med Pogorjem in Pršnico do italijanske meje in roba nad dolinami Osapske Reke, Rižane in Bračane do hrvaške meje bodo pregledale skupine jamarjev. Druge komisije pa bodo zbirale podatke o izginulih ljudeh, čigar trupla bi mogla biti v teh jamah.
CELJE — 11. april je novi celjski občinski praznik. Tako je pogorel predlog SPD (komunistov) in Zveze borcev, naj bi bil mesec kasneje (ko naj bi se začela v Celju NOB).
DUNAJ, Avstrija — Stoletnico smrti jezikoslovca Frana Miklošiča je proslavila Avstrijska akademija znanosti z veliko slovesnostjo, na kateri so govorili o tem našem filologu Avstrijci dr. Hermann Vetters in dr. Stanislaus Hafner ter Slovenca dr. Janez Milčinski in Franc Jakopin. Večera sta se udeležila tudi prof. Lojze Peterle in dr. Andrej Capuder. Odprta je bila tudi razstava Fran Miklošič in njegovo znanstveno delo, kjer je najti tudi lepak iz leta 1848 (Miklošič je njegov soavtor), na katerem zahtevajo Slovenci od cesarja ustavo, v kateri zahtevajo pravico do slovenskega jezika v šolah in državnih uradih. Najti je tudi učbenike za višje razrede gimnazij, ki jih je on na Dunaju sestavil.
LJUBLJANA — Vračanje po vojni odvzetega premoženja bo zelo težko in zamotano. Računajo, da se lahko priglasi okoli 200.000 zahtevnikov, ki bodo imeli mnogo potov in stroškov s pridobivanjem potrebne dokumentacije.
LJUBLJANA — Zveza tabornikov Slovenije (Titovi „skavti“) je sprejela nova pravila svojega obnašanja in organiziranja. Leto in pol so jih pripravljali, nov statut pa je še v poskusni dobi, v kateri bo možno preverjati spremembe in jih izboljševati. Seje se je udeležilo več drugih predstavnikov, kot so hrvaški taborniki, Modri val (tržaški taborniki) in Zveza katoliških skavtov Slovenije.
ŽENEVA, Švica — Po številu mešanih podjetij je Jugoslavija na tretjem mestu na lestvici vzhodnoevropskih držav. Daleč prva je Madžarska, za njo pa Sovjetska zveza.
LJUBLJANA — Narodna banka Slovenije ima novega guvernerja, kije 43-letni dr. Franc Arhar. Poklicali so ga iz Frankfurta, kjer je bil direktor LHB. Je doktor iz mednarodnega sovlaganja kapitala in je strokovnjak na področju monetarnega sistema, bančništva in mednarodnih financ ter zunanje trgovine. Njemu so zaupali nalogo, kako pripeljati banko in sicer finance v novo, osamosvojeno državo.
LJUBLJANA — Razvoj urarstva je bil naslov razstavi v Narodnem muzeju, kjer je bilo na ogled 187 eksponatov iz 16. do
20.	stoletja. Pripravila jo je Vesna Bučič in jo obogatila s katalogom, kjer je sodelovalo več raziskovalcev. Omenjeno je tudi veliko slovenskih urarjev in delavnic ter imen, ki so imeli pri urah kako posebno važno inovatorsko delo.
LJUBLJANA — Ansambel Inča Huasi iz Penija že dalj let potuje in je nastopal tudi v prestolici Slovenije. V Evropi nasploh je veliko zanimanje za takovrstno glasbo; sicer pa imajo svojo glavno postojanko v Vidmu.
LJUBLJANA — Zakaj se ravno Slovenci po svetu tako obotavljajo investirati v Sloveniji? „Prav Slovenci so tisti ljudje zunaj meja, ki vedo, kar tujci ne vedo: da največ koristi od takih vlaganj črpa Jugoslavija, ne pa Slovenija. Z vsemi davki in prispevki vam poberejo tisto, kar bi mi tvegali z našimi vlaganji. Slovenci, poslovneži in rodoljubi pa bodo vlagali v Slovenijo takrat, ko bodo zanesljivo vedeli, da bodo sadovi njihovih žuljev in kapitala ostali slovenstvu, potomcem, prihajajočim generacijam.“ To je izjava 41-letnega Darka Korena, živečega v Avstraliji, ki že petnajst let ustvarja visoko modo — srajce. V Melbournu ima zaposlenih sto delavcev.
LJUBLJANA — Štiri nove knjige je izdala Državna založba Slovenije. Ena je Slovensko-francoski slovar Viktorja Jesenika in Narcisa Dembskija, dva sta prevlada romanov: Proustov Sodoma in Gomora ter Čeha Hrabala Stregel sem angleškemu kralju. Četrta je Arheologi, naši davni predniki Iztoka Sakside, s področja socioarheologije.
LJUBLJANA — Slovenski naborniki bodo lahko sami odločali, kje bodo služili vojaški rok: do sprejetja nove ustave bodo lahko služili v teritorialni obrambi, v organih z notranje zadeve (milica, itd.) ali pa — na lastno priprošnjo — v jugoslovanski vojski. Prav tako je zagotovljena tudi možnost nadomestiti vojaščino s služenjem v civilnih službah, kot jo predvideva zakon in sicer za enako dobo kot vojaščina. Ta odlok velja že za sedanje pozive.
Osebne novice
Rojstvo: V družini Janeza Pleška in njegove žene Marcele roj. Rugo, seje 15. aprila rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Zofija.
Srečnim staršem želimo naše iskrene česttke!
Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena v petek, 19. aprila, Marija Musar, hčerka Jožeta in Silvije Monike roj. Cortini. Za botra sta bila dr. Victor José Piégari in gdč. Carola Maria Jacobi. V soboto, 20. aprila, pa Nataša Malovrh, hčerka Andreja in Alenke roj. Čop. Za botra sta bila Danijel čop in Veronika Malovrh. Obe je krstil župnik Jože Škerbec. čestitamo!
Il 111111111111111111111111H1 limi 111.Illlllllllllllllllliiiii    ITTTTTI
SLOVENCI NA PRIMORSKEM
NOV ŽUPAN V DEVTNU-NABREŽINI
Slovenska skupnost je v občini Devin -Nabrežina dosegla velik uspeh. Prvič se je zgodilo, da je italijanski politik, povrh član največje stranke v tej državi, moral odstopiti, ker je skušal okrniti eno izmed že uveljavljenih pravic naše manjšine. Ta politik je bivši devinsko-nabrežinski župan Dario Lecchi. Njega zdaj ni niti v novem občinskem odboru, ki je bil povrh izvoljen na osnovi dogovora, po katerem je zagotovljena ohranitev že dosežene ravni narodnostne zaščite slovenskega prebivalstva v občini. Ko zdaj z zadovoljstvom to ugotavljamo, pa najbrž ne bo odveč, da se nekoliko ozremo v pretekle dogodke in skušamo bolje razumeti, kako je prišlo do tega razpleta.
Najprej moramo ugotoviti,, da se je SSk lanskega novembra prva in pravzaprav edina izmed političnih strank jasno opredelila proti pismu, s katerim je tedanji župan Locchi predlagal notranjemu ministru Scottiju uvedbo enojezičnih italijanskih osebnih izkaznic v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina. Mi smo zaradi tega takoj zahtevali Locchijev odstop, saj je bilo in je za nas preprosto nepojmljivo, da bi župan, ki je bil izvoljen tudi z glasovi SSk, zahteval krčenje naših že pridobljenih pravic.
V ponedeljek, 18. marca, je bil izvoljen novi devinsko-nabrežinski občinski odbor. Načeljuje mu župnik Vittorino Caldi (PSI), podžupan pa je postal predstavnik SSk Martin Brecelj, ki vodi tudi odborništvo za javna dela. Ostali odborniki so: Vera Tuta Ban (SSk) za kulturo, šolstvo in šport, Mitja Terčon (SSk) za zdravstvo in skrbstvo, Rita Contento (KD) za urbanistiko, Maurizio Lenarduzzi (KD) za občinske službe in okolje ter Lorenzo Corigliano (PS) za proračun in osebje.
Za odbor je volilo 14 devinsko-nabrežinskih občinskih svetovalcev KD, SSk in PSI, toda poudariti velja, da so se od njega politično distancirali 3 svetovalci KD in so tudi odklonili vstop v občinski odbor, s čimer so posredno in nehote pripomogli, da je SSk prevzela tri odborništva namesto prvotno predvidenih dveh.
immillimi.....immiimmiimmirrmiimniMimiiiiiiimiiimiriTrmrmni
Resolucija o slovenski zastavi
Slovenci in Slovenke, zbrani na ustanovnem sestanku Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo, v Londonu, 10. aprila 1991.
—	ne morejo razumeti, da se o čisti slovenski narodni zastavi, brez kakršnihkoli dodatkov ali pozicionalnih sprememb, razpravlja, kot da seje slovenska politična zgodovina pričela 1941. ali 1990. leta;
—	pozivajo vse Slovence in Slovenke, da se iz spoštovanja do naših prednikov v odsotnosti kakršnekoli domišljavosti ali nadutosti do vse slovenske zgodovine zavzamejo za to, da častimo slovensko zastavo takšno, kot jo poznamo od srede preteklega stoletja; kajti samo takšna zastava brez vsakršnih dodatkov ali sprememb nas more družiti in s tem resnično predstavljati ves slovenski narod v slovenski državi in v svetu.
Predsednik konference: Rajko Vatovec
Novi odbor se je predstavil s kratkoročnim programom, saj so se KD, SSk in PSI dogovorile, da bodo letos jeseni ob prestavitvi proračuna za leto 1992 preverile, ali je mogoče sodelovanje nadaljevati in kako. Novi odbor naj bi dotlej izpeljal predvsem tri temeljne naloge, oziroma zasledoval naj bi predvsem tri temeljne cilje. Prvič, predstavil naj bi osnutek statuta v rokih, ki jih predvideva zakon 142 iz leta 1990 o reformi krajevnih uprav. Statut naj bi potrdil „obsoječe stanje glede posebnosti v občinski stvarnosti“, kar pomeni, da bi med drugim moral osvajati vse že uveljavljene pravice slovenskega prebivalstva. S tem je posredno tudi rečeno, da ostanejo neokrnjeno v veljavi tudi dvojezične osebne izkaznice.
Iz Poročevalca Slovenske skupnosti, marec 1991
RAZNE NOVICE
•	Hranilnice in banke lepo rastejo in odpirajo podružnice. Tržaška kreditna banka je odprla poslovalnico v Čedadu, kasneje bo tudi v Trbižu in Tržiču. Hranilnica iz Opčin bo odprla pisarne v Trstu, Hranilnica v Sovodnjah pa bo smela poslovati tudi v goriški občini. Lani pa je v Krminu odprla svoje prostore Kmečka banka v Gorici.
•	Slovensko stalno gledališče v Trstu je pripravilo za najmlajše igrico Marcela Acharda Bi igral z mano? Pesmi za igrico je pripravil Marko Kravos, uglasbila jih je pa Anastazija Purič; režiser je bil Adrijan Rustja.
•	Senator Stojan Spetič, Slovenec, izvoljen v rimski parlament na listi Italijanske komunistične partije (KPI), se ni pridružil prenovljni Demokratični stranki levice, ampak je ostal med „starimi komunisti“ in je njihov podpredsednik v senatu.
•	Na mednarodni šoli v Devinu, v Zavodu združenega sveta, je tudi predmet za slovenščino in slovensko književnost. Poučuje ga Andreja Duhovnik Antoni, ki seje šolala v Ljubljani in diplomirala kot profesorica slavistike in etnologije; svojo vlogo vrši že od leta 1983.
•	Društvo Igo Gruden iz Nabrežine je za desetletnico smrti svojega predsednika Stanka Devetaka pripravil igro v domačem narečju Skupno stanovanje.
•	V Strasburgu, v prostorih evropskega parlamenta, je bilo srečanje političnih strank in gibanj, ki predstavljajo narodne skupine in avtonomističnih skupin iz Evrope. Slovensko skupnost je predstavljal goriški podtajnik stranke Andrej Bratuž, ki je tudi govoril o položaju slovensk manjšine v Italiji in na idealno povezavo Slovenije z Evropo, katere del sicer je.
DO 30. APRILA 1991
še lahko uredite vse potrebno za maksimalne podpore na Karto „Sloga II“. Za to je potrebno, da imate na navadni hranilni vlogi v Mutualu Sloga vsaj:
1)	A 200.000,- tisti člani, ki so doslej že spadali v skupino „Karta Sloga II“.
2)	A 300.000.- tisti člani, ki so doslej spadali v skupino „Karta Sloga I“.
3)	A 300.000 tisti člani, ki doslej niso imeli Karte Sloga in vsi, ki na novo pristopijo.
Maksimalne socialne podpore po preteku določenih čakalnih dob so:
1)	A 1.200.000 za poroko, rojstvo, dovršitev uradne srednje šole in nekaterih univerzitetnih študij.
2)	A 3.500.000 za uradno proglašeno popolno nesposobnost za delo in smrt.
3)	A 500.000 starostna podpora.
Podrobnejše informacije v naši glavni pisarni, Bmé. Mitre 97, Ramos Mejia, ali po Tel. 658-6574 in 654-6438 v uradnih urah ob delavnikih od 10. do 19. ure in v naših podružnicah.
V SLOGI JE MOČ!
MIRKO VASLE
SLOVENCI IN ŠPORT
Iščemo oskrbnika za Hotel Mascardi v Barilochah. - Tel. 0944-2548
METKA - L. in F. Švigelj - Otroške obleke -Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754
-	San Justo (Barrio San Nicoläs) -Tel. 441-7496
Snemamo na video kasete - Poroke - Krste
-	Družinske jubileje - Tel: 767-5200 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3547; Viktor Fekonja
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; French 3531, 5s „B“ — Capital — Tel: 801-8220 in 71-3546
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 -Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše - tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 -Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo. SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, videokaset, radio snemalcev, kaset in avdio -Cervino 3942 - San Justo - Tel.: 651-2176. ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“
-	San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek,
sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 -
San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek,
torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 -
9.	nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-
7991
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov
-	Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom
-	L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada
-	Tel: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri
-	avtomatično zalivanje - Andrej Marolt -Pte. Illia (Ruta 8) Ns 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital (1 kvadra severno od postaje Liniers).
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97
-	(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA—PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Córdoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do
21.	ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
KOŠARKA
V 1. A ZKL, moški, se je Smelt Olimpija z nekaj zmag povzdignila na sredino lestvice. Po 19 odigranih kolih, je Smelt Olimpija dobila devetkrat, 10-krat pa izgubila. Borili se bodo za 6. mesto, s tem imajo
SOBOTA, 27. aprila
Koncert pevskega zbora Gallusa ob 20.30 v Slovenski hiši.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA 28. aprila:
Občni zbor Slomškovega doma po sv.
maši.
Občni zbor Slovenskega doma v Carapachayu
Lahkoatletski turnir ob 9. uri v La Salle - Zvezna odbora SDO in SFZ SOBOTA 4. maja:
Planinski ples v San Justu ob 22. uri. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Kulturni večer SKA dr. Andrej Fink - O slovenski državnosti v Slov. hiši ob 20.
NEDELJA 5. maja:
Obletnica Slovenskega doma v Carapachayu - celodnevna prireditev. SREDA 8. maja
Zveza slov. mater in žena ob 17.; predavanje g. Franceta Perniška o življenju in delu dr. Mer šola.
SOBOTA 11. maja:
Začetek letošnjega Visokošolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.30.
NEDELJA 12. maja Slovensko romanje v Lujàn.
SOBOTA 18. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
/------------------------------N
VISOKOŠOLSKI TEČAJ
11. MAJA 1991
Visokošolski tečaj se bo letos pričel v soboto, 11. maja, ob 15.30 uri. Visokošolci in vsi mlajši, ki bi se želeli poglabljati v problematiko sodobnega človeka, prisrčno vabljeni.
Predavanja in razgovori bodo vsako drugo soboto v mesecu, od maja do novembra.
V______________________________/
možnost, da se udeležijo tekmovanja za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev. Vodi beograjski Partizan.
V	1. B ZKL, se bodo morale vse tri slovenske ekipe Maribor, Postojna in Triglav, boriti za obstoj. Vodi Sloboda Dita.
V	1. A ZKL, ženske, so si košarkarice Ježice v finišu prvenstva priigrale 3. mesto. To je najlepše pričakovanje ekipi, ki so ji pred začetkom prvenstva prerokovali boj za obstanek v ligi, a je več kot uspešno prikrmarila skozi bolj ali manj motne vode jugoslovanske košarke. V olfinalu končnice se bodo
ESL0VENIA LIBRE
Fundador MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administrateón:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión Na 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N8 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ns 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Vìa Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohoijeve družbe, Viktringer 26.
Stavljenje: MALIVILKO
Talleres Gräficos “VILKO” S.R.L., Estados Unidos 425 (1101) Buenos Aires - TeL: 362-7215
tako Ježičanke pomerile s Crveno Zvezdo. Vodi Eledes.
V 1. B ZKL sta slovenski ekipi Kozmetika Afrodita ter Apis na 4. in
5.	mestu, in nimata več možnosti za napredovanje v 1. Ligo. Vodi Bečej.
Slovenska kulturna akcija
4. kulturni večer
dr. Andrej Fink
O slovenski državnosti
Slovenska hiša, 4. maja ob 20.
SPD BARILOCHE 4. maja ob 22. uri
II. PLANINSKI PLES
Hipólito Yrigoyen 2756
Naš dom - San Justo
Slovenski dom v Carapachayu praznuje v nedeljo, 5. maja,
31. OBLETNICO USTANOVITVE DOMA
ob 11.00 dviganje zastav in nato sv. maša za žive in mrtve člane Doma, ob 12.30 skupno kosilo, ob 16.30 kulturni program in nato družabni del, pri katerem sodeluje Slovenski instrumentalni ansambel.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!