■4z*iX » . A .MmBm » - f0s.'M W4>- /i-jfc k:-*)d4><& • .'•' ŠTEVILKA 3 - LETNIK 11 - OKTOBER 2006 GLASILO OBČINE VIDEM Štab civilne zaščite - 6 članov ■I OBČINSKI SVET-16 članov • 33 rednih sej • 5 izrednih sej • 1 korespondenčna seja • Sprejetih je bilo 595 sklepov. _ • Štab civilne -15 rednih sej I • Komisija za razpolaganje s \Wi požarnega sklada - 3 članov M - 9 rednih sej I • Komisija za preventivo in vzgojo v ■■ cestnem prometu - 5 članov -16 rednih sej DELOVNA TELESA - odbori Vzroki skica izrednih sej e izredna seja; Osnutek Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča e 2. izredna seja; Osnutek in predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča e 3. izredna seja: Predlog povišanja cen komunalnih odpadkov v Predlog za izvedbo občinskega praznika Predlogi za razpis občinskih priznanj Predlog za širitev komisije za vračilo vlaganj v telekomu. Poročilo komisije za razpolaganje s premoženjem • Odbor za okolje in prostor - 5 članov - 30 rednih sej e Odbor za družbene dejavnosti -6 članov - 32 rednih sej • Odbor za gospodarstvo - 5 članov - 32 rednih sej e 4. izredna seja; Možnosti gradnje skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Predlog Komunalnega podjetja za povišanje cen vode • 5. izredna seja; Rebalans proračuna št. 2 Občine Videm za leto 2005 NADZORNI ODBOR - 5 članov • 14 rednih sej • 1 izredna seja Vzrok za sklic izredne seje: - Pobuda s strani krajanov glede določenih vprašanj pri poslovanju občine (3.11.2003) n 2 -n?- trn Stran 3 Pozdravljeni. Letošnja jesen nas je pozdravila v vseh svojih čarih, nas še razvaja v soncu in prijetnih temperaturah, postregla pa nam je z obilico darov narave. Na naših vrtovih, njivah, vinogradih in sadovnjakih je letos obilna letina, taka, kot bi si jo želeli vsako leto in tudi zato smo to jesen tako zelo srečni in veseli, pravijo nekateri naši ljudje. Jeseni se marsikaj spremeni, še posebej pa narava, ki se odene v čudovite barve. Tega že ni mogoče spregledati, kot tudi ne bogatega utripa dogajanja po mnogih krajih naše občine. Pestro je bilo že poleti, številni dogodki pa so se v občini zgodili na začetku jesen i, in takrat se je pričelo tudi predvolilno obdobje. Lokalne volitve nas namreč čakajo to jesen in 22. oktobra bo šlo zares, do takrat pa imajo strankarski kandidati za župana, občinske in krajevne svetnike še nekaj časa, da se posebej potrudijo, pokažejo v svoji najboljši luči in na volitvah seveda zmagajo. A do zmage ni mogoče kar tako in velikokrat je potrebno poleg vsega imeti le kanček sreče. Pa kaj hočemo, volitve so navsezadnje volitve, kandidati le kandidati, navsezadnje pa smo vsi le ljudje, kajne. Mnenja ljudi o politiki, strankah in kandidatih so različna in deljena, tako je tudi prav, a tukaj prav gotovo naj ne bi veljalo tisto nepisano pravilo, da naj zmaga najboljši. Zmaga naj torej tisti, ki mu občani zaupajo, ga spoštujejo in se je doslej izkazal ne samo z delom, temveč tudi z dejanji širšega pomena. Na lokalnih volitvah vam želim le, da se odločite tako, kot mislite, da je prav, in ne tako, kot vam svetujejo drugi, potem verjemite, da boste sami najbolj zadovoljni. V letošnjem predzadnjem Našem glasu boste spoznali vse štiri kandidate za župana, njihov program in načrte za prihodnja štiri leta. Predstavljamo vam. tudi kandidate za člane občinskega in krajevnih svetov v vseh treh volilnih enotah, z volitvami pa je povezanih še kar nekaj sestavkov, zato jih nikar ne spreglejte. Naš glas je vsebinsko zelo obsežen in pester, to pa zato, ker se je v naši občini od poletja do začetka jeseni dogajalo ogromno vsega. Jubilejem, tradicionalnim prireditvam so se pridružili še številni krajevni prazniki, začelo se je novo šolsko leto, pri šoli v Vidmu so položili temeljni kamen za nov vrtec, v Halozah se je pričela izgradnja vodovoda, posebej pestro pa je bilo v občinski hiši v Vidmu, kjer je župan Friderik Bračič imel kar nekaj pomembnih tiskovnih konferenc in opravil nekaj zelo pomembnih podpisov pogodb z izvajalci. O tem in še o marsičem drugem pišemo tokrat v Našem glasu, v njem pa vam za razvedrilo ponujamo še predvolilno križanko, ki pa je tudi nagradna. Želim vam prijetno branje. Vsem, ki kandidirajo v občini Videm, pa želim veliko sreče na lokalnih volitvah in naj nikar ne pozabijo, da so to samo volitve, kajti po njih se življenje spet vrne na stare tirnice. Naj bo vesela in lepa jesen! BESEDA UREDNICE Tatjana Mohorko V letu 2006, konec decembra, bo izšla še ena številka občinskega glasila Naš glas. Rok za oddajo vaših prispevkov, člankov in fotografij je 8. december. 1 **r£mt*r mm. »Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal. iSHJ /d* ISKRENO ČESTITAMO mag. Darinki Ratajc, direktorici občinske uprave občine Videm, sicer pa članici našega uredništva, za uspešno pridobljen ms im magistrski naziv, z željo, da bi tudi v prihodnje ustvarjala okolje, v kate- Mm / j|| rem bi se željene stvari še naprej uresničevale. OB ZAKLJUČKU 4-LETNEGA VODENJA OBČINE VIDEM SMO POKLEPETALI Z ZUPANOM FRIDERIKOM BRAČIČEM V Vidmu, od pokopališča do kapele sv. Urbana so še pred pričetkom jeseni zgradili letos zadnji del kanalizacije in konec avgusta preplastili glavno cestno povezavo z MO Ptuj. V občinski hiši nekaj tednov pred lokalnimi volitvami delo teče povsem običajno. Jasno je tudi že, da bo na volitvah ponovno kandidiral dosedanji župan Friderik Bračič, in da ne bo sam, temveč se bo za županski stolček na volitvah potegoval še z nekaterimi drugimi kandidati. Tik pred zdajci v občini hitijo s končanjem nekaterih del v cestni infrastrukturi, pa z izgradnjo kanalizacije, položeni so temelji za nov vrtec in še marsikaj se dogaja na terenu, vodstvo občine pa je imelo tudi še zadnjo sejo občinskega sveta. Skratka, v občini Videm se dogaja. »V štirih letih smo naredili veliko in na to sem ponosen,« pravi župan Friderik Bračič. V štirih letih smo se z županom Friderikom Bračičem veliko srečevali, z njim naredili marsikateri intervju in v pogovoru poskušali izvedeti vse tisto, kar morda zanima tudi občane. O tem, kako dober in spreten govorec je bil župan, naj presodijo občani sami, mi pa smo bili ob zaključku mandata radovedni še enkrat. V pogovoru smo ga najprej povprašali o zadovoljstvu nad opravljenim delom v štirih letih in kako je prvi mož občine sploh krmaril vso to obdobje. Župan Friderik Bračič: »Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bil ta čas mojega 4-letnega županovanja v občini Videm in nasploh v mojem življenju zaznamovan s posebnim dogajanjem. Z občinsko upravo, občinskim svetom, krajevnimi sveti in nasploh z mnogim dogajanjem. Župan naj bo po meri ljudi V občini smo v tem obdobju ustvarjali novo podobo občine Videm, trudili smo se za napredek in z zadovoljstvom ugotavljam, da smo skupaj veliko naredili na vseh področjih. Znali smo prisluhniti potrebam naših občanov, društvom in se nasploh trudili za napredek na področju urejanja komunalne infrastrukture. S ponosom sem se s sodelavci lotil tudi področja izobraževanja, zaščite kulturne dediščine, izboljšali smo pogoje za delovanje društev in požarne varnosti (novo vozilo PGD Sela). Zelo pomembno pa se mi zdi, da smo ves ta čas skrbeli tudi za nadaljnji program razvoja videmske občine in povem lahko, da imamo zastavljene dokaj ambiciozne in realne načrte, cilje in programe, s katerimi bi občina in občani dobili nasploh boljše pogoje bivanja v teh krajih.« V PRORAČUNU OSTANE LE 30 % ZA INVESTICIJE, ZATO SE OBČINSKA UPRAVA TRUDI DENAR PRIDOBITI PREKO RAZPISOV, KANDIDATUR TUDI NA RAVNI EU Zdi se, da županovati v občini, kot je videmska (razgibana in nasploh raznovrstna), sploh ni tako zelo lahko. Ampak v štirih letih si pa župan verjetno nabere veliko novih izkušenj, se nauči marsičesa, zato me hkrati zanima, če bi danes kaj pa vendarle storili drugače, bi se česa lotili povsem na drug način? Župan Friderik Bračič: »Po štirih letih vodenja občine, kar nikakor ni bilo lahko in preprosto, lahko trdim, da smo v občini uspeli pa vendarle zajeti večino tistih potreb, ki so posebej izpostavljene v občinskem prostoru. Seveda pa je nemogoče v štirih letih, tako kratkem obdobju, uresničiti vse zastavljene načrte in doseči cilje, kajti prav slednjih imamo v naši družbi zmeraj preveč. Ampak vse to se mi zdi življenjsko, kajti če človek nasploh nima ciljev v življenju, potem tudi rezultatov ne more biti. Verjetno se strinjate? Naredili smo veliko, na to sem ponosen, z zadovoljstvom pa hkrati ugotavljam, da se v občini vedno bolj zavedamo dejstev, da je potrebno k reševanju problemov in na poti razvoja stopiti skupaj, kajti le tako lahko naredimo velik korak naprej. Če bo tako tudi v prihodnje, če bo več zaupanja med nami in bomo čutili pripadnost svojemu kraju in občini, potem se nam ni treba bati za napredek. Vedno pa ponavljam, če spoštuješ sebe, potem te bodo spoštovali tudi drugi in tega se je treba zavedati. Biti moramo samozavestni in vedeti, kaj si sploh želimo, potem lahko začrtamo nadaljnjo pot in to velja tudi za župana.« Po vsem tem, kar ste povedali, torej lahko sklepam, da zares ni lahko županovati v občini kot je videmska? Župan Friderik Bračič: »To drži! ... (pomislek). Naša občina je specifična, sestavljena iz dokaj razvitega nižinskega dela in drugega - haloškega, ki ima večje potrebe po razvoju, kar pa je razumljivo. Potem pa vse to skupaj uskladiti v proračunu naše občine, verjemite, ni lahko ob dejstvu, da imamo mnogo premajhen proračun, lastnih virov pa dokaj malo ali pa sploh ne. Za razvoj občini ostane bolj malo denarja, le okrog 30 odstotkov, potem pa si lahko samo predstavljate, kako težko je majhen znesek porazdeliti po vsej občini in izpeljati obsežne projekte. Tudi zato vedno bolj potrebujemo ustrezne razpise, preko katerih kandidiramo za sredstva na najrazličnejših naslovih, in prav tukaj je naša občinska uprava že dosegla velik napredek.« Pot do urestiičitve nekega zastavljenega projekta pa sploh ni kratka. V štirih letih županovanja se prav gotovo velikokrat izkaže, da ste celo tri, štiri leta potrebovali za uresničitev nekega projekta. Kako spretni in nasploh delavni pa ste bili v tem obdobju, ko ste uspešno zaključili nekatere naložbe, odprli nove in za nekatere pripravili tudi že skorajda vso potrebno dokumentacijo? Župan Friderik Bračič: »Če samo omenim projekt izgradnje vodovoda Zahodne Haloze, za katerega smo potrebovali skoraj štiri leta in z gradnjo pričeli v septembru, potem je dovolj jasno, da je veliko časa, napora in nasploh energije vložene v posamezne projekte. Prav za izgradnjo vodovoda v Halozah, ki ga peljemo tri občine skupaj, sem osebno in s sodelavci vložil veliko napora in ponosen sem, da nam je skupaj uspelo in se vodovod že gradi. Poleg izgradnje vodovoda naj omenim še projekt zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, ki ga peljemo skupaj s še nekaterimi občinami na Ptujskem, pri tem projektu pa naj bi samo naša občina dobila 1,7 milijarde tolarjev, začel pa naj bi se izvajati prihodnje leto. Tu je še projekt Porečje reke Dravinje, ki je zelo obsežen in zahteven, za našo občino na nižinskem delu pa zelo pomemben, pa projekt Trajnostno urejanje reke Drave, v katerega je zajet tudi Krajinski park Šturmovci. Omenil bi še poslovno-stanovanj-sko cono Videm, ki jo nameravamo graditi, in tu so še številni drugi projekti, ki jih imamo začrtane v nadaljnjem razvoju naše občine. Ne želim izpustiti izgradnje vrtca in obnove šole v Vidmu, dela so se že pričela, ostaja nam še adaptacija šole v Selih, dom za starejše, boljše pogoje za delo pa potrebujejo tudi društva v občini in še marsikaj bi lahko omenil.« Pri načrtovanju projektov in finančne konstrukcije v občinski blagajni ponavadi zmanjka denarja, zato je velikokrat potrebno pritisniti tudi na ministrstva, projekte prijaviti na razpise EU. Zanima pa me vaš pogled odnosa države do lokalne skupnosti. Je Slovenija po vašem mnenju dovolj poslušna do svojih, po novem že 210 občin? Župan Friderik Bračič: »Tole vprašanje se mi zdi precej zahtevno ... Vemo, da ima naša država v proračunu točno določeno vsoto denarja, ki jo ima za investicije, in zato je kriterij, koliko dodati kateri občini za nek projekt, skorajda zgodba zase. Lažje je tam, kjer je projektov malo in dovolj denarja, težje tam, kjer za neko vsoto denarja kandidira veliko občin. Izkušnje s tem imamo, niso slabe, prej dobre in samo želim si, da bi naša država imela za občine še naprej toliko posluha.« ŽUPAN PRAVI, DA Sl NIKOLI NI PRIPISOVAL ZASLUG ZA OPRAVLJENO DELO V OBČINI, SAJ MU VEČ POMENI TIMSKO DELO IN DOBRO SODELOVANJE Z VSEMI Ustaviva se še pri sodelovanju na lokalni ravni; med županom, občinskim svetom in občinsko upravo v 4-letnem obdobju. Kakšna bi bila vaša ocena? Župan Friderik Bračič: »Zelo dobra. Zadovoljen sem po štirih letih, da smo po začetnem »otipavanju« in spoznavanju drug drugega uspeli vzpostaviti neko skupno pot sodelovanja. Prišli smo do spoznanja, da nas samo timsko delo lahko pripelje do rezultatov. Zame je imelo vedno veljavo skupno delo, nikoli si namreč nisem pripisoval zaslug za nek projekt, ampak je tukaj bilo zelo dobro opravljeno delo maloštevilne občinske uprave. In zanimiva se mi zdi tudi statistika, da smo imeli v teh letih 33 rednih in 5 izrednih sej občinskega sveta, eno kore-spodenčno, da smo potrdili in realizirali 600 sklepov, ki jih je vzorno pripravila naša uprava, da ne naštevam še številnih projektov - skupaj smo naredili veliko in zelo sem zadovoljen.« Kako si danes že za prihodnost predstavljate občino Videm? O načrtih je veliko slišati, zanima pa me bolj vaš pogled na vse to. Župan Friderik Bračič: »Drži. Mnogo načrtov imamo pripravljenih tudi že za realizacijo v naslednjih letih. Ko bomo te realizirali, bomo dodali še nove, tudi s pomočjo občinskega sveta, krajevnih skupnosti in naših občanov, in prepričan sem, da se bo v naši občini marsikaj spremenilo na bolje. Želim si, da bi zdaj zastavljeni projekti čim prej zaživeli in bili tudi realizirani, vodstvo občine pa mora znati prisluhniti tudi ljudem, ki si želijo napredka in imajo svoje želje ter potrebe.« V VIDMU ODPRETI TURISTIČNO INFORMATIVNO PISARNO Vedno znova se ponavlja tisto že znano, da ima občina Videm še veliko, kar bi bilo vredno izkoristiti in od tega tudi nekaj iztržiti. V mislih imam seveda področje gospodarstva, kmetijstva, turizma in še kaj. Kako pa gledate na to? Župan Friderik Bračič: »Tudi o tem veliko razmišljam in se strinjam, da imamo še ogromno neizkoriščenega, kar pa Med ljudmi se počuti najbolje se v prihodnosti lahko spremeni. Omenil bi morda zanimive, stare, še ohranjene kletne prostore v novozgrajeni župnijski stavbi ob cerkvi pri občinski hiši, kjer želimo v sodelovanju z vodstvom župnije uresničiti dolgoletno željo po vinski kleti, ki bi služila širšemu krogu naših uspešnih vinogradnikov, tam pa bi lahko odprli tudi turistično informativno pisarno, ki jo zelo potrebujemo, če se želimo iti turizma. V Vidmu bi lahko začeli promocijo naše občine in želim si, da bi to idejo čim prej uresničili. Obrtna cona Lancova vas na površini 12 ha pa bi dala gospodarstvu osnove za razvoj.« Kaj pa ljudje, ki živijo v občini Videm? A kdaj razmišljate tudi o njih in ste denimo že prišli do zaključka, kakšni ljudje sploh živijo v občini, ki jo vodite? Se vam zdijo strpni, razumevajoči, odprti ali pa morda preveč zahtevni...? Župan Friderik Bračič: »Tudi o tem kdaj pa kdaj razmišljam. Ne bi se opredelil, lahko le rečem, da so kombinacija enega in drugega. Prepričan pa sem, da se dosti premalo zavedamo pomena sodelovanja, druženja in tega, da je potrebno drug drugemu pomagati. Če bomo to dosegli do neke mere, potem verjamem, da se bo v naši občini še marsikaj spremenilo in to na bolje.« »OBLJUBIM, DA BOM OBČINO SPET VODIL KOT NEPOKLICNI ŽUPAN« Še do začetka letošnjega leta ste občino vodili kot neprofesionalni župan, potem nenadoma odločitev, da postanete profesionalec, v vašem predvolilnem programu pa je znova zapisano, da boste spet neprofesio-nalec. Od kod naenkrat taka spre- memba in zakaj ste se sploh odločili, da postanete profesionalec? Župan Friderik Bračič: »V tem mandatu sem bil dve leti poklicni in dve leti nepoklicni župan, od 1. januarja letos pa sem že v pokoju in sem tako neobvezen za delodajalca. In če bom ponovno izvoljen, potem obljubim, da bom občino spet vodil kot nepoklicni župan.« O županu marsikaj slišimo in ljudje se o tem radi pogovarjajo, bolj malo pa slišimo dejstva, kakšnega župana si sploh želijo. Kaj pravite vi? Kakšnega župana si želijo občanke in občani videmske občine? Župan Friderik Bračič: »Svoje občanke in občane sem v tem obdobju že dobro spoznal in tudi ugotovil, da imajo ljudje radi župana, ki je veliko med ljudmi, skratka ljudskega človeka. Verjetno naši ljudje ne bi sprejeli župana, ki jim ne bi želel ali pa znal prisluhniti, se udeleževati mnogih prireditev in dogodkov ... Doslej sem v vse to vlagal veliko svojega truda in prepričan sem, da so naši občani to opazili in seveda si želim, da bi se dobro sodelovanje z njimi še nadaljevalo. Sicer pa sem že po naravi človek komunikacije, pripravljen za pogovor in si za ljudi vzamem čas ob vsaki priložnosti. V našem poklicu pa je tako kot v športu, da si vedno želiš priti še višje in višje in narediti čim več V javnosti se predvsem v zadnjem času spet veliko govori o plačah slovenskih županov in nekateri naj bi prav dobro zaslužili. Ste vi zadovoljni s svojo? Župan Friderik Bračič: »»Če seštejem ure na mesec in koliko dobim zanje plačano, potem lahko le povem, da moja ura znaša od 700 do 800 tolarjev. Iz tega se da izračunati, da je županska plača manjša od marsikatere plače delavca. Ampak v plači ni vse, zame so pomembnejše duhovne vrednote, še posebej trud nekoga, ki je župan, da dela tako, da bo vsem nam v občini nekoč bolje. O županski plači ne razmišljam veliko, bolj pomembno se mi zdi, da vsi skupaj prispevamo k temu, da bo naša občina bolj prepoznavna, da bomo nanjo ponosni in da bodo mladi ostajali v teh krajih.« »PRIHODNJA ŠTIRI LETA ŽUPANOVANJA BODO ZAGOTOVO ŠE BOU NAPORNA IN DELAVNA« Kako pa je bilo v vseh teh letih z vašo zasebnostjo, prostim časom? Zdi se mi, da je bil velik del prostega časa namenjenega županovanju, in da je tak način življenja postal nekaj povsem običajnega tudi pri vas doma. Župan Friderik Bračič: >>Ko si enkrat župan, če hočeš opraviti tisto redno delo in obveznosti, potem prostega časa preprosto nimaš. Družina se mora s tem sprijazniti, te podpreti, kajti samo tako lahko delaš in ustvarjaš, in pri nas doma so to sprejeli takoj na začetku. Rezultati dela so lahko samo takrat, ko je s tabo tudi družina, ko iz družine in svojih konjičkov črpaš energijo in si vsak dan znova pripravljen na nove naloge. Če tega ni, potem verjamem, da je težko biti župan.« Konec septembra in začetek oktobra, mesec pred volitvami, ko bo v občini potrebno postoriti marsikaj in se posveti tudi svoji predvolilni kampanji. Predstavljam si, da bo precej naporno? Župan Friderik Bračič: »»Predvsem bo delavno, naporno zame. Tudi v moji stranki SLS, ki mi daje vso podporo na volitvah za župana, me čaka veliko dela. Z vami občani pa smo se in se bomo družili na shodih v dvoranah po KS. Občanom želim predstaviti svoj program, načrte, ki so jih skupaj ustvarjali v teh letih, od ljudi pa želim čim več vprašanj, informacij. Prepričan sem, da sem z dosedanjim delom dokazal veliko in pričakujem, da me bodo občani podprli tudi za naslednja 4 leta, sam pa si bom zelo prizadeval, da bom uresničil zastavljene cilje in projekte v sodelovanju z občinsko upravo, novim občinskim svetom, KS ... Če bom izvoljen, potem me zagotovo čakajo še bolj naporna in delavna leta vodenja občine — in na to sem že sedaj pripravljen.« Gospod Bračič, hvala za pogovor, na lokalnih volitvah pa vam želim sreče, dobre volje in optimizma. TM Foto: TM, RŠ INVESTICIJE V LETU 2006 PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE VIDEM KS LESKOVEC: • izgradnja vodovoda v naseljih Skori.šnjak, Gradišče in Veliki Okič; • izgradnja pločnika, javne razsvetljave in avtobusnih postajališč v centru Leskovca; • postavitev ekološkega otoka v centru Leskovca; • asfaltiranje cest: v naselju Skorišnjak - cesta proti Hujškemu v dolžini 1.200 m; v naselju Gradišče - klanec proti Kozelu v dolžini 300 m; v naselju Velika Varnica - cesta proti Zveličarju v dolžini 300 m. Voda v vsako haloško gospodinjstvo. Tale posnetek je nastal v Skorišnjaku ... Središče KS Leskovec je bilo v prvih dneh oktobra eno samo gradbišče. Cestarji so namreč na novo izvajali pripravljalna dela za pločnik ob športnem igrišču ... KS LANCOVA VAS: • izgradnja pločnika v Lancovi vasi od Bukviča do Zupaniča v dolžini 530 m; • preplastitev lokalne ceste v Lancovi vasi v dolžini 530 m; • izgradnja javne razsvetljave od Bukviča do Zupaniča, 8 luči; • izgradnja cestne hitrostne ovire na cesti Krajnc-Polskava. • asfaltiranje cestne povezave Trnek v dolžini 750 m. Tudi v Lancovi vasi še čakajo na dokončanje nekaj novih metrov pločnika. KS VIDEM: • položitev temeljnega kamna in pričetek gradnje vrtca v Vidmu; • izgradnja kanalizacije v centru Vidma od pokopališča do Vrbanove kapele v dolžini 350 m; • izgradnja javne razsvetljave in postavitev reflektorjev na nogometnem igrišču Videm; • ureditev žarnih polj na pokopališču Videm; • asfaltiranje cest: v naselju Ljubstava - povezovalna cesta proti Ceneku v dolžini 450 m; v naselju Ljubstava - cesta proti Kmetcu v dolžini 410 m; v naselju Dravinjski Vrh - cesta proti Čižiču v dolžini 250 m; v naselju Dravinjski Vrh - odcep v Spodnji Pristavi v dolžini 200 m. KS TRŽEČ: • postavitev ekološkega otoka pri nogometnem igrišču v naselju Tržeč; • dokončanje izgradnje javne razsvetljave v naselju Tržeč -(Hvac - Majhen - Hvac). • nakup zemljišča za igrišče NK Tržeč. KS POBREŽJE: • izgradnja javne razsvetljave Pobrežje-Bimervo, 7 luči; • izgradnja javne razsvetljave Pobrežje Koderman-Sveča, 5 luči; • asfaltiranje cest: v naselju Pobrežje - cesta Drevenšek v dolžini 80 m; preplastitev lokalne ceste Videm-Pobrežje v dolžini 1.900 m; ureditev cestnih muld. KS SELA: • asfaltiranje cest: v naselju Barislovci - preplastitev ceste Svenšek-Galič v dolžini 530 m; - preplastitev ceste Lancova vas-smreke v dolžini 350 m; - preplastitev ceste za cerkev-vrtovi v dolžini 320 m; • izgradnja cestne hitrostne ovire pri osnovni šoli Sela, • nakup gasilskega vozila - sofinanciranje. KS SOVIČE-VAREJA-DRAVCI: • ureditev kmetije Poslančec v Varejah; • asfaltiranje cest: v naselju Vareja - cesta Gašparič-Ivančič v dolžini 580 m; v naselju Soviče - cesta proti Drevenšku v dolžini 100 m. priprava za asfaltiranje - Kmetec v dolžini 200 m. KS DOLENA: • asfaltiranje ceste na Vildon v dolžini 1.150 m; • ureditev avtobusnega postajališča v Doleni - pri Topolovcu; • izgradnja javne razsvetljave v naselju Popovci, 3 luči. Občinska uprava Desno: Nekdaj opuščena kmetija Poslančec v Varejah, ki je v lasti občine, že dobiva novo podobo. Fotografije: TM V VIDMU SLOVESEN PODPIS POGODBE Z IZBRANIM IZVAJALCEM DEL NA VODOVODU ZAHODNE HALOZE Od 4. septembra gre zares Župani treh haloških občin, ki peljejo doslej največji skupni projekt v Halozah, so pogodbo z izbranimi izvajalci del podpisali 18. avgusta v Vidmu. Pri podpisu se jim je pridružila tudi dir. občinske uprave mag. Darinka Ratajc, ki je vodila projekt. Tako kot je zagotovil izbrani izvajalec —podjetje Nizke gradnje Ptuj, ki dela izvaja v sodelovanju z VGP Drava in Komunalnim podjetjem Ptuj, se je izgradnja vodovodnega omrežja v treh haloških občinah Videm, Žetale in Majšperk zares tudi začela v ponedeljek, 4. septembra, na vseh treh lokacijah. Že nekaj dni prej, 18. avgusta, pa je bil v občini Videni, kije tudi nosilka tega projekta, slovesen podpis pogodbe z izbranimi izvajalci del in to je bila pika na i vseh dolgih in napornih pogovorov, pogajanj in usklajevanj tudi na državni ravni. Vodo v Halozah bodo tako do leta 2009 imela vsa gospodinjstva, do takrat bo namreč zaključena tudi druga faza izgradnje. Slovesnega podpisa pogodbe so se s strani izbranih izvajalcev udeležili Mitja Omulec, direktor Nizkih gradenj Ptuj, Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja in Marija Korez iz VGP Drava Ptuj, svoje podpise pa so dodali še župan Vidma Friderik Bračič, župan Žetal Anton Butolen in županja Majšperka dr. Darinka Fakin. V PRVI FAZI DEL MORA OBČINA VIDEM ZBRATI 125 MILIJONOV SIT Po pogodbi morajo biti vsa pogodbena dela končana v enem letu, torej do jeseni 2007, sicer pa se najprej izvaja prva faza del na dolžini okrog 35 kilometrov sekundarnega in primarnega omrežja. Druga faza del pa naj bi se, tako je bilo slišati v Vidmu, pričela jeseni prihodnje leto, ko bodo izvajalca ponovno izbirali na razpisu, zaključek izgradnje vodovoda Zahodne Ffaloze pa je napovedan do leta 2009- Znana je seveda tudi cena izvedbe prve faze del, in v vseh treh občinah znaša dobrih 458 milijonov SIT, od tega samo v občini Videm 125 milijonov. Sicer pa je pri financiranju prve faze del zraven tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki bo k naložbi primaknilo 330 milijonov, razliko v vrednosti 128 milijonov pa morajo zagotoviti občine same. Nekoliko bolj zahtevna, vsaj po finančni plati, pa bo druga faza del, saj bo potrebno zanjo odšteti kar dobrih 600 milijonov SIT, in kot smo slišali župane, naj bi okrog 450 milijonov že zagotovilo okoljsko ministrstvo. V VIDEMSKI OBČINI NAJ BI SE NA SISTEM PRIKLJUČILO 180 GOSPODINJSTEV, PRIKUUČEK NA GOSPODINJSTVO JE 230 TISOČ SIT V videmski občini, na območju KS Leskovec, torej v tistih naseljih, kjer še niso priključeni na javni vodovod, pa naj bi se po zaključku projekta na omrežje priključilo 180 gospodinjstev, tako je pojasnil videmski župan Bračič. Ob tem je dejal, da je v tem trenutku najpomembnejše, da bodo -naše- Haloze pristopile k izgradnji vodovoda, ob tem pa se je posebej zahvalil za trud in vloženo delo pri pripravi projekta direktorici videmske občinske uprave mag. Darinki Ratjc, ki je sicer projekt vodila v celoti. Za dobro sodelovanje pa se je Bračič zahvalil tudi županji in županu obeh haloških občin, s katerima Videm dobro sodeluje pri doslej zagotovo največjem projektu Haloz, izvajalcem pa je zaželel veliko uspeha pri izgradnji vodovodnega omrežja. Direktor Nizkih gradenj Omulec je v razgovoru dodal, da so preizkušeni gradbeniki, saj so v preteklosti na zagotavljanju vodooskrbe opravili med 80 in 90 odstotkov vseh del. Da pa bo tehnična izvedba del zaradi težkega terena izjemno zahtevna, je dodal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Cvetko, po njegovem pa bo izgrajeni vodovodni sistem pomenil pomemben del k celoviti vodooskrbi na širšem Ptujskem. TM V haloškem Skorišnjaku smo v začetku oktobra preverili, kako poteka gradnja vodovoda. TEMELJI ZA POSLOVNO-STANOVANJSKO ZGRADBO V LESKOVCU JULIJA. GRADNJA KMALU ZATEM V POLNEM ELANU Leskovec bo pridobil 6 novih stanovanj Na položitev temeljnega kamna so čakali nekaj let. Tudi Leskovčaui so dočakali težko pričakovani trenutek, ko so v centru Leskovca, tik ob stanovanjskem bloku, lahko položili temeljni kamen za poslovno-stanovanjski objekt. Želja se jim je izpolnila 27. julija, ko so temeljni kamen za novi objekt položili župan Friderik Bračič, pred. KS Leskovec in TD Klopotec Lda Vindiš Belšak, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc in Alojz Bezjak, investitor in izvajalec gradbenih del Krajšo slovesnost so s pesmijo obogatile leskovške pevke, potem pa se je oglasila Ida Vindiš Belšak, ki je povedala, da ideja o tem sega že v leto 2001, najprej se je porodila v turističnem društvu, potem pa so zraven pritegnili še Pošto Slovenije, ki je prav tako izrazila željo po novih prostorih. Lani so prišli do zaključne faze urejanja in pridobivanja vseh dokumentacijskih papirjev in investicijo zaupali gradbenemu podjetju Bezjak iz občine Gorišnica. Posebej se je zahvalila občini Videm, ki je veliko pomagala pri pripravi vseh dokumentov, ob tem pa izrazila željo, da si v TD želijo čimprejšnje selitve v novi objet, kar bo za društvo nedvo- mno velika pridobitev. Župan Bračič je izrazil željo, da bi novi objekt dobil tudi svojo namembnost s pomočjo gradbenega podjetja, da bo čim bolj krasil podobo Leskovca in bo pros- tor, ki bo v naslednji fazi ponudil tudi stanovanja in to predvsem mladim družinam. Po besedah župana bo izgled centra Leskovca s tem spremenjen, ampak prepričan je, da v pozitivni luči. ZAKLJUČEK I. FAZE DEL ŽE V OKTOBRU Alojz Bezjak pa je k temu dodal, da je za njegovo gradbeno podjetje s 15-letno tradicijo to velik izziv, ob tem pa obljubil, da bodo I. fazo gradbenih del zaključili že v oktobru, druga - stanovanjska faza pa mora biti dokončana do konca leta, ko načrtujejo tudi že tehnični prevzem. Pojasnil je, da bo imel novi objekt skupaj 750 m2, da bo imela Pošta Slovenije na razpolago nekaj več kot 100 m2, da bodo klubska prostora (okrog 80 m2) pridobili tudi v TD Leskovec, z novim objektom pa bodo ponudili še 6 stanovanj. Vrednost naložbe je ocenil na blizu 120 milijonov SIT, samo Pošta Slovenije, s katero so že prej podpisali »pismo o nameri-, pa naj bi za svoj prostor odštela med 40 in 50 milijonov SIT. Besedilo in foto: TM V prvih dneh oktobra smo na gradbišču preverili, kako poteka gradnja novega leskovškega poslovno-stanovanjskega objekta. Zgovorno o tem priča tale fotografija. ZUPANOVA SE ZADNJA TISKOVNA KONFERENCA IN PODPIS POMEMBNIH POGODB IN PISMA O NAMERI Lekarna in vrtec v Vidmu že prihodnje leto Po svečanem podpisu pogodb še spominski posnetek Župan Friderik Bračič je 3. oktobra v občinski hiši pripravil še zadnjo tiskovno konferenco v tem mandatu, na kateri je predstavil pomembnejša projekta občine, kot sta vrtec in lekarna, s predsedniki štirih društev pa je podpisal tudi posebne pogodbe o najemu prostorov. Pri podpisu je sodelovala tudi direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, ki je skupaj s sodelavci veliko delala na vseh projektih, ki jih je tokrat predstavil župan. Župan Bračič in direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič sta s podpisom pisma o nameri za odprtje podružnične lekarne v Vidmu obljubila, da bo ta odprta že v začetku prihodnjega leta. Posebno pismo o nameri za lekarniško podružnico v Vidmu (razprostirala se bo na površini 91 m2, v prostorih ZD Videm) sta podpisala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. in župan Bračič, oba pa sta obljubila, da bo podružnična lekarna v Vidmu pričela obratovati že v začetku leta 2007. Z vodstvom podjetja Marles hiše Maribor, direktorjem Slavkom Cimermanom in Diano Lešnik, direktorico gradenj in inženiringa, je župan Bračič podpisal najprej pismo o najemu stavbne pravice, nato pa še pogodbo za izvedbo montažnega vrtca v Vidmu pri osnovni šoli. Kot je poudaril Cimerman so v podjetju zelo zadovoljni, da so se v občini Videm v tako kratkem času uspeli dogovoriti o skupnem sodelovanju in tako pomembnem projektu, in obljubil, da bo vrtec izgrajen do spomladi prihodnjega leta. Župan je pogodbo o uporabi kletnih prostorov zdravstvenega doma, ki že služijo potrebam KD Franceta Prešerna Videm, podpisal s predsednikom KD Jožetom Šmigocem, za Poslančevo kme- tijo v Varejah, ki je v lasti občine in jo domačini že pridno obnavljajo, pa je pogodbo podpisal s predsednikom KTE društvom Korantov Demoni Jankom Bedračem in predsednikom Športnega društva AS Bojanom Mercem. Tudi Djočanova kmetija v Tržcu, ki je prav tako v lasti občine, se že obnavlja, za 30 let pa so jo v najem dobili člani Etnografskega društva Tržeč. Kot je poudaril predsednik ED mag. Ivan Božičko, ki je z županom podpisnik pogodbe o najemu, je obnova že uspešno stekla, kmetijo pa želijo preurediti tako, da bo izžarevala preteklost, ob tem pa se je Božičko zahvalil še vodstvu občine za vso podporo in pomoč, tudi pri zagotavljanju potrebnih sredstev, namenjenih obnovi. Besedilo in foto: TM PODPISANA TUDI POGODBA ZA IZVEDBO ADAPTACIJE ŠOLSKE KUHINJE IN JEDILNICE IN IZGRADNJO TEMELJEV ZA VRTEC Za prvo fazo del 143 MIO SIT Najprej temeljni kamen, čez dober teden pa je bil v videmski občinski hiši še simbolični podpis pogodbe z izbranim izvajalcem prve faze del na izvedbi adaptacije šolske kuhinje in jedilnice ter izgradnje temeljev za vrtec. Podpis sta opravila direktor gradbene firme GP Project ing. s Ptuja Antun Daljavec in videmski župan Friderik Bračič, ki pa seje ob tem posebej zahvalil direktorici občinske uprave mag. Darinki Ratajc za dobro opravljeno delo in nasploh vzorno sodelovanje v okviru projekta. Župan Bračič je spomnil, da so se v občinskem svetu na ta projekt pričeli pripravljati v letu 2005 in nasploh veliko časa posvetili pridobivanju parcele. Naložba bo v prvi fazi veljala 143 milijonov tolarjev, od tega bo 66 prispevala država, ostalo mora zbrati občina sama, vrtec pa bo 4-oddelčni, takšen je tudi sklep šolskega ministrstva. V prvi fazi del bodo opravili adaptacijo šolske kuhinje in jedilnice na površini 365 m2, samo kuhinje je 107 m2, temeljev plošče za vrtec pa bo 558 m2. Za izbranega izvajalca, uveljavljeno ptujsko gradbeno podjetje, pa je imel same pohvalne besede, saj so navsezadnje skupaj že sodelovali pri obnovi šole v Leskovcu, pri gradnji zdravstvenega doma in župan je prepričan, da bodo dobro sodelovali in našli skupni jezik. Posebno zahvalo investitorju, v tem primeru je to občina, pa je namenil Antun Daljavec, ki je omenil, da taka naloga mlademu podjetju veliko pomeni ob dejstvu, da so doslej že delali na 11 šolah po Sloveniji, na treh na Gorenjskem, obnovili pa so celo vrtec v Tržiču. Obljubil je, da se bodo držali dogovorjenega roka in skrbeli za kvaliteto, že konec septembra pa je napovedal pričetek del, a najprej s pripravo gradbišča. Besedilo in foto: TM Simbolični podpis pogodbe sta opravila Antun Daljavec, direktor GP Project ing. s Ptuja, in župan Friderik Bračič, ob njima tudi direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, ki vodi projekt. Za zgradbo osnovne šole v Vidmu so že položili temelje za nov montažni vrtec. V LANCOVI VASI LEŽEČI POLICAJ ZA VEČJO VARNOST Poslej bolj »umirjene« hitrosti Vaščani zgornjega dela Lancove vasi, na odseku od A. Krajnca do A. Maroha, so v začetku letošnjega leta županu občine Videm posredovali pisno vlogo za namestitev cestne hitrostne ovire na tem odseku. Do same realizacije in namestitve ovire je prišlo v mesecu juniju, investicija pa naj bi veljala okrog pol milijona tolarjev. Svojo vlogo so vaščani utemeljili z dejstvom, da na tem odseku opažajo zelo povečano frekvenco prometa v zadnjih letih, k temu je zagotovo pripomogla tudi boljša cestna povezava z naseljem Ju rovci (preko »Treneka <), ki je asfaltirana, zraven pa dodali, da izjemno velike hitrosti osebnih avtomobilov ogrožajo življenja, najbolj pa so ogroženi otroci in starejši ljudje. V mesecu februarju so o vlogi razpravljali tudi v svetu KS Lancova vas, od meseca junija, ko je bila cestna hitrostna ovira tudi postavljena, pa se je prometna varnost na tem odseku bistveno izboljšala. Besedilo in foto: PK Vaščani ugotavljajo, da je bila ta investicija vsekakor naložbe vredna, saj je prometna varnost poslej boljša. IZ KS POLENA Ribnik v Zgornji Pristavi je ena od posebnosti KS Dolena. Najprej en lep jesenski pozdrav. Se malo in spet se bomo greli ob toplih pečeh in skozi okno zrli v naravo, ki bo začela počivati. In tudi prav je tako. Sedaj, v jesenskem času, vse hiti, ljudje pospravljajo pridelek, v naš konec občine Videm pa vozijo tovornjaki. Marsikdo vpraša, kam pa gre toliko »šodra« oz. gramoza, in takrat se z veseljem oglasim ter povem, kot da je samoumevno, »ja, na Vildon vendar, delajo asfalt«. Takrat se marsikateri obraz nasmehne in tudi meni je lepo, saj je bila to že dolga leta naša skupna želja. V naši KS Dolena je res potrebno še marsikaj postoriti, vendar bo poglavitni problem sedaj le delno rešen. Ljudje, vajeni trdega haloškega dela, so v preteklem letu dobili vodovod in ceste so se redno vzdrževale. Čeprav smo še zmeraj za marsikatero stvar prikrajšani, verjamem, da se bo tudi to s časom spremenilo. Vem, da je bilo veliko težav in problemov, včasih tudi vroče krvi, ampak z dobro voljo se da vse premagati. Ob tej priložnosti bi se želela zahva- liti vsem krajanom KS Dolena, kakor tudi županu ter svetnikom, za korekten odnos in dobro delo. Še naprej si želim dela »z roko v roki«, da se bo kraj razvijal in da se bodo ljudje, domačini, radi vračali domov. Dušica Avguštin, predsednica KS Dolena NA SELIH SLOVESNO IN DRUŽABNO OB 8. KRAJEVNEM PRAZNIKU Dobitniki posebnih priznanj KS ob letošnjem prazniku na Selih. Brez poskočne glasbe seveda ne gre Na Selih so letošnji 8. krajevni praznik proslavili še posebej slovesno. Dan pred tradicionalnim Aninim žegnanjem so v kraju priredili športne igre; v nogometu in vleki vrvi pa so se letos ob moških pomerile tudi ženske. Posebej vredna ogleda pa je bila bogata razstava sladko-slatiih pekovskih dobrot in ročnih del članic aktiva žena Sela, ki so z razstavo obeležile tudi 10-letnico delovanja. Krajani so središče krajevne skupnosti, še posebej pa okolico kulturnega in gasilskega doma zares olepšali in nekaj dni pred osrednjim prazničnim dnevom je bilo na Selih živahno kot že dolgo ne. Sobotni dan, 22. julija, so v KS Sela želeli kar najbolje izkoristiti za druženje krajanov z gosti, med katerimi pa ni manjkal niti videmski župan Friderik Bračič, pridružili so se mu še nekateri občinski svetniki, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, predsedniki in predstavniki nekaterih KS v občini ter še mnogi drugi, ki očitno niso želeli zamuditi vaškega praznovanja. S športnega igrišča so praznovanje v sobotnem večeru preselili v vročo kulturno dvorano, kjer so nekatere zasrbele tudi pete ob veselem igranju mladih muzikantov, kulturni program pa je bil prijeten in nadvse zanimiv. Scenarij zanj je pripravila domačinka Romana Pukšič, v nastop pa vključila mlade nadebudneže, spretne harmonikarje in tudi selske ljudske pevke, ki pa so v eni od pesmi večkrat dejale, da na Selih ni nikoli dolgčas. Praznovanje je bilo še posebej sladko, če samo sodimo po teh dobrotah, ki so bogatile razstavo ob 10-letnici aktiva žena Sela. SELANI STRNILI VRSTE IN USPELI Posebej glasen v svojem nagovoru pa je bil predsednik sveta KS Sela Igor Galič, ki je med drugim dejal, da so v KS v »Pri nas ni nikoli dolgčas ...« zadnjem času strnili vrste, v društvih pa skupaj poprijeli za delo in rezultati so več kot očitni. Na kratko je opisal domala vse letošnje pridobitve za Sela in okoliške vasi, med katerimi pa ima največjo vrednost prav nova pridobitev selskih gasilcev - novo kombinirano gasilsko vozilo, ki so ga na Selih v uporabo predali že naslednji dan, 23. julija. Dodal je še, da se skupaj z vodstvom videmske občine trudijo, da bi do jeseni zaključili še z nekaterimi načrtovanimi deli v cestni infrastrukturi, v načrtu je namreč obnova ene od vaških cest, kulturni dvorani in gasilskemu domu pa so tako že dodali prizidka in v njuni notranjosti marsikaj spremenili. Galič je še izrazil zadovoljstvo, da so nekateri ljudje v KS pripravljeni pomagati, zaključil pa z besedami, da se na Selih veselijo vseh pridobitev ob veliko pripomogel, vsem pa zaželel, da jim ustvarjalnosti in volje do dela ne zmanjka, predvsem pa ne želje po napredku vseh vasi v KS. Praznovanje na Selih pa so, tako kot je to postala navada že domala povsod naokrog, zaokrožili še s podelitvijo posebnih priznanj, in letos so jih prejeli: župan Friderik Bračič, Stanko Potočnik, Jože Jerenko, Romana Pukšič, Igor Galič in Tilika Vidovič v imenu aktiva žena Sela. TM Foto: TM, Murko Ženska nogometna ekipa iz Sel, ki se je na tekmi predstavila v najboljši luči. dejstvu, da sta v slogi ustvarjalna moč in medsebojno zaupanje. ŽUPAN ZAŽELEL ŠE VELIKO USTVARJALNOSTI IN VOLJE DO DELA Oglasil se je tudi župan Friderik Bračič in med vrsticami nanizal nekatere od letošnjih načrtov, ki jih v KS Sela nameravajo uresničiti, izrazil pa zadovoljstvo, da se v teh krajih vendarle nekaj dogaja in ljudje niso pozabili na druženje. Čestital je krajanom ob prazniku, gasilcem ob novi pridobitvi, h kateri je tudi sam KS POBREŽJE Štiriletno mandatno obdobje se bliža h koncu, zato smo v KS Pobrežje pregledali dela, ki smo jih opravili v obdobju, v katerem ste tiatn, spoštovane krajanke in krajani, zaupali upravljanje krajevne skupnosti Pobrežje. V štiriletnem obdobju smo se svetniki sestali na 23 rednih, 1 izredni in 2 korespodenčnih sejah. V tem obdobju smo na področju infrastrukture v Pobrežju veliko postorili. V letih 2003-2006 smo v Pobrežju bogatejši za 53 luči javne razsvetljave; in sicer: ob državni cesti v »Vagraju«, ob občinski cesti trasa Boško-Štelcer, trasa Drevenš- ek-Gajšt, trasa Peter-Brlek, na javni poti Florjan-Boško, Tržec-Vagraje, Bimervo, Peter-Koderman. Modernizirali (asfaltirali) smo cca 800 m javnih poti; in sicer: pločnik Boško-Stel-cer, prostor pred športnim objektom, prečno pot Bezjak, javno pot Jeromel— Drevenšek, klanec pri Popošekvih. Zaradi dotrajanosti smo preplastili in razširili naslednje odseke javnih poti: Tržec-Vagraje, Drevenšek-vaški dom, prostor pred vaškim domom, klanec pri Geču (muIda), klanec pri Fridauerju (mulda). Vlagali smo tudi v vaški dom, nabava stolov, menjava vhodnih vrat, pri- zidek k vaškemu domu 60 m2 — skupaj s FD Pobrežje in prostovoljnim delom naših krajanov, širitev in ureditev odra v vaškem domu in še veliko manjših in večjih del, kot so postavitev ekološkega otoka, gramoziranje javnih poti in še bi lahko naštevali. Za vse omenjeno se je v obdobju štirih let investiralo na območju KS Pobrežje preko 50 MIO sit iz sredstev za investicije krajevnih programov. Z veseljem ugotavljamo, da se je v tem obdobju na področju KS Pobrežje investiralo preko 25 MIO SIT iz t. i. sredstev iz skupnega programa: zamenjava vodovodnih cevi na odseku Drevenšek-vaški dom, preplastitev občinske ceste skozi Pobrežje, ureditev dokumentacije za gradnjo kanalizacije s sredstvi kohezijskih skladov. Kanalizacija v Pobrežju se bo gradila leta 2007. Skupaj z gradnjo kanalizacije se bodo zamenjale azbestne vodovodne cevi, v zemljo se bo položila vsa ostala infrastruktura. Zaradi omenjene gradnje se bo vaška cesta uredila in na novo asfaltirala. V letih 2005 in 2006 smo veliko razpravljali o trasi daljnovoda 2x400 Kv Cir-kovce-Pince, katera se bi naj po idejni zasnovi in vladni uredbi gradila skozi občino Videm. V KS Pobrežje bi naj v naseljenem delu prečkala vas Pobrežje in se v delu vasi (»boršt«) močno približala naselju. V KS Pobrežje smo že ustanovili ljudsko iniciativo (proti gradnji daljnovoda »Cirkovce-Pince« skozi naseljeni del Pobrežja). Občina Videm, KS Pobrežje in ljudska iniciativa skupaj z naročnikom ELES-om in s projektanti iščemo rešitve za gradnjo daljnovoda, ki ne bi posegale Vaški dom in športni park sta center vsega dogajanja na vasi. v naseljeni del naše občine. Zavedamo se, da bo potrebno veliko truda in usklajevanj, da se daljnovod izgradi izven naseljenega dela občine Videm. V Pobrežju smo v štiriletnem obdobju veliko postorili, zavedamo pa se, da je veliko del na vseh področjih še za postoriti. Svetniki sveta KS Pobrežje se za dobro sodelovanje zahvaljujemo društvom iz Pobrežja, vsem krajankam in krajanom in si tudi v bodoče želimo dobrega sodelovanja. Marjan Selinšek, predsednik KS Pobrežje Slika desno: Dobitniki priznanj in zahval KS Pobrežje. V POBREŽJU PRAZNOVALI DRUGI KRAJEVNI PRAZNIK Nove pridobitve in številne zahvale Zadnji od letošnjih krajevnih praznikov, če ne štejemo tistega v Vidmu, je bil 2. septembra v Pobrežju, kjer so družno praznovali drugo leto zapored. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Pobrežje Marjan Selinšek, zbrane pa sta nagovorila tudi župan Friderik Bračič ter poslanec DZ iti Pobrežan Branko Marinič. Na slovesnosti sta se z avtobusom Nove Slovenije oglasila tudi poslanec Aljoz Sok in evropski poslanec Alojz Peterle, podelili lepo bero priznanj in zahval, izvedli še taktično gasilsko vajo in za konec poskrbeli za pravo vaško zabavo. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili domači kulturniki, člani FD Pobrežje. O novih, predvsem letošnjih pridobitvah KS Pobrežje je na slovesnosti govoril predsednik KS Marjan Selinšek, ki na splošno izrazil zadovoljstvo nad pridobitvami zadnjega obdobja. Tako so v Pobrežju letos pridobili nov del obcestne razsvetljave, preplastili so klanec pri Popov-škovih in uredili oder v vaškem domu. Nova in še čisto sveža je tudi asfaltna plast skozi Pobrežje, sicer pa je bil zanimiv tudi podatek, da je KS Pobrežje v 4-letnem mandatu razpolagala s 50 milijoni tolarjev lastnih sredstev, za 25 milijonov pa je bilo po Selinškovih besedah investicij financirano iz skupnega občinskega proračuna. Ob 2. krajevnem prazniku so podelil še vrsto priznanj in zahval, med dobitniki zahval pa so letos: Franc Lah st., Štefan Topolovec, Janez Sodec, Friderik Šimen-ko, Franc Koderman, župan Friderik Bračič, prvi videmski častni občan France Forstnerič in tudi sedanji predsednik KS Marjan Selinšek. Posebna priznanja za dosežke pri razvoju KS pa so prejeli: Folklorno društvo Pobrežje, ki letos slavi 10-letnico delovanja, podjetje Sveča na področju gospodarstva in Ivan Fridauer, kot uspešen kmetovalec. TM TRETJI PRAZNIK KS TRŽEČ ZAČELI S SPLAVARJENJEM Praznovanje 3. praznika KS Tržeč se je začelo s tradicionalno vožnjo z raznimi plovili po reki Dravinji. Splavarjenje, kot smo ga poimenovali, je potekalo 29- julija in ob tem dogodku se je zbralo lepo število naših krajanov. Najpogumnejši so se zapeljali s splavom in devetimi čolni različnih velikosti, ostali so vožnjo po Dravinji spremljali s kopnega. Letošnje splavarjenje je s svojo prisotnostjo popestril tudi župan Friderik Bračič, pridružila pa sta se nam tudi direktorica občinske uprave Darinka Ratajc in poslanec DZ Branko Marinič s skupino pohodnikov, ki so se prav tako Eni v čolnih, drugih na kopnem popeljali po Dravinji. BREZ NOGOMETNEGA TURNIRJA TUDI LETOS NI ŠLO V sklopu 3- praznika KS Tržeč je v soboto, 19- avgusta, potekal tradicionalni krajevni nogometni turnir, ki se ga je udeležilo veliko ekip, sestavljenih iz krajanov KS Tržeč. Ekipe so sestavljali tudi člani in pristaši društev, ki sodelujejo v KS Tržeč. Sodelovalo je 7 ekip, ki so se med seboj pomerile v dveh skupinah. V finalu sta se pomerili najboljši ekipi iz obeh skupin NK Tržeč in Krepečka. Zmagala je ekipa Krepečka, ki je tako slavila drugič zapored. Turnir je zelo dobro uspel, saj se ga je udeležilo tudi veliko število krajanov, ki so navijali za svoje ekipe. Po turnirju je bilo še družabno srečanje ob dobri hrani in pijači. OSREDNJA KRAJEVNA PRIREDITEV JE BILA 26. AVGUSTA Osrednja slovesnost ob 3. prazniku KS Tržeč je potekala v športnem parku Tržeč v soboto, 26. avgusta. Proslava se je začela z uradnim delom. Predsednik sveta KS Tržeč je najprej pozdravil vse prisotne krajane in goste, potem pa v nagovoru predstavil delovanje in pridobitve v 4-let-nem mandatu. Sledil je govor župana občine Videm, potem pa je sledila še podelitev priznanj in zahval KS Tržeč. Priznanja so prejeli: občina Videm in v imenu nje direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, župan občine Videm Friderik Bračič in član sveta občine Videm Franc Kirbiš ml. Zahvale KS pa so prejeli: KS Lancova vas, KS Pobrežje, pevci iz Jurovcev in družina Pintarič. Sledila je beseda gostov in nastop pevcev iz Jurovcev in etnografskega društva Tržeč. Po uradnem delu je potekalo tekmovanje koscev in na koncu še vlečenje vrvi med ekipami iz KS Tržeč. Za uspešno izvedbo samega praznika KS Tržeč se zahvaljujemo vsem krajanom, še posebej pa aktivu kmečkih žena, PGD Tržeč, etnografskemu društvu Tržeč, pevcem iz Jurovcev in ŠD Tržeč, za vodenje programa pa domačinki Zdenki Hliš. Ob iztekajočem se mandatu sedanjega vodstva KS Tržeč se člani sveta KS Tržeč zahvaljujemo vsem krajanom za dobro sodelovanje. Dušan Serdinšek, predsednik KS Tržeč Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Tržeč Dušan Serdinšek in se jim ob tej priložnosti tudi zahvalil za dobro sodelovanje v vseh štirih letih. Se preden je splav krenil, so zbrani imeli bojni posvet... Zmagovalci nogometnega turnirja ekipa Krepečka z drugouvrščenimi In še letošnji prejemniki krajevnih zahval KS SOVIČE-DRAVCI-VAREJA Svečano odprtje cestnega odseka V nedeljo, 1. oktobra, je v Varejah potekalo uradno odprtje asfaltiranega dela ceste pri Salarju, ki so se ga udeležili župan Friderik Bračič z vodstvom občine, predstavniki KS, nekateri člani občinskega sveta in domačini. Slednji so pripravili tudi kratek kulturni program ob svečanem dogodku. Župan Bračič je v svojem govoru izpostavil potrebe haloškega območja in težave pri zagotavljanju sredstev za financiranje. Tudi predsednik KS Marjan Jelen se je dotaknil te problematike, saj so ceste in prevoznost le teh med najpomembnejšimi potrebami, poleg vode seveda, za ohranjanje življenja v Halozah. Janez Cafuta pa je poudaril dobro sodelovanje z občino, * ■ i * jjSsJ ~jj 1 ‘V l Cestni odsek, ki so ga v Varejah odprli 1. oktobra, je za nekatere tamkajšnje domačine še kako pomemben. kljub nekaterim začetnim nesoglasjem, saj vendarle vsi delajo za dobro ljudi. V neformalnem delu pa je sledilo druženje ob izvrstnem golažu in dobri kapljici na prostoru novonastajajočega športnega parka, ki bo velika pridobitev za športno društvo AS in društvo korantov Demoni, kakor tudi za občane, predvsem pa mladino. Besedilo in foto: JJ VIDEMSKI ŽUPAN SPREJEL NOVA VODILNA MOŽA ŽUPNIJE SV. VIDA Da bodo odnosi med občino in župnijo še naprej dobri Videmski župan Friderik Bračič je v začetku septembra v občinski hiši pripravil sprejem za novega farnega župnika in njegovega pomočnika gvardijana samostana sv. Vida. V krajšem pogovoru so oboji v duhu dobrih sosedskih odnosov predstavili načrte, predvsem pa izrazili željo, da bi odnos med občino in župnijo ostal še najprej tako dober, saj navsezadnje oboji delajo z istimi ljudmi. Skupaj si želijo urediti tudi kletne prostore v obnovljenem župnijskem domu ob cerkvi, kjer naj bi prostor zaživel morda tudi z vinsko kletjo. Potem ko sta dolgoletni župnik fare sv. Vida Emil Križan in pater Andrej Feguš od letošnjega poletja na službovanju v dveh drugih župnijah na Ptujskem, sta v faro prišla Tarzicij Kolenko in Slavko Stermšek. Prvi je prevzel vodenje župnije, Stermšek pa je postal gvardijan minoritskega samostana v Vidmu, pri njunem Videmski župan Friderik Bračič je na pogovor povabil novega farnega župnika pri sv. Vidu Tarzicija Kolenka in gvardijana samostana Slavka Stermška. delu pa jima pomaga dosedanji kaplan Christijan Ballint. PRI SVETEM VIDU RAZMIŠLJAJO TUDI O USTANOVITVI FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA Slišati je bilo, da imajo v župniji sv. Vida s prihodom novega vodstva tudi že nove načrte, predvsem dajejo v ospredje ureditev ogrevanja v župnijski cerkvi, kar si želi mnogo župljanov, nameravajo obnoviti orgle, v novem župnijskem domu ob cerkvi pa želijo v prihodnje posodobiti družinsko in mladinsko pastoralo, je povedal župnik Tarzicij in dodal, da potekajo tudi pogovori, da bi v videmski minoritski župniji ustanovili Frančiškov svetni red. Besedilo in foto: TM Oba gosta sta si z veseljem pogledala tudi nov predstavitveni katalog občine Videm in njenih krajevnih skupnosti. GOSPODARSKI MINISTER VIZJAK SE JE USTAVIL V VIDMU Prišel na povabilo poslanca Mariniča Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak se je v sredo, 6. septembra, na poti iz Celja, kjer je odprl mednarodni obrtni sejem, na Ptuj za kratek čas ustavil še v Vidmu. Kot je povedal, je prišel na povabilo strankarskega kolega Branka Mariniča. V Vidmu so ga pričakali še kandidat za župana v MO Ptuj Rajko Fajt in nekate- ri tisti, ki bodo na listi SDS kandidirali za svetniška mesta na letošnjih lokalnih volitvah. Sicer pa so bile jesenske lokalne volitve tudi osrednja tema kratkega razgovora z ministrom, predstavili pa so mu še nekatere njihove poglede na razvoj drobnega gospodarstva in turizma v občini Videm v bodoče, ko bo potrebno začrtati nove smernice in razvoj v teh panogah pospešiti, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Zbrani so ob koncu srečanje zaključili s skupnim posnetkom, ministra, Mariniča in Fajta pa je potem pot vodila v Terme Ptuj, kjer so prav tistega popoldneva položili temeljni kamen za novi štirizvezdič-ni hotel. TM Minister Vizjak v družbi s poslancem Brankom Mariničem in Rajkom Fajtom, županskima kandidatoma iz vrst SDS, ter nekaterimi kandidati za svetnike občine Videm. VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 KAJ VSE MORATE VEDETI O LOKALNIH VOLITVAH 2006 France Cukjati, predsednik DZ, je v začetku avgusta 2006 razpisal letošnje lokalne volitve, ki bodo 22. oktobra 2006. V aktu o razpisu volitev v občinske svete in rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov je določil dati, na katerega se bodo pričela volilna opravila in dan glasovanja. Na tokratnih lokalnih volitvah v občinske svete in volitvah županov se bo volilo 210 županov in skoraj 3400 občinskih svetnikov. 1. Člani občinskih svetov, župani in člani svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti župana ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta imajo tudi državljani drugih držav EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, medtem ko imajo tujci iz tretjih držav le aktivno volilno pravico, ne pa tudi pasivne. Ne eni ne drugi pa ne morejo kandidirati na županskih volitvah. Po sprejetem sklepu o razpisu lokalnih volitev morajo župani objaviti sklepe o razpisu volitev v ožje dele občin - to je v vaške, krajevne in četrtne skupnosti, sprejeti pa morajo biti tudi sklepi občinskih svetov na narodnostno mešanem območju v zvezi z razpisom volitev v organe italijanske in madžarske narodnosti. Pravico voliti in biti voljen za predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti ter predstavnika romske skupnosti imajo pripadniki teh skupnosti, ki imajo volilno pravico. Za pripadnike narodnih skupnosti bo treba pripraviti posebne občinske volilne imenike. Volilna pravica se sicer evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom. Od 21. avgusta dalje so lahko volilci na upravnih enotah že oddajali glasove podpore posameznim neodvisnim kandidatom za župane ali občinske in mestne svetnike po občinah in od tega datuma dalje pa so tudi po političnih strankah v skladu z njihovimi internimi pravili uradno stekli kandidacijski postopki za določitev kandidatov, ki so jih stranke večino že določile. Najpomembnejši datum za vse volitve je seveda rok za vložitev kandidature za člane občinskih svetov, za župane občine, za člane svetov, krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Politične stranke in volilci morajo vložiti najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja (torej najpozneje do 27. oktobra do 19. ure). Volitve županov sicer potekajo po dvokrožnem večinskem načelu, medtem ko se volitve članov občinskih svetov izvajajo po eno-krožnem večinskem ali proporcionalnem načelu. Število članov občinskega sveta se namreč določi glede na število prebivalca v občini. Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po enokrožnem večinskem načelu. Po takšnem sistemu bodo izvoljeni tudi predstavniki narodnih skupnosti. Če šteje občinski svet 12 ali več članov, pa se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu. Pri večinskem načinu volitev občinskih svetnikov so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov. Pri proporcionalnih volitvah pa se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Volilna kampanja se začenja 30 dni pred dnevom glasovanja. Uradna volilna kampanja za lokalne volitve se je tako lahko začela 22. septembra. 45 dni pred dnem glasovanja morajo biti odprti tudi transakcijski računi. Občine bodo morale najpozneje 60 dni pred dnem glasovanja določiti plakatna mesta. Morebitni drugi krog županskih volitev razpisuje Republiška volilna komisija (RVK), in sicer najpozneje 21 dni po dnevu p tvega kroga volitev. Drugi krog županskih volitev bi najverjetneje lahko izpeljali 12. novembra. Lokalne volitve vodijo in izvajajo občinske volilne komisije. Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev pa opravlja tudi RVK. Za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti pa je potrebno imenovati posebno občinsko volilno komisijo. 2. UPOŠTEVANJE ŽENSKE KVOTE Ženske kvote na lokalnih volitvah uvaja lani noveliran Zakon o lokalnih volitvah. Na letošnjih bodo morale kandidatne liste političnih strank in neodvisnih list upoštevati 20-% zastopanost obeh spolov, kar pomeni, da bodo morali biti kandidati razporejeni tako, da bo v zgornji polovici liste izmenično najmanj vsak tretji kandidat drugega spola. Ta način bo veljal na letošnjih volitvah in na volitvah leta 2010. Ženske kvote se bodo do lokalnih volitev leta 2014 postopoma zvišale na 40 %, tako da je to le začasna rešitev. Leta 2014 bi v celoti začel veljati sistem zadrge (ko bodo kandidati na listah razporejeni izmenično po spolu, in sicer v zgornjem delu liste). 3. KANDIDIRANJE NEODVISNIH ŽUPANSKIH KANDIDATOV Neodvisni županski kandidati bodo potrebovali podpise najmanj 2 % volilcev v volilni enoti, če bodo želeli kandidirati. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča pa bodo neodvisne liste kandidatov za nastop na lokalnih volitvah potrebovale le 15 podpisov volilk in volilcev. Državni zbor je konec lanskega leta z zakonom noveliral obstoječo ureditev tega področja. Sprejeta je bila rešitev, po kateri tako neodvisni županski kandidati, neodvisne kandidatne liste ter kandidati za občinske svetnike, ki se volijo po večinskem načelu, za kandidaturo potrebujejo podpise najmanj 2 % volivcev v volilni enoti, vendar ne več kot 2500. Nato je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti razveljavilo prvi odstavek 68. člena novele Zakona o lokalnih volitvah. Ustavno sodišče je v svoji odločbi ugotovilo, da Zakon o lokalnih volitvah posebej poudarja načelo, da je volilna pravica splošna in enaka tudi za lokalne volitve, to načelo pa je po mnenju sodnikov treba upoštevati tudi pri zakonskem urejanju kandidiranja na volitvah. Vsak kandidat oz. lista kandidatov mora namreč imeti pravno enako možnost nastopiti na volitvah. Zaradi relativno kratkega časovnega obdobja, ki je preostalo do razpisa lokalni volitev, je sodišče določilo tudi način izvršitve odločbe. V primeru, da zakonodajalec do izvedbe letošnjih lokalnih volitev ne bi sprejel nove ureditve določanja list kandidatov s podpisi volivcev v proporcionalnem volilnem sistemu, kandidiranja neodvisnih kandidatov oz. list kandidatov ne bi bilo mogoče. Zato je sodišče določilo, da listo kandidatov v posamezni volilni enoti določi s podpisovanjem skupine najmanj 15 volilcev, ki imajo v volilni enoti stalno prebivališče. Ker vlada sprememba zakonov, s katerimi bi zakon uskladila z odločbo ustavnega sodišča, bo torej veljala prvotna ureditev. A ta se nanaša le na županske kandidatne liste, ne pa tudi na županske kandidate in kandidate v občinske svete, ki se volijo po večinskem načelu (v občinah, ki imajo od sedem do enajst svetnikov). Ustavno sodišče namreč teh dveh določb ni razveljavilo. Tako bodo neodvisni županski kandidati in kandidati za občinske svetnike v manjših občinah še vedno potrebovali podpise dveh odstotkov volilcev. 4. VOLILNA KAMPANJA Uradna volilna kampanja se je pričela mesec dni pred glasovanjem, torej 22. septembra. Volilna kampanja kandidatov za županske volitve ter volitve v občinske svete bo trajala do 20. oktobra ob polnoči, ko nastopi volilni molk. Vlada pripravlja tudi nov zakon s področja volilne kampanje, ki ga bo državni zbor predvidoma obravnaval jeseni, a kampanja pred lokalnimi volitvami bo predvidoma potekala še po starih pravilih. Pravila volilne kampanje so določena v posebnem zakonu, ki kampanjo opredeljuje kot vsa politično propagandna sporočila in druge oblike politične propagandne, katerih namen je vplivati na odločanje volilcev pri glasovanju o kandidatih za predsednika republike ter člane občinskih svetov in župane. Zakon podrobno določa način izvajanja volilne kampanje v javnih glasilih in drugih oblikah objavljanja informacij, določa pravila plakatiranja in predvolilnih shodov, v posebnem poglavju pa ureja tudi financiranje kampanje. Volilno kampanjo lahko organizirajo samo kandidati, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov oziroma politične stranke ali drugi organizatorji volilne kampanje. Sredstva posamezne volilne kampanje so zakonsko omejena. V tem trenutku velja še stara ureditev, v pripravi pa je že predlog za revalorizacijo zneskov, ki določajo višino dovoljene porabe sredstev za volilno kampanjo, ki bo najverjetneje že veljal za letošnje lokalne volitve. Vseeno pa vam tukaj predstavljamo sedaj veljavno ureditev. Tako največji dovoljeni znesek za župane ne sme preseči 40 tolarjev na volil-ca (približno 64 milijonov tolarjev); v drugem krogu volitev se ta strošek lahko poveča za 20 tolarjev. Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet pa ne smejo preseči 60 tolarjev na volilnega upravičenca v občini. Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni organizatorji kampanje, če je zanje glasovalo najmanj 10 odstotkov volilcev. V drugem krogu volitev pa sta kandidata upravičena do povr- nitve stroškov na osnovi dobljenih glasov. Organizatorji volilne kampanje bodo morali najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja odpreti poseben žiro račun z oznako »za volilno kampanjo«, nanj se bodo stekala vsa sredstva, ki jih bo organizator za kampanjo odredil sam ali prejel od drugih pravnih ali fizičnih oseb. Vse stroške volilne kampanje pa bo moral organizator poravnati izključno iz tega računa. Enajsti dan pred dnevom volitev pa mora organizator volilne kampanje državnemu zboru predložiti vmesno poročilo. Zakon o volilni kampanji tudi podrobno določa potek kampanje v javnih glasilih, ki bodo morala najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov in njihovih programov. Ta pravila morajo vsem kandidatom zagotavljati enakopravnost pri predstavitvi. Med drugim zakon določa, da javna glasila ne smejo objavljati volilnih propagandnih sporočil brez navedbe naročnika. Plakatiranje je dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih določi občina - ta mora vsem organizatorjem zagotoviti enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov. Lahko pa občina določi tudi dodatna plakatna mesta, ki so organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in za plačilo. 5. KOLEDAR VOLILNIH OPRAVIL 7. oktober — občine morajo volilce obvestiti, med katerimi kandidati bodo lahko izbirali v svoji volilni enoti; 17—19- oktobra — predčasno glasovanje 20. oktober — pričetek predvolilnega molka (24 ur) 22. oktober — dan glasovanja 5. ali 12. november — drugi krog lokalnih volitev Mag. Darinka RATAJC, direktorica občinske uprave, spec. javne uprave VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA ŽUPANA VIDMA NA LISTI LDS MAG. JANEZA MERCA V občino pripeljati nove investitorje »Moja odločitev za kandidata za župana je izziv, ki potrebuje trezno presojo. Ta korak pa ni lahek, posebej če poznaš bistvo naše občine, naloge in morebitne probleme, ki pri tem nastopajo. V primeru izvolitve, kot dober poznavalec razmer v naši občini, menim, da lahko največ prispevam za boljše življenje naših ljudi. Ob tem pa vem, daje za boljše in srečnejše življenje v občini, kot je Videm, potrebno še veliko več,« je uvodoma povedal mag. Janez Merc, ki se je zadnjega avgusta predstavil kot kandidat za župana Vidma na listi LDS. Predstavitve kandidature sta se udeležila tudi generalna tajnica LDS Metka Vesel Valentinčič in direktor LDS Peter Jamnikar, ki sta Mercu izrekla tudi vso podporo na volitvah. Janez Merc je že od ustanovitve občine občinski svetnik, v KS Leskovec je član sveta, v občini predsednik odbora za infrastrukturo in komisije za priznanja, v gasilski organizaciji je predsednik GZ Videm, je predsednik sveta Podravske regije in član predsedstva GZ Slovenije, je pa tudi predsednik UO CatTV Videm. Sicer pa je zaposlen v MO Ptuj kot vodja oddelka za splošne zadeve in svetovalec župana, in dejaven še marsikje, tudi ORK Ptuj. Merc je poudaril, da je njegova prednost strokovnost, umirjenost, pozitivna energija, garaški odnos do dela, trezna razumna presoja in pripravljenost sodelovanja. Pri tem mu bodo koristile dolgoletne in bogate izkušnje pri delu z občani; tako po bogati službeni kot politični poti. Geslo Janeza Merca pa je sposobnost, kar je doslej že dokazoval na mnogih področjih dela in življenja ter je popolna garancija za sprejete naloge. ZA MAKSIMALEN GOSPODAREN ODNOS DO OBČINSKEGA PREMOŽENJA, ZA VEČJO GOSPODARNOST S PROSTOROM V svoji podrobni in bogati predstavitvi pa je Merc izpostavil marsikaj in poudaril, da si bo kot župan po strokovni plati prizadeval tudi za učinkovito in sposobno občinsko upravo, okrepiti želi informiranje javnosti, občanov, vzpostaviti več stika z Mag. Janez Merc: »Potrebna bo učinkovita in sposobna občinska uprava, zaposliti bo potrebno še pravnika. mediji, meni, da je potrebno zaposliti še pravnika v občini, sicer pa želi dati večjo finančno podporo gasilski organizaciji in tako uskladiti zakonske obveznosti. Želi vzpostaviti tudi maksimalen gospodaren odnos do občinskega premoženja, več aktivnega odnosa pa vnesti v predkupno pravico in gospodarjenje v prostoru za namene poslovne, obrtne in stanovanjske dejavnosti. Merc je predstavil številne temeljne točke iz svojega programa, posebej pa poudaril: »V prihodnjem mandatu bo potrebno izpeljati že nekatere sprejete projekte, kot je izgradnja vodovoda v Halozah in kanalizacije v nižinskem delu, urediti moramo še mnoge ceste v Halozah, izgraditi še več razsvetljave in pločnikov ter zaščititi podtalnico. Potrebno bo dokončati izgradnjo vrtca v Vidmu, adaptirati šolo na Selih, na področju socialne varnosti pa zmanjšati prag revščine, pomagati ljudem na domu, zagotoviti socialno varnost občanom, moralno in finančno želim dati podporo vsem društvom v občini, izvajati vso potrebno podporo v zagotavljanju požarne varnosti in celotne varnosti naših občanov, ki se izvaja preko ŠCZ, Gasilske zveze Videm, društev in drugih organizacij. Nujno za nadaljnji razvoj občine je posvetiti vso pozornost mnogo bolj učinkovitejšemu gospodarjenju s prostorom, pri čemer mislim na zagotavljanje pred- kupne pravice občine in pripravo boljših pogojev za razvoj obrti in podjetništva, s planiranjem in posegi v prostor zagotavljati boljše pogoje za stanovanjsko gradnjo, mislim pa, da je v prostor potrebno pripeljati nove investitorje, občina pa mora zagotoviti ugodne pogoje za vse to. Zavzemal se bom tudi za zagotovitev čim več pogojev, ki bodo pripeljali do odpiranja novih delovnih mest, zavzel Foto: S. Meznarič (Štajerski tednik) se bom za razvoj podeželja, razvijanje gospodarskih dejavnosti. Posebno podporo bom dal kmetijstvu, drobnemu gospodarstvu in turizmu, zavzel se bom za večje izkoriščanje naravnih danosti, za razvoj sodobnih in tradicionalnih turističnih dejavnosti, več bo potrebno narediti tudi za promocijo občine.« TM TISKOVNA KONFERENCA KANDIDATA ZA ZUPANA BRANKA MARINIČA IZ SDS Vsebine, ki ponujajo razvojne priložnosti V ponedeljek, 18. septembra, je bila v Vidmu tiskovna konferenca občinskega odbora SDS, na kateri je predsednik odbora Stanko Simonič predstavil strankinega kandidata za župana Branka Mariniča in nosilce kandidatnih list za občinski svet. Marinič se je novinarjem najprej predstavil skozi osebno izkaznico, nato pa še v vsebinsko bogatem predvolilnem programu, ki ga kot župan z občinskim svetom in upravo želi uresničiti v prihodnjih štirih letih. Branko Marinič, trenutno poslanec DZ RS, pravi, da se je za kandidaturo odločil s prepričanjem, da dobro pozna kraje in ljudi v občini Videm, kot poslanec pa vidi veliko prednost v združljivosti poslanske in županske funkcije, še posebej, ker soodloča tudi pri pripravi državnega proračuna. »Trudil se bom danes, za jutri, za občino Videm,« obljublja kandidat za župana Branko Marinič. VEČ PRILOŽNOSTI IN MOŽNOSTI MLADIM V OBČINI V volilnem programu pa je med drugim zapisal, da se bo zavzemal za znižanje občinskih prispevkov in davkov, stabilnejši in skladnejši razvoj demografsko ogroženega območja, ustvariti želi pogoje in zagotoviti možnosti potencialnim investitorjem, kraj Videm pri Ptuju preimenovati v trg in tako jasno definirati, kje je center občine, zavzemal pa se bo tudi za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov mladih družin, želi vrtec in šolo, ki bosta po meri otroka in starša, ustanoviti občinski sklad za štipendiranje mladih, starejšim pa pomagati k udobnejšemu preživljanju jeseni življenja. V svojem programu Marinič omenja tudi nadaljevanje izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav, poudarja pa, da se bo zavzemal tudi za izboljšanje lokalne cestne infrastrukture, za ureditev razsvetljave na športnih igriščih, za nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave in pločnikov po celi občini, Mahničeva je tudi pobuda za pripravo zemljišč za izgradnjo energetsko varčnih in cenejših hiš, kajti tukaj vidi tudi veliko možnost sofinanciranja države in EU. Zanimiva je tudi Mahničeva pobuda za nekakšno nadaljevanje raziskovanja možnosti za komercialno izkoriščanje termalne - zdravilne vode v Halozah, velik potencial pa vidi v turistični naravnanosti občine in k temu na nek način pritegniti tudi kmetije, kot župan pa se bo zavzel še za skladen so-narav-ni razvoj in s tem ohranjanje krajinske identitete, spodbujal bo bogato in pestro delovanje društev. Za Leskovec in nasploh gričevnati svet občine Videm v prihodnosti vidi velike potencialne razvojne možnosti, a prepričan je, da bo potrebnih več argumentov pri pridobivanju evropskih sredstev za te namene in biti bolj »agresiven«, kar pa po njegovem v občini doslej ni bilo čutiti. Prepričan pa je, da bodo v času volilne kampanje kak dober predlog v njegov program dodali tudi občani, saj jih bo ves čas na poti spremljala knjiga in občani bodo imeli možnost vpisa vanjo. Besedilo in foto: TM VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 NA KONVENCIJI OBČINSKEGA ODBORA DeSUS V POBREŽJU Soglasno za županskega kandidata Kirbiša Občinski odbor stranke DeSUS je z jesenskim tradicionalnim druženjem letos nekoliko pohitel, kajti pred uradnim začetkom volilne kampanje pred letošnjimi jesenskimi volitvami jih je čakala še konvencija. Člani stranke so se v velikem številu zbrali v Pobrežju, kjer se je predstavil kandidat za župana občine Videm Franc Kirbiš, poleg njega pa še kandidati za občinski svet in krajevne svete. Vsi kandidati za lokalne volitve so bili potrjeni. O življenju in delu Franca Kirbiša, ki je videmsko občino vodil prva dva mandata, je bilo slišati veliko, še posebej so bile izpostavljene njegove zasluge za napredek občine v zadovoljstvo vseh občanov. V svojem predvolilnem programu, pa je Kirbiš med drugim dejal: »Za kandidaturo sem se odločil, ker sem dobil veliko podporo v svoji stranki in na nek način tudi zato, ker že imam izkušnje z županovanjem in se mi zdi, da bi lahko kot župan naredil še veliko več. Zavedam se, da se je pri vodenju marsikaj spremenilo, da se zakonodaja precej spreminja, vendarle pa se mi zdi, da to ne more biti ovira. Prepričan sem, V Pobrežju so zapele domače ljudske pevke, pridružile pa so se jim še pevke iz Sel. »Skupaj z vami verjamem v uspeh,« pravi DeSUS-ov kandidat za župana Franc Kirbiš. da se mora vsak pokazati v najboljši luči, sam pa verjamem v uspeh skupaj s tistimi, ki mi dajejo veliko podpore. Posebnih obljub ne želim dajati, lahko pa le poudarim, da se bom kot župan zavzemal za enakomerni razvoj občine, za nadaljevanje del na področju infrastrukture, čeprav je to zelo težko, saj je videmska občina razdeljena na ravninski in gričevnati del, ki pa nikoli ne bosta dosegla razvoja na enaki ravni. V mojem programu je tudi spodbujanje obrtništva in turizma, ki žal še nista zaživela na tisti ravni, kot smo si pred leti želeli, pa čeprav so nekatere študije o tem že narejene. Tudi šolstvo v občini potrebuje še kar nekaj, potrebno bo obnoviti podružnično šolo na Selih, vesel pa sem, da se bo v Vidmu pričela izgradnja vrtca, o čemer pa smo se v občini pogovarjali že takrat, ko se bil sam župan. Prizadeval si bom tudi, da se bo v prihodnje čim bolje uredilo domsko varstvo za naše starejše občane, nasploh pa želim v ZD Videm dati tiste vsebine, o katerih smo se že pogovarjali ob izgradnji doma, pa se to do danes ni uresničilo. V ZD namreč še ni zobozdravnika, pa terminala za potrjevanje zdravstvenih kartic ... Prepričan sem, da bi se v občini dalo še marsikaj izboljšati.« Besedilo in foto: TM VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 NA TISKOVNI KONFERENCI KANDIDATA ZA ZUPANA FRIDERIKA BRAČIČA Z željami občanov do hitrejšega razvoja »Za ponovno kandidaturo imam več pozitivnih vzrokov, eden od teh so tudi pripravljeni projekti, ki jih želim dokončati s sodelavci,« pravi županski kandidat Friderik Bračič, ki mu na volitvah poleg njegove SLS dajeta podporo še N. Si in SD. V četrtek, 21. septembra, smo v Vidmu lahko spremljali še eno tiskovno konferenco, na kateri so najavili kandidaturo Friderika Bračiča za župana občine Videm. Ob podpori svoje SLS ima Bračič tik pred zdajci še podporo v Novi Sloveniji, krščansko ljudski stranki, in Slovenskih demokratih, ki so, kot smo lahko slišali, podpisali tudi koalicijsko pogodbo. Friderik Bračič, ki je videmsko občino vodil v zadnjih štirih letih, veliko izkušenj v lokalni samoupravi pa si je pridobil že v letih 1994-1998, ko je bil predsednik občinskega sveta, je prepričan, da je njegova odločitev, da ponovno kandidira za mesto župana, pravilna. Pravi, da ima kar nekaj pozitivnih vzrokov za to in v prvi vrsti želi s sodelavci dokončati pripravljene projekte in zastavljene cilje. ZNOVA ŽELI BITI NEPROFESIONALNI ŽUPAN Bračič obljublja, da se bo zavzemal za hitrejši razvoj občine in sledil željam občanov, novinarje pa je malo presenetil tudi z izjavo, da bo v prihodnjih štirih letih, če bo izvoljen, občino vodil kot neprofesionalni župan. Zavzemal se bo za marsikaj v občini, na področju infrastrukture pa želi ustvariti pogoje za enakomeren razvoj infrastrukture po celotni občini, računa na sredstva iz državnih in evropskih razpisov, še posebej za projekte regionalnega in lokalnega pomena. Njegova skrb bo tudi varstvo okolja, želi si hitrejšega razvoja gospodarstva, ureditev obrtne in stanovanjsko-poslovne cone, pomoč bo ponudil obrtnikom in podjetnikom pri njihovem razvoju, njegova skrb pa bo tudi ohranjanje in razvoj kmetijstva, pa tudi turizem bo ena od prednostnih razvojnih nalog in velika skrb ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih spomenikov. Bračič obljublja, da se bo zavzemal tudi za starejše, še posebej za izgradnjo doma starejših, v zdravstvenem domu želi odpreti lekarno, po potrebi povečati osnovne zdravstvene in zobozdravstvene kapacitete, občina pa po njegovem v samem središču potrebuje tudi terminal za potrjevanje zdravstvenih kartic. Na področju izobraževanja in predšolske vzgoje, kjer je občina v zadnjih letih naredila kar precej, pa se bo kot župan zavzemal tudi za obnovo šole na Selih, za ustrezne zunanje igralne površine, dokončanje vrtca, po njegovem pa bi bilo potrebno zagotoviti še štipendije nadarjenim dijakom in študentom. Posebno skrb bo namenil tudi požarni varnosti in nemotenemu delovanju društev, obljublja pa, da bo svoj predvolilni program dopolnjeval sproti ob željah občanov. TM VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 22. OKTOBER 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA BRANKO MARINIČ KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE VIDEM Za kandidaturo za župana občine Videni sem se odločil, ker sem prepričan, da dobro poznam kraje in ljudi, ki živijo v občini Videm. Kot poslanec državnega zbora Republike Slovenije vidim v združljivosti funkcije veliko prednost, saj že pri pripravi državnega proračuna soodločam in že takoj lahko tudi aktivno sodelujem kot župan. Skupaj z občinsko upravo in izvoljenimi svetniki lahko uresničim naslednji PROGRAM - znižanje občinskih prispevkov in davščin ter tako spodbuditi gospodarstvo v občini Videm za ohranjanje obstoječih in odpiranje novih delovnih mest; skladnejši in stabilnejši razvoj demografsko ogroženega območja z zagotovitvijo enakovrednejših bivalnih in delovnih pogojev vsem prebivalcem; ustvariti pogoje in zagotoviti možnosti potencialnim investitorjem (prostorski plan predvideva ureditev obrtne cone); - izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave; - kraj Videm pri Ptuju preimenovati v trg, določiti ulice in tako jasno definirati center občine Videm; - nova stanovanja za mlade družine, kar pomeni drugačno razporejanje občinskega denarja, ki več sredstev namenja reševanju stanovanjskih problemov mladih družin; - priprava zemljišč za izgradnjo energetsko varčnih hiš in s tem pridobitev državnih in evropskih sredstev, družinam pa zagotovitev lastnih domov po bistveno nižji ceni; - vrtec in šolo po meri otroka in staršev, dograditev vrtca k OŠ Videm in ureditev OŠ Sela; - dom za ostarele v domači občini in s tem zagotovitev novih delovnih mest mladim, starejšim pa udobnejšo jesen življenja; PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA - celovito oskrbo starejših na domu, kar pomeni zagotovitev celovitih storitev, ki omogočajo varno starost starejših občanov, kjer ni druge rešitve; - stalno dostopnost osnovnega zdravstvenega varstva, - štipendije za mlade, ustanovitev občinskega sklada za štipendiranje mladih, ki temelji na enakih možnostih za vse; - izboljšanje lokalne cestne infrastrukture predvsem v hribovitem predelu Haloz, takojšnja sanacija nevarnih križišč (Tržeč, Sela, Videm pri Ptuju, ...), takojšnja ureditev nivojskih križanj cest Ptuj - Macelj v Lancovi vasi in v Jurovcih (nadvoz ali podvoz), fizično umiritev prometa, kjer so izpostavljeni otroci in starejši udeleženci v prometu; - prednostno obravnavo vseh kmetij, tako v ravninskem kot v hribovitem delu, predvsem pri iskanju možnosti subvencioniranja, prodaje pridelkov in strokovne pomoči preko občine Videm; - ustanovitev združevanja za vzpostavitev sodelovanja na področju javnega in zasebnega sektorja; - nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave in pločnikov v Leskovcu, Vidmu, Pobrežju, Dravinjskem Vrhu predvsem ob vznožju, Lancovi vasi, v Jurovcih in v ostalih krajih, ki jih predlagajo Krajevne skupnosti; - ureditev razsvetljave na igriščih (Leskovec, Zg. Pristava) in ureditev spremljajočih objektov; - raziskati možnosti za komercialno izkoriščanje termalne - zdravilne vode (Haloze - Jurošak); - spodbujanje turistične ponudbe in preusmerjanje kmetij v dopolnilne dejavnosti; - izkoristiti vse možnosti in priložnosti pri načrtovanju investicij za vzpostavitev delovanja južne Evropske meje na območju naše občine (razširitev in preureditev maloobmejnega prehoda v KS Leskovec); - skladen so-naravni razvoj, varovanje človekovega bivalnega okolja in ohranjanja krajinske identitete; - spodbujati delovanja društev z ustreznim načinom njihovega financiranja in pomoč občine pri razreševanju prostorskih stisk; - usmerjati in voditi posamezne aktivnosti na način, da so zajeti vsi kraji in posamezni zaselki, ter se tako ohranja homogeno delovanje občine kot celote (razrešitev meje z občino Markovci, določiti način sodelovanja s kraji ob slovensko-hrvaški meji v KS Leskovec, sodelovati s sosednjimi občinami, ko gre za obojestranske koristi). Program dela, ki Vam ga predstavljam, je osredotočen na nekaj ključnih točk, po katerih ste me v preteklosti že lahko prepoznali, program pa bom dopolnil z Vašimi predlogi v knjigi predlogov, ki jo bomo imeli s sabo, ko bomo obiskali sleherni kraj v naši občini. Želim si, da program in cilje za naslednje štiriletno obdobje v največji meri oblikujejo občani sami. Moj slogan je DANES ZA JUTRI - ZA OBČINO VIDEM. Odločitev o tem, ali lahko začnemo z uresničevanjem ponujenega programa, prepuščam Vam, spoštovane volil- ke in volilci. SDS Kandidat za župana občine Videm Branko Marinič www. marinic. si PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA LDS Mag. Janez MERC Kandidat za župana LDS »VAŠE ZAUPANJE SMO SPOSOBNI URESNIČITI« V ČEM JE LAHKO BOUŠA OBČINA VIDEM? 1. v večji strokovnosti; 2. v delovni naravnanosti - ki je vidna v organizaciji dela in rešitev; 3. v vztrajnosti pri doseganju postavljenih ciljev; 4. v pozitivni energiji pri zadovoljevanju potreb občanov. TEMEUNE TOČKE PROGRAMA Infrastruktura: dokončanje vodovoda Haloze; ureditev cest v Halozah, ravninskem delu, kjer je potrebna ureditev ...; zaščita podtalnice - menjava salonitnih cevi pri vodovodu in ureditev kanalizacije, ravninski del, posamezne skupne čistilne naprave Haloze; razsvetljava, pločniki. Šolstvo: gradnja vrtca Videm; zagotavljanje varne poti in prevozov učencev; zagotavljanje otroškega varstva; sofinanciranje dodatnih programov. Socialna varnost: zmanjševanje praga revščine ter socialne izključenosti; pomoč občanom na domu; reševanje stanovanjske problematike; zagotavljanje socialne varnosti upokojencev. Gospodarstvo in kmetijstvo: zagotavljanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest; razvoj podeželja, prostora, infrastrukture in kulturne dediščine ter razvijanje gospodarskih dejavnosti; podpora kmetijski dejavnosti, drobnemu gospodarstvu, turizmu. Turizem: - razvijanje sodobnih turističnih dejavnosti; razvoj tradicionalnih turističnih dejavnosti; izkoriščanje naravnih danosti (Haloze z naravnimi danostmi, Šturmovci, ribniki, sprehajalne in kolesarske poti, rekreacijski centri); podpora dejavnosti turističnih organizacij; zagotavljanje učinkovite promocije. Kultura: nudenje celovite podpore tako profesionalni kot ljubiteljski kulturni dejavnosti na vseh področjih, predvsem pa podpora društvom pri ohranjanju naše razpoznavnosti; skrb za kulturno dediščino (sakralni objekti, zgodovinski spomeniki ...). Društva: moralna in finančna podpora vsem društvom, ki so organizirana v naši občini (športna društva, kulturna društva, društva upokojencev, gasilka društva, turistična društva, ribiči, lovci in ostali ...). Gospodarjenje s prostorom: zagotavljanje predkupne pravice občine in priprava boljših pogojev za razvoj obrti in podjetništva; s planiranjem in posegi v prostor zagotavljanje boljših pogojev za stanovanjsko gradnjo; projekt predkupne pravice, začetek gospodarjenja s prostorom (nakupi in priprava zemljišč, kjer občina pospešuje obrtno podjetniško dejavnost, stanovanjsko gradnjo...); v prostor je potrebno pripeljati nove investitorje, občina pa mora zagotoviti ugodne pogoje. Ekologija: izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav; dvig ekološke zavesti, povečati aktivnosti za varstvo okolja; podpora ekološkemu gospodarskemu razvoju. Varstvo pred nesrečami in požarna varnost: izvajati vso potrebno podporo v zagotavljanju požarne varnosti in celotne varnosti naših občanov, ki se izvaja preko ŠCZ, Gasilske zveze Videm ter društev in drugih organizacij. Drugi projekti: rešitev problematike CaTV Videm; za boljši prostorski plan; za učinkovito občinsko upravo po meri ljudi, ki bo dobro gospodarila z občinskim premoženjem; poskrbeli bomo za kvalitetno informiranost občanov skozi vse možne medije. Mag. Janez Merc PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA Podpiramo sposobne. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE www.ldt.tl SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI NAŠE OBČINE Letošnja jesen je naša in vaša jesen. Krasna, topla jesen, ko skupaj načrtujemo bodočnost Naše občine, skupaj zarisujemo tudi širšo in boljšo občinsko pot. Potrebujemo svojo, drugačno, boljšo in vsem bolj prijazno pot v prihodnost. Moramo le naprej, ne nazaj! Moramo na bolje, ne smemo na slabše! Če drugi nočejo, ne upajo ali ne znajo, če nobenih drugih ni več, moramo vsaj mi v LDS svoje ravnanje uskladiti z zavarovanjem prednosti Naše haloško-ravninske občine. O tem moramo odkrito govoriti danes in skupaj moramo izbrati načelno pot, po kateri bomo ponosno hodili. Le taka pot, v katero sami iskreno verjamemo, je lahko in bo hkrati ljudem dovolj blizu in bo prava še za mnoge druge. Potrebujemo drugačno in boljšo pot. Potrebujemo svojo in hkrati občinsko pot. Zato, spoštovane občanke in občani, potrebujemo vašo podporo ter vas vabimo, da se nam pridružite v naših prizadevanjih za napredno, ljudem prijazno Našo občino. ZATO PODPIRAMO SPOSOBNE! Kandidati za Svet Občine Videm: yaporedna številka Vol. enota 1 Vol. enota 2 Vol. enota 3 1. Boris NOVAK 1. mag. Janez MERC 1. Anton JUS 2. Vladimir SITAR 2. Franc STOPAJNIK 2. Anton MOHORKO 3. Lidija SVENŠEK 3. Irena STOPAJNIK 3. Lidija VERDENIK 4. Aleš HORVAT 4. Danilo MILOŠIČ 4. Štefan ROTVEIN 5. Danilo SKOK 5. Srečko KOZEL 5. Jože KIRN 6. Barbara ROGINA 6. Ida KOJC Kandidati za Svete KS: večinske volitve KS Videm: Barbara ROGINA, Vladimir SITAR, Danilo SKOK, Alojz SELINŠEK KS Dolena: Igor MAJCEN, Lidija VERDENIK KS Sela: Anton MOHORKO, Maks ČOH KS Pobrežje: Aleš HORVAT, Boris NOVAK, Lidija SVENŠEK, Miroslav LESJAK KS Tržeč: Štefan ROTVEIN KS Lancova vas: Janez POŽAR, Branko KRAJNC, Jože KIRN, Anton JUS, Ida KOJC KS Leskovec: Bogdan HVALEC, Janez MERC, Beno VIDOVIČ, Stanko PERNEK, Peter JAGARI-NEC, Srečko KOZEL Boris Novak Vodja volilnega štaba PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI. DRAGI VOLILCI! DeSUS Demokratična stranke upokojencev Slovenije Občinski odbor Videm Vam predstavlja kandidate za letošnje lokalne volitve Kandidat za župana: FRANC KIRBIŠ varnostni inženir Tržeč 44/c » Ponovno z vami za Vas« Kandidaturo za bodoče predstavnike DeSUS-a smo sprejeli, da bi po svojih močeh prispevali svoj delež najprej v uvelja- vitev in ohranitev tega, kar imamo, nato v ustvarjanje pogojev za napredovanje vsakega in vseh, ki živijo v našem kraju, občini. Probleme je pač treba zaznati in jih nato tudi zadovoljivo rešiti. Tiste skupne še najprej. Komu boste oddali svoj volilni glas, je stvar vaše osebne presoje. Veseli bomo, če ga boste namenili nam, to je naši stranki. Tako boste povedali, da smo vredni vašega zaupanja. Vnaprej hvala. Izberite premišljeno, Vaš glas velja za vse nas. DeSUS - za vse generacije. KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET IN KR A J AVNE SVETE V OBČINI VIDEM Kandidati v prvi volilni enoti so: Krajevna skupnost Leskovec: 1. Venčeslav TRAFELA (Videm) 2. Friderik ŠIMENKO (Pobrežje) 3. Ljudmila BEDRAČ (Pobrežje) 1. Anton STOPAJNIK (Leskovec) 4. Janko SLAMERŠEK (Šturmovci) Krajevna skupnost Pobrežje: 5. Marta MILOŠIČ (Videm) 6. Srečko VRABL (Pobrežje) 1. Friderik ŠIMENKO (Pobrežje) 2. Srečko VRABL (Pobrežje) Kandidati v drugi volilni enoti so: 3. Ljudmila BEDRAČ (Pobrežje) 1. Franc ŽERAK (Vareja) 2. Anton STOPAJNIK (Leskovec) Krajevna skupnost Tržeč: 3. Terezija RUS (Vareja) 1. Franc NOVOSELEC (Tržeč) 4. Marjan STOPAJNIK (Soviče) 2. Andrej ŠTRUCL (Tržeč) 5. Berta FLOJHAR (Leskovec) 3. Jože MURŠEK (Jurovci) 4. Marjana EMERŠIČ (Tržeč) Kandidati v tretji volilni enoti so: Krajevna skupnost Lancova vas: 1. Franc KIRBIŠ (Tržeč) 2. Jože KLINC (Lancova vas) 1. Jože KLINC (Lancova vas) 3. Matilda VIDOVIČ (Barislovci) 2. Matilda OSTROŠKO (Lancova vas) 4. Jože GODEC (Dolena) 3. Janko LETIČ (Popovci) 5. Marija PEČNIK (Popovci) 6. Marjana SITAR (Jurovci) 4. Ivan PLAJNŠEK (Lancova vas) Krajevna skupnost Sela: Kandidati za svete krajevnih skupnosti so: 1. Marija POTOČNIK (Sela) 2. Jože LETONJA (Barislovci) Krajevna skupnost Videni: 3. Jakob ZAJŠEK (Trnovci) 1. Venčeslav TRAFELA (Videm) 2. Marta MILOŠIČ (Videm) Krajevna skupnost Dolena: 3. Marjan JUNGER (Šurmovci) 1. Jože GODEC (Dolena) 2. Alojz STRAMIČ (Zg. Pristava) Krajevna skupnost Soviče-Dravci-Vareja: 3. Anton ŠEL (Popovci) 4. Frančiška VERDENIK (Zg. Pristava) 1. Marjan STOPAJNIK (Soviče) 2. Marija GABROVEC (Dravci) 3. Franc ŽERAK (Vareja) PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ZUPANA SLS Slovenska ljudska stranka Z VAMI ZA LEPŠI JUTRI SLS. Slovenska ljudska stranka FRIDERIK BRAČIČ Rodil sem se leta 1944 v Veliki Varnici, v številni kmečki družini in tam odraščal v težkih časih in skromnem življenju, zato danes znam ceniti skromnost, delavnost in spoštovati vsakega človeka. Osnovno šolo sem končal v Leskovcu in kasneje v bližnjem Ptuju in Ljubljani nadaljeval s pridobivanjem znanja za mojstra avto-elektrikarja. Družinsko življenje me je pripeljalo v Videm pri Ptuju leta 1967. Leta 1987 sem se odločil za samostojnega podjetnika v Jurovcih, kjer sedaj prebivam. Že takrat sem se začel aktivno vključevati v življenje kraja in delovanje društev. Kot upokojenec sem pripravljen na nove izzive. Za kandidaturo na volitvah sem se odločil, ker sem mnenja, da sem z izkušnjami, ki sem jih pridobil z delom v svojem poklicu, z vodenjem podjetja, delom v društvih, predsedovanjem občinskemu svetu v letih 1994-1998 in funkciji župana, spoznal razmere in potrebe na vseh področjih v občini. Nadaljevati želim s projekti in zastavljenimi cilji, zavzemal se bom za hitrejši razvoj občine in sledil željam občanov. Funkcijo župana bom opravljal nepoklicno. ZAVZEMAL SE BOM ZA: - Infrastrukturo: enakomeren razvoj infrastrukture po celotni občini (dokončanje izgradnje vodovoda v Halozah, nadaljevanje izgradnje kanalizacije, modernizacija cest). Pridobivanje sredstev na razpisih EU in razpisih države za projekte regionalnega in lokalnega pomena. - Varstvo okolja (centri za ločeno zbiranje odpadkov, ekološki otoki in odvoz komunalnih odpadkov po celotni občini). - Gospodarstvo: hitrejši razvoj gospodarstva, ureditev obrtne cone v gramoznici Lancova vas, ureditev stanovanjsko-poslovne cone v Vidmu, pomoč obrtnikom in podjetnikom za hitrejši in kakovostnejši razvoj in pridobivanje novih delovnih mest. - Kmetijstvo: ohranjanje in razvoj kmetijstva, spodbujanje kmetijskih gospodarstev z občinskimi pomočmi, namenjenimi hitrejšemu in kvalitetnejšemu razvoju. - Turizem: za razvoj turizma - turistično informacijski center, ustanovitev uprave krajinskega parka Šturmovci, nadaljevanje projektov Turistične cone Haloze - Zagorje, Porečje reke Dravinje, Trajnostni razvoj reke Drave (TRUD), financiranje turističnih društev, kmečkih turizmov, vinotočev in vzpodbuda prireditvam, ki dajejo prepoznavnost naši občini. - Ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih spomenikov. PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA - Zdravstvo: odprtje lekarne, terminala za potrditev zdravstvenih kartic, po potrebi povečanju zdravstvene in zobozdravstvene kapacitete. - Izobraževanje in predšolsko vzgojo: zagotovitev ustreznih pogojev osnovnega šolstva, zagotovitev ustreznih zunanjih igralnih površin, obnova osnovne šole v Selih, zagotovitev štipendij nadarjenim dijakom in študentom, dokončanje vrtca pri osnovni šoli Videm. - Socialno varstvo: izgradnjo doma ostarelih, socialne programe občanov, ki so potrebni pomoči. - Požarna varnost: zagotovitev pogojev delovanja gasilskih društev, izobraževanja in nakup požarne opreme, ki zagotavlja požarno varnost občanom in splošnemu premoženju. - Društva: zagotovitev finančnih sredstev in pogojev za nemoteno delovanje. NAŠI KANDIDATI SO I. volilna enota 1. Anton Zemljak 2. Srečko Vrabl 3. Olga Kmetec 4. Bernarda Galun 5. Jakob Kmetec 6. Štefka Sitar II. volilna enota 1. Brane Orlač 2. Janko Baniček 3. Frančiška Bračko 4. Andrej Cafuta 5. Rudi Nahberger III. volilna enota 1. Martin Vidovič 2. Igor Galič 3. Dušica Avguštin 4. Marta Perger 5. Friderik Bračič 6. Slavica Petrovič ZA ČLANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS VIDEM PRI PTUJU KS LESKOVEC KS DOLENA KS SELA KS POBREŽJE KS TRŽEČ KS LANCOVA VAS KS SOVIČE-DRAVCI-VAREJA Bernarda Galun, Jakob Kmetec, Anton Zemljak, Olga Kmetec Rudi Nahberger, Franc Fridauer, Jože Mihelač, Jožef Drevenšek, Miran Feguš, Stanko Topolovec, Nada Cafuta, Janez Belšak, Franc Kozel, Janez Baniček, Antonija Vidovič, Janez Gabrovec Franc Topolovec, Janez Bedrač, Dušica Avguštin, Matjaž Muzek, Marija Belšak Rozika Murko, Anton Peršuh, Igor Galič, Stanko Potočnik Srečko Vrabl Angela Habjanič, Marta Perger, Janez Prevolšek, Ivan Pernek, Friderik Bračič Marijana Mlakar, Janez Zavec, Danilo Soršak, Stanislav Cafuta, Frančišek Gojkošek, Martin Vidovič, Brigita Skuber Jakob Habjanič, Janja Hojnik, Branko Zagoršek, Branko Kostanjevec Pred nami so volitve, od katerih je odvisen tudi razvoj naših krajev, gospodarstva ter delovanje društev in izobraževanj a. Sklenili smo koalicijo z N.Si KRŠČANSKO LJUDSKO STRANKO in SOCIALNIMI DEMOKRATI. Zato Vas vabimo, da pridete na volitve, da bo vodstvo občine tako, kot si žebte. VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 N Sl Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Spoštovane volilke in volilci občine Videm! Občinski odbor N.Si krščansko ljudske stranke je na svojih srečanjih pripravil program razvoja občine Videm v bodoče. V programu razvoja se zavzemamo za enakomeren razvoj infrastrukture na vseh območjih občine Videm. Izhajamo iz stališča, da je potrebno s projekti za investicije kandidirati na dodatna sredstva evropskih in strukturnih skladov, saj je to edini način, da pridobimo dodatna sredstva za investicije, in tako hitreje in več postorimo na področju razvoja občine. Tudi na področju zdravstva, šolstva, socialnega varstva in še na mnogih drugih področjih je možnost sofinanciranja naših projektov. Program razvoja občine Videm je v veliki večini nadaljevanje že začetih investicij ali pa so projekti že pripravljeni za kandidiranje na različne razvojne sklade. Na državni ravni ima stranka N.Si v vladni koaliciji štiri ministre, ki vodijo zelo zahtevna ministrstva; in sicer: dr. Andrej Bajuk — minister za finance, dr. Jure Zupan — minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Lovro Šturm — minister za pravosodje in mag. Janez Drobnič — minister za delo, družino in socialne zadeve. Iz navedenega je razvidno, da je N.Si krščansko ljudska stranka pomemben člen vladne koalicije in s tem bistveno prispeva k hitrejšemu razvoju naše države. V želji po hitrem in skladnem razvoju občine na vseh področjih smo v stranki N.Si ugotovili, da je program SLS stranke enak ali zelo podoben, zato smo se v SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI in NOVI SLOVENIJI krščansko ljudski stranki odločili, da Vam, spoštovane volilke in volilci, predlagamo skupnega kandidata za župana FRIDERIKA BRAČIČA. Dovolite nam, da stranki N.Si in SLS skupaj s predlaganim kandidatom za župana FRIDERIKOM BRAČIČEM nadaljujeta že začeto in načrtovano delo pri razvoju naše občine. Naši kandidati so: ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA I. volilna enota 1. Marjan Selinšek, Pobrežje 64 a 2. Andrej Forstnerič, Pobrežje 132 3. Elizabeta Furek, Dravinjski Vrh lb 4. Milan Šosterič, Videm 25 a 5. Mirko Rihtarič, Dravinjski Vrh 3 g 6. Ivan Šimenko, Pobrežje 75 II. volilna enota 1. Bojan Merc, Soviče 12 2. Jadranka Vindiš, Mala Varnica 4 a 3. Jožica Šmigoc, Soviče 19 a 4. Janez Cafuta, Dravci 6 5. Zvonko Korpič, Dravci 4 III. volilna enota 1. Bogomir Hliš, Lancova vas 90 c 2. Jože Godec, Popovci 3 c 3. Branko Forstnerič, Tržeč 14 a 4. Martina Kardinar, Zg. Pristava 45 5. Janko Železnik, Sela 48 ZA ČLANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS VIDEM Mirko Rihtarič KS POBREŽJE Andrej Forstnerič, Ivan Šimenko, Marjan Vidovič, Janez Sodec, Hedvika Selinšek KS LESKOVEC Jadranka Vindiš KS SOVIČE-DRAVCI-VAREJA Jožica Šmigoc, Janez Cafuta KS LANCOVA VAS Danilo Vaupotič, Bogomir Hliš, Damjana Hliš, Anton Podgoršek, Drago Šeliga, Martina Kardinar KS TRZEC Branko Forstnerič KS DOLENA Sonja Valant-Godec, Dejan Hebar Pred nami so volitve, od katerih je odvisen razvoj naših krajev. Zato Vas vabimo, da pridete na volitve, da bo vodstvo občine takšno, kot si želite. Marjan Selinšek, predsednik N.Si OO Videm SMS - Stranka mladih Slovenije nastopa s programom, ki temelji na kulturi demokracije, medgeneracijskem sodelovanju, vrednotah trajnostnega razvoja, varovanju kulturne in naravne raznolikosti, na politiki miru in sodelovanja, socialni enakosti, strpnosti, pravni varnosti, človekovih pravicah ter kvaliteti življenja za vse. Prav posebno pozornost namenjamo najmlajšim, mladim in družini, njihovemu izobraževanju, zaposlovanju in reševanju stanovanjske problematike. Smo člani Evropskih zelenih, tako da sodelujemo tudi v mednarodnih projektih. Naš pristop k političnemu delovanju je nastavljen prodorno, organizirano in drzno. Mladi in mladi po srcu lahko pokažemo, da hočemo, znamo in zmoremo. imamo Zaupaj se6i KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA I. volilna enota II. volilna enota III. volilna enota Branimir Kolednik Tamara Črnila Ivan Lukačič Maks Kostanjevec Jože Junger Anica Kokol Darko Cafuta Boža Primožič Izidor Hrga Franc Kirbiš ml. Darko Jerenec Andreja Horvat Andreja Murko Milan Zajšek Daniel Prelog Pod zaporedno številko 6. Lokalni odbor SMS VIDEM SVETLOBNO ONESNAŽENJE (iz pobude za temno nebo) Pod zaporedno številko 1. irf v r Vidma Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Kaj je svetlobno onesnaženje? Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico, ki nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku. Svetlobno onesnaženje opazimo kot: • žarenje neba v smeri mest, ki ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč; • bleščanje - poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo; • svetenje preko mej zemljišča, moteče je, ko ponoči sveti skozi okna v spalnice. Kaj lahko storimo? • Zunanje svetilke naj bodo postavljene na mestih, kjer je to neobhodno potrebno in s primerno jakostjo. • Zahtevajmo boljšo ulično razsvetljavo. Tako, ki je zasenčena in sveti le navzdol na tla, kjer svetlobo potrebujemo! Nezasenčene ali slabo zasenčene svetilke imajo velike svetlobne izgube (svetijo v nebo), so energetsko potratne in onesnažujejo okolje. • V nočnem času (po 23. uri) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj navzdol. • Občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlom in uporabljena najšibkejša žarnica. V nočnih urah (po 23. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena. • Najučinkovitejša varnostna razsvetljava je tista, ki jo aktivirajo infrardeči senzorji ob gibanju. Senzorji naj bodo usmerjeni tako, da zaznajo gibanja, ki se dovolj približajo objektu. Razsvetljava naj bo manjše moči in v cut-off izvedbi, da njena svetloba ne gre nad vodoravnico. Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja? • Povečana bo prometna varnost, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom v oči, zato ni neprijetnega bleščanja. • Boljši spanec za tiste, ki jih svetloba v sobi moti. • Prihranili bomo pri energiji. • Varovali bomo naravo - predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti, ker jo zamenjajo z Luno ali Soncem (ptice, netopirji, žuželke...). • Ohranili bomo neokrnjen pogled na nočno nebo. Kako zmanjšati svetlobno onesnaženje? Rešitev problema svetlobnega onesnaženja je razmeroma enostavna in poceni: postopno nadomeščanje sedanjih nezasenčenih svetilk s popolnoma zasenčenimi, ki svetijo le navzdol, kjer svetlobo potrebujemo. V obdobju 10-15 let bi tako brez dodatnih stroškov zmanjšali svetlobno onesnaženje na minimalno mero. Zaradi zmanjšanih emisij v nebo pa prihranili tudi znaten del stroškov za porabljeno električno energijo. Vendar ne moremo pričakovati izboljšanja stanja brez večjega angažiranja Ministrstva za okolje in prostor, ki bi moralo podobno kot številna druga področja tudi to regulirati z ustrezno uredbo - končno so se lotili priprave pravilnika. Zaključna misel Spoznali smo, da ima pretiravanje z razsvetljavo številne negativne posledice za človeka in okolje. Zato imejmo pri načrtovanju in postavitvi novih svetilnih teles (interdisciplinarni pristop) v mislih negativne učinke naših dejanj na biodiverzijo. Več na spletni strani: www.temnonebo.org Mag. Ivan Božičke, predsednik Zelenih Vidma Lista Socialnih demokratov občine Videm: 1. volilna enota: 1. Renato Bračič 2. volilna enota: 1. Janko Kozel, 2. Mateja Vidovič, 3. Jožef Kozel 3. volilna enota: 1. Maja Ratajc, 2. Vanja Grah, 3. Marinka Kores-Jus VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 VOLITVE 2006 11. KMEČKI PRAZNIK V LESKOVCU USPEL V VSEH POGLEDIH Praznik s pridihom tradicije Najmlajši so na prazniku prikazali pastirske igre. Leskovec v Halozah je bil na predzadnjo avgustovsko nedeljo obsijan s soncem, v TD Klopotec Leskovec v Halozah pa so bili tistega dne presečni, da jim je vendarle uspelo Izpeljati še en — letos že 11. kmečki praznik. Vse se je znova dogajalo pred leskovškim gasilskim domom, kjer so za dobro vzdušje najprej poskrbeli domači kulturniki in učenci tamkajšnje podružnične šole z izvirno igrico, v kateri so prikazali nekatere stare vaške običaje. Pozdravni nagovor je imela najprej predsednica TD Klopotec in KS Leskovec Ida Vindiš Belšak, ki je poudarila pomen ohranjanja kmečkih običajev in nasploh navad haloškega človeka, kar je ena od Prednostnih nalog turističnega društva. Dejala je, da so v društvu zelo ponosni, da jim že dobro desetletje uspeva pripravljati praznik, na katerem imajo vsako leto veliko obiskovalcev, poleg tega pa Poskrbijo še za zabavo in dobro razpoloženje, zato brez šaljivih kmečkih iger na Prazniku sploh ne gre. Belšak Vindiševa je še obljubila, da se bodo člani TD na tej Poti trudili, da bo tradicija praznovanja ostala v Leskovcu, želijo pa si, da bi k temu pritegnili čim več mladih. Dobro sodelovanje z osnovno šolo in nasploh z društvi v kraju pa je vendarle dokaz, da dobro in uspešno delajo. K dobri organizaciji letošnjega praznika je Leskovčanom čestital tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je pohvalil Zavzetost članov in njihov interes pri ohranjanju običajev in navad. Vesel je bil tudi, ker so se v društvu znova odločili, da v širši akciji izberejo najlepše domove v videmski občini in pohvalil trud vseh tistih, ki se v občini trudijo za čim lepšo in vzorno urejenost domačij in nasploh vasi. Župan Bračič in pred. TD Belšak Vidi-ševa pa sta skupaj s predsednico ocenjevalne komisije za najlepše urejene domove Terezijo Meško, koordinatorko svetovalk za dom, družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, podelila priznanja. Prvo mesto za najbolj urejen dom si je prislužil Albin Štrucl iz Tržca, drugo mesto pa sta si delila Alojz Satler iz Pobrežja in družina Koren iz Zg. Leskovca. Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine sta letos prejela Marija in Feliks Krajnc iz Velike Varnice, za najlepšo kmetijo je bila proglašena kmetija družine Korošec iz Strmca pri Leskovcu, v kategoriji najlepše urejen poslovni objekt pa je priznanje prejel podjetnik Zvonko Tušek (podjetje Grelec) iz Tržca. POSEBNA PRIZNANJA TUDI USPEŠNIM VINARJEM Posebna priznanja so tudi letos podelili haloškim vinarjem (skupaj je bilo podeljenih 20 priznanj), ob krasni razstavi spominkov in kulinaričnih dobrot, ki so si jih obiskovalci lahko tudi privoščili, pa je veliko zanimanja požel še drugi del praznika, v katerem so domačini pripravili kmečke igre in ob katerih se je velik del občinstva do solz nasmejal. ZA KONEC PA ŠE BREZPLAČEN SMEH IN OBILICA DOBRE VOLJE Kmečke igre so postregle z nekaj izvirnimi igrami za 18 tekmovalcev v šestih ekipah iz Trdobojcev, Skorišnjaka, Repi-šč, Zg. Leskovca, Male Varnice in KTD Soviče — Dravci. Kaj vse so morali početi, se je že veliko slišalo v javnosti, celo dobro so se morali znajti na razprodaji oblačil, potem nekaj vendarle izbrati in se predstaviti še na modni reviji. Iskali so tudi krompir v kupu sena, pa brcali buče v štorček, osvežitev pa poiskali še v vodi. Skratka, bilo je zabavno, tudi ob voditeljevih komentarjih - igre je letos vodil domačin Tomaž Jagarinec, sicer bolj poznan v vlogi šefa športne šole Ju hu hu. Najboljši so na koncu bili posebej nagrajeni, vsi pa so že dobili povabilo na prihodnji 12. kmečki praznik v Leskovec. Posebne pozornosti je bila deležna kulinarična razstava. Najlepše urejen dom imajo Štruclovi v Tržcu. S svojimi spominki se je predstavila domačinka Lenka Krajnc. Priznanje za ohranjanje kulturne in arhitekturne dediščine sta prejela Marija in Feliks Krajnc iz Velike Varnice. Najbolj urejeno kmetijo imajo letos Koroščevi v Strmcu pri Leskovcu. V VELIKI VARNICI ODPRLI RAZŠIRJEN IN PRENOVLJEN MUZEJ Na ogled okrog 200 najrazličnejših kmečkih orodij Desetletnico Etnografskega društva Haloze so v zaselku Dolgo v Veliki Varnici pri etnografskem muzeju obeležili v nedeljo, 20. avgusta, jubilej pa združili z odprtjem prenovljenega in dograjenega etnografskega nnizeja. Blagoslov razširjenega muzeja je opravil domači leskovški župnik Edi Vajda, v kulturnem programu pa so zapele ljudske pevke iz Varnice, mešani pevski zbor iz Leskovca, pravo presenečenje pa je pripravila folklorna skupina iz Italije, ki je bila prav v tistih dneh na gostovanju Pri FS Rožmarin Dolena. Predsednik ED Haloze in tudi pobudnik Za njegovo ustanovitev, sicer pa videmski župan Friderik Bračič, je na slovesno- sti natančno opisal dogajanje v društvu vse od njegove ustanovitve, posebej pa etnografski muzej, ki je društvu in nasploh občini v velik ponos. Dejal je, da je z dodatnimi 60 kvadratnimi metri muzej kot razstavni prostor sedaj velik okrog 150 kvadratnih metrov. Sredstva za muzej je občina, ki je tudi lastnik objekta, uspešno pridobila preko kandidature na razpisu Interreg, poleg širitve in obnove objekta pa so se lotili še restavriranja nekaterih prej deponiranih eksponatov - starih kmečkih orodij, nekatera med njimi so zavidanja vredne starosti, kot denimo mlin za sadje, ki šteje okrog 200 let, pravi Bračič. Ponosen pa je tudi, ker so letos s pomočjo strokovnjakov uspeli urediti arhiv dokumentacije, želijo pa si Občina Videm Eiiftogrofsik® eSpuštv® Haloz® iz Velike Vernice GCuliuraet d@d(š2iw f 1 Sedemdesetletniki, nekdanji videmski sošolci pred šolo v družbi z ravnateljico OŠ Videm Marijo Smigoc. Obiskali so tudi občinsko hišo, kjer jih je sprejel župan Friderik Bračič in jih povabil tudi v svojo pisarno in kasneje še v veliko sejno dvorano. Organizatorici srečanja nekdanjih sošolcev sta znova bili Olga Lukman (Mlakar) in Ivanka Šel (Kozel), sicer po sorodstveni veji sestrični, ki pa sta imeli s pripravo srečanja spet veliko dela. Najprej sta razposlali 80 vabil, nato pa čakali na prijave in na veliko presenečenje vseh se je na druženju zbralo kar 40 nekdanjih sošolcev. Gospa Olga je bila še posebej presenečena, saj si je dobrega obiska tudi želela, še bolj pa, kjer se je vsem, tudi tistim od daleč, znova ponudila priložnost za Prijeten klepet in obujanje spominov, skozi katere so se za en dan spet vrnili v najlepša leta svojega otroštva. Med sošolci pa je bila tudi Anica Čeme- Veselo je bilo še v županovi kleti, kjer sta se županu in gospe Olgi Lukman pridružila še zakonca, ki že dolgo let živita v Avstraliji (na levi). Brez nagovora ni šlo tudi pri županu Frideriku Bračiču, ki je nekdanje videmske učence, mnogi še danes živijo v občini Videm, najprej popeljal po občinski hiši, nato pa še na kozarček v občinsko klet. Ob obisku pa je vsem skupaj zaželel še mnogo prijetnih srečanj, druženj in predvsem zdravja. In potem so se iz občinske hiše preselili le čez cesto, v gostilno Pri treh lipah, kjer je bil veseli del druženja s harmonikarjem Francem, oglasili pa so se tudi ljudski pevci FD Rožmarin Dolena in skupina iz Podlehnika, ki ohranja šege in navade haloškega človeka. TM ljič, rojena Flajs, nekdaj doma iz Varej, ki pa že dolgo živi z možem Franjom v Melbournu v Avstraliji. Za oba je bilo to srečanje nekaj enkratnega, spomine pa sta vzela s seboj v Avstralijo in upata, da se bo čez nekaj let spet ponudila priložnost, da obiščete rodno Slovenijo. Olga Lukman pa je svoje sošolce spomnila, da je v življenju zmeraj tako, da se vedno znova vračamo tja, do koder smo odšli in da je prav gotovo najlepša vrnitev domov, v svoj rojstni kraj. Bila je vesela, da so se znova srečali, dočakali že 70 let življenja in se spomnili treh pokojnih sošolcev. Vsem je zaželela zdravja z željo, da se kmalu spet snidejo. BISERNA POROKA ZAKONCEV SLUGA IZ POBREŽJA Namesto v poročno dvorano na slavje v bolnišnico Pri Slugovih v Pobrežju prav gotovo ne bodo pozabili letošnjega 26. avgusta, ko je bilo pri hiši vse pripravljeno za veliko poročno slavje — biserno poroko očeta Franca in vname Marije. A v trenutku se je vse obrnilo na glavo; mama je padla in s* zlomila kolk, namesto na poroko Pa je morala v ptujsko bolnišnico. Zato so obred biserne poroke izpeljali kar v bolniški sobi, kjer se je Zbrala cela žlahta in še več. Poročni obred 60. obletnice poroke zakoncev Sluga je tudi to pot vodil videmski župan Friderik Bračič, ki jima je ob tej priložnosti tudi izročil posebno spominsko priznanje občine, za cerkveni obred biserne poroke pa je poskrbel Pater Christijan iz fare sv. Vida. Poročni priči sta bili hčerki Dragica Sluga in Ivanka Fras, za posebno presenečenje na Poroki pa so poskrbeli tudi ostali otroci, Biserno poroko sta praznovala kar v bolnišnici ... S slavljencema so se veselega dogodka veselili njuni domači in gostje, ki so jima pripravili krasno presenečenje. vnuki in že pravniki, ki so očeta in mamo na malo nenavaden poročni dan uspeli spraviti v dobro voljo. Poročno slavje se je nato v družini nadaljevalo, a brez mame je bilo bolj žalostno, zato so nekaj dni potem še kako čakali, da se je vrnila domov, kjer te dni že okreva. VESELJE, KER STA 13-KRAT DEDEK IN BABICA IN ŽE 12-KRAT PRADEDEK IN PRABABICA Sicer pa sta zakonca Sluga v Pobrežju, kamor sta se po poroki preselila, še danes zelo spoštovana in cenjena krajana. Ženin Franc se je rodil 1. januarja 1923 v Sp. Velovleku, nevesta Marija, rojena Kramberger, pa 5. februarja 1927 v Mestnem Vrhu. Poročila sta 24. avgusta pred 60. leti na Ptuju. Dom in družino sta si ustvarila v Pobrežju, kjer še danes preživljata jesen življenja, v zakonu pa se jima je rodilo pet otrok. Poleg 13 vnukov pa imata danes že kar 12 pravnukov in prav nanje sta še kako ponosna. Oče je bil pred upokojitvijo zaposlen v ptujskem Agisu, sicer pa je daleč naokrog priznani tesarski in zidarski mojster, mama pa je ostala doma, skrbela za dom in otroke. Skupaj sta preživela 60 srečnih in nepozabnih skupnih let, zato sta se letošnjega slavja tako zelo veselila, z njima pa cela družina, nam je zaupala njuna hčerka Dragica. Ob biserni poroki zakoncema Slu- ga iskrene čestitke in veliko zdravja tudi v imenu uredništva Naš glas. TM Foto: Rado Škrjanec V POBREŽJU SLAVILI. PELI. IGRALI IN PLESALI Veselo praznovanje 10-letnice društva Ustanovni zbor Folklornega društva Pobrežje je 21. januarja 1996 sprejel sklep o ustanovitvi društva z namenom vzpodbujanja folklorne dejavnosti s poudarkom na dejavnosti vasi Pobrežje in občine Videm. V folklornih krogih, torej med folkloristi in širšo skupnostjo, se je društvo Pobrežje iz občine Videm pri Ptuju v zadnjih nekaj letih od svojega nastanka zelo uveljavilo, tako da so poznani tudi drugod in ne samo v domačih krajih. Pohvalijo se lahko, da vabila na raznorazne prireditve kar dežujejo, njihove vrste pa zadnja leta zapolnjuje čedalje več članov. Kot radi povedo, je FD Pobrežje svoj razvoj pravzaprav nadgradilo iz »Pobreških plesačev«, znane skupine iz Pobrežja, ki je že pred mnogimi leti v času pusta s petjem hodila od hiše do hiše ter gospodarju in gospodinji voščila obilno in srečno letino, nato zaplesala in tudi zapela. Zaradi tega je pri Pobrežanih moč zaznati še poseben čut po ohranjanju ljudskega plesa, petja ter drugega ljudskega izročila. NAŠA POSEBNOST JE KOLEDNIKOVANJE Kljub temu da je vas Pobrežje pri Ptuju posejana z mnogimi hišami in razprostrta na velikem območju, so pobreški plesači že nekoč vedno obiskovali prav vse hiše in vsem zaželeli voščilo in zaplesali. Z ustanovitvijo FD Pobrežje se je ta tradicija prenesla na člane, tako da ta običaj ti vsako leto ponovijo. Ker pa je hiš v Pobrežju vsako leto več, se je tudi nji- društva upokojencev Dolena s pesmijo Oja, oja, oj, ti ljubca moja, ljudske pevke TD Klopotec Leskovec s pesmijo Vesela jesen prišla je, ljudski pevci društva upokojencev Turnišče so zapeli Popotnik, pride čez goro, folklorna skupina Rožmarin Dolena se je predstavila s spletom prekmurskih plesov, ljudske pevke FD Lancova vas pa so zapele pesem Ko zjutraj gor vstanem. Vabilu na prireditev ob 10. obletnici - Zaplešite in zapojte z nami - pa so se z veseljem odzvali tudi Veseli Jožeki, ki so ponovno dokazali, da so polni veselja, ki ga preko svojih melodij delijo s poslušalci. Na oder je voditelj Marjan Nahberger, ki je tako kot vedno profesionalno in z veliko mero dobre volje opravil svoje delo, ta večer povabil še ljudske pevke kulturnega društva Sela s pesmijo Mati ter folklorno skupino FD Lancova vas, ki je predstavila splet z naslovom Fašenk se bliža. Za res prekrasen konec prireditve, ki je trajala dobri dve uri, pa so poskrbeli domačini sami. S spletom Krst so ob pomoči krstite-lja opravili lep obred in s petjem ter plesi predstavili slavje, ki je temu veselemu dogodku sledilo. Po podelitvi zahval vsem udeležencem se je slavje nadaljevalo pred vaško dvorano. Slavljenci so namreč poskrbeli, da pijače in jedače po bogatem kulturnem programu ni zmanjkalo. S slavjem pa so nadaljevali še dolgo v noč in se tako v ritmu polk in valčkov vrteli vse do jutra. Čisto na koncu so člani folklornega društva Pobrežje obljubili, da se bodo še naprej trudili in ohranjali kulturno izročilo, da v njihovo veliko družino radi sprejmejo vsakega novega člana ter vsi v en glas zatrdili, da se že zelo veselijo naslednje okrogle obletnice. Miran Drevenšek Foto: arhiv FD Pobreški folkloristi so nastopili tudi na kmečkem prazniku v Leskovcu. hovo kolednikovanje iz dveh podaljšalo v tri oziroma štiri dni. Vsako leto jih je moč v času pusta slišati ob petju pesmi, izrekanju voščila in videti ob plesanju plesov na vsakem dvorišču, še posebej v Pobrežju. Ta običaj, ki ga imenujemo kolednikovanje, društvo skrbno neguje in je edino tovrstno kolednikovanje v času pusta v celotni Sloveniji! Društvo že od svojega nastanka ohranja tradicijo in običaje, ki so se ohranili, prav tako pa člani z raziskovanjem iščejo kulturno dediščino, ki je tik pred pozabo. Že nekaj let po nastanku društva, ki je sprva štelo le tri sekcije, in sicer folklorno skupino, korante in pobreške plesače - kolednike, je svojo prepoznavnost utrdilo s sekcijama “obetavnikov” in ljudskih pevk. Obetavniki so tako. na domačih in tujih odrih s humorističnimi skeči ter drugim razvedrilnim programom poskrbeli za veliko nasmejanih in radostnih obrazov, sekcija ljudskih pevk pa je že kmalu po nastanku izdala svojo prvo kaseto s 14 ljudskimi pesmimi. Folkloristi se radi pohvalijo, da jim je v desetih letih uspelo veliko, polni optimizma in načrtov pa že gledajo naprej. OB OBLETNICI IZDALI ZLOŽENKO IN POSNELI DVD Da so zares uspešni, smo se lahko prepričali v petek, 1. septembra, ko so v vaškem domu Pobrežje pripravili zares bogat kulturni program. Kar 135 nastopajočih so ob svojem slavju povabili na pobreški oder, ki je pred kratkim dobil tudi novo podobo. Poleg ljudskega petja in plesa je bilo moč slišati tudi veliko ljudske glasbe, ki so jo iz svojih glasbil izvabljali ljudski godci. Člani društva so ob tej priložnosti izdali tudi zloženko z opisom svojega 1 (Metnega delovanja ter posneli DVD z video in avdio vsebino. Zraven gostiteljev, ki so se s folklorno skupino in ljudskimi pevkami predstavili kar štirikrat, so v goste povabili tudi prijatelje iz Trbovelj - folklorno skupino kulturnega društva Svoboda center Trbovlje, ki je zaplesala gorenjske plese. Ljudske pevke iz domačega društva so zapele uvodno pesem z naslovom Kaj danes nekaj se slavi, ki jo je posebej za to priložnost napisala in uglasbila njihova mentorica Terezija Šimenko. Zapele pa so še pesmi Res ozke so stezice in Pozimi, poleti sem hodil k dekleti. Gostitelji so predstavili spleta Slovo nevesti ali Kranclpint ter Krst. Z zabavo prepletena dogodka, ki so ju pobreški folkloristi postavili na oder, sta nasmejala vse številne goste v napolnjeni dvorani, plesalci pa so zraven pesmi zaplesali še številne štajerske plese vasi Pobrežje ter bližnje in daljnje okolice. DO JUTRA PA V RITMU POLK IN VALČKOV Na prireditvi so nastopili še ljudski pevci DVE USPEŠNI GOSTOVANJI LACOVOVAŠKIH FOLKLORISTOV V AVSTRIJI IN LITVI Najmlajši so nastopili na Lentu Člani FD Lancova vas v začetku junija niso izpustili 2. evropskega folklornega festivala v Pyhru-Priel v sosednji Avstriji, kjer so nastopili v družbi 23 skupiti iz Evrope, pretežno držav EU. V drugi polovici junija, kmalu po državni folklorni reviji v Črnomlju, pa so se podali na enotedensko gostovanje v Litvo, v mesto Jonava, kjer so praznovanje kresne noči prvič združili z mednarodnim folklornim festivalom. Predsednik FD Lancova vas Franci Goj-košek je zadovoljen z obema gostovanjema, še posebej z zadnjim v Litvi, kjer so nastopili v družbi samih izbranih skupin; 4 domačih, tem pa so se pridružili še Poljaki, Nizozemci, Latvijci in seveda Slovenci. Povabilo na ta festival, ki so ga letos proglasili za mednarodnega, so dobili že lani na nastopu v Avstriji in se na povabilo tudi z veseljem odzvali, čeprav Gojkošek pravi, da je bilo zelo naporno tako daleč potovati z avtobusom, tam pa imeti še vrsto nastopov. V Litvo so se vozili okrog 24 ur, gostitelji pa so zanje dobro poskrbeli že ob prihodu, saj so njim in tudi ostalim skupinam pripravili sprejem kar v adrenalinskem parku. Jonava je sicer zelo zanimivo mesto z okrog 34.000 prebivalci, lahko preberemo v priložnostni knjižici, v kateri so gostitelji dobro predstavili tudi vse nastopajoče skupine, sicer pa so Lanco-vovaščani lahko mesto pobližje spoznali tudi skozi mnoge kulturno-zgodovinske znamenitosti, ki pa jih v državi, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze, sploh ne manjka. Le ceste in nasploh infrastruktura je slaba, doda Gojkošek, a to ni bila ovira, da ne bi nastopili v mestu in na številnih prireditvenih odrih, kjer pa so bili še kako presenečeni na izrednim odzivom obiskovalcev. FOLKLORNI TRADICIJI DODALI ŠE DELČEK KULINARIKE Samo na osrednji festivalski prireditvi naj bi organizatorji našteli okrog 20.000 ljudi, kar folklorist ne pozabi kar tako, pravi Gojkošek, ki je skupaj s svojimi na gostovanju po Litvi doživel marsikaj zanimivega. Tako so jih domačini vključili v delavnico, kjer so izdelovali vence iz rož, učili so se plesati druge plese in tudi sami so se preizkusili kot vaditelji. Skratka, gostovanje, na katerem so se predstavili z različnimi folklornimi spleti, Utrinek iz nastopa na gostovanju v Litvi, mestu Jonava, kjer so prvič pripravili mednarodni folklorni festival, združenim s praznovanjem kresne noči. . riSžL Jk V Litvi so nastopili pevci, plesalci in muzikantje iz FD Lancova vas, z njimi pa je bila tudi mentorica Nežka Lubej. uspešnicami zadnjih let, tudi z zadnjim Priprava nafašenk, katerega avtorja sta Janko Jerenko in Nežka Lubej, jim bo ostalo v lepem spominu, še posebej pa zaključek festivala folklore z ogromnim in nepozabnim ognjemetom. Posebnost obeh gostovanj, še posebej tega zadnjega, pa je bila še kulinarična predstavitev skupine skozi svoj kraj in to so Lancovovaščani vzeli zelo zares. S seboj v Litvo so vzeli veliko domačih krušnih in mesnih dobrot ter vina. Po gosto- vanju v Litvi jih čaka malo oddiha, dodaja Gojkošek, kajti potem se bodo nastopi še kar vrstili in nekaj povabil že imajo. Sicer pa je otroška folklorna skupina letos dobila priložnost za predstavitev na festivalu Lent in nastop v Mariboru jim je odlično uspel. Čestitamo! TM Foto: arhiv FD DOLENSKI FOLKLORISTI IN NJIHOVI PRIJATELJI NASTOPILI NA DVEH FESTIVALIH V ITALIJI Italijani poleti že vrnili obisk V drugi polovici julija so člani FS Rožmarin Dolena nastopili na kar dveh večjih mednarodnih folklornih festivalih precej na jugu Italije in tam doživeli veliko zanimivega in nepozabnega. A potem so kmalu, že v drugi polovici avgusta prijatelji folkloristi Dolenčanom vrnili obisk in pri nas pripravili kar nekaj odmevnih nastopov, med njimi tudi nastop na Rožmarin festu na Ptujski Gori. Aurunci, starodavno italijansko mestece, našli ga boste približno 160 kilometrov od Rima proti jugu Italije in okrog 50 kilometrov pred Neapljem, ob Tiren-skem morju, je bil prva postaja Rožma-rinovcev. Tja so prispeli po dobrih 17 urah vožnje, kmalu po prihodu pa doživeli prijeten sprejem in pozneje še enega v samostanu, kjer so prebivali vse dni gostovanja, je dejala predsednica FS Nastop italijanske skupine na Ptujski Gori Rožmarin Dolena Slavica Petrovič, ki je bila tudi to pot zraven. Med njenim pripovedovanjem pa tudi izvemo, da je do tega gostovanja prišlo povsem po sreči, saj je Maja Glaser, ki pleše tudi v KUD Študent Maribor, preko svoje prijateljice navezala stike z italijansko skupino in kaj kmalu po prvih pogovorih je prišlo tudi povabilo. V Doleni se mu niso odrekli, čeprav so bile priprave na gostovanje naporne, še posebej težko pa je bilo zagotoviti potrebno število plesalcev in muzikantov, pa še denarnih sredstev povrhu. A Petrovičeva pravi, da se je vse dobro izteklo. Odpotovali so v Italijo in to sredi najhujše vročine, kopanje v morju pa jim je v dneh gostovanja bilo več kot dobrodošlo. ROŽMARINOVCI SLUČAJNO ODKRILI, DA OBISKUJEJO »ZMAJEVA« MESTA Najprej so Rožmarinovci nastopili na XVI. mednarodnem folklornem festivalu v Aurinciju, ta je potekal pod okriljem Cioffa, potem pa še na VIII. folklornem Postavne Italijanke med pripravo na nastop festivalu v Mondragoni. Povsod so jih lepo sprejeli, je dejala Petrovičeva, tako kot ostale nastopajoče, sicer povsem profesionalne folklorne skupine za nas iz bolj eksotičnih koncev sveta Kenije, Venezuele in Indonezije. Povsem navdušeni pa so bil nad gostoljubnostjo organizatorjev obeh festivalov in neverjetnim odzivom publike, ki je z velikim zanimanjem spremljala nastope folkloristov. Zanimivost je tudi ta, da so se na enem od festivalov Rožmarinovci predstavili s plesi in običaji Bele krajine in Prekmurja in posebej za to priložnost obleki tudi nošo, v Italiji pa so predstavili še štajerske plese in to skozi igro, običaje in navade naših krajev. Gostovanje v Italiji je dober vtis naredilo tudi na Majo Glaser, še posebej zanimivo pa se ji zdi, ker so že drugo leto zapored obiskali mesto, ki ima zmaja kot svoj zaščitni znak. Posebej lepo pa je bilo konec avgusta letos, ko so se Rožmarinovci nekaj dni družili s prijatelji iz Italije, ki so jim po dobrih dveh mesecih vrnili obisk. Skupaj so nastopili na dobrodelni prireditvi Rožmarin fest na Ptujski Gori, potem pa je bilo nastopov še kar nekaj in povsod so bili sprejeti z navdušenjem. In zdi se, da se bo ta šele začeta prijateljska naveza med folklornima skupinama nadaljevala. TM Foto: Petrovič V OKTOBRU ROŽMARINOVCI ODHAJAJO V MEPIMURJE Po uspešnem Rožmarin festu so se člani FD Rožmarin Dolena odpravili še na gostovanje v Vodnjan, na IV. Mednarodni festival »Leron«, kjer so stkali tudi prijateljske vezi s skupinama iz Makedonije in Medimurja, v oktobru pa se tja odpravljajo že na gostovanje. Nastopov je bilo še kar nekaj, tudi v Pobrežju in Majšperku, na Folkfestu v Termah Ptuj in do konca leta imajo še kar nekaj povabil. Predsednica društva Slavica Petrovič pa pravi, da se želi zahvaliti vsem sponzorjem in donatorjem, ki so jim ves čas pomagali. V folklorno skupino pa vabijo prav vse, ki imajo veselje do plesa in glasbe. Leta niso pomembna. Vaje bodo potekale ob petkih zvečer. TM KONCERT LESKOVŠKIH PEVCEV OB 15. OBLETNICI DELOVANJA Nosilni steber kulture na vasi V Kulturnem društvu Leskovec je tudi to poletje minilo v ustvarjalnem duhu. Najpomembnejši datum na našem službenem koledarju je bil 22. maj, ko je mešani cerkveno-prosvetni zbor Leskovec, ki velja za nosilni steber kulturne dejavnosti v našem kraju, obeleževal 15- obletnico delovanja. Petje ima v Leskovcu dolgo preteklost. Prvi zbori in pevske skupine so se pojavili že v začetku 20. stoletja, kmalu po nastanku Prosvetnega društva Leskovec. Takrat je deloval tudi predhodnik današnjega zbora, cerkveni zbor, ki ga je prizadevno vodil Slavko Grajfoner, sin dolgoletnega leskovškega organista. Ta zbor je bil med drugo svetovno vojno, v času nemške okupacije, zibelka odpora in narodne zavesti, saj so pevci med nemško mašo ponosno prepevali slovenske pesmi. V začetku osemdesetih, natančneje 1982, je začel v Leskovcu delovati moški oktet pod taktirko Srečka Zavca. 1989-leta je začelo spontano nastajati cerkveno zborovsko petje. Pisalo se je leto 1991, ko se je petje razvilo do te mere, da je bila organizacija v cerkveno-prosvetni zbor že samoumevna. Zbor je gonilna sila kulturnega življenja v kraju. Pevce zbora družijo prijateljske vezi, ljubezen do petja in želja po ohranjanju tradicije slovenske narodne, umetne in liturgične pesmi. V letu 2006 se je leskovški zbor številčno okrepil na pobudo mladih, saj je število članov v prejšnjih letih upadlo. Vse od samega začetka zelo prizadevno in strokovno zbor vodi Srečko Zavec, ki je že več kot trideset let zapisan glasbi in ima velike zaslug za to, da je v Leskovcu še Pevci iz Leskovca med nastopom zmeraj moč slišati zborovsko petje. Ob jubileju smo pripravili koncert v farni cerkvi Sv. Andraža, na katerem se je predstavil domači zbor, gostili pa smo tudi moški pevski zbor iz Kop na Koroškem. Številni obiskovalci so bili navdušeni nad programom, ki sta ga pripravila oba zbora, ter nad organizacijo same prireditve. Ob tej priložnosti je kulturno društvo Leskovec izdalo brošuro, v kateri je predstavljena zgodovina zbora, nekdanji ter sedanji člani in fotografije. Formalnemu delu koncerta je sledilo še prijetno druženje z gostujočim zborom ob dobrih jedeh, žlahtni kapljici in veselem prepevanju do zgodnjih jutranjih ur. Leskovčani so ostali gostom v dobrem spominu, saj so jih le-ti že povabili v goste na Kope. Kulturni pozdrav iz Leskovca! Domen Vidovič PEVCI IZ LESKOVCA PREPEVALI TUDI NA TABORU SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V STIČNI Letos je potekal že 38. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, katerega se je prvič udeležil MeCPZ Leskovec. Polni razpoloženja in dobre volje smo se 17. julija v jutranjih urah z avtobusom podali proti Šentvidu. Do cilja so bila naša grla že pošteno ogreta in pripravljena na glasno prepe- vanje v družbi tisočih pevcev iz Slovenije in zamejstva. V slavnostnem mimohodu smo ponosno predstavili naš kraj. V druženju s tisoči pevci smo preživeli nepozabno srečanje. V večernih urah smo se polni zadovoljstva vrnili v naš Leskovec. Zadovoljstvo je bilo nepopisno, zato na tabor prav gotovo še pojdemo. Za pomoč pri organizaciji odhoda na tabor bi se želeli zahvaliti Občini Videm, podjetju MERILO d. o. o. in trgovini Leska iz Leskovca. Člani MeCPZ Leskovec Foto: arhiv društva MCPZ LESKO' E m n ! Ji ...aČBTfea y Pevci iz Leskovca. SKUPINA VESELI JOŽEKI POL LETA PRI KD VIDEM Iščejo Jožico s harmoniko Jože Milošič in njegov sin Jožek, Jože Hrga, Jože Topolovec, Jože Zavec, Jože Godec in Jože Grabrovec sestavljajo skupino harmonikarjev s prav všečnim imenom Veseli Jože-ki. Začeli so pred dobrega pol leta in v tako kratkem času imeli že 16 večjih nastopov, povabila pa kar prihajajo. Jože Hrga pa je bil tisti, ki je dal idejo, potem so se dobili skupaj, vsak s svojim inštrumentom in začeli igrati. Ljudje so jih dobro sprejeli, sami pa povsod tam, kjer nastopajo, poskrbijo, da je veselo in luštno v njihovi družbi. Jože Milošič nam je še zaupal, da igrajo pretežno narodnozabavne viže, harmoniko pa ima vsak sam in njegova, zanimivo, je stara že 100 let, sicer Milošič velikokrat zaigra tudi na ustno harmoniko. V skupini pa si želijo tudi predstavnice nežnejšega spola z imenom Jožica in vse, kar mora znati, je le igranje na harmoniko in veselje do nastopanja. Slišati pa je bilo tudi, da k igranju v skupini nagovarjajo tudi Jožeta M Veseli Jožeki med nastopom v Vidmu. Šmigoca, predsednika KD Videm, a zaen- pa nas kdaj preseneti. krat ostaja le pri tem. Bomo videli, morda Besedilo in foto: TM VABLJENI. DA OBIŠČETE BIBLIOBUS Po počitniškem oddihu je 1. septembra na pot ponovno krenila potujoča zakladnica branja, ki svojim obiskovalcem ponuja izposojo knjig, časopisov, revij, kaset, videokaset, CD-jev in DVD-jev. Izkoristite ponujeno priložnost za izposoj knjig v domačem kraju! Na območju občine Videm se bo knjižnica na kolesih ustavljala po naslednjem urniku: PK VIDEM SRE 8.30-10.00 20. 9. 11. 10. 22. 11. 13. 12. LESKOVEC SRE 10.30-12.00 20. 9. 11. 10. 22. 11. 13. 12. LANCOVA VAS ČET 10-10.30 7. in 28. 9 19. 10. 9. in 30. 11. 21. 12. SELA SRE 12.30-13.30 20. 9. 11. 10. 22. 11. 13. 12. STROKOVNA EKSKURZIJA ZENA IN DEKLET IZ LANCOVE VASI Obiskale Steklarno Rogaško, popoldan kopanje v Termah Olimija Zadnjo avgustovsko soboto so žene in dekleta iz Lancove vasi izkoristile za vsakoletno strokovno ekskurzijo. Letos so se podale kar v bližnjo Rogaško Slatino, popoldan pa so izkoristile za kopanje v Termah Olimija. Udeleženke ekskurzije so se na pot iz Lancove vasi odpravile ob 7. uri zjutraj, prva postojanka pa je bila v Vrtnem centru Rogaška. V paviljonu kaktej, kjer je razstavljena ena izmed najbogatejših evropskih zbirk kaktusov, so imele udeleženke res kaj za videti. V steklenjaku je namreč na ogled veliko število razširjenih vrst kaktusov, zbirka pa je pomembna predvsem zaradi nekaterih redkih vrst. Ogledale smo si lahko kar 1500 vrst najrazličnejših kaktusov, vseh kaktusov in različnih sočnic pa je okrog 5000. Naj kot zanimivost dodam, da šteje najstarejši kaktus preko 60 let, najmanjši ne preseže 1 cm v višino in širino, za obiskovalke pa je bil zagotovo najzanimivejši kaktus »taščin stol«, ki potrebuje kar 40 let, preden prvič zacveti. NAVDUŠIL OGLED PROIZVODNJE V STEKLARNI ROGAŠKA V Steklarni Rogaška smo si pod vodstvom strokovne vodičke ogledale njihovo proizvodnjo stekla. Izvedele smo, da je bila tovarna ustanovljena 1927. leta, danes imajo okrog 1000 zaposlenih, proizvajajo pa kristalno, kristalinsko in barvno steklo. Kar 90 odstotkov vseh izdelkov izvažajo v Ameriko. Pihanje stekla poteka ves dan in vse dni v letu, brušenje pa le v dopoldanskem času. Žene in dekleta so prav gotovo najbolj navdušili steklopihalci, številne pa so obisk izkoristile še za nakup kakšnega »steklenega« spominka v njihovi prodajalni. POPOLDANSKO KOPANJE V TERMAH OLIMIJA Po skupni malici smo se odpeljale še do Celja, kjer je bil krajši postanek v trgovini Emo Celje, saj so žene in dekleta pridne gospodinje, kakšen kos nove posode pa v kuhinji zmeraj prav pride. Pot smo nadaljevale do Term Olimija v Podčetrtku, kjer smo popoldanske ure izkoristile za kopanje in kosilo. Na kopališču je bilo veliko smeha in dobre volje. Na poti domov smo se za kratek čas ustavile še v dolini Winetu, nekatere pa smo skupno druženje nadaljevale še v domačem Žika baru. Tekst in foto: PK V paviljonu kaktej smo si žene in dekleta ogledale čez 5000 kaktusov. Obisk proizvodnje in prodajalne v Steklarni Rogaška je bil vreden ogleda. Še skupni posnetek za društveno kroniko ... PRIJETEN ZAKLJUČEK GLEDALIŠKE SEZONE Z dobro voljo na Gorenjsko Člani KD Franceta Prešerna iz Vidma smo se za uspešen zaključek sezone nagradili z dvodnevnim druženjem po prelepi Gorenjski v začetku julija. Čeprav se nas je zbralo manj, kot smo pričakovali, dobre volje ni manjkalo. Ker zelo radi spoznavamo in občudujemo prelepe kotičke naše domovine, smo se prvi dan s pletno popeljali na blejski otok, kjer smo v cerkvici potegnili za vrv in pozvonili z zvonom želja. Ker je Gorenjska kraj za pohodništvo, smo opravili tudi pohod skozi prijetno hladno Pokljuško sotesko. Zaradi vedno glasnejšega kruljenja naših lačnih želodčkov smo si pred lovsko kočo v ozki dolini med vršaci pripravili prijetno pojedino, nato pa na bližnjem travniku odigrali še nogometno tekmo, saj se je ravno tisti čas končevalo svetovno nogometno prvenstvo. Vendar smo mi bili boljši - vsi smo zmagali! Večer se je prevesil v pozno noč, saj se ob tabornem ognju ter petju ob spremljavi kitare nikomur ni mudilo na ležišča. Pa tudi polhi, ki so živeli na podstrešju doma, so kar malo pregnali našo željo po nočnem druženju z njimi. Utrujenost je vsekakor naredila svoje, zato smo kljub kosmatim prebivalcem s podstrešja hitro zaspali (vsaj največji zaspanci). Zjutraj nas je pričakalo toplo sonce, ki nas je popeljalo na ogled planiške letalnice velikanke, kjer se nas je nekaj najbolj vzdržljivih in pogumnih podalo prav do vrha. Pogled je bil osupljiv. Družno smo priznali: vsa čast mladim letalcem! Sprehodili smo se tudi po blejskem Vintgarju, kjer smo uživali ob prijetnem šumenju kristalno čiste vode. Po poznem kosilu smo pospravili in polni vtisov kre- nili na pot proti domu. Ker je bilo druženje več kot uspešno, smo sklenili, da ga ponovimo spet prihodnje leto, vendar v večjem številu. Zato že sedaj povabilo vsem, ki bi se želeli priključiti v katero izmed sekcij našega društva in ob koncu sezone užiti sadove dela. Mi se res znamo imeti lepo! Tekst in foto: Manja Vinko POGODBA sestava pogodb in pravno svetovanje Miran Knehti s. p. Ali želite: 1. kupiti, prodati ali podariti nepremičnino, dati njo ali njen del v najem, podnajem, zakup, jo podariti z obveznostjo preživljanja ali pa potrebujete kakšno drugo pogodbo in njen vpis v zemljiško knjigo, 2. pridobiti kakršnokoli upravno dovoljenje, pa zato niste imeli nikoli časa ali denarja? Na enem mestu ponujamo: 1. svetovanje, 2. pridobitev dokumentacije in dovoljenj, 3. sestavo listin po enotni, razumni in vnaprej dogovorjeni ceni! Za Vas poslujemo v pisarni: Cvetkov trg 1 (Zlata črta pri kinu) 2250 Ptuj m.tel: 041 604 536 DELOVNI ČAS: PON, SRE, PET od 8.30 do 17.00 TO, ČE od 8.30 do 16.00 POLEPŠAJTE SE V NOVEM FRIZERSKEM SALONU V LANCOVI VASI S pridnim delom in vztrajnostjo do uspeha V Lancovi vasi smo bogatejši za še eno pomembno pridobitev, saj je mlada podjetnica Nataša Gojkošek iz Lancove vasi sredi junija odprla novi frizerski salon - najdete ga v bližini vrtnarstva Požar, ki ga je poimenovala kar »Frizerstvo Nataša«. Prav gotovo je njeno dejanje vredno vseh pohval in priznanj, saj se v današnjem času le malo ljudi odloča za »poslovne poteze« na vasi. Nekaj mesecev po odprtju smo se v novi salon podali tudi mi in na kratko poklepetali z novopečeno podjetnico. Nataša nam je povedala, da jo že od malih nog veseli delo v frizerstvu. Prav zato se je po osnovni šoli vpisala na srednjo frizersko šolo v Mariboru. Nekaj časa je bila tudi zaposlena v svoji stroki, ves čas pa si je želela, da bi delala v lastnem salonu. Svoje cilje je pričela počasi uresničevati, konec lanskega leta pa si je pridobila še naziv »frizerska mojstrica«. V lično in moderno opremljenem salonu vam mlada mojstrica nudi vse ženske in moške frizerske storitve, uredi pa vam tudi pričeske za svečane priložnosti. Torej ob koncu le še povabilo, da obiščete novi frizerski salon, ki je odprt v PON in SR od 12. do 19. ure, TOR in ČET od 7. do 14. ure, PET od 7. do 19. ure in v SOB od 7. do 12. ure. Novopečeni podjetnici Nataši pa vse čestitke in veliko uspehov! Besedilo in foto: PK Mlada mojstrica bo z veseljem poskrbela za vašo pričesko in urejen videz. VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA MIRAN BRUMEC OTROKE SPREMLJAL PO VARNI ŠOLSKI POTI Vse za varnost naših otrok V prvih dneh septembra, ko smo bili na obisku na OŠ Videm, nas je zanimalo tudi, kako je letos, še posebej v prvih šolskih dneh, tam poskrbljeno za varnost šolarjev. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Videm je namreč tudi pred pričetkom letošnjega šolskega leta pripravil poseben načrt. V njem je jasno zarisal, kako morajo biti označene šolske poti, poskrbel, da so pobelili talne označbe pri šolah in nasploh so se v prvih šolskih dneh v šolah o varnosti najmlajših udeležencev v prometu veliko pogovarjali. Pri pogovorih so sodelovali tudi starši otrok. Prvih štirinajst dni smo pri prehodih za pešce pri šoli v Vidmu ter pred podružnicama v Selih in Leskovcu opazili vsak dan policiste, pri delu pa so jim tudi letos na pomoč priskočili člani društev upokojencev, za kar se jim je VPO Miran Brumec posebej zahvalil. Besedilo in foto: TM 14 tretješolcev z razredničarko Biserko Selak je pozorno prisluhnilo policistovim napotkom, kako hoditi po šolski poti in na kaj morajo biti najmlajši udeleženci v prometu najbolj pozorni. Jmm STOPIMO IZ TEME »RED JE VEDNO PAS PRIPET« Spet je pred nami jesenski čas, ko se srečujemo z dnevi, ki so krajši, noči pa daljše, zato vam predstavljamo zloženko z napotki, kako ravnati, ko ste v cestnem prometu udeleženi kot pešci. Pešci v cestnem prometu spadajo med najbolj ogrožene udeležence, k čemur pa v veliki meri s svojim obnašanjem pripomorejo sami, saj cesto prečkajo na neprimernih mestih, za hojo ne uporabljajo pravilne strani ceste, hodijo izven pločnikov, ne uporabljajo svetlih oblačil in odsevnih teles, kot so kresničke, odsevni trakovi ali svetilke. Za večjo osveščenost o varnosti v cestnem prometu skrbi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Člani izvajajo akcije po vsej Sloveniji. Tudi pred naši šoli v Leskovcu in Vidmu smo jih povabili. V sklopu akcije Red je vedno pas pripet so s pomočjo stopka (simulatorja varnega zaviranja), tehtnice (pokazateljice sil, ki delujejo na nas ob različnih hitrostih) ter mini avtomobila predstavili pomembnost dosledne uporabe varnostnega pasu v avtomobilu. Najmlajši so v spomin dobili tudi maskote te akcije, Pasavčke, za namestitev na varnostne pasove. IR POZIV K VLOŽITVI VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2007 Na podlagi 11. člena Statuta občine Videm in v skladu z Zakonom o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00 in 78/03) in 13. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtca (Uradni list RS, št. 44/96, 39/97 - odi. US, 1/98, 84/98, 44/00 - odi. US, 102/00, 111/00, 92/02 in 120/03) lahko starši otrok, ki obiskujejo vrtec, uveljavljajo znižano plačilo vrtca. Za otroke, ki so vključeni v vrtec, se znižano plačilo na novo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Starši oddajo vlogo na obrazcu VRT 1 s priloženimi dokazili do 15. novembra tekočega leta. Starši, ki vloge ne bodo oddali, bodo od 1. 1. 2007 plačevali najvišji (80 %) prispevek za program vrtca, ki ga obiskuje otrok. Vloga mora biti izpolnjena v skladu s priloženimi navodili. Obvezne priloge vloge so: - odločba o odmeri dohodnine za leto 2005 za vlagatelja in partnerja; - v primeru, da je vlagatelj ali partner samostojni podjetnik, odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za leto 2005; - če vlagatelj ali partner ni bil v letu 2005 zaposlen celo leto, je potrebno priložiti potrdilo o zadnjih treh bruto osebnih dohodkih pred oddajo vloge; - starši, ki nimajo skupnega gospodinjstva, morajo priložiti dogovor o preživnini, sklenjen na Centru za socialno delo ali sodišču; - v primeru, da je kateri od staršev bil ali je brez zaposlitve, je potrebno priložiti potrdilo o brezposelnosti; - izjava vlagatelja(-ice), ki uveljavlja znižano plačilo za vrtec o premoženju družine. Vlogo lahko oddate v času uradnih ur (ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 dol5.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 in petek od 8.00 do 12.00) v sprejemni pisarni občine Videm. Vse informacije dobite na občinski upravi občine Videm pri Brigiti Polanec oz. na telefon 761 94 00. Občinska uprava CATV VIDEM VSE VEČ JE VPRAŠANJ Obstaja eno leto delovanja UO CaTV, ki je z velikimi težavami uspel na Videm pripeljati SIP TV in se lotiti razčiščevanja dediščine sistema. Pri tem je bilo uporabljene mnogo energije, saj operater Telemach ni želel najbolje sodelovati, dediščina pa tudi ni dobra, rezultati pa niso temu primerni. S strani občanov se pojavlja vse več vprašanj v zvezi s slabo sliko SIP TV in z možnostmi priklopa na internet, zato ob tej priložnosti posredujemo nekaj osnovnih informacij. Vsa vprašanja predstavljajo velik interes občanov, da se ta medij čim prej uredi. Ker je osnova vsakega CaTV sistema lokalni program, je povsem razumljivo, da si občani želijo ogledati vse, kar se dogaja v občini ali pri sosedih. UO CaTV Videm je dosegel enega od svojih ciljev, tj. začetek lokalnega informativnega TV programa. Tako smo po velikih naporih s posebno tehnologijo začeli z rednim oddajanjem SIP TV. O tem smo poročali v prejšnji številki Našega glasa, nismo pa vedeli, da bo nova tehnična rešitev tako odvisna od stanja tehnike na terenu. Na zadnjem sestanku smo se sestali s SIP TV in ugotovili, da je kvaliteta produkcije do sprejemnika na Vidmu dobra, da pa zaradi slabe mreže in opreme na sistemu kvaliteta z oddaljenostjo od centra pada. Možne rešitve so lahko kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročno smo spremenili kanal, obstaja pa še možnost produkcije prispevkov iz občine Videm z lokacije občine, kar bi izboljšalo kvaliteto, vendar samo za naš lokalni program. Dogoroč-no bo kvaliteta rešljiva s posodobitvijo mreže. Drugo največkrat postavljeno vprašanje je glede interneta, ki še v Vidmu ni možen, ker bi priprava zahtevala večja investicijska vlaganja. Telemach v vlaganja ni pripravljen, dokler ne rešimo zelo zapletene dediščine. Ker se po gradnji sistema in razpadu KS nihče ni organizirano ukvarjal z nadaljnjim razvojem CaTV, je prav, da predstavimo stanje in odprta vprašanja. Pri pregledu pogodb za izgradnjo CaTV med KS in Radin-gom ugotavljamo, da je neskladje med številom priključkov in številom možnih naročnikov. Pri tistem primeru, kjer pa so pogodbe sklenjene, ugotavljamo, da je veliko občanov poravnalo svoje obveznosti, da pa so tudi takšni, ki tega niso storili. Tako je ob obeh predpostavkah nastal primankljaj pri investitorju, ki ga danes ob vseh valorizacijah UP C Telemach ocenjuje na 48.902.010.81 SIT. Kratek zaključek je, da je obremenitev nedo-končno zgrajenega sistema prevelika. UO CaTV zato zahteva cenitev sistema in prevrednotenje dejanske realizacije, kar bi naj pripeljalo k temu, da zaščitimo tudi vse vložke občanov in ne le vložek investitorja. Prav tako ugotavljamo, da komisija KS ni speljala aktivnosti v zvezi s statusom vodov in zemljišč in ni pridobljeno uporabno dovoljenje. Vmes je prišlo do spremembe zakonodaje, kar je privedlo do tega, da je CaTV dejavnost postala gospodarska dejavnost, to pomeni, da bo potrebno opraviti tudi lastninjene, kar bo možno šele po razjasnitvi situacije z UPC Telemach. Nov zagon in razvoj UPC Telemach pogojuje z razjasnitvijo obveznosti za nazaj. Tako imamo zelo zahtevno stanje, kjer ni lahkih rešitev. Možnih rešitev je več in upam, da bo priložnost, da v naslednjih številkah poročamo o nadaljnjih korakih. Ker brez teh korakov ni večjih investicij in posodobitev, je to prioritetna naloga UO CaTV, žal pa nismo povsem zadovoljni s sodelovanjem UPC Telemach. Vse to je dokaz, da je dediščina stanja obremenjena z mnogimi nedokončanimi nalogami, katere bo potrebno najprej dokončati in šele nato sprejeti ustrezne rešitve. UO CaTV se trudi zaščititi interese občanov, želi si čim hitrejšega razvoja, želimo pa tudi, da so občani o vsem obveščeni, zato najdete informacije o vsem, kar se dogaja, tudi na info. strani. Glede na status odbora, ki mu s svetom poteče mandat, bo le-ta zapustil novemu odboru zbrano dokumentacijo o stanju in predlog možnih rešitev. Ko bodo rešitve usklajene z voljo naročnikov, bo možno s Telemachom urediti ustrezna pogodbena razmerja, kar pa pomeni možen začetek za vsa vlaganja. Od vseh teh nalog pa je odvisen tudi začetek interneta in vseh ostalih posodobitev. Ostaja le želja, da se to zgodi čim prej, vse skupaj pa bo še kako odvisno od novega upravnega odbora CaTV Videm. Mag. Janez MERC BILI SMO NA IZLETU. Z AVTOBUSOM SMO ŠLI V LJUBLJANO. NAMENILI SMO SE, DA BI ŠLI V ŽIVALSKI VRT. IN KO SMO PRIŠLI V ŽIVALSKI VRT, SEM TAM VIDEL PAPAGAJE, SRNO IN RISA. IN KO SMO ŠLI IZ ŽIVALSKEGA VRTA, SMO SE SLIKALI POLEG BIKA. POTEM SMO ŠLI NAZAJ NA AVTOBUS. POTEM SMO SE PELJALI PO LJUBLJANSKI POTI PROTI LJUBLJANI IN IZSTOPILI PRED LJUBLJANSKIM GRADOM. TOMAŽ PETROVIČ, 2. R OŠ SELA BILI SMO NA IZLETU. ŠLI SMO Z AVTOBUSOM V LJUBLJANO. TAM SMO SI OGLEDALI ŽIVALSKI VRT. OGLEDALI SMO SI TUDI KAČE IN LEVA. KO SMO SI OGLEDALI ŽIVALI, SMO ŠLI NA AVTOBUS IN SMO SI OGLEDALI LJUBLJANSKI GRAD. IN TUDI MESTO IZ GRIČA. POTEM SMO ŠLI V TRGOVINO IN SPET NA AVTOBUS. IN POTEM SMO SI PELI. EVELIN LJUBŠA, 2. R OŠ SELA JAZ Ime mi je Domen, pišem se Murko. Moj najljubši pevec je Domen Kumer, najljubša pevka pa Rebeka Dremelj. Moja najljubša barva je zelena. V prostem času rad igram nogomet. Hodim v tretji razred. Moja razredničarka je Alenka Pernat. Rad nosim modre majice. Moj najljubši predmet je matematika. Imam brata Jureta. Rad igram računalnik. Domen Murko, 3. r OŠ Sela TABOR V LESKOVCU Nadarjeni dijaki iz krajev širom Slovenije so med počitnicami 10 dni bivali v šoli Leskovec. Med bivanjem so udeleženci tabora Zoisovih štipendistov proučevali razvojne zmožnosti kraja, raziskovali so velik del Haloz in se preizkušali v novinarskem poklicu. Le kdo se ponoči in podnevi potika po leskovški šoli? Med Leskovčani je marsikdo pametno in modro odgovoril na zastavljeno vprašanje, a le malokdo je vedel pravilen odgovor. Da ne bo pomote: v leskovški šoli si je med 18. in 27. avgustom našlo domovanje 14 tabornikov, prejemnikov Zoisovih štipendij. V naš kraj jih je privabil vodja tabora Stanko Žunec, ki deluje pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega centra Bistra Ptuj. A to ni bil navaden tabor. Mladi so namreč razdeljeni v štiri skupine (radio, tisk, televizija in internet) širšo javnost preko omenjenih medijev sproti obveščali o aktualnih dogodkih v KS Leskovec. Za profesionalen pristop in rokovanje z mediji so skrbeli njihovi mentorji. Mladi taborniki so bili, kot se za prave novinarje spodobi, prisotni na vseh prireditvah v kraju: na nogometni tekmi, kmečkem prazniku in otvoritvi etnografskega muzeja v Veliki Varnici, podali so se na pot po Vinsko-turistični cesti, obiskali so grad Bori ter se seznanili s kamninsko sestavo Haloz. Del vsakdana so bili tudi intervjuji z zanimivimi osebnostmi. V nedeljo, 27. avgusta, so javnosti predstavili zbrano in obdelano gradivo. Za konec je med udeleženci stekla tudi kakšna solza žalosti, kajti potrebno se je bilo posloviti, posloviti od novih prijateljev, s katerimi so preživeli 10 nepoza- bnih, pestrih in tudi poučnih dni. Podobni tabori so koristni za kraj, katerega ime bodo medijski (radijski, časopisni, televizijski in internetni) valovi prenesli ljudem širne Slovenije, ter tabornike, »oborožene« s koristnim znanjem na eni ter spletanjem prijateljskih vezi na drugi strani. IR Poletje mi je prineslo veliko dogodivščin, smešnih pripetljajev in nepozabnih trenutkov. Bil je vročpoleten dan. S prijateljema Andrejčkom in Žanom smo se spomnili, da bi lahko ostale prijatelje pred kopanjem presenetili z vodnimi baloni, Ko smo imeli vse pripravljeno, so se pokazali: Rok, Biba, Pati, Tina, Teja in Tjaša. Začelo se je vsesplošno škropljenje. Polivali smo drug drugega, dokler nismo bili vsi mokri. Po škropljenju smo veselo poskakali v morje, kjer smo se veselo tunkali in pogovarjali, Zvečer so domačini povabili na nogomet naša dekleta, ampak smo se jim pridružili tudi mi fantje. Imeli smo veliko ekip, ker nas je bilo okrog 30. Vedno smo igrali fantje proti puncam. Nogomet se je zavlekel dolgo v noč in končni izid je bil izenačen 10 proti 10, tako da ni nihče zmagal ali bil poražen. Čez nekaj dni smo se kot vedno mirno kopali na naši plaži. S fantom iz sosednjega kampa, ki je bil po narodnosti Nemec, smo navezali stik. Izvedeli smo, da je on tisti bobnar, ki je dan poprej bobnal na zabavi. Cel sosednji kamp si je namreč organiziral zabavo, kije potekala istočasno z našo. Začeli smo si nagajati. Nemec nas je metal v vodo in seveda se mu nismo pustili. Sli smo na desko od srfa in čakali, kaj se bo zgodilo. Naš znanec je s seboj pripeljal še prijatelja in skupaj sta prišla z napihljivim čolnom in nas začela škropiti. Mi smo jima vrnili. Še naprej sta škropila, dokler se nismo zmenili, da bodo trije z deske skočili v čoln in ju prevrnili. Skočili smo in celo posrečilo se nam je, da smo ju prevrnili. Nista ga mogla obrniti, zato sta odšla na njihovo plažo. Na Ribiški noči, to je nekakšno praznovanje, ki se na otoku zgodi enkrat letno, si je Rok kupil plastično pištolo na kroglice. Hotel je videti, kako močna je, zato je ustrelil v balon, ki so jih prodajali na bližnji stojnici. Ustrelil je in balon je počil. Takoj je skril pištolo. Za tem je naša druščina počasi odšla nazaj proti kampu, ker je bila ura že čez polnoč. Te počitn ice so bile zelo zabavne, ker nas je bilo veliko in smo ves čas nekaj počeli. Dobil sem kar nekaj novih prijateljev, zato upam, da bodo naslednje poletne počitnice še boljše, kot so bile letošnje. Dominik Mušič, 8. b Naj se predstavim ... Moje ime je Dominik, pišem se Voglar. Imam sestrico Lucijo, ki je stara pet let. Jaz sem štiri leta starejši in hodim v četrti razred. Rodil sem se na Ptuju, 18. 10. 1997. Moje najljubše revije so Bim bam, Zmajček, Pil in Ciciban. Kraj, kjer živim, se imenuje Leskovec, tu je tudi moja šola. Rad igram nogomet, hodim pa tudi v glasbeno šolo, saj igram trobento. Dominik Voglar, 4. c šola Leskovec Utrinek z letošnjega jesenskega Živ-žava Foto: Manja Vinko Danes sem prišel iz šole ob 4. uri. Odložil sem torbo in se preoblekel. Klemen zjutraj ni pospravil postelje. Zato sem najprej jaz pospravil posteljo. Pomil sem posodo in pospravil dnevno sobo. Ob 5. uri sta prišla mamica in ati. Blaž Lovenjak, 3. c šola Leskovec NOVO ŠOLSKO LETO NA OŠ VIDEM IN NA PODRUŽNICAH LESKOVEC IN SELA OŠ Videm letos obiskuje 313 učencev, 105 jih je vpisanih na podružnici Leskovec in 38 na podružnici Sela. Na vseh treh šolah imajo letos 38 prvošolcev. Vrtec v Vidmu obiskuje 19 malčkov, 17 pa jih imajo vpisanih v vrtcu Leskovec. Zlatkov pokal Včeraj smo imeli športni dan. Šli smo na pokopališče. Nesli so rože in sveče v spomin na nogometaša Zlatka. Potem smo šli na malico. Jedli smo sendvič in pili sok. Šli smo na igrišče in navijali za Leskovec. Prvi so bili Videm, drugi Cvetlin, tretji Leskovec in četrti Žetale. Barbara Fridl, 3. c šola Leskovec HVALA PETRI IN VSEM DOBRIM LJUDEM Za srečo in veselje drugih je potrebno tako malo ... V DPM Videm so veseli, ko jim kdo priskoči na pomoč, ko stori kakšno dobro delo in na tak način pomaga sočloveku v stiski. Tudi v občini Videm živijo taki ljudje, med njimi je tudi Petra, članica našega uredništva, ki je znala prisluhniti že marsikomu in mu pomagati v trenutkih, ko mu je bilo hudo in je še potreboval pomoč nekoga močnejšega. Naj bodo Petra in vsi, ki pomagajo, vzor vsem nam, da si bomo kdaj utrgali kakšno uro, dve, kak dan za ljudi v naši okolici, jim prisluhnili in pomagali, če bo to potrebno. DPM Videm se torej želijo zahvaliti Petri, pa še mnogim drugim v občini, ki pomagajo ljudem v stiski. TM NARAVOSLOVNI TABOR NA POHORJU Ko sem se zjutraj zbudil, sem se oblekel. Nato me je oče odpeljal v šolo in po nas je prišel avtobus. Ko smo prišli na Pohorje, smo šli v sobo številka 206. Najprej smo si jo ogledali, potem smo v omare zložili obleke. Nekaj časa smo bili prosti, nato nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo šli na pohod. Po pohodu smo šli v sobe in spat. Naslednje jutro smo se zunaj razgibali, potem smo šli k zajtrku. Po zajtrku smo igrali nogomet. Po kosilu smo šli na pohod. Dež nas je premočil. Zvečer smo šli na večerjo, po večerji pa smo praznovali konec taborjenja. Naslednje jutro sem vstal, si spakiral in šel na zajtrk. Zunaj smo igrali nogomet. Ko je pripeljal avtobus srno torbe zložili in odšli. Cez nekaj časa smo prispeli v šolo. Nato so prišli pome starši in smo odšli domov. Marko Vek, 4. r OŠ Sela JUDOISTKA LEA MURKO IZ LANCOVE VASI PONOVNO NA STOPNIČKAH »Sreča je bila na moji strani« V estonskem Talinu je drugi vikend v septembru, od 8.—10. septembra, potekalo evropsko mladinsko prvenstvo v judu, katerega seje udeležila tudi nadvse uspešna mlada judoistka Lea Murko, domačinka iz Lancove vasi, ki sicer redno trenira pod vodstvom strokovnega trenerja in selektorja reprezentance prof. Vlada Čuša v Judu klubu Drava Ptuj. Lea je v Talinu ponovno dokazala, daje v odlični formi in v bero svojih priznanj z velikih tekmovanj dodala še odlično bronasto medaljo. Z mlado športnico smo o njenem zadnjem uspehu in nadaljnjih športnih načrtih poklepetali tik pred njenim odhodom na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo letos potekalo v Dominikanski republiki. Glede na tvoje dosedanje uspehe si prav gotovo že pred pričetkom evropskega mladinskega prvenstva v Talinu sodila v krog favoritinj za medalje. S kakšnimi pričakovanji in željami si se odpravila na to tekmovanje? Lea Murko: »Vsi, ki smo odšli na evropsko prvenstvo v Talin, smo tja odpotovali s pričakovanji, eni z večjimi, drugi z manjšimi. Sama sem tja odpotovala z željo, da se vrnem nazaj v domovino predvsem zdrava in seveda z uvrstitvijo, nekje od prvega do petega mesta. Zastavila sem si dokaj visok cilj, vsekakor pa na neki podlagi. Ker sem nastopila na petih evropskih pokalih in sem na štirih osvojila medaljo, so me že na začetku uvrščali med sam vrh na evropskem prvenstvu.« DO POLFINALA BREZ TEŽAV Na tem tekmovanju si dosegla odlično tretje mesto. Kako si prišla do polfinala, je bila pot do bronaste medalje zahtevna? Lea Murko: »Vsekakor ni bilo lahko. Prvo borbo sem imela s Sally Conwayevo iz Velike Britanije, ki pa me je lani na EP v Zagrebu premagala, z njo pa sem letos borbo zelo hitro tudi zaključila na zmagovalni met ippon. V drugi borbi sem se pomerila s Poljakinjo Dario Pogorzelc, tudi njo sem zlahka premagala. Sicer pa je Darija zelo dobra borka, saj sem bila na EP jaz njena edina ovira, kajti na koncu sva bili skupaj na stopničkah - obe sva bili tretji. V tretji borbi sem stala nasproti Ukrajinke Viktorije Denisenkove. Borba Lea na evropskem prvenstvu 2005 je bila zelo zelo napeta, saj sem jaz vodila do zadnjih sekund, ampak mi je verjetno zmanjkalo koncentracije, malo so mi popustile moči, zato sem v zadnjih 20 sekundah izgubila na ippon. Ukrajinka je bila sicer moja favoritinja, ki pa je žal v finalu izgubila. Nato sem imela dve uri pavze, da se pripravim in skoncentriram za borbo za tretje mesto, ko sem se pomerila z Avstrijko Nadine Pichler, s katero pa se že dobro poznava ..., tako mi je bilo malo lažje. Kljub temu pa sem morala pokazati, česa sem zmožna, in na koncu je bila sreča na moji strani.« Z medaljo v žepu si se vrnila domov. Prav gotovo se torej iz Talina vračaš z lepimi vtisi? Lea Murko: »V Estoniji sem se imela lepo, saj so ljudje zelo prijazni in so nas - tujce - zelo lepo sprejeli. Vtisi so vsekakor dobri, kajti imam en velik naziv več, pa še vzorec medalje iz tega evropskega prvenstva. Glede samega tekmovanja pa mislim, da medalja vse pove ...« »ŽELIM Sl SPOZNATI JUDO DRUGIH CELIN« Pa nam za konec povej, kakšni so tvoji nadaljnji načrti v športni smeri? Kmalu namreč odpotuješ na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo letos v Dominikanski republiki. Lea Murko: » V torek, 3. oktobra, bom odpotovala na svetovno prvenstvo. Vsekakor si želim tudi tam lepe uvrstitve, od prvega do devetega mesta. Če realno pogledam, bi bila ta cilj sposobna doseči, ampak v judu se nikoli ne ve, kajti ni vse v znanju. Velik vpliv ima tudi to, kako na dan tekmovanja zjutraj vstaneš ... in seveda žreb. Upam, da bo dober. Želim si spoznati še judo drugih celin!« Lei iskreno čestitamo za doseženo odlično tretje mesto. Ponosni smo, daje uspešna športnica doma prav v naši občini. Želimo pa ji še veliko uspehov na njeni nadaljnji športni karieri. PK maxifc Lea na stopničkah v Talinu 60 LET LD LESKOVEC V HALOZAH Lovska družina Leskovec je leto 2006 obeležila prav posebej slovesno, saj je 2. septembra pri lovskem domu v Varejah pripravila veliko slavje ob svoji 60-letnici. V dolgem obdobju 60 let je lovska družina doživela marsikaj, predstavljamo pa vam le nekatere izsledke razvoja lovske družine po desetletjih. Prvo desetletje 1946-1956 V tem desetletju je prišlo do ustanovitve LD Leskovec, ki je nastala z združitvijo LD Sv. Vida pri Ptuju in LD Leskovec. Številčnost članov se je v tem obdobju spreminjala, saj pisni viri dokazujejo, da je bilo po združitvi obeh družin v enotnem seznamu, v letu 1950, zapisanih 16 članov. V tem desetletju so družino vodili starešine: Alojz Krajnc, Jože Voglar in Janko Marčič. Drugo in tretje desetletje 1956-1976 Lovska družina se je v tem obdobju prilagajala družbenopolitičnim spremembam, člansko se je iz leta v leto krepila ter se predvsem posvečala gospodarjenju z divjadjo. Članstvo je v letu 1968 naraslo na 32 članov, nato pa se je do leta 1976 znižalo na 26 članov. V teh letih so družino vodili naslednji starešine: Janko Marčič, Matevž Kos, Štefan Lipič, Fric Modic, Janez Bedrač in Peter Vrtič. Sestanki in posveti lovcev so se odvijali v posebnih prostorih gostiln, v osnovni šoli Videm in Leskovec ter po potrebi tudi pri posameznih lovcih doma. Lovska družina je pogrešala svoje prostore. Četrto in peto desetletje 1976-1996 To obdobje je bilo za lovsko družino najuspešnejše. V letu 1977 je lovska družina kupila posestvo na “Pohejevem” v izmeri 3,8 ha in dotrajano zgradbo, ki je bila arhitektonsko zelo zanimiva. Zaradi zanimive zunanjosti zgradbe so se takratni lovci odločili, da jo temeljito obnovijo in preuredijo v lovski dom. Nakupa in obnove so se lotili z lastnimi sredstvi in lastnim znanjem. Ker društvenih finančnih sredstev ni bilo dovolj, so vsi člani prispevali brezobrestno posojilo za adaptacijo in izgradnjo doma. Začela so se obsežna dela, vse s prostovoljnim delom, tako da so posamezni člani LD prispevali stotine delovnih ur in tudi precej svojega materiala. Adaptacija je trajala štiri leta. Leta 1980 je bil prvi lovski posvet v obnovljeni dvorani. Tega dogodka se z velikim veseljem spominja takratni starešina, sedanji častni član LD Peter Vrtič, ki je ob nakupu in adaptaciji doma nosil največje breme. Leta 1980 smo začeli z izgradnjo strelišča za streljanje na glinaste golobe, v katerega smo v poznejših letih vgradili sodoben stroj za izmet golobov. V letu 1984 smo v LD razvili svoj lovski prapor in kupili posestvo na Klepčevem v velikosti 5 ha. Te površine smo preuredili v krmno njivo, remizo, del zemljišča je močvirnat in nudi idealne pogoje za izgradnjo račje mlake. Večji del površine uporabljamo za pridelavo koruze, ki jo uporabimo za zimsko krmljenje divjadi. V letu 1988 smo zgradili gospodarsko poslopje pri lovskem domu, v katerem smo uredili hladilnico, klet, sanitarije in manjši prostor za seje upravnega odbora. V letih 1989 in 1995 smo kupili še 70 arov zemljišča pri lovskem domu in na Bušč-ovem gresu, tako da imamo danes v lasti preko 10 ha zemljišč. Lovsko družino so v tem času vodili naslednji starešine: Jože Botolin, Jože Antolič, Peter Vertič in Milan Masten (nekateri tudi dva mandata). Zadnje desetletje 1996-2006 V šesti dekadi obstoja lovske družine smo imeli težišče dela na vzdrževanju objektov, zemljišč in pridelavi koruze za zalaganje krmišč, na izdelavi lovskih naprav (visoke preže in krmišča za malo divjad). V letih po osamosvojitvi RS smo se pričeli privajati na demokracijo, ki je v delo družine vnesla precej sprememb. Dobili smo novo lovsko zakonodajo, nove veterinarsko-sanitarne predpise itd. Novi predpisi so vnesli v lovstvo tudi nekatere nestrpnosti, poslabšali so se odnosi s sosednjimi družinami in še kaj. V tem desetletju smo zgradili novo strelišče za glinaste golobe in novo strelišče za prestrelitev pušk risanic. V zadnjem letu smo ponovno obnovili lovski dom. Vse to je zahtevalo veliko prostovoljnega dela članov lovske družine. Članstvo je v teh letih naraslo na 56 članov, od tega imamo 2 častna člana, Petra Vrtiča in Ivana Vidoviča, ter dva lovska pripravnika. Lovsko družino so v teh letih vodili naslednji starešine: Franc Šmigoc, Bojan Potočnik, Jože Botolin in aktualni starešina Ivo Rajh. SOBIVANJE ČLOVEKA IN DIVJADI Čudovito naravo haloških gričev si delita človek in divjad. Sobivanje človeka in divjadi obstaja že tisočletja. Ostajajo pa tudi problemi kot pri vsakem sobivanju. Naloga ljudi, predvsem pa nas lovcev je, da ohranjamo naravo in s tem življenjski prostor za človeka in divjad. Vzdrževanje ravnovesja med divjadjo in okoljem pa je ena od osnovnih nalog lovstva (gospodarjenje z divjadjo). Lovci posvečamo največjo pozornost populaciji srnjadi, saj bi prevelika številčnost srnjadi pustila posledice predvsem na škodi v mladih vinogradih. Za preprečevanje škode smo odgovorni lastniki kmetijskih površin in lovci. Vsak dober gospodar si svoj pridelek skuša zaščititi. Intenzivne nove nasade (vinograd) je lastnik dolžan zaščititi pred objedanjem srnjadi z odvračalnim škropljenjem in električnim pastirjem. Če pa kljub preventivni zaščiti nastane škoda po divjadi, je le-to lovska družina dolžna povrniti. V našem lovišču zadnja leta opažamo tudi večkratno prisotnost divjega prašiča, s katerim pa lovci ne gospodarimo. V lovišču ni stalno prisoten, je pa občasno prehodna divjad. Pri teh prehodih pa nam povzroča veliko preglavic, saj mu v pozno poletnih dneh in nočeh paše mlada koruza, ječmen in krompir. Divjega prašiča skušamo lovci odvračati od omenjenih poljščin z izdelavo in zalaganjem odvračalnih krmišč. Pri svojem delu smo nekoliko manj uspešni, saj so pota prašiča nepredvidljiva. Vso nastalo škodo po divjadi je LD oškodovanim pridelovalcem vrnila v naravi (pridelek - koruza, krompir ...), kar bomo delali tudi v bodoče. Vse te in še mnoge druge naloge izvajamo lovci LD Leskovec že šestdeset let. Uresničujemo jih na svojem lovskem domu v Varejah. Upamo in želimo, da bomo s skupnimi napori vseh Haložanov ohranili naravno dediščino tudi našim potomcem. Predvsem pa, da se bomo ob pogledu na naravo in divjad zavedali, da s posegi v naravo ne smemo zadovoljiti samo svojih želja in hotenj, ampak da moramo takšno ali še lepšo pustiti tudi naslednjim rodovom. Z željo dobrega in plodnega sobivanja v tej prelepi haloški krajini se vsem Haložanom zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in kličemo - lovski zdravo! Alojz Satler, referent za stike z javnostjo v LD VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 5. leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela oktobra. Informacije in prijave na telefon 051 220 984. Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Obiščite našo internetno stran iviviv.plavanje-dojenckov. Veselje v vodi Foto: arhiv PZS SREČANJE PRI ZVELIČARJEV! KAPELI V VELIKI VARNICI V VIDMU PORUŠILI ENO OD STAREJŠIH HIŠ. NEKDAJ POSLOVNIH PROSTOROV Zahvala Viharjevih Pri kapeli so se zbrali na praznik Marije pomočnice, srečanja tam pa bodo postala tradicionalna. Na tretjo majsko nedeljo je bilo pri Zveličarjem kapeli v Veliki Varnici srečanje ob prazniku Marije pomočnice kristjanov, kateri je kapelica Uidi posvečena. Letošnje srečanje je bilo posebej slovesno, ker sta se ga udeležila tako leskovški kot videmski župnik. Po mašnem slavju pri Zveličarjev! kapeli, ki je bila leta 2004 ob stoletnici postavitve temeljito obnovljena, se je slavje nadaljevalo na bližnji Cafutovi domačiji. V prijetnem vzdušju je padla odločitev, da bo praznovanje ob prazniku Marije pomočnice kristjanov pri Zveličarjev! kapeli v Veliki Varnici odslej tradicionalno. Vabljeni torej prihodnje leto. Na kraju dogodka Verjetno se boste mnogi spomnili večje zgradbe ob glavni cesti v središču Vidma (na desni strani), ki je nekdaj imela pomembno vlogo v kraju in fari. V teh prostorih je bila nekdaj prodajalna kmetijske zadruge, pa trgovina z mešanim blagom, trgovina z obutvijo, celo videmski upokojenci so imeli nekaj časa v uporabi te prostore. Že nekaj let pa zgradba ni več služila namenu, dosegla je pač svojo starost in v družini Vihar so se odločili, da jo porušijo. Dela so stekla po načrtu, na pomoč pa so jim priskočili tudi člani PGD Videm in župan Friderik Bračič. Prav zato se Franc Vihar v imenu svoje družine vsem zahvaljuje za izkazano pomoč pri uspešnem rušenju stare hiše, mi pa dodajamo, da bo prav ta in še nekatere druge starejše videmske zgradbe, ostala v spominu mnogih Videmčanov in okoličanov, ki so se radi oglasili v njej. TM Foto: arhiv občine NA ANINO NEDELJO SELSKI GASILCI KRSTILI NOVO VOZILO IN PRODIŠČE Praznovanje, združeno z 10-letnico GZ Videm Na gasilskem slavju na Selih so pripravili tudi manjši gasilski mimohod. Prijatelji gasilci iz Bednje so vodstvu GZ Videm izročili posebno darilo in se jim zahvalili za dobro meddržavno sodelovanje. Na Selih so praznovanje krajevnega praznika in Anino žegnanjsko nedeljo letos združili še s praznikom PGD Sela, krstom novega orodnega vozila, obeležili pa so tudi 10-letnico GZ Videm in ob tej priložnosti pripravili še srečanje starejših gasilcev. Novi pridobitvi selskih gasilcev je blagoslovil pater Christijan Ballint iz fare sv. Vida, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil župan Friderik Bračič, ki se je vsem gasilcem še posebej zahvalil za njihov trud in požrtvovalno delo na humanitarnem področju. V 57-letni zgodovini PGD Sela je novo kombinirano vozilo MAN GVC 16/24 nasploh ena večjih pridobitev, tudi po finančni plati, ki pa ima precej prednosti pred zastarelo avtocisterno letnik 1973. Ta danes nikakor več ne ustreza zahtevam in kriterijem GZS po opremi za reševanje ljudi in premoženja. Sicer pa so s prvimi resnejšimi pogovori o nakupu novega vozila v videmski občini z županom Friderikom Bračičem in predsednikom GZ Videm mag. Janezom Mercem začeli jeseni 2004, potem se je vse odvijalo precej hitro in že v začetku februarja 2005 je bilo podvozje avtomobila na Selih, nadgradnja pa je stekla kmalu potem. A to še ni bilo vse, kajti novo vozilo je kaj kmalu sprožilo potrebo bo večji garaži, torej je bilo potrebno v doglednem času zgraditi še novo garažo z oro-diščem in vse to je zahtevalo precejšen finančni vložek, je med vrsticami omenil Igor Galič, podpredsednik PGD Sela in predsednik KS Sela, ki je zbranim tudi povedal, da so za nakup novega avtomobila odšteli nekaj več kot 29 milijonov SIT. Gasilsko društvo in KS Sela pa sta v največji meri financirala izgradnjo nove garaže in orodišča ter obnovo stare garaže, veliko pa so pomagali tudi donatorji in z materialom nekateri domačini. »NOVE PRIDOBITVE IMAJO ZA NAS NEPRECENLJIVO VREDNOST« »Vložena sredstva smo praktično podvojili s prostovoljnim delom gasilcev in krajanov, vrednost te naložbe pa ocenjujemo na okrog 10 milijonov tolarjev. S ponosom pa lahko pokažemo nove pridobitve, ki bodo imele za društvo in krajane Sel, Dolene in nasploh občino Videm neprecenljivo vrednost, saj poleg profesionalne osnove za dvig kvalitete zagotavljanja varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami predstavljajo nove profesionalne izzive za člane društva in vse, ki to želijo postati. S pomočjo vseh, ki so nam pomagali do zastavljenih ciljev, pa je nova kvaliteta še bolj žlahtna,« je zaključil Igor Galič. DOSLEJ OPRAVLJENEGA OGROMNO DELA PROSTOVOLJCEV Predsednik GZ Videm mag. Janez Merc pa je na Selih, potem ko je posebej čestital domačim gasilcem za novo pridobitev, vsem ostalim pa za skupni gasilski praznik, med drugim dejal: »Ko smo pred leti v naši mladi gasilski zvezi začeli s praznovanji dneva gasilcev, nismo mogli mimo tega, da gasilci ne bi zaznamovali tistih svojih simbolnih vrednot, ki so nas nekoč bogatile in popestrile naš gasilski vsakdan. Izjemen delež v naših gasilskih organizacijah so prispevali gasilski vete- rani, za kar smo jim posebej hvaležni, sicer pa ob takih dnevih, kot je dan gasilcev, pregledamo opravljene aktivnosti zadnjega obdobja in v naši zvezi ocenjujemo, da smo bili uspešni. Imamo izdelan operativni načrt, plan opremljanja in usposabljanja do leta 2009, zelo uspešno sodelujemo tudi z občinami, s katerimi imamo podpisane akte o izvajanju lokalne gasilske javne službe, uspešni pa smo tudi na tekmovalnem področju. Do konca leta pa nas čaka še veliko dela, čeprav se zavedamo, da je delo, ki ga opravljamo, nikoli končana obveza in zaveza. 10-letnica GZ je mali jubilej glede na leta, in veliki, če dodamo, da je to nadaljevanje 50-letnice organiziranega gasilstva na drugi stopnji, in, če k temu dodamo še rezultate, lahko ugotovimo, da je bilo opravljeno neprecenljivo delo.« Po nagovoru pa je mag. Merc skupaj s tajnikom GZ Videm Alojzom Petrovičem podelil še priznanja in plakete zaslužnim članom nekaterih gasilskih društev, hkrati pa tudi napredovanja v višji čin. Veliko gasilsko slavje pa se je na Selih nadaljevalo po uradnem delu, ko so staro in mlado na ta pravi gasilski veselici zabavali Bratje Gašperič dolgo v noč. Besedilo in foto: TM Predsednik gasilskega društva Stanko Potočnik /e ključe novega avtomobila predal vozniku Primožu Flosu. BOTRI NOVEGA VOZILA PGD SELA Maks in Jelka Čoh, Niko in Marjana Korpar, Stanko in Anka Korpar, družina Ivančič, družina Galič, Ruda in Ivanka Intihar, Štefan in Milena Sitar, Marjan in Rozika Murko, Martin in Terezija Tominc, družina Železnik, Zdravko Jernejšek, gostilna Ivo Rajh, Bojan in Alenka Petrovič. Bo tri novega avtomobila selskih gasilcev, osrednji med njimi je bil Maks Čoh, ko sta se jim pridružila še predsednik in poveljnik PGD Sela, Stanko Potočnik in Anton Mohorko. IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV VIDEM Razgibano poletje, vesel pričetek jeseni Aktivnosti v društvu upokojencev Videm so se nadaljevale tudi v poletnih mesecih. V juniju smo se udeležili vseslovenskega srečanja upokojencev v Mozirju, ki se ga je udeležilo 70 naših članov. Po uradnem delu srečanja smo si ogledali Mozirski gaj in bili smo navdušeni ob ogledu cvetja in ostalega, kar vam ta urejen park nudi. Na poti domov smo se ustavili v Slovenski Bistrici, kjer smo si ogledali Škofijsko vinsko klet in tudi poskusili njihova dobra vina. Po ogledu kleti in degustaciji smo se odpeljali na veseli zaključek dneva v Križečo vas v gostišče Pri dvojčicah, kjer smo imeli večerjo in veselo rajanje pozno v noč. LETOS POLETI KOLESARILI IN HODILI NA IZLETE V juliju smo po planu dela društva ""TEiŽiiBMHHjMg . 1 Videmski upokojenci so se poleti podali tudi na romanje v znano slovensko Marijino romarsko središče Brezje. organizirali drugo letošnje rekreativno kolesarjenje. Zbralo se nas je okrog 35 kolesarjev. Pot nas je vodila iz Vidma preko Tržca, Lancove vasi, Sel, Dolene in Jurovcev. Kolesarjenje smo zaključili z družabnim piknikom v gramozni jami v Tržcu. Pri tem kolesarjenju moram posebej omeniti, da smo bili zelo gostoljubno sprejeti v Lancovi vasi pri Klinčevih, Turkovih in v gostišču Martin v Doleni, kjer so nam lancovske gospodinje pripravile pravo domačo malico. Takšnih sprejemov si seveda še želimo, družinam Klinc, Turk in Flajs pa se iskreno zahva- ljujemo za pogostitev. V začetku avgusta smo organizirali izlet na morje v Izolo, vendar nam ta dan ni bil naklonjen, ker nas je dež spremljal od Ptuja do Izole in nazaj, a smo si kljub dežju s panoramsko vožnjo z avtobusom ogledali slovensko obalo. Po kosilu v hotelu Delfin smo se podali še v hotelske bazene in tam preživeli popoldan v morski vodi, vse do povratka domov. Društvo upokojencev Videm prireja vsako leto tudi romarski izlet in to na »male maše«, to je 8. septembra. Letos smo se odpeljali na Brezje, kjer smo imeli sveto mašo, po maši pa smo se odpeljali na kosilo v prelep ambient gostišča našega znanega slovenskega glasbenika Avsenika v Begunjah. Po obilnem kosilu smo se odpeljali v sotesko Vintgar, kjer smo doživeli še neokrnjeno naravo skalnate soteske. Pot nazaj smo še izkoristili za ogled Bleda, ki pa ima kar zasoljene cene za tisto, kar nudi obiskovalcu. In ker na Bledu nismo nič zapravili, smo se raje ustavili na Trojanah, si nakupili krofov in se veseli in zadovoljni odpeljali domov. POSEBEJ VESELO IN DRUŽABNO NA JESENSKEM REKERATIVNO-ŠPORTNEM SREČANJU V TRŽCU V septembru je bilo društvo upokojencev Videm organizator in nosilec drugega rekreativno-športnega srečanja upokojenskih društev Videm, Leskovec, Podlehnik, Dolena, Sela in Turnišče. Srečanje je bilo v športnem parku v Tržcu. Tekmovalo se je v luščenju koruze, košnji trave, nošenju vode, žaganju drv in vlečenju vrvi. Srečanja se je udeležilo okrog 130 članov upokojenskih društev iz videmske in okoliških občin. Za kulturni program so poskrbeli pevke in pevci DU Turnišče, za dober golaž in pečenko ter dobro kapljico pa člani DU Videm. Za glasbo in ples je skrbel priznani ansambel »Rozinger« iz Leskovca. Med tekmovalci - upokojenci pa je bil tudi župan občine Videm Friderik Bračič, ki se mu za sodelovanje in finančno pomoč pri izvedbi srečanja iskreno zahvaljujemo in mu na bližnjih županskih volitvah želimo obilo uspeha. Rezultati iger pa so bili sledeči: prvo mesto DU Videm, drugo mesto DU Turnišče in tretje mesto DU Leskovec, četrto mesto DU Dolena in peto mesto DU Podlehnik, DU Sela pa letos ni imelo svojih tekmovalcev. Pokale in priložnostna priznanja pa je ekipam razdelil Franc Koderman, predsednik DU Videm in predsednik zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, ki je zbrane v Tržcu tudi posebej nagovoril in jim zaželel prijetnega počutja v videmski občini. Vsem za sodelovanje najlepša hvala in nasvidenje na srečanju drugo leto v Leskovcu. Tekst in foto: Franc Koderman Skupaj zbrani predstavniki društev upokojencev ... USPEŠNO KONČANO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE VIDEM Preverili predvsem usposobljenost gasilcev Pripravljeni gasilci pred tekmovanjem v Podlehniku V nedeljo, 10. septembra, je bilo na športnem igrišču v Podlehniku tekmovanje gasilske zveze Videm, katerega so se udeležila vsa društva iz gasilske zveze Videm. Namen tekmovanja je večplasten, saj predstavlja tako obliko usposabljanja gasilcev kot obliko druženja. Oboje pa je pomembna sestavina, brez katere gasilci ne morejo uspešno opravljati operativnih nalog gasilstva. Iz rezultatov tekmovanja je možno ugotoviti, da so nekatere enote prikazale vrhunske rezultate, druge enote pa so le poskrbele za dodatno aktivnost članstva. Glede na več tekmovalnih kategorij lahko ugotovimo, da so med pionirji zmagali gasilci iz Tržca, drugi so bili gasilci iz Leskovca in tretji gasilci iz Sel. Med mladino so tako v moški kot v ženski kategoriji zmagali gasilci iz PGD Leskovec. V najmnožičnejši kategoriji, ki bi naj predstavljala tudi višek operative, so bili prvi in tretji gasilci iz PGD Žetale, medtem ko so se na drugo mesto uvrstili gasilci iz PGD Sela. V kategoriji B so Zmagali in bili tudi med veterani najboljši gasilci iz PGD Tržeč. Ob vseh prikazanih rezultatih vsekakor ne moremo mimo izrednega truda, ki je potreben v vseh tistih enotah, ki so se na to tekmovanje pripravile. K temu pa lahko dodamo tudi ugotovitev, da je na področju prostovoljnega dela vse več težav. Ker pa gasilsko prostovoljno delo ni samo sebi namen, se te težave ne bodo odražale samo pri gasilcih, ampak predvsem na področju varnosti občanov, kar pa lahko za nekoga, ki je ogrožen, predstavlja tudi življenje. Mag. Janez Merc, predsednik predsedstva Gasilske zveze Videm Foto: Domen Golob PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA Zmaga ni bila pomembna Bila je zares peklensko vroča poletna sobota. Čutilo se je, kako se vročina odbija od tat Na igrišču v Tržcu sta si nasproti stali ekipi, ki se nista kaj prida zmenili za to. Moštvo nogometnega kluba Tržeč proti izbrani vrsti družine Emeršič oz. Hentek. Toda vzdušje je bilo naelektreno le na videz, kajti na nogometni tekmi so se pomerili sami prijatelji, ki so se zbrali na prijetni družabno-športni prireditvi. Na igrišču so oboji pokazali dobršno mero znanja in borbenosti, a je vse dodobra zdelala vročina, ki je bila kriva za suho in žejno grlo. Zato pa je bilo toliko prijetneje na družabnem delu srečanja, ko je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo za vse, vključno z gledalci. Čeprav rezultat tokrat ni bil prvenstvenega pomena, naj povemo, da so z 1 : 0 zmagali Emeršiči. Besedilo in foto: JJ Pogled na nogometno igrišče, kjer so Trževčani gostili »izbrano« vrsto nogometašev družine Emeršič. PLANINSKO DRUŠTVO HALOZE Planinci PD Haloze so bili v letu 2006 zelo aktivni, saj so organizirali kar nekaj izletov, pohodov in tur, ki so bili zelo dobro obiskani. Že v juniju so opravili prijeten pohod na čudovita sedmera triglavska jezera (1683 m), kjer so preživeli dva dni tišine in miru pod Triglavom. V začetku septembra so obiskali Uršljo goro na Koroškem. Na 1698 metrih višine je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, cerkev sv. Uršule. Na poti so vidne vdolbine v skalah, ki so po legendi sled stopinj sv. Uršule, in pa jamice, ki so odtisi njenih kolen. Uresničujejo planinske cilje Kot pravi vodnik PZS, Danilo Milošič, se lahko pohvalijo tudi z vzponom na najvišji vrh Dolomitov v Italiji, v pogorju Sella Piz Boe s 3152 metri višine, ki so se ga udeležili vodniki PD Haloze. Zadnji načrtovani planinski pohod so planinci PD Haloze opravili 23. septembra na Peco oz. Kordeževo glavo. Na 2125 metrov nadmorske višine jih je pričakalo čudovito jesensko vreme, tako da so poležavali in se greli kot martinčki na soncu. Po dolgem počitku je bilo kar težko prepričati udeležence, da je treba iti v dolino. Na koncu so si ogledali še domovanje kralja Matjaža, ki po legen- di spi pod Peco. Polni lepih občutkov in z ubranim petjem so se podali proti domu. S tem zadnjim vzponom pa seveda še ni napočil čas počivanja, saj imajo za manjše skupine pripravljenih še več pohodov v visokogorje in po naših prelepih gričih, če bo le vreme dopuščalo. Za naslednje planinsko leto pa vodniška komisija že pripravlja koledar pohodov in vzponov doma in v tujini. Če si želite tovrstne rekreacije in novih izzivov, vas vabijo, da se jim pridružite na njihovih nepozabnih doživetjih. JJ Pohod na Uršljo goro Konec septembra so bili tudi na Peci in si med potjo ogledali še domovanje kralja Matjaža. V SREDINI SEPTEMBRA POLOŽILI TEMELJNI KAMEN ZA NOV VRTEC V VIDMU - SLOVESNOST ZDRUŽENA Z ODPRTJEM PROSTOROV KD FRANCETA PREŠERNA VIDEM Videm slavil tistega sončnega nedeljskega popoldneva Slovesnosti, kot je bila tista v nedeljo, 17. septembra v Vidmu, so redkost v našem okolju. Občina, šola, KS, kulturno in športno društvo so skupaj pripravili dan praznovanja, združeti s položitvijo temeljnega kamna za vrtec v Vidmu, odprtjem društvenih prostorov KD Videm pod ZD Videm, ki ima poslej nove stanovalce, in nasploh otvoritvijo vseh pridobitev v KS Videm v zadnjem obdobju, katerih skupna vrednost je 450 milijonov SIT, 110 milijonov pa je bilo namenjenih samo za investicije v KS. ga otroka v domače varstvo. Mnogo zaslug za to, da se gradnja v oktobru že pričenja, pa ima tudi direktorica videmske občinske uprave mag. Darinka Ratajc, saj je v projekt, predvsem pa v pogajanja na šolskem ministrstvu vložila veliko časa in napora. Prisluhnili smo tudi nagovoru ravnateljice Marije Šmigoc, ki se vrtca v Vidmu poleg staršev najmlajših zelo veseli sku- paj s svojimi sodelavci, oglasil pa se je tudi poslanec DZ in član odbora za kulturo, šolstvo in šport v DZ Branko Marinič in izrazil zadovoljstvo, da bo tudi v njegovi občini končno prišlo do izgradnje vrtca. Tudi sam se je trudil, da bi šolsko ministrstvo čim prej prisluhnilo potrebi občine po lastnih in večjih prostorih za izvajanje predšolske vzgoje. Izrazil je željo, da bi bilo otrok čim več, zaključil ZAHVALE KS VIDEM Predsednik KS Videm Danilo Skok se je posebej zahvalil Jožetu Šmigocu, županu Frideriku Bračiču in Mariji Černila, podaril pa jim je fotografije Stojana Kerblerja. Druženje so zaključili z ogledom razstave slik Marije Gregorc, umetnice, nekdaj doma iz Tržca, pohodom po kulturni poti Svet na kajžarju, ogledom filma, predstavitvijo PGD Videm in gasilsko taktično vajo, zvečer pa je bila po slovesni otvoritvi razsvetljave na velikem igrišču še nogometna tekma. Začelo se je pred videmsko osnovno šolo, kjer je zbrane naprej nagovoril župan Friderik Bračič, ki je predstavil delo občine v preteklem obdobju, predvsem na poudarku pridobitev v KS Videm, predstavil je tudi glavne načrte Za prihodnost, ob tem pa se dotaknil ene od večjih naložb občine — izgradnje vrtca, kar je bila že dolgoletna želja občine in šole. Občina se je v sodelovanju s šolo Zelo trudila, da bi uresničila to željo in hkrati zadostila potrebo po večjem vrtcu, ki bi bil v sklopu šole. Župan pa je prepričan, da bo to velika pridobitev za predšolsko vzgojo v občini, mnogi starši pa bodo tako imeli priložnost dati svoje- Zbrari ob polaganju temeljnega kamna pri videmski šoli KULTURNO DRUŠTVO France Prešeren VtDliM pri Ptuju r Župan Bračič in pred. KS Videm Danilo Skok sta z nove table KD Videm simbolično snela slovensko zastavo in s tem oznanila, da so prostori videmskih kulturnikov tudi uradno odprti. IFoto: Simona Meznarič, Štajerski tednik) pa z mislijo, da naj se zavedamo svojih slovenskih korenin, kar se mu zdi kot ena od bistvenih vrednot. Temeljni kamen sta nato na drugi lokaciji, za šolsko zgradbo, kjer bo stal vrtec, položila ravnateljica Šmigočeva in župan Bračič, pri tem pa jima je pomagal Antun Daljavec, direktor GP Project ing., d. o. o., s Ptuja, ki bo objekt tudi gradil. Temelje je slovesno blagoslovil novi farni župnik pri sv. Vidu Tarzicij Kolenko. PREŠERNOVCI ODPRLI SVOJA KULTURNA VRATA V DRVARNICO V Vidmu se je slavje nadaljevalo tudi po slovesni položitvi temeljnega kamna za vrtec. Spodaj, pod zdravstvenim domom, so videmski kulturniki peli in igrali, zbrane pa so nagovorili župan Bračič, predsednik KS Videm Danilo Skok in predsednik KD Videm Jože Šmigoc. Slednji se je posebej v imenu društva zahvalil mnogim, ki so jim pomagali pri ureditvi prostora, posebne pisne zahvale zato, da poslej ne bodo več brezdomci, pa je podelil županu Bračiču, občini Videm, KS Videm in gostilni »Pri treh lipah« Dragici Pal. Marija Gregorc, doma iz Tržca, je prva umetnica, ki se s svojimi deli predstavlja v novem videmskem razstavišču, Drvarnici, kot razstavišču pravijo kulturniki. Najmlajši so peli in plesali, s tem pa že naznanili, da se zelo veselijo novega vrtca. Jože Šmigoc pa je med drugim dejal: »Z današnjim dnem se za člane Kulturnega društva Franceta Prešerna odpira nov list v njegovi zgodovini. Prepričan sem, da bo na njem zapisanih veliko uspešnih akcij, saj danes dobivamo nov zalet za kulturno delovanje. Odpiramo namreč svoje nove prostore, v zvezi z njimi pa se ob vsakem srečanju naših članov rojevajo nove zamisli, kaj vse bomo v njih počeli. Pravijo: kdor čaka, ta dočaka. Mi smo čakali res dolgo, pa vendar nismo obupali. Pravzaprav ravno nasprotno: čeprav smo bili kot deseti brat, nebodigatreba, pred desetletjem in pol čez noč vrženi na cesto, nismo tarnali, tožili in obtoževali, pač pa delali, kolikor so nam razmere omogočile. Saj če ima človek ideje, se pravzaprav z veliko volje da marsikaj uresničiti. Tako smo v letih brezdomstva povečali število sekcij, saj so se dotedanjim gledališčnikom, recitatorjem, tamburašem, pevskemu zboru in ljudskim pevcem pridružili instrumentalni trio in mladinski pevski zbor, začrtali smo tudi dve kulturni poti, pripravljali številne samostojne prireditve in nastopili na številnih odrih v bližnji okolici in po vsej državi. Pa vendar - pogrešali smo svoj stalni kotiček, v katerem bi lahko uresničili še kakšen načrt. Brez strehe nad glavo smo ostali pravzaprav zaradi politike. No, saj tudi sedanjo streho dobivamo po zaslugi politike, tako da se na koncu vse uravnoteži. Namreč ob nastanku sedanje občine so se odgovorni politiki odločili podreti nekdanjo kulturno dvorano v Vidmu, na njenem mestu pa so postavili občinsko stavbo, v kateri žal ni bilo prostora za nas. Drugi svoj kotiček smo izgubili, ko so pričeli graditi zdravstveni dom - in tudi v njem za nas dolgo ni bilo prostora. Pa so se menjali ljudje, imeli so drugačne načrte, malce več razumevanja za kulturo - in tako je sedaj iz nekdanjih drvarnic v kleti zdravstvenega doma nastal prostor, ki ga bo poslej imelo v upravljanju naše društvo. In kot boste lahko kmalu videli, se s tem tudi naša kulturna dejavnost še širi, saj bomo danes v svoji drvarnici odpr- li prvo razstavo, kmalu pa vas povabili še na kakšno prireditev, saj kot sem že omenil - zamisli se nam rojevajo vsak dan, mnoge so stare že nekaj let, pa imajo sedaj priložnost, da se udejanjijo. Če le ne bo spet kak lokalni politik želel nazaj drvarnice, da bi v njej uredil kaj sebi všečnega. POSLEJ NE BODO VEČ BREZDOMCI Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem mojstrom, ki so pomagali pri urejanju naši prostorov: električarjem Jožeta Milošiča, vodovodnim in toplovodnim delavcem podjetja Mit Aleša in Jerneja Horvata iz Pobrežja, mojstru za prezračevanje Stanku Vidoviču iz Lancove vasi, pleskarstvu Srečka Vrabla iz Pobrežja in keramičarju Dragu Vugrincu iz Dravinjskega Vrha, ki zaradi našega priganjanja toliko da ni spal v naši drvarnici. Pravzaprav bi se morali zahvaliti še marsikomu. Tako članom društva, ki so pomagali pri urejanju prostorov, pa šoli Videm, ki nam je gostoljubno nudila streho nad glavo, ko smo se potikali po Vidmu, pa še marsikomu drugemu, ki nam je pomagal - če ne materialno, pa vsaj moralno.« TM ZA IZBRANI IN VŠEČNI KULTURNI PROGRAM SO POSKRBELI otroci iz vrtca in OŠ, mešani pevski zbor, tamburaški orkester, pevci vinogradniki in Veseli Jožeki iz KD Franceta Prešerna. Za bogato in odlično pogostitev, ki je vsem še kako teknila, pa občina, KS in KD.