85. številka.
V Trstu, v soboto 24. oktobra 1891.
„E D I N O S T"
uhaja dvaKrat na teden, vsako »redo m loboto ob 1. uri popoludn*
„Edinost" stana:
ta rse leto gl. «. —; izven Avst. — flfl. ia polu leta , 3.—; „ .	.
is fetrt leta „ 1.50; „ , 2.25 , PoHamične Številke se dobivajo t pro-dajalnicah tobak« ▼ Trito po fc nov..
V Jorioi in ▼ Ajdovščini po • nov. Na naročil« brez prllotene naročnin« upravniitvo na otlra.
Tečaj XVI.
Oglasi in oznanila h« račune po 8 nov
»rhiica v petitu ; z» naslova z debelimi črkami s« plačuje prostor, kolikor bi fg>
obitoglo navadnih fntie. Pjilana, javne tahval«, osmrtnice itd. r»ru»" po pogodbi.
Vgi <iopi«i »o pošiljajo uredniAttu Piazza Canerma At. 2 Vsako pUmo mor« biti Iraiikovano kor nefrankovana ne ne Hpre-jnmajo. Rokopisi tte ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in innorate prejema upravniitvo Piazz« Oasorma Ht. 2. Odprte reklamacije o proite pnAtntn«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V »dlinit ]• mo£<
Vabilo na naročbo.
Ob začetku zadnjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovč svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredniitvo in upravništvo.
Narodno delo v Trstu.
Statistika i znanim „občevalnim je-likom" je skrčila Slovence in v obče Slovane v Trstu na neznatno Število; poli* tika, ako bi se ravnala jedino po tem številu, bi že zaradi tega ne podelila Tržaškim Slovanom ničesar. Ali so še drugi vzroki, kateri delujejo stalno na to, da bi tržaški Slovani ostali v zakotju, brez vpliva, in, ako možno, Še v manjšem Številu, nego jih podaje neveljavna, tu navedene statistika. Slovani tudi v Trstu so le preveč zidali na dobrovoljo tam, kjer je ni bilo in je tudi tako kmalu ne bode.
Slovani Tržaški učinijo sebi največo dobroto, ako se ne opirajo na vlado, in ako se ne nadejajo od nje ničesar, kar bi bilo odločilno ugodno za nje.
PODLISTEK.
Zadnja
ljubezen Izmail-Paše.
Novela. Spisal J. Sterbeno.
Danes zlata rAsa Kožico kraBi, Jutri ostra kflsa, Cvćt jej zamori 1
Kakor zahajajoče solnce s poslednjimi svojimi žarki mnogokrat očara oko, tako očara tudi pogled ugasujočega oka Človeško srce. To skusiti bilo je odločeno možu, ki je zavzemal visoko dostojanstveno mesto v državi egiptovski in katerega 0B0de nenadni preobrat ni vzbudil sočutja le v Orijentu, nego po vsej Evropi.
Po svojem razumu, spretnosti in osob-nem naklonjenju vladarja svojega dvigal se je Izmail-paša Sadik polagoma od stopinje do stopinje in se naposled popel do najvišjih državnih poslov ter si pridobil neizmerno bogastvo.
Biser harema njegovega bila je mlada Cirkeska, katere skromno, a ginijivo zgodovino vam tukaj popišem.
Mebruki — tako zvala se je mlada služnica — živela je že od svoje detinBke dobe v haremu Izmail-paše. Ta jo je kupil komaj tri leta staro od nekega s cirka-škimi ženami in otroci trgujočega turškega
S takim načelom, s tako breznadež-nostjo utegnejo jo ukreniti na poti, katere jih bodo vedle sigurniše do veće moči in do cilja. Uslovja imajo med seboj mnogotera zato.
Nekdo, ki se zanima za slovanske odlomke v Trstu, je preračunil, da v Trstu je okolo sedem in šestdeset odstotkov prebivalcev slovanske krvi; med temi prebivalci je pa sedaj več odstotkov potujčenih in pretvorjenih renegatov. No, naj sodimo šo tako neugodno, vedno je Slovanov v Trstu mnogo, mnogo več, nego jih kaže „občevalni jezik".
Sosebno je v Trstu na tiaoče Slovanov, na prvem mestu Slovenoev, potem Hrvatov in Srbov j med njimi pa jih je največ delavskega stanu. Velika večina teh slovanskih delavnih moških in ženskih r6k je pa narodno ne samo mlačnih, nezavednih, ampak naravnost mrtvih. Nikdo ne vč za nje, a ravno tako se oni ne brigajo sa nikako stran javnega življenja. Pač je v Trstu dvoje delavskih podpornih društev, katere dajejo členom priliko celo za Čitanje listov in narodne veselice. Jedno teh društev je celo tako močno po številu, kakor nobeno drugo na Slovenskem. Ali vendar je v obeh društvih zastopano le malo odstotkov slovanskega delavskega življa.
Bavuo tako je v Trstu dvoje slovanskih društev, namenjenih bolj naobraženim Slov anom . . Če pa primerjamo dejansko število naobraženih trgovcev, obrtnikov, kapitalistov in raznovrstnih uradnikov slovenskega pokolenja in tudi slovanske zavesti, je trditi, da tudi število členov Slovanske Čitalnice in Tržaškega Sokola je v primeri z dejstvi jako majhno in celo neznatno. Takisto jo s pevskimi društvi; raznovrstnih, tu potrebnih gospodarstvenih društev za Slovene pa v Trstu doslej niti bilo ni.
trgovca ter jo podaril soprogi svoji za bajramsko svečanost.
Kakor otrok očarala je „gracijozna mala" s svojo nežnostjo in prikupljivoBtjo ves harem, in kakor devo občudovale so jo in obsipavale z ljubkovanjem zaradi njene izredne lepote domače in tuje gospe, obiskavajoče soprogo pašino.
Mebruki bila j« ljubeznjivo, redko-krasno bitje. Visoka, tenka in gibčua ko palma, imela je nežni, neverjetno majhni ročici in tudi taki nogi, velike črne, skoro presvitle oči in blesteče zlatorumene kodraste laae; fini obrazek nosil je rožnati ustnici, na katerih se je zibal nasmehljaj zdaj sladek, zdaj otožen,
Omotljivo krasna pa je bila, kadar je Btala v sobi svoje zapovedovalke poleg uhoda, ravno in nepremakljivo, s prekri-žanima rokama in povešenim pogledom, kakor pristoji služnici; zlatorumeni kodri segali so jej do tal, a dovršeno lepe njene ude objemalo jej je nežno belo krilo; — bila je slična, dejal bi, očaralno krasni vili. — Kdor jo je videl tako, moral je obČudovaje obstati, ter jej reči prijazno besedico. |n če je lehko zarudevša dvignila očesi svoji, je občudovalca zadel pogled bliščečih njenih „črnih dijamantov" — tako je imenovala soproga pašina Mo-brukini očesi. — Premagljiv bil je njen
Kje so napake takim nedostatkom, oesoglasja dejstev P
Ali hočejo slovanski rodoljubi še na dalje mirno gledati, kako se slovanski težaki, slovanske naobražene rodbine potapljajo v tujstvu P
Kakor ni sgditi, da pri onih, ki se tujčijo ali zahajajo med tuji element, bi bila že od začetka volja zato, da se raz-narodijo z otroci vred.
Krivo tujčenju je največ to, da slovanski pojedinci, slovanske rodbine ne vidijo priprav, zavodov, društev odgovarjajočih njih potrebam. Zajedno nedostaje organizacije, katera bi takoj pri dohodu v Trst mogla ali znala privabiti slovanske pojedince in rodbine v kolo slovanskega probujenega življa.
Kar se dostaje delavcev in delavk, ki dohajajo v Trst, je znano, da potrebujejo ne samo kruha, ampak tudi pouka. Ravno prošle zime se je videlo, kakč je med delavci še vse temno in nejasno, in kako jih vsled tega morejo najeti ali zaslepljeni agitatorji zavajati na krive poti in konečno v — tuji tabor. Noben odlomek slovan Bkega življa v Trstu ne potrebuje bolj primernega in to iatenzivnega poučevanja, nego delavski. Potreba je pa ta ne samo za gospodarski pouk glede na razmere med delavcem iu gospodarjem, ampak tudi gledč na narodnost, na obujenje zavesti o tem, od kod proizhajajo, kaj pomeni Slovan, njegovo svojstvo itd.
Toraj bi se morali slovanski rodoljubi odločiti, da zlaati na zimo poučujejo t a najštevilniši slovanski del v Trstu. Zato je odbrati vsako zimo po skupnem dogovoru različna temata ali vprašanja, pa jih kar možno po ljudskem razumu ne iz spisov ampak na pamet pojašnjevati v sedanjih delavskih društvih. Naj se idi tako delo komu morda tudi velika žrtev, dobiček bodo imele široke množice gotovo še veči, nego je žrtev in trud pojedinčev.
pogled, ker svitloba njenih oči bila je nadzemska, javljajoča notranji neugasljivi plamen .— —
Mnogo ljudi zahajalo, je v harem : sorodniki paše moškega in ženskega spola, domače in tuje gospe, evropski zdravnik, učiteljice jezikov in petja, in drugi, — vsi so poznali in občudovali krasno Mebruki. Pripetilo se je celo večkrat, da je katera izmed dam, — to se ve domačih, — naprosila pašinoo, naj jej prepusti ljubko devojko za visoko ceno, toda pašinica ni se dala pregovoriti.
Jeden pa, ki je bil vedno blizu nje, ni je poznal in ta je bil — paša sam. Na malo stvarico, katero je kupil in 'poklonil svojej soprogi pred dvanajstimi leti, pozabil je že davno. Soproga njegova pa je bila dovolj previdna in preljubosumna, da bi svojemu za žensko lepoto jako občutljivemu možu pokazala Mebruki.
Kadar je paša obiskal soprogo svojo (imel je namreč samo eno pravo ženo), kar se je le redkokrat zgodilo, bil je navadno razmišljen in alabovoljen. Pašinca bila je tedaj že v letih in obraz njen kazal je le šo ostanke nekdanje lepote, — za orijen-talca dovolj, da je postal nemiren. O takih prilikah bil je paša, kakor sem že rekel, razmišljen in slabe volje ; bil jo slop za vse, kar se je krog njega godilo ; zrl jo
Ni pa treba kakih posebnih cer« meni zato ; preprosto je mo žno vse prirediti, in to bode mikalo, vabilo in pridobljalo naših ljudij. Razumeti nadalje pa tudi ni, zakaj bi se v Čitalnici ne čitalo členom o primernih vprašanjih. Ake imajo po večih in celč manjših društvih popolarna predavanja in čitanja tudi za naobraženo občinstvo; ako imajo Italijani in Nemci še posebna društva in shode za taka čitanja, ni umevno zakaj bi Slovani zaostajali za njimi tudi na to stran.
Izobraženi ljudje so po svojem poklicu dandanes kolikor toliko pristranski, ne marejo so v vso uglobiti, kar bi jih drugače zanimalo. Zato dohajajo popolarna predavanja tudi njim dobro. A kar je najvažnejše pri tej točki, je to: Od kod naj dobivajo slovanske naobražen ke spodbode za slovanski jezik, za slovansko stvar, ako v Trstu leta in leta ali celč nikdar, zanaj cerkve ne slišijo slovenske gladke besede o lepih in vrednih predmetih P Ali ne posluša Italijan govornika že samo zaradi gladke besede, čiste italijanščine P
Kje ima Slovan Tržaški gledišče, ra-citativni njegov oddelek, da bi privadil uho lepemu izgovarjanju svojega jezika P Ali niso slovanske matere in hčere VBega pomilovanja vredne, ko nimajo nikdar prilike, poučevati se od zunaj v svojem jeiikuP Pač je le naravna posledica neugodnih razmer, ako se ravno matere in hčere in ž njimi tudi sinovi slovanskega pokoljenja tujčijo v Trstu. Čitalnica pa, ako bi na zimo priredila nekaj predavanj, bi imela mnogo zaslug uže zato, da bi obujala ženstvo, katero drugače mora opešati v narodnem pogledu. Mi vsaj ne vidimo, da bi imela Tržaška Čitalnica ple-menitišo zadačo nego bi bila v tem, da bi pridobivala naobraženo ženstvo na narodno stran, pa je v tem tudi utrjevala vsako leto pdtem predavanj.
kakor v daljavo in mislil o vsem, le o tem ne, o čemur se je govorilo.
A nezgoda hotela je, da je paša nečega dne slučajno spoznal krasno Mebruki. Nenadjano zadet po njenej lepoti, čudil se jo popolnem demonskemu njenemu čaru.
Bilo jo to meseca marca. V istem času preseljujejo se navadno imoviti Kai-rovci v svoje vile izven mesta, da se ogno zoprnemu, soparnemu puščavskemu vetru, ki marca in aprila meseca gospoduje po egiptovskih planjavah. V poletnih vilah na zeleni Delti in sosebno v onih na obalih Nila pa se vroči „chomin" laglje prenaša.
Radi važnih opravil moral je ostati to poletje v mestu, kajti bilo je baš pred rusko-turško vojno. A odločil je, da se harem njegov premesti v Aleksandrijo in Tanto, ter nastani v njegovih palačah in vilah na nilskih in morskih obalih. —
9---dame bile bi tedaj preskrbljene," končal je paša dolgotrajno posvetovanje b svojim zdravnikom.
„Oprosti, eksolenca !" seže mu zdravnik — Evropejec — v besedo. „Glede dvanajstega in štirinajstega oddelka nisi še ničesar odločil."
„Wallacli, ti imaš pravo," odgovori mozlem. „A dvanajsti oddelek ostati mora v Masru (Kairo), pristavi z važnim naglasom.
V tem utegne tudi „Tržaški Sok°J* delovati, kedar bodo razmere za to povoljni, nego so doslej. Kakor drugod utegne ravno to društvo pridobivati tudi ženatvo, da ae reši tujatVH.
No, narodnega dela je v Trstu mnogu še na druge strani. Tu amo ae dotaknili samo duševnega dela, za katero je ravno še čas pripravljati se, da dobi alovanaki delavski in naobraženi del v Tratu čez zimo prikladnega pouka, o tem pa raznovrstne spodbude.
Čudno bi bilo, da bi Slovani v mestu, ki je za slovansko narodnost toliko neugodno, ne umeli pomena vsakovrstnega poučevanja, analogno prirejenega, kakor to delajo druge narodnosti v Beču, Pragi, Gradcu in tudi v Trstu samem. Nadejamo se tudi v tem pogledu boljšega. X-{-y.
Narodni indiferentizem.
Od kod izvira, ali kaj je povod narodnemu indiforentizmu P
To vprašanje stavimo danes do vsakega, komur je dan razum, da misli, komur je dano oko, da vidi, uho, da sliši.
Narodni indiferentizem je brezbrižnosti! narodnih rečeh; narodni indiferentist je človek, komur ni do tega, kaj se godi z narodom, čegar otrok je, človek, ki nima čuta za osodo svojega naroda, človek, kogar ne žali in ne boli v globočino srca zatiranje, zasramovanje in preziranje lastnega naroda po njegovih nasprotnikih, in koneČiio ilovek, ki, bodi si iz nevednosti ali lehkomiselnosti, žali jednoglasno z nasprotnikom ta svoj narod in molči, kadar čdje žaljive psovke in vi£i hudo krivico nad narodom sVojim.
Soditi je, da kolikor bolj zatiran ali ignorovan je kak narod na zemlji,' teift večje je število v njem narodnih indife-rentistov, ali z druzimi besedami: čim večje Število narodnih indiferčntistov Štbje narod, tem bolj zatiran in ignorovan je od vesoljnega Človeštva.
Narodni ihdiferenti&ti bo toraj podobni t r t n i uši, oni razveljavljajo narod,- kojega razjedajo, od kogar se red kajti njim je v prvi vrsti do lastne koristi) do osobne časti in veljave, naj narod ob tem trpi in hira, to je njim deveta briga.
Znamenje, da je naš narod jeden iz mej najbolj zatiranih narodov na tem svetu; je žalostni resnica, da bo redi v slovenskem narodu najogromnejše število te narodne filoksere — narodnih indiferentistov.
„Ali ne unevolji soparno vreme Fatma-Hanine P" vpraša mali doktor s porednim nasmehom, kajti vedel je, da je v dvanajstem oddelku njegova tedanja ljubka s postrežnioami.
Pasa zmaknil je svoj rudeči taibuš (fčs) po strani, počehljal se nekoliko, ter sukal svojo redko črno brado, — znamenje, da je bil v zadregi.
„Fatma-Hanem je jako nervozna dama,"
nadaljeval je zdravnik. „Chamin---*
„Skoro da imaš prav," seže mu paša v govor. „Slabo bi mi vračevala krasotica, ko bi morala ostati v mestni palači, Povej pi svoje mnenje o kaki vili v Šubra-Aliji P*
„Vila ne smela bi stati preblizu prašne ceste.*
„Seveda! Toda ne predaleč, da se za-morem vsak dan tja peljati. Reci mojemu dvorniku, da mora še danes preskrbeti kakšno tako hišo.*
„In ako bi nijedna ne bila na prodaj P" „O tem ni dvomiti. Vsakdo bode bo srečnega štel, meni prepustiti svojo vilo. Radi strahu pred nami velikaši in za denar store Egipčani vse. O tem torej dovolj. Kar se pa tiče Štirinajstega oddelka naj se nastani v mojem gradu v Aleksandriji. Morski zrak bode dobro del moji soprogi, — kaj P* In ne čakavŠi odgovora, poslovi se: „Ostani zdrav! Al allah !" ter se napoti proti haremu.	(Dalje prih.) -
i V vseh krogih, posvetnega in duhov-skega stanu, nahajamo mi te ljulike dovolj!
Ali kako nastaja, kako se vzgaja narodni indiferentizem P
Daleč smo od namere, s temi vrstami demonstrovati proti tej ali oni stranki, v očeh nam j« edino živa resnica, in o tej moramo iapregovoriti dantis ojstro besedo.
Lastna in žalostna izkušnja nas uči, da dobri dve tretjini našega naroda nimati o narodnosti niti pravega ali celo nikacega pojma.
To so izpoznavali naši predniki pred dvajsetimi leti, in niti za las bolje skoro ni danes.
V tem, ko bi v istini smeli se nadejati, da bode v teku t e dobe zavest o narodnosti prešinila že vse stanove sloven-sk e, od palače doli do borne koče, ostalo je vae še malodane v onej zarezi, v kateri smo poznali naš narod pred dvajsetimi leti, to je: v zarezi narodnega indiferentizma!
In vendar mora biti nekov trajen vzrok tej hudi, naš narod pdgubljajoči brezbrižnosti.
Je-li to naš slovenski jezik, čegar krepost ni tolika, da bi združevala naše ljudstvo v trajnej zavesti, da je slovensko?
Nikakor ne! Naš jezik — kdo m&re to tajiti P — je krasen, gladek in elementarno mil jezik, ki celo na ljudstvo tujega nam jezika blago upliva. Zakaj bi ga ne ljubil in ga ne čislal, komur je blagi materini jezik P Zakaj se ne radosti nad njim in ga rabi pri vsaki priliki P Čemu se sramuje svoje materinščino in jo nadomestuje tako rad z oholo tujščino tako veljak, kakor i trpin P
iT čem tiči vzrok P
Reklo se je nekdaj, da je naše do* movine r6d najiven, neizkušen, nedolžen; da Slovencu imponuje vse, kar se mu z veliko bahatostjo priporoča in uriva, ter da nima pravega pojma o pravi lepoti In vrednosti, da pa je ob enem, dovzeten za marsikaj, kar je v resnici vzvišeno ali „imenitno*, ali kar se mu kot tfcko predočuje v tej ali oni obliki.
Od tod menda prihaja tudi, dejali bi, neka manija našega ljudstva, čislati in ponašati se s tujstvom, z nemčurstvom ter lahonstvom in prezirati lastni narodni zaklad. Kajti takti i Nemec, kakor Lah imponujeta nedolžnemu ter neizkušenemu Slovenu s svojo prednostjo, usiljivostjo in bahatim rafe'Šit'jevanjem svojih „duševnih* iirodkov ter tem načinom dosezata svoj potujčevalni smoter v nas, v tem, ko Slo-veneo se slastjo požira tuji vpljiv in niti trenotja ne misli, kako gineva pod tom upljivom naša narodnost.
Tukaj nahajamo toraj tudi izvor tiste bolezni v nas, da celo imenoma narodni krogi tako radi tolčejo nemščino in laščino, češ, je bolj „imenitno*, „s 1 o -venski* govori na Slovenskem že vsak kmet, čeravno Nemcem kakor i Lahom ne pride nikdar na um, za delikateso — slovenski govoriti!
Ali to je posledica narodnega indiferentizma, z druzimi in domačimi besedami: z ab i tost i glede narodne zavesti. Ako pa bi se nahajala ta zabitost samo v ne-izomikanih in v obče surovih krogih našega ljudstva, ne šteli bi to narodu v greh, toda to zabitost nahajamo čeBtokrat, pri vidno izomikanih krogih, kjer bi smeli pričakovati, da se takej najivnosti pokažejo duri.
Izgovarjali se bodete, častita gospoda, da je nezrelost našega jezika kriva, da se poslužujete rajši tujščine, ker se v domačem jeziku „izraziti* ne morete. To ni res! Kriva je Vaša brezbrižnost za razcvit našega naroda, sploh Vaša komoditeta, lenoba in — slabost, katera je pravcati vehikelj pred tujim vplivom!
Toda pazite!
Morda ni doba daleč, ko bode naš kmet lepše slovenski govoril nego ko bode slovenščina iz UBt navadnega kme-tiča donela v lepši, elegantnojši in čistejši
obliki, nego iz Vaših ponemčenih in po-lašeenih ust.
Kajti pomnite, da je kmet naš pod pokroviteljstvom svoje duhovščine, katero ate Vi do dobrega razdražili!
Kdo zna, ako se ne pripravlja že v duhovskih naših krogih proti Vam boj, vzlic kteremu so denašnji p r e d p 6 k i proti čri Mahničarjev otročja igrača !
In ta boj vršil in izvajal se bode z brezdinanim smodnikom. Čete, ki bodo stalo v Vaš poraz, ne bode isdajal valeči se proti nebu nasprotstva dim, marveč v tajnej nevidnosti, trčale bodo smrtonosne krogle v Vaše vrste!
Kaj bodete dejali, Vi inteligentni narodni indiferentisti, ako bodete necega dne čuli, duhovščina se maščuje nad Vami in Vam izobražuje kmetaP O gorje Vam, ako postane inteligenten kmet, — kmet goroHtasna podpora slovenskega naroda! Kaj se bode godilo potem z Vami P — Pomislite in preudarite !
In pomnite, ako bo inteligenten naš kmet, on ne bode zatajeval svojega materinega jezika, kakor ga Vi, govoril bode čisto, neomadeževano po nemških in italijanskih lisah slovenščino, izvirno, krepko slovenščino!
In ali verujete, da se to utegne zgoditi, da bode Častita duhovščina dokazala, da je gola 1 a ž, ako jo dob žite, da je o n a o prvi vrsti kriva narodne brezbrižnosti našega kmeta; ako jo dol-žite, da omamlja kmetov duh in ga odteguje od narodne zavesti do zavesti verske P
Da, to zamore naša častita duhov-
' j
ščina, kajti njej je dan v Avstriji n a j -svobodnejši delokrog nad kmeta, katerega ovija okoli mazinca, ako le hoče !
Potem pa se ne bode več čulo iz ust kmeta in kmetice, ki je ostavila za 48 ur svojo tiho vas, in se popeljala v slovensko stolico ali kako drugo mesto na Slovenskem, ne bode se čulo bridko vzdihovanje : „Oh, kje so tisti cajti, ko se je na Kranjskem še po kranjski govorilo, da je človek človeka zastopil, — zdaj pa je vse češko, vse p e m s k o, in naša kranjska špraha je šla rakom žvižgat!
In še enkrat: gorjč Vam, narodni indiferentisti ! Inteligenten kmet Vas podere, kajti inteligenten kmet je bodočnost našega naroda!
On edini je poklican v to, braniti dom in narod pred tujim nasilstvom, kmet je naša rešitev in ostane, kadar mu bode vzbujena zavest te gromonoBne naloge njegove.
In kdo je poklican, vzbuditi v kmetu to zavest do naroda.
Naša prečastita duhovščina.
In ali bode ona to storila P
Bode — kajti s tem se na najprimernejše maščuje zoper nasprotnike svoje.
Da se to zgodi — v to pomosi Bog !
Politični pregled.
Notranje dsžal«.
V državnem zboru bil je naposled zagonski načrt o osnovanju zdravniških komor ali zbornic. Po jednakem zakonu kakoršnega že imajo v drugih državah, so naši zdravniški in vsi oni krosi, ki se brigajo za zdravstvene razmere v naši državi že 17 let hrepeneli, no da bi bili mogli dobiti veČino državnega zbora, ki bi bila pripravljena pečati se s tem vprašanjem ter je naposled rešiti. In vender bodo te zdravniške zbornice velikega pomena za sanitarne naše razmere. Zdravniški stan bode bolje organizovan, imel bode v teh komorah svojo moralno in materijalno središče, ki bode zsstopalo in branilo koristi zdravniškega stanu in iateresovanih krogov. Zdravniške zbornioe bodo osnovane po primeri odvetniških komor, samo da ne bodo imele disciplinarne pravice, ampak aamo posvetovalen glas v vaeh zdravniških in zdravotnih vprašanjih. V precej živi
debati o tem predlogu odlikoval se je mladočeški poslanec dr. Dvorak, ki si je kot strokovnjak in zagovornik obče koristi pridobil v vsej zbornici simpatije. — Mi-nisteraki predsednik grof Taaffe je odgovoril na razne interpelacije. Na S p i n-č i ć e v o je odgovoril, da je ministerstvo naložilo okrajnemu glavarstvu, da ne sme več dopisovati občini Pazinski nemški. — Na interpelacijo mladočeškega poslanca Špindlerja zaradi sistematičnega preganjanja Čehov v Mostu na Češkem, kjer so vsi češki delavci, obrtniki in trgovci, ki pošiljajo svoje otroke v češko šolo, proskribirani ter tamošnji lokalni listi kar najnesramnejše ščuvajo in dražijo nemške meščane proti njim, odgovoril je grof Taaffe da je to privatna stvar, za katero ne more biti odgovorna javna uprava. Če list ščuva proti drogi narodnosti se ga zapleni, več se ne more storiti. Ministerski predsednik je torej s tem rekel, da vlada nema moči in da ne bode nikdar konec Btorila tem ostudnim napadom in ščuvanju proti češkim manjšinam, ki se nočejo potopiti v nemškem morju, mariveč hočejo na Češkem ostati verni češki svoji narodnosti. Vlada dobro ve, s tem da zapleni eno ali dve številki tacega neprestano hujskajočega lista, da s tem ni še ničesa storila, da bi vdušila to strast in sovraštvo, katero se umeteljno goji proti drugi narodnosti in tudi dobro ve, da bi to dosegla samo tedaj, ako bi dotičnim gospodom, ki I sede po raznih magistratskih pisarnah in vodijo v občinskih zastopih prvo besedo, ako bi takim gospoddm stopila malo na prste; tega pa visoka vlada, kakor nam to na usta svojega šefa pravi, ne more storiti, zato pa tudi ne bode še tako kmalo konca neplodnih in občni blaginji silno škodljivih narodnih prepirov. Ta odgovor je značilen tudi za ostale Slovane, ki žive pomešani z Nemci ali Italijani v eni deželi. Češki poslanci so storili na visoko vlado že tretjo interpelacijo, hoče li vender enkrat preprečiti dan na dan se ponavljajoče napade na v Liberci živeče Čehe. Odgovora na te interpelacije pa nimajo. Nemci pa tudi še nadaljujejo napade na svoje češke someščane. Klub čeških pc-slaneev naložil je svojemu zastopniku v pravnem odsekii, naj dela na to, da ae izvede popolna kodifikacija kazenskega zakonika in sicer v demokratičnem i svobodomiselnem in narodnem smislu, ter naj se prilagodi nazorom in pojmom naših narodov, kakor tudi historičnemu razvoju. V četrtek je pričela proračunska razprava. Z mladočeske strani bodo govorili dr. Dyk, Sokol, dr. Vašaty, eventuvalno tudi dr. Pecik.
V poslanski zbornici o g e r s k i očital je finančni minister Weckerle grofu Apo-niju, da samo sprožava lepe misli, katere pa še neso program. Z druge strani očita mu pravni minister, da 8e njegovo sedanje postopanje ne vjema s prejšnim in to samo zato, ker ni postal vodja ter pravi, da je njegovo ravnanje politični švindl s pogodbo iz leta 1867. Grof Aponyi odgovarja, da je postopanje pravosodnega ministra p o-litični švindl. Ves čas je zbornica silno razburjena ter skoro ne pride nikdar do mirne stvarne razprave. Honvedski minister prepovedal je v dopisu posamičnim veliteljem »(rokovnjaški list „Katonai-La-pok*, katerega ureduje poslanec Bolgar. Po tej prepovedi že lahko vsakdo sodi, v kakem duhu je pisan ta madjarski stro-kovnjaški vojaški list.
Vnanje države.
Ruskega ministra Giersa potovanji v Italijo pripisujejo v rimskih političnih krogih tudi to, da je v avdijenci imel dogovoriti z italjanskim kraljem zaroko italijanskega prestolonaslednika z rusko veliko kneginjo. Koliko je na tem resnioe, pokaže se kmalo.
Črnogorski knez Nikola slavil je te dni svojo petdesetletnico. O tej priliki je pač vredno, da na kratko pregledamo njega delovanje. Ko je knez Nikola
zašel prestol svojih očetov bilo mu je komaj 19 let. Dežela je bila razcepljena v stranke ter obklopljena okrog in okrog od sovražnikov. Sovražniki Črne gore bo se že nadjali, da bode sedaj, ko so za-vratno umorili junaškega Danila I. v Bokah kotorskih ter je prestol zašel I91etni Nikola, notranji prepiri državico tako oslabili, da pade pod turško oblast, kateri je stoletja in stoletja klubovala. A to pot bo se zmotili. Knez Nikola je energično začel vladarsko delovanje; ukrotil in ntišil je domače prepire in Črna gora postala je zavetiščo vsem preganjanim Hercegovcem in Srbom. Ko so se 1875. vzdignili Hercegovci, dobili so samo v Črni gori svoje saveznike. Knez Nikola je osebno vodil svojo junaško četo v boj ter privojeval si v Vučjem dolu sijajno zmago. No kljubu vsemu temu je neprijaznost Evrope proti Slovanom, pojavivša se na berolinskem kongresu poskrbela zato, da niso ni Črnogorci ni Hercegovci dosegli tega, za čemer so težili in za kar so prelivali svojo kri — to je sedinjenja Hercegovine s Crno goro pod žezlom kneza Nikole. Z okupacijo Bosne in Hercegovine, dobila je Črna gora novega soseda Avstrijo. Knez Nikola vodil je svojo vnanjo politiko tako, da živi z vsemi sosedi v izvrstnem prijateljstvu, celo Turčija mu je tako prijazna, da vse neštevilne prepire, ki je ima na meji z bojevitimi Arnauti rešuje hitro in redno v prilog Črnogorcem. Po berolinskem kongresu je bilo ozemlje Črne gore znatno razširjeno. Po zvršenih bojih skrbel je knez Nikola, da svojo deželo tudi na kul turnem polji povzdigne. Dal je napraviti povsod po celej kneževini lepe in pravilne ceste, uredil je glavno mesto Cetinj po evropskem načinu, dal napraviti vodovod itd., osnoval je v Cetinju nižjo gimnazijo in višjo dekliško šolo, osnoval gledališče, osnovne šole po deželi itd. dal je Črnogorcem državljanski zakonik, sloneč na popolnoma narodnih pravnih običajih ter v vsakem oziru odgovarjajoč dejanskim potrebam dežele. S kratka: knez Nikola je pač kot vojskovodja in kot delaveo na kulturnem polju Btoril mnogo za črno goro ter si zaslužil večno hvaležnost svojih podanikov.
DOPISI.
Iz Dutovljanske občine 20. oktobra. (Izv. dop.) Veselica „Narodnega kmetijskega društva" od dne 18. t. m. vršila se je sijajno. Vdeležilo se je je tudi vrlo „Bralno in pevsko društvo" iz Opčin. Točno ob naznačeni uri pričel je govoriti naš hvalevredni učenik in obče spoštovani gospod Ivan Štrukel in to radi nestalnega zdravja g. predsednika, ter je v svojem jedrnatem govoru razvijal koristi raznih društev, ter nas vnemal k vspešnemu narodnemu delovanju. Sledila je na to tombola in ples.
Omeniti mi je, da je isti dan društvu podaril novo zastavo g. Anton Stok, tu-kajšni sorojak in uradnik pri ces. kr. pošti v Gorici. Blagemu dobrotniku ostane društvo vedno hvaležno. Bog ga živi mnoga leta! —
Vredno je, da se o tej priliki spomnimo oseb, ki so udje pri tej družbi in kateri zaslužijo, da se njih imena javuo objavi. Ti so n. pr. bivši postajovodja tu-kajšne žandarske postaje, g. M. Sterniša in g. Ivan Metelko, tukajšni dacar. Prvi bil je, dokler je služboval, gostoljuben in se odlikoval pri slavnostih o priliki godu in rojstva Nj. Veličanstva, drugi je ravno v tem obziru delavna OBeba ; oba sta pa prava narodnjaka in pospešitelja narodne
zavesti.
Veselilo nas je, ko smo slišali vest, da je društveni ud in vrl narodnjak gosp. Andrej Lah, bivši tukajšni župan bil odlikovan na deželni razstavi o. kr. kmetijske družbe v Gorici VBled zasluge z državno svetinjo združeno z ono o. kr. kmetijskega
društva 2. reda, ker je razstavil izvrsten refošk.Ravno tako tudi veleposestnik in nad-župan v Skopem, obče spoštovani gospod Josip Živec. Ta odlikovanja nam kažpjo, da se naporom tudi na našem skalovitem Kranu da pridelati izvrstne vinske kaplice. Gospodom odlikovalcem Čestitamo in jim priporočamo, da jih posnemajo tudi drugi, ker oba gg. sta izgledna vinogradnika in kmetovalca v pravem pomenu besede. Oba sta namreč nasadila mnogo izvrstnih re-foškovih vinskih trsov tako, da bo nadejajo pridelati v kratkih letih blizo 200 hkt). pravega krašovca.
G. Andrej Lah ni le izvrsten vinogradnik ampak pravi narodnjak in izobražena oseba. On je županova! v viharnih letih, katere so bile v tej občini. —r.
Različne vesti.
Imenovanje. Ravnatelj učiteljišča v Kopru g. Markelj je imenovan članom deželnega šolskega sveta v Istri.
Slovenftčina pri c. kr. uradih. Osla-
njajoč se na ministerijalno naredbo od 24. avgusta t. 1. br. 14.141 v odgovor na priziv pazinske občine, v katerej se izreka, da nemščina ni v Istri navaden jezik ter c. kr. oblasti nemajo rabiti tega jezika v dopisovanju z občinami, obrnili sti si občini Kastav in Podgrad na c. kr. glavarstvo na Voloskem s prošnjo, da se jim dopisuje v narodnem jeziku. Odgovor c. kr. glavarja priznava pravičnost te zahteve ter obeča, da se bode tej zahtevi kolikor možno vstreglo, ali da se to ne more učiniti, ker mu manjka v to nekda potrebnega osobja, ki bi bilo hrvaščine zmožno. Stvar se pa s tem ne bode končala, kajti rečeni občini se boste pritož li na o. kr. ministerstvo na Dunaju. — Kakor doznajemo izročila ae je spomenjena ministerjalna naredba občini pazenski v italijanskem jeziku, proti čemur se je ob činsko poglavarstvo pritožilo na o. kr. na-mestništvo, koje sicer ukazalo, da se naredba mora uročiti v hrvatskem jeziku ali ni zadovolilo zahtevi glavarstva, da c. kr. politične oblasti dopisujejo s hrvatskimi občinami hrvatski ter je občinsko glavarstvo uložilo protest na ministerstvo notranjih zadev. Tudi proti o. kr. davčnemu uradu v Pazinu uloži! se je utok na c. kr. finančno vodstvo v Trstu in na to na finančno ministerstvo v Beču. Čas je en krat, da bi se tudi druge občine odločno uprle nemškim in laškim dopisom c. kr, uradov nemške ali laške odgovore. —
Volitve V Iftrl. Vse volitve, koje so se dosedaj vršilo v bliŽnjej Istri, kažejo nam take nerodnosti in groinosti, da res ne vemo več, jeli Avstrija ustavna, vsem narodom jednakopravna država, ali je za Istro odredjeno izjemno stanje ter je dovoljeno lahonskej stranki uganjati najbrez-zobrazniše burke s slovansko večino v deželi. Vsi napori in trud Italijanašev, da bi slovanske voliloe premamili ter je spravili na svojo stran, bili so brezupešni in vrli hrvatski in slovenski voliloi ostali so zvesti svojemu rodu in prepričanju odba* oujoč nasilstvo, grožnje, laskanje in denar svojih narodnih nasprotnikov, brezvestnih Italijanašev. Kerneso mogli ti z omenjenimi sredstvi ničesar doseči, poslužili so se prevare. V Poreču bili so v volilni komisiji zastopani Bamo Lahi. Kot vladni komisar bil je c. kr. okr. komisar Gironooli. Pravico voliti imelo je po zapisniku 350 občinarjev. Dne 19. t. m. vršile so se volitve ter je bilo do 2 ure pop. oddanih 315 glasov, izmed katerih je na hrvatsko stran pripadalo okolu dve tretjine, torej gotova zmaga. Videč, da jim poštenim potem ni mogoče priti do zmage, jeli so Lahoni gnati v volilno dvorano fakine, pouličnjake, mlade in stare, sploh vsaoega, ki so ga na ulici vdobili. Glasovalo je celo več dečkov izpod 16 let in sedom mestja-nov, ki neso imeli niti volilne pravice, glasovalo je trinajst krat. Na ta način
so glasovali, dokler ni število laških glasov doseglo ono hrvatskih, ali je celo preseglo ; pri akrutinaciji so pa menda nabrojili več glasov nego jih je imelo pravico voliti, na kar bo volitev uničili; okrajni glavar vitez Eltuschegg je pa neki naznanil tukajšnji vladi, da se je komisija pri štetju „pomutila* ter da so volitve prenešene na 26. t. m.! — Kaj tako čudnega se ne more vršiti nikjer nego mej kulturnimi Lahi v Istri! — V Vrsaru vršile so se volitve uprav tako kakor v Poreču. „II Pic-colo" poroča, da je bil izid povoljen narodnoj (laškej) stranki ter sklepa: „Eksotični element se je volitev obilno udeležil ali naši so se močno branili. Tudi to pot so Vršarci rešili svojo Čast, ter dokazali sijajno, kako trden je v njih italijanski čut." Gotovejših poročil nam od tam še manjka. V Motovunu izabranih je 9 volilnih mož naše stranke z 147 glasovi proti 3 nasprotnikov. „IlPiccolo" pretaka solze nad tem Izborom. V Višnjanu je izabranih 8 naših volilnih mož z 193 glasovi proti 82 nasprotnikov. — V Oprtlju vršile so volitve včeraj ter pričakujemo, da je zmagala hrvatska stranka, ako se Lahoni neso poslužili svojih preverljivih sredstev. — O volitvah v M j 1 j a h poročali smo zadnjič. V Dolini in Dekanih so se volitve vršile povsem dostojno in mirno. Izbrano je bilo 27 poštenih narodnih fidu-cijarjev. — V Kopru je izabranih 6 italijanskih volilnih mož, kojih se raduje tudi uradni tržaški list „L' Adria" ime-nujoč je „bravi". Res ne vemo, komu ta vladni moniteur bolje služi, ali vladi, ali panlahonski stranki sami.
Volitev V Oprtlju. v Oprtlju zmagala je narodna etranka z 4T glasovi večine Izvoljenih je 11 naših fiducijprjev.
Volitev volilnih mož v Miljah. Poročali smo zadnjič o „sijajnej" zmagi istrske laške stranke pri volitvi volilnih mož v Miljah. Nesramno početje o priliki teh volitev se mora vsacemu gabiti, radi česar je c. kr. vlada, uvažnjoč nezaslišano nasilstvo miljskih Italijanov pri tej volitvi, uničila to „slavno zmago" ter se bodo morale volitve znova vršiti. Italijani so tej aijajnej zmagi koj pisali v razne tržaške liste, kakor v „Piccolo" in „Indi-pendente", koja oba sta svojim bratom in somišljenikom čestitata veseleča se njih zmage. Veselje v „Indipendenteju" je vskipelo do vrhunca in poročajoč minoli četrtek o tej volitvi sklepa takode: „V Miljah, hvala Bogu, je Še živ patrijotizem, še je srčnosti, kar bodemo pokazali zopet sijajno v prvej priložnosti. Složno de-1 u j m o in ne bojmo se nikogar." Tako končuje L' Iudipendente". Nam pa bodi dovoljeno staviti do vseh onih, ki so sodelovali pri tej volitvi sledeče skromno vprašanje: „Ste li, slavna gospftda agitu-joč pri MČeni volitvi za italijansko stranko, delovali za avstrijski patrijotizem, ali za oni patriotizem, Ikojega ume L' IndipendenteP —
V Pomjanekl občini izvršile so se volitve volilcev volilnih mož se „zmago" Italijanov. Nadkrilili so se za bore šNt i r i glase. Za nasprotnike glasovalo je 260, za nas 256 volilcev. Pripomniti pa je, da so zbrisali 50 naših volilcev iz volilnih listin ter vpisali 20 nasprotnih, da so nasprotniki naši upotrebili najnemoralnejša sredstva, da je bila volilna komisija povsem nasprotna, da so volitev prenesli na periferijo županije — tako, da je večina naših volilcev imela po 2—3 in celo 4 ure hoda — in da je 6 slučajev konstatovanih, ko so nevpisani volilci odnosno nevolilci volili za vpisane, ter slednjič, da jo volil jeden 21Ietni mladenič. Celo „Mattino" pripoznava, da bo taka sredstva nemoralna ter da stranka s takim postopanjem škoduje le sebi. To pravimo tudi mi, kajti po takem postopanji spozna kmet-siromak svoje tlačitelje in mučitelje.
PrežaioBtne razmere v Istri nam živo
ddželni poslanec istrski g. Spinčič predsedniku ministrov Taaffeju, opisavši mu kake grozovitosti se gode v Istri in pozivajoč ga, da ukrene potrebno, da se slovanski stanovniki oščitijo pred zdivja-nostjo svojih narodnih protivnikov sicer se je bati hudih posledic. Enako se je obrnil predsednik društva „Edinost" gosp. Mate Mandić na ministerskega predsednika proseč ga, da pokliče k redu in izvrševanju zakona podredjene mu oblasti.
Ugoden izid Splnčićeve interpelacije.
V seji dne 20. t. m. odgovoril je mini-sterski predsednik g. Taffe na interpelacijo poslanca g. Vj. Hpinčiča glede dopisovanja političnih oblasti z občinami v Primorji. Ministerski predsednik se je v odgovoru spominjal fakturna, koji se je na priziv pazinske občine že rešil s ministerskim odlokom, namreč, da se politične oblasti ne poslužujejo več nemščine, da se opravljajo uradna opravila hitrejše in brez pritožbe kajti uemšČina ni niti deželni, niti v deželi navaden jezik. — Laški listi kažejo na ta odgovor kot na „un altro suc-cesso ottenuto in Istria dali' e sigu o (P) ma inHuente partito slavo".
Cvetje laike kulture. Dne 16. t. m. vršile so se volitve ^volilnih mož v Izoli ter sta bila izvoljena dva slovenska fidu-duoijarja. Tržaški listi poročajo, da so se tem prigodom zbile tam velike demonstracije. Nesramna lahonska sodrga je namreč, ko je zvedela izid volitev, Bpremila župnika g. Omersa in učitelja Breitschofa iz Izole z žvižganjem in sikanjem, kojimi sredstvi se to „plemenito" ljudstvo vsikdar ponaša, kader gre ?a izzivanje mirnega slovanskega življa in blatenje Slovanov. Slovenski ali hrvatski rodoljub ni varen v Istri pred lahonsko druhaljo niti svojega življenja kajti, ako "ga |ista spozna, napade ga, in ometava s psovkami, sikanjem in žvižganjem ter more navadno vmes stopiti žan-darstvo, da večje izgrede zabrani. Evo zopet novega prinosa k zgodovini italijanske kulture v Istri.
Slovaneka duhovščina In Lahoni. Dan na dan prinašata tržaški „Indipendente" in „Picoolo" male dopise iz sosedne Istre, v kojih kar kipi strupenosti in zbadljivoati zoper čč. duhovnike v Istri, kpje ti zlikovci sramote in z blatom ometavajo ter si izmišljujejo grda dejanja samo, da ščuvajo istrsko lahonsko zverjad proti tem božjim služabnikom. Osobito ,L' Indipendente" pisari kaj strupeno proti slovanskej duhovščini nazivajoč jo „preti cranzi, agitatori panslavisti" itd. Tudi cerkev ni temu lahonskemu volku sveta in z nečuveno brezsramnostjo se zadira v duhovščino, ako iz leoe svari svoje vernike, da ae branijo hudobnih liberalcev tuje narodnosti, kateri našim ljudem obečajo vsakovrstne dobrote ob času volitev, kader so pa izvoljeni, zadirajo v iste verske in narodne pravice Slovanov. .Skušnja nam namreč kaže, da so tudi zmernejši elementi, ako so bili voljeni od naše Btranke, neozirajoČ se na načela pravice, prešli v tuji tabor ter glasovali z tujci soglasno čeprav našemu narodu nasprotno. Prigodilo se je že, da je zastopnik konservativne barve, voljen pod to pretvezo, vedno glasoval v narodnih stvareh z našimi narodnimi nasprotniki. Radi česar morajo biti zastopniki Slovanov samo odločni narodnjaki, prepričani svojega mišljenja in nasprotniki naših narodnih nasprotnikov. Zgolj taki možje morejo VBpešno braniti pravice naše; samo ti ljudje ne bodo nikdar glasovali z nasprotniki protivno na-šej narodnosti in katoliški veri, kojo tudi prištevamo svojim narodnim svojstvom. Da se pa tega ni nadejati od zastopnikov, po-rivanih nam od Lahonov, niti od samo slavne vlade, katera ima sem ter tja svoj interes mešati vodo ob volitvah v svojo prid, kaže nam pri prvih grdenje slovanske duhovščine in pri druzih odvisnost v mišljenju. „Indipendente" in „Picoolo" sta nam priča, da si nemamo od Lahonov nadejati dobrih braniloev in zantopnikov
označuje telegram, kojega je državni in j verskih koristi. Oni kandidati, koje nam
pa Trap« postavlja vlada sama ali s svojim tajnim ali jasnim privoljenjem, ne morejo biti kaj preveč prida, ker so nekako zavezani. Ni čuda, da se slovensko-hrvatska duhovščina v Istri po pravici zavzema za odločno slovanske kandidate pri volitvah, kajti isti so nezavisni in kot taki lehko javno izrečejo pikra očitanja in razkrijejo marsikako zbadljivo krivico, ('lovek mora torej s ponosom zreti na vrlo slovansko duhovščino v Istri, koja vodi svaje vernike po poti v večno in posvetno srečo ne boječ se surove nadsile zdivjane lahonake sodrge in čenčanja nevednih pisunov. — Slava jej !
Občni zbor „Svobode", ki se je imel vršiti jutri 25. t. m., moral se je prenesti na nedoločen čas vsled nekaterih zaprek, ki se ne dajo z lahka poravnati. Upamo pa, da se bode vse popravilo in dolžnost tamošnjih rodoljubov je: delati na to, da društvo „Svoboda* bode stalo na trdnih nogah, da je ne bode mogla vsaka sovražna sila podreti.
Petarda. Irredenta v Trstu ni še zatrta kajti v zadnjem času se zopet oglaša s svojimi peklenskimi čini namreč: petardami. Predmiuoli teden smo poročali, da so jedno našli v pred dvoru škofijske palače v Trstu, a k sreči se ni razpočila. Z njo je hotela irredenta pokazati kako sovraži one može, ki hočejo biti pravični vsem narodnostim ali pa svoje sovraštvo do višjega cerkvenega pastirja, ker je hotel Slovence v Trstu odškoditi s slovensko propovedjo v eerkvi sv. Antona starega sa ono, kojo jim je na ljubo laškim vernikom odvzel v prestolnici sv. Justa. Mi-nolo sredo se je trredentarski zmaj zopet skazal a proti c. kr. oblasti. Na stopnicah v hiši Via Canal grande št. 7, pred stanovanjem pol. komisarja g. Bušiča razpočila se je namreč petarda, kojo je neznan hudobnež postavil uprav pred uhodom, pod ono Štoro, v kojo se čistijo čevlji, predno se vstopi, Raspok ni k sreči učinil druge škode razun one, da je sežgal štoro ter poškodoval nekoliko bližnji zid. Upamo, da policija kmalu pride na sled tem nevarnim pobalinom ter se isti dostojno kaznujejo.
Vreme. Čeprav smo na konci oktobra imeli smo dosedaj prav lepe poletne dni. Toplomer kaže še vedno 18—20° gorkote; samo zadnje dni je postalo čmernejše in sedaj imamo deževno jesensko vreme. Tudi v severnejših krajih imajo dobro vreme, tako je na. pr. v Gradcu 10°, na Dunaju 9° toplote, a v Hamburgu se je temperatura znižala na 0. —
Suho grozdja (opaža) . . .	*	19.-	—. —
Cibebe .........		17.50	18.-
Slanikl Yarmouth ....	sod	15.-	16.—
Polensvka s redne velikosti	100 K.	50.-	_._
velike.....		46.—	_t_
Sladkor centrifug, v vrečah			
certifisk. . . .		32.-	—.—
Faiol Coks.......		11—	
Mamloloni.....		9.60	_
svetlorudeči ....	v	9.50	_
temnorudeči . . . .	tt	_.—	_,—
bohinjski ......	n	10.50	
kanarček ......	„	_,—	—.—
beli, veliki .... zeleni, dolgi ....	„	8.50	8.75
	a	— .—	—.—
„ okrogli . . .	n	—.—	—.—
mešani, štajerski . .	»	- .—	—. —
JCailo . .........		83.-	— .—
Išče se
pridnega, poštenega oženje-nega peka pod ugodnimi pogoji.
Pobliže se izve v našem uredništvu. 1-3
Tinktura za želodec,
katero iz kinesko rabarbare. kerhlikov-covega lubja in svožih pomerančnih olupkov prireja G. PICCOL1, lekar „pri angelju" v Ljubljani, je mehko toda ob enem upiivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tndi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 136, % 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničko razprodajajo se v v«ih lekarnah t Trstu, Istri in na GoriSkem. 26—17
Tržno poročilo.
Cene se razumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
Kar se dobiva
strojev
za kmetijetvo in obrtnijetvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
—47 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Kava Mocca.......	100 K.	127.—	128.—
Rio biser jako Una .	n	_._	_,_
* » «	»	110.-	_._
Santos Una.....	»	88.-	90.—
„ srednja . . .	X	82.-	83.-
Ouatemala.....	n	95.—	98.-
Portoricco.....	tt	18(J.—	136.-
Sau Jago de Cuba .	n	—.—	_, _
Cejlon plant. fina . .	»	124.-	128.-
Java Malang. zelena .	i»	98.-	100.-
Campinas.....	»	—.—	_
Rio oprana ....	*	106 —	110.-
„ fina......	n	88.—	90.-
„ srednja ....	«	83.-	85.—
Catila llgne" ▼ zabojih . .	n		
Kaclsov cvet......	«	380__	89o!—
Inger Bengal......		81.—	32.—
Papar Singapore .....	n	48.—	49-
Penang ......	■	38.—	39.—
Batavia......	n	42-	48.—
Piment Jamaika.....	n	31.-	
Petrolej ruHki v sodih . .	IIHJ K.	6.25	_ _
„ v zabojih .	*	7.50	_ _
Ulje bomažuo amerik. . .		38,-	35.-
Lecce jedilno j. f. gar. .	*	41.—	42 -
dalmat. s certifikat. .	*	43.-	44—
namizne M. S.A.j.f. gar.	»	53.-	55—
Aix Vierge ....	K	60,—	62.—
» Ano.....	71	SO-	_ _
Božiči pulješki .....	n	ll.-	___
dalmat. s cert. . .	n	ll.50	_ _
Smokve pulješke v sodih .	M	13—	___
„ v vencih .		14.-	___
Limoni Mesinu.....	zaboj	7.—	8 —
Pomeranče Pulješke . . .	*	—.—	_,_
■andlji Bari I.a.....	100 K.	81.-	83.-
dalm. I.a, s cert.		88 —	89—
Pignolli.........	/t	_,_	_._
Riz italij. najtineji . . .	*	22,-	
„ srednji . . .	*	21. -	—.—
Rangoon eitruj . . .	»	16.50	—.r-
„ I.a> carinom	n	14.-	14.25
Il.a/ . . .	n	12.-	12.BO
Sultanine dobre vrsti . .	n	28.—	30.-
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaju se z a najni že ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, ie-25
mrtvački liesovi, voščane sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
KWIZDE
izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Se uporablja že 30 let a najboljšim VHpehom po hlovih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaštva v okrepćanje pred hudimi napori in zopetno okrepćanje po naporih; ako se noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanju konj (Training.)
1 steklenica gld. 1.40.
Pravo se dobiva le pod zgornjo varstveno mnrko po vseh lekarnah in drogorijah Avstro-Ogerske. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
Franz Joh. Kwizda,
c. <r avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj. KreiHapothoker, Korneuburg bei Wien
A. Bonne,
krojaška delavnica, Corso št. 4.
bogato preskrbljena z najfinejim an-gložkim blagom, priporoča se slavnemu občinstvu za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. 7—12
JAKOB KLEMENC
trgovec
Via S. A n t o n i o.
5-10
Odprava proste luke zlajšala je mnogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele začenjajo nakupovati v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov mOd. manifak-ture, perila itd.
Odzivljajoč se tej potrebi, vsojam se naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja trgovina v Trstu, Via St. Antonio št. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnim kašmiijem, volnicam iz čiste volne, preprostim podstavom, belim in barvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baže volničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglavnimi vezanimi robci, spodnjimi oblačili u bombaža in iz volne, srajcami Jagcr. tricoti zn gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z svilo ter z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil.
Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi naše narodne trobojnice v vseh velikostih.
Naročila omenjenih predmetov izvrSujem z vso natančnotjo in vestnostjo. Na zahteva-nje pošiljam prosto vseh stroškov popolen uzorec z dotičnimi cenami.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334.	3-8
Velikn porithn ki je dandanes v navadi rabiti kotranore iziMke prepričala me je, da sem zai'-el nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norved&kega izyrstue slndT-ice podobne onim. ki dohajajo iz inozemstvu
Te sladiiee imajo iBto moč kakor kotra-novft voda in glavice (Kapsule), lažj« se, p roži vaj o in prebavijo ter se prodajojo po prav nizknj ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame, V T r s t u se prodajojo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Veliki polom!
Novi-Jork in London nista prizanesla tudi evpropskemu ozemlju, in je bila tudi velika tovarna za srebrnino primorana razdati celo svojo zalogo proti mali odškodnini za delo samo. Pooblaščon sem, da Izvršim ta nalog.
Jaz podarim
vsakemu, bodis bogatomu aH ufcpgemu, naslednje stvari za samoiodškodnino v znesku 6 for. 60 kr. in sicer :
6 komadov najfinejših nemiznih nožev s pravim
angleškim rezalom. 6 komadov amer. patent, srebrnih vilic B komadov amer patent, srebrnih žlic za juho. 12 komadov amer. patent, srebrnih žličič. 1 komad amer. patent, srebrn, zajemalec za za juho.
1	komad amer. patent, srebrn zajemaleo za mleko
6 komadov angležkih Yiktoria-tas.
2	komada prekrasnih namiznih svečnikov. 1 komad cedilo za čaj.
1 komad najfinejši potreševalec sladkorja.
Štv. 7544.
Razglas.
U c. kr. sadnem vrtu u Pazinu je na razprodaj :
550 hrušk, 2190 jabolk, 2790 čre&enj, 890 breskev, 480 sliv, 210 armelinov, 250 lešnjikov in 3140 m uro.
Vse to sadno drevje je cepleno, od 4 do 6 let staro, ino stane u Pazinu bez uvoja in voznih troškov za kmeta 10, in za primožne gospodare 20 novčičev po kosu.
Od c. kr. okrajnog Glavarstva Pazin, dne 17. oktobra 1891.
Fabrie.	2-3
42 komadov Bkupaj.
Vseh teh navedenih 42 predmetov stalo je popred nad 40 gld in se dobe sedaj za minimalno ceno gld. 6.60. Amerikansko patentirano srebro je skozi iu skozi bela kovina, koja obdrži srebrno barvo 25 let, za kar se jamči Najboljši dokaz, da ta inserat
ni sleparija
je to, da Be javno zavežem, vsakemu, komur b blago ne ugajalo, brez vgovora povrniti svoto, in nikdo nebi smel opnstiti te ugodne prilike, omisliti si to prekrasno namizje.
Pošilja se samo po poštnem povzetju ali predplačilu.
Posebno priporočati je temu pripadajoči čistilni prašek. Skatljica s poukom o porabi vred stane 15 nov.
P. Perlberg's Agentnr der vereln. amerik. Patent-Silberwaaren-Fabrik. Wien, II. Rembrandetraeee 33.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadelfijo
koncesijonovana črta, od o. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 45—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Stuatsbahnen in Innsbruck.
Odlomek iz zahvalnih pisem:
Bil sem z Vašimi poslanimi 42 komadi za 6 gld. 60 nov. jako zadovoljen, in prosim, pošljite mi sledeče.
, Trst, i. jun. 1891.	Ernest vitez Fumee.
Prejel sem patent. Brebrno namizje, sem ž njim popolnoma zadovoljen in prosim, pošljite mi še sledeče.
Taucz, Ogersko, 26. sušca 1891.
6—l	Prof. Fldel Koalgsegg,
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato veccliio St. 4. Lloydova palača. 90T PE&ATI I2E KAUČUKA IN IZ KOVIN. "M
Blazinice za pečate se stalnim črnilom Silografija. Mohanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistcinov. Pripravo za kopiranje, in holijografi-30-»1B	čen papiT za reproduciranje slik v polusvitu.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-elovenskih gradovah I mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liaručbn bilo koje vrsti knjiffotiskarskoga posla
te preporuča se osobito za ove vi-Hti tiskan ic kao n. pr.:
za iupne urede, okružnice, račune, list. artljii I zavitke s napisom, preporušne karte, posjetnloe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ula* znice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, cienlke, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne oedulje, knjige ltd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Piazza Caserma št. 2. (uhod Iz via Pesa)
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Mak8 CotlČ.
Tiskarna Dolenc v Tmtu.