številka 20 / letnik 61 / Ljubljana, 30. maj 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Problemska konferenca o tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji Ministrstva, zbornica in sindikati položaj ocenjujejo zelo različno Stupis je to sredo organiziral problemsko konferenco o reševanju problematike v teks-lln> in usnjarskopredelovalni industriji. Na-ni°je povabil socialne partnerje, še posebej Predstavnike ministrstev in delodajalcev, ki s° se odzvali v kar lepem številu. Razpravo lahko na kratko povzamemo ta- v, Stupis: Za sindikat stavka ni sprejemljiv na-'•ln reševanja problemov, prepričani smo, da ahko razmere spremenimo le z dogovorom. ^Prejeti ukrepi razmer niso spremenili, saj se P0(ljetja zlasti letos spet potapljajo, do kon-Ca '£ta bo delo izgubilo 1000 tekstilcev in Usarjev. Razmere, kot jih v sindikatu občuti-^ kažejo, da optimizem ministrice za gos-P°darstvo, da so v teh dejavnostih že pozitivni endi, ni na mestu. Ministrstvo za delo: Sprejemamo ukrepe za "stoj delovnih mest in tudi za preusposab-Janje zaposlenih. Ukrepi so pravilno narav-, ari'» žal je denarja zanje zelo malo, po reba-ja.nsn proračuna naj bi imeli kakšnih 400 mi-J°nov tolarjev. Ministrstvo bo pomagalo .ratiiti kakšnih 2500 delovnih mest, med nji-1 ^di več mest delovnih invalidov. Problemsko konferenco so vodili (od desne) Mateja Mešl (ministrstvo za gospodarstvo), Tone Rozman (Stopiš), Staša Baloh Plahutnik (ministrstvo za delo) in Viljem Glas (združenje tekstilne industrije). Ministrstvo za gospodarstvo: Poudarjanje, da naša tekstilna in usnjarska industrija odmirata, ne koristi nikomur, še najmanj boljšim podjetjem. Treba je pogledati dobra podjetja, kar dve tretjini podjetij lahko postane mednarodno konkurenčnih. Na teh moramo graditi. Ni res, da se nismo odločili, da bomo imeli tekstilno industrijo še naprej, imeli jo bomo. Gospodarska zbornica Slovenije: Večji del podjetij životari, kar kaže, da prave strategije nimamo. Tudi uspešna podjetja opozarjajo, da bodo, če ne bo sprememb, kmalu v slabem položaju. Pri ceni dela ni več rezerv, so le pri trženju, kreiranju izdelkov. Pasu pri plačah ni higienično več privijati. Programi pomoči ministrstev za gospodarstvo in za delo so v redu, vendar je materialna pomoč premajhna. Za vse predelovalne dejavnosti ima ministrstvo za gospodarstvo petkrat manj denarja kot kmetijsko ministrstvo. Podjetja, ki želijo odpustiti presežne delavce, denarja za njihove odpravnine nimajo, potrebovala bi kar 2,5 milijarde. Več o konferenci na 3. strani Seminar Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Minister Rado Bohinc pričakuje, da bodo sindikati še naprej kooperativni Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je v začetku tega tedna v Radovljici organiziral dvodnevni seminar za sindikalne zaupnike. Več kot 40 udeležencev seje seznanilo z novim zakonom o delovnih razmerjih in nalogah sindikata pri tem, zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in še nekaterimi novimi predpisi. Vse te teme so predstavili Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS, Rado Bohinc, minister za notranje zadeve, in Vlado Dimovski, minister za delo. Minister Bohinc je udeležencem, med drugim povedal: Ni res, daje zakon o razmerjih plač vse dokončno uredil. Če bi bilo vse že urejeno, bi bili sindikati odveč in ne bi bilo več socialnega partnerstva. Metodologija za razvrščanje zaposlenih ne bo enostranska uredba vlade, ampak urejena s kolektivno pogodbo, o kateri se bodo pogajanja kmalu pričela. Pripravljajo se tudi orientacijska delovna mesta, ki bodo tudi urejena s kolektivno pogodbo. Ne nazadnje bodo končne razvrstitve zaposlenih opravljene še s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in nekaterih poklicev. Obe novi splošni kolektivni pogodbi bosta seveda okvir za razvrščanje zaposlenih s kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Če bo zakon o sistemu plač v javnem sektorju razglašen 18. maja (to bo mogoče, če zanj ne bo referenduma), bo do novembra pripravljena kolektivna pogodba, ki bo vsebovala metodologijo. do marca pa tudi kolektivna pogodba z orientacijskimi delovnimi mesti. Priprava in sklenitev obeh kolektivnih pogodb bo zahtevala obsežno in zahtevno strokovno delo, v katero bodo veliko vložili tudi sindikalni strokovnjaki. Ne drži, da bo vlada to naredila brez sindikatov, saj potrebuje njihovo znanje. Tudi dosedaj je osem sindikatov, ki so podpisali dogovor o usklajenosti zakona, veliko prispevevalo k njemu in je zato dober. Novi zakon o razmerjih plač pa se ne bo uveljavil čez noč, ampak v več letih. Veljal bo od I. januarja 2004, njegovi učinki pa se bodo kazali vse do leta 2008. V proračunu za obdobje 2002-2003 ni nič denarja za uveljavitev zakona. Ni mogoče, da bi komu od plače vzeli 30 odstotkov in to dodali drugemu. Ker so tako zahtevali sindikati, se plače nominalno ne bodo znižale nikomur. S sindikati smo se dogovorili, da bo polovica eskalacije uporabljena za nov plačni sistem in nova razmerja. Po zaslugi sindikatov je državni zbor ocenil, daje razmerje med najnižjo in naj višjo plačo 1 : 12 previsoko in ga bomo zato postopno zmanjšali na 1 : 10. Zaradi tega se bodo Minister Rado Bohinc je govoril več kot štiridesetim se-minaristom. nižje plače povečevale hitreje od visokih. Analize, ki sojih pripravila različna ministrstva, kažejo, da so plače v javnem sektorju v primerjavi z državami v OECD za 30 odstotkov višje kot v zasebnem sektorju. Druge analize kažejo, daje previsoka inflacija v naši državi tudi posledica previsoke rasti plač v javnem sektorju. Vendar zaradi tega plač v j avnem sektorj u ne bomo zniževali, le gibanja moramo drugače uravnati. Plače v javnem sektorju se bodo lahko po- večale le ob znižanju števila zaposlenih, ki jih je sedaj precej preveč. Vendar pri tem ne bo odpuščanj, bodo le privatizacije in tudi organiziranost bo morala biti racionalnejša. S sindikati v državni upravi smo se dogovorili, da petodstotno povečanje plač ne bo šlo v kuverte, ampak bo denar namenjen za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Vsakdo bo na svoj račun dobil trikrat toliko, kot bi zneslo povečanje pla' če. Zaposleni, ki jim do upokojitve manjka manj kot deset let, bodo lah' ko ta svoj denar dvignili, vendar bodo morali zanj plačati davke in pP' spevke. Vladaje recept, dogovorjen za d1' žavno upravo, priporočila tudi drugi'11 resorjem. Je tudi zainteresirana, dase sistem dodatnega prostovoljnega p°' kojninskega zavarovanja razširi na čim več Z3' poslenih. V vladi menijo, daje to nujno, sajse pokojnine že znižujejo. Vsako leto, ki ga bom0 pri tem izgubili, bo težko nadomestiti. Če boste želeli moje pismo mnenje, ali lah k0 v javnem zavodu, kjer pol dohodka ustvarjate t"1 trgu, uvedete prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vam bom to podpisal, je na vpfa' šanje odgovoril Bohinc. F. K’ 0 plačah v kulturi Z novim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju bodo prav po zaslugi Sindikata Glosa nedvomno največ pridobili zaposleni v kulturi. V Sindikatu Glosa zato razumemo, da nekateri sindikati, ki so bili pri tem zakonu manj uspešni, skušajo uveljavitev zakona preprečiti. Presenečeni pa ugotavljamo, da za to zbirajo podpise tudi med zaposlenimi v kulturi, kar je skregano z zdravo pametjo, saj bi zaposleni v kulturi s tem podpisali, da nočejo boljših plač in enakopravnega položaja v družbi. Da bi to preprečili in hkrati članstvo bolje informirali, organiziramo v Sindikatu Glosa v tem in prihodnjih tednih pogovore o tem, kakšne bodo plače in kakšna nova delovna razmerja v kulturi. 9 * Posnetek je s pogovora v Štihovi dvorani karjevega doma v Ljubljani, 28. maja, kjer se 0° je pridružil tudi Igor Klinar, direktor Urada Vi"0 Republike Slovenije za sistem plač. ^ ("H TTmrTT" ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinov 'It r V Ki iv H 11'il H'MI 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tom Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloT,-gg d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-55 iDlKAlMlim iilL1 MMiJlilli MM Problemska konferenca o tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji Ministrstva, zbornica in sindikati položaj ocenjujejo zelo različno Problemsko konferenco je predsednik Stu-pisa Tone Rozman začel takole: “V sindi-katu vemo, da stavka ni pravi način reševanja problemov in daje položaj mogoče iziti 'e z dogovorom vseh socialnih partnerjev. V sindikatu nismo zadovoljni s pogoji, v kadrih gospodarijo naše dejavnosti. Od spre-Jejja strategije razvoja tekstilne industrije so tT'inila štiri leta, vendar še ni nobenih sprememb na boljše. Ogorčeni smo, ker ministrica govori, da naše 0P°zarjanje na umiranje tekstilne in usnjarje industrije dejavnostima škoduje. Samo le-!°s je delo že izgubilo kakšnih 800 tekstilnih 'n usnjarskih delavcev. Plače so tako nizke, a 2aposleni z njimi (čeprav ne zadoščajo za (>st oj no preživetje) ohranjajo svoja podjetju- Rozman je omenil tudi problem odprav-m, ki po njegovem mnenju ovira menedžerje, a ne odpustijo še več delavcev. Stupis še naprej zahteva ukrepe za zašči-0 'ndustrije, seveda takšne, da ne bodo ostali e na papirju,” je dejal. ^inistrica Tea Petrin je večkrat omenila P°2itivne premike, mi jih žal ne vidimo. Upam, a notno s konferenco spodbudili premik na D°yše,” je zaključil Rozman. Sekretar združenja tekstilne industrije Jo-e Smole je predstavil statistične podatke o “ Panjih v predelovalni i in še posebej v teks-ni, oblačilni in obutveni industriji. Pouda-, Je' da so bila gibanja v letu 2000 dokaj slaba |. enko odpuščenih delavcev), lani pa neko-' 0 boljša. Omenil je tudi plače, ki so rasle 'uobno kot v dragih predelovalnih dejavnos-’ vendar so od njih v povprečju za 20 do odstotkov manjše. s Uržavnu sekretarka z ministrstva za delo j 'U Baloh Plahutnikjc uvodoma povedala, • ,Se na ministrstvu ukvarjajo z vsakim podlem v težavah posebej. Iz teh pogovorov jjj bo letos izgubilo delo kur veliko teks-Pev in usnjarjev, ki bodo težje zaposljivi. Ust enila je, na ministrstvu sprejemajo rezne ukrepe, za katere pa imajo žal pre-Premalo denarja. Letos bodo po rebalan-je Proračuna razpolagali s 400 milijoni tolar-2vv katerim> bodo pomagali ohraniti kakšnih delovnih mest. o njenem mnenju sestava zaposlenih v teh v nelovalnih dejavnostih ne omogoča izbolj-Ja Poslovnih rezultatov in konkurenčnosti. . a ministrstvu za delo pripravljajo nova raz-Cer ZU P()IT1(te podjetjem. Zaradi razmer na Pjkem bo en program le za to območje. Po | ln!strstvo za delo ima denar le za pomoč n.(r'|ctJern Pri ohranjanju delovnih mest, de-stVijZa Prestrukturiranje pa imajo na ministr-)UjejZa gospodarstvo, s katerim dobro sode- /0rj|'ra Lečnik, predstavnica Elkroja, je opo-U’ ‘J11 delavec prejme le 44 odstotkov svoje Udeleženci konference so z aplavzom nagradili le Sama Hribarja Miliča za njegovo kritiko optimizma predstavnice gospodarskega ministrstva. bruto plače, vse drugo gre državi. Če pri tem ne bo sprememb, bo tekstilna industrija še naprej umirala na obroke. Predstavnica srednje poklicne šole iz Ljubljane Fani Masur je povedala, da bomo v nekaj letih imeli le še tri tekstilne in usnjarske šole, sedem jih je že zaprlo vrata. Za tekstilnega tehnika se več ne izobražuje nihče, tudi predilcev in tkalcev v šolah ni več. “Poklicne šole bodo svoja vrata zaprle, brez dela bodo ostali tudi sposobni učitelji. Industrija pa bo lahko priučevala le žfalirane’ gimnazijce, ki pa nimajo volje do dela,” je menila Masurje-va. Tudi svojih otrok ne bo usmerila v te poklice. Jože Turki iz Mure je opozoril na težaven položaj vsega Pomurja, kjer dela v konfekcijski industriji 40 odstotkov vseh zaposlenih. Zaradi letošnjih odpuščanj in napovedi novih bo ta regija postala oaza, kjer bo vse najslabše. Vprašal je, kaj bodo na ministrstvih naredili za Pomurje. Mateja Mešl, državna sekretarka z ministrstva za gospodarstvo, je večkrat poudarila, da govorjenje o umiranju dejavnosti ne koristi nikomur. Namesto o slabih primerih bi morali govoriti o dobrih in se po njih zgledovati. Omenila je tudi pozitivne trende v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji. Edino za tekstilno in usnjarsko industrijo je država sprejela poseben program, ki predvideva krepitev človeških virov. Usmeritev je vlaganja v razvoj, kadre in trženje, vendar je denarja za te namene žal premalo. Če bi milijardo, s katero za pomoč podjetjem razpolaga njeno ministrstvo, razdelili vsem zaposlenim v ogroženih podjetjih, bi bilo v povprečju le za pol mesečne plače. Zato raje podpirajo ključne projekte in vsa podjetja ob- ravnavajo individualno. Na zadnji razpis za dodelitev pomoči sta se žal prijavili le dve podjetji. Po besedah Mešlove bo tekstilna industrija na Portugalskem, kjer prestrukturiranje ni bilo celovito, prišla v hude težave. Veliko bolje se bo godilo tekstilcem v Belgiji in Franciji, kjer so ubrali prava pota, podobna ubiramo tudi pri nas. Podpredsednik GZS Samo Hribar Milič je povedal, da mu podatki o poslovanju tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije ne vzbujajo optimizma. Podjetja večinoma životarijo. Tudi odnosi pri delitvi ustvarjenega niso pravi (nekateri si jemljejo preveč). Naš menedžment bo za boljše rezultate treba še usposobiti. Rezerve so tudi pri trženju in kreiranju izdelkov, kar je naloga podjetij. Čeprav so programi pomoči ministrstev ustrezni, je zanje premalo denarja. Hribar Milič je bil kritičen tudi do zakonodaje, ki določa visoke odpravnine, za katere v podjetjih nimajo denarja. Vlada je po njegovih besedah kriva za neustrezen tečaj tolarja do evra, ki izvoznikom jemlje kakšnih pet odstotkov zaslužka. Kritičen je bil tudi do gibanj plač v javnem sektorju. Programov, ki bi bili podprti z denarjem in omogočali obstoj tekstilne industrije, naša država nima. Če se to ne bo spremenilo, se bo lahko ohranila le peščica podjetij. Vlada naj bi zato po Hribarjevem mnenju povedala, ali denar, ki ga za to namenja, omogoča realizacijo sprejetih programov. Toliko, kot daje vlada sedaj denarja za prilagajanje tekstilne in us-njaskopredelovalne industrije novim razmeram, vzame tem dejavnostim z davkom na izplačane plače. Viljem Glas, predsednik združenja pri GZS in glavni direktor Lisce, je menil, da tisti, ki izgubljajo zaposlitev, na položaj ne morejo gledati pozitivno. Če vlada ne bo spremenila razmer, bo v nekaj letih pri nas le še 10.000 do 12.000 tekstilcev. Za razpis, na katerega sta se prijavili le dve podjetji, pa je Glas povedal, daje namenjen žmrtvecem’, in da zato nanj ni bilo prijav. Izidor Derganc, direktor IUV Vrhnika, je govoril o selitvi tekstilne in usnjarske industrije iz Evrope (tudi Slovenije) na Daljni vzhod, kjer je delo dve tretjini cenejše kot pri nas. Sekretarka Stupisa Branka Novak je povedala, da se poslanci niso strinjali s predlogom, da bi za reševanje tekstilne industrije sprejeli poseben zakon. Ker zakona ni, bo morala vlada sprejeti kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki pa ne smejo biti le na papirju. Stupis bo na podlagi razprave na konferenci pripravil zaključke in jih posredoval vsem pristojnim. Franček Kavčič Mednarodna sindikalna konferenca Internacionalizacija obratovalnega časa trgovin ob nedeljah Ta torek je bila na Dunaju konferenca z naslovom Dunajski dialog 2002 - solidarnost prek meja. Organiziral jo je Sindikat delavcev trgovine Avstrije, ki je sodeloval tudi na podobni konferenci Sindikata delavcev trgovine Slovenije v začetku aprila v Ljubljani. Na obeh smo predstavniki šestih sosednjih držav obravnavali problematiko obratovalnega času prodajaln. Sindikat delavcev trgovine Slovenije sva na Dunaju zastopala predsednik Franci Lavrač in Sandi Bartol, sekretar. Po celodnevni razpravi smo sprejeli skupno resolucijo in z njo opozorili na pojav liberalizacije obratovalnega časa, predvsem pa na vse večje pritiske multinaci- onalk, da bi bile prodajalne odprte tudi ob nedeljah. Udeleženci smo soglasno zavrnili to politiko, saj postaja v tretjem tisočletju prosti čas ena od večjih dobrin sodobnega človeštva. Zavrnili smo tudi poskuse nekaterih velikih trgovskih verig, ki hočejo v državah kandidatkah za Evropsko unijo uvesti popolno liberalizacijo obratovalnega časa, kar ob znatni podpori vlad dodobra izkoriščajo delodajalci v teh državah. Na konferenci smo se dogovorili, da naj Evropska komisija pri ocenjevanju primernosti kandidatk za vstop v Evropsko unijo ocenjuje tudi razmere na tem področju. Resolucijo z dunajske konference bomo sindikati držav udeleženk poslali vladam, delodajalskim organizacijam in drugim institucijam, ki odločajo ali soodločajo o obratovalnem času trgovin. Sandi Bartol, sekretar "0LA.h^ Resolucija sindikatov delavcev trgovine Avstrije, Češke republike, Hrvaške, Madžarske, Nemčije in Slovenije, sprejeta na konferenci Dunajski dialog 2002 Za pravične delovne pogoje delavcev v trgovini po vsej Evropi (Zavarovati socialne standarde - Okrepiti sodelovanje med sindikati -Ustvariti potrebne zakonske in kolektivnopogodbene ureditve) 1. Sindikati delavcev trgovine iz Avstrije, Češke republike. Hrvaške, Madžarske, Nemčije in Slovenije, udeleženci Dunajskega dialoga 2002, v celoti podpiramo širitev Evropske unije, kije v interesu vse Evrope, in pozdravljamo hitro napredovanje procesa vključevanja novih držav. Obenem poudarjamo, da širitev ne sme koristiti le nekaterim, temveč vsem zaposlenim, tako v članicah Evropske unije kot tudi v državah kandidatkah. 2. Sindikati poudarjamo, da je bila socialna razsežnost v dosedanjem procesu širitve premalo upoštevana. Ugotavljamo tudi, da so vlade držav kandidatk doslej sindikate premalo vključevale v pogajanja. Medtem ko v državah kandidatkah delavcem v trgovini odrekajo pravico do izboljšanja socialnih in delovnopravnih pogojev z opozarjanjem na bližnjo vključitev v EU, v državah članicah skušajo spodkopati norme zaščite delavcev z utemeljitvijo, da se bo po razširitvi konkurenca zaostrila. 3. Skrb sindikatov velja predvsem ohranjanju številnih socialnih pridobitev, ki so izpostavljene vedno večjemu pritisku. Gre zlasti za vprašanja urejenega delovnega časa zaposlenih in obratovalnega časa prodajaln, vprašanja zdravstvenega varstva, zavarovanja zaposlitve in počitka ob koncu tedna in ob praznikih. 4. Zato se naše jasno sporočilo glasi: Širitev ne sme privesti do vzajemnega dampinga na področju delovnih pogojev v dejavnosti trgovine ter do omejevanja pravic zaposlenih. Sindikati se bomo še naprej postavljali po robu družbam, ki delujejo noč in dan. Povzdignili bomo svoj glas, da bi v interesu delavcev v trgovini preprečili tovrstne politične pobude. Na konferenci sodelujoči sindikati bomo pri tem sodelovali in se vzajemno podpirali, tudi prek meja. 5. Zelo pomembneje tudi vseevropsko usklajevanje različnih predpisov o zaposlitvenih pogojih v trgovini. Šindikati bomo pri doseganju tega cilja sodelovali z mednarodnim sindikatom trgovine UNI Evropa Commerce. 6. Udeleženci pozivamo mednarodne koncerne k socialni odgovornosti in zahtevamo spoštovanje zakonov in kulturnih pridobitev o vseh vprašanjih delovnih pogojev. Sindikati odločno obsojamo prakso nekaterih mednarodnih trgovskih koncernov, ki se kaže v: - zahtevah za večjo fleksibilnost zaposlitve trgovskih delavcev, - neplačevanju opravljenih nadur, - veriženju pogodb, sklenjenih za določen čas, - odklanjanju pogajanj o kolektivnih pogodbah s sindikati in odklanjanju socialnega dialoga s sindikati, - odkritem pritisku na aktiviste in člane sindikatov, da izstopijo iz sindikata. 7. Dejavnost trgovine ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zaposlovanja v državah, ki se želijo pridružiti EU. Trajnostne gospodarske rasti ni moč doseči z znižanjem socialnih standardov, temveč le z gospodarsko politiko, katere cilj je krepitev povpraševanja, ki temelji na kupni moči. Zato naj vlade in predstavniki gospodarstva ne iščejo rešitev za gospodarski uspeh v nenadzi' rani liberalizaciji, ampak interese gospodarstva, potrošnikov, zaposlenih in njihovih družin up0' števajo kot enakovredne. Sindikati smo pripraV' Ijeni sodelovati pri iskanju takšnih celostnih re' šitev. 8. Za uveljavljanje pravičnih delovnih pogoj0'' v vseh dejavnostih trgovine je poleg zakonski11 ureditev potrebno tudi: - izpopolnjevati sisteme kolektivnih pogodbs ciljem uveljavitve panožnih dogovorov v tr' govini; - pospešeno usklajevati politike plač s cilj0" ’ da se prepreči damping pri urejanja plačil delovnopravnih pogojev, zlasti delovnega čns ' - vključevati sindikate v oblikovanje social111 in delovnopravnih ureditev s ciljem, da s° najdejo uravnotežene rešitve, ki ustrezajo tu interesom delavcev v trgovini in njihovim dm žinam. • 9. Sindikati bomo podpirali sektorski social", dialog v vseh državah. Pri njem imajo posC" ; pomembno vlogo države, v katerih so pano/ kolektivne pogodbe stalna sestavina pravne ur0 ditve kolektivnih pogodb. 10. Udeleženci konference bodo ob UP |0_ vanju vseh teh zahtev in ciljev aktivno sode vali v procesu širitve EU in se pri uveljavljam interesov delavcev v trgovini vzajemno P°^P rali. V ta namen bomo sindikati nadaljevali C mejno sodelovanje, ki smo ga začeli z D" ^ skim dialogom. Gre namreč za pravično Ufe vino v vsej Evropi! ^ Na Dunaju, 28. junija 2 Maj v Domžalah je bil zelo živahen Območni odbor Stupisa v Domžalah je na drugi letošnji seji obravnaval vrsto vprašanj v zvezi z delom republiškega vodstva, razmejitvijo odgovor-posti za delovanje sindikata, datumom kongresa in mandati funkcionarjev in članov organov republiškega odbora. Razpravljavci so menili, da delo-vanje vodstva republiškega odbora ni dovolj prepoznavno in je preveč mlačno, da premalo naredi Za izboljšanje položaja zaposlenih v panogi. Kri-tično so ocenili tudi usposabljanje v sindikatu in medsebojno sodelovanje. Člani območnega odbora so obravnavali tudi Predlog sindikata Filca za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti. Predstavniki sindikata Rašice - sindikalne podružnice Moravče so se srečali z vodstvom podivja in končno dogovorili o pravici delavcev do Prevoza na delo in z dela. Vodstvo sindikata As Busa z velikim zaupanjem Pričakuje predlog uprave družbe za uskladitev plač 1 veljavnimi predpisi. Rok za predložitev predlo- ga rešitve bo potekel v tem tednu. Če uprava obljubljenih rešitev ne bo posredovala, bo posredovalo vodstvo SKEI. Predstavniki sindikata Farme Ihan so se sestali z direktorjem podjetja. Pogovarjali so se o možnosti povišanja plač glede na določila kolektivne pogodbe, o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, o ureditvi pogojev za sindikalno delovanje. Direktorje obširno predstavil prizadevanja uprave za razvoj družbe, možnosti za povišanje plač delavcem pa ni nakazal. Predsednica sindikata podjetja Univerzale Marta Mlakar nas je obvestila, daje direktorica podala predlog za uvedbo stečaja. Znanja pri sindikalnem delu ni nikoli dovolj. V delovnih okoljih, kjer delujejo sindikalni zaupniki, tudi v podjetju Vele, se dogaja marsikaj, včasih tudi nepravilnosti, na katere je potrebno takoj ustrezno reagirati. Pogosteje to težko, še posebej, če zaupnik ni povsem prepričan, kaj je še prav in kaj je nezakonito. Takšno področje je prav goto- vo razporejanje delavcev na različna delovna mesta. Zato bo potrebno čim prej organizirati sestanek s sindikalnimi zaupniki o razporejanju delavcev. V sindikatu Lipa Radomlje so zadovoljni, ker se jim je končno uspelo z upravo dogovoriti o kriterijih za dodeljevanje solidarnostnih pomoči. Tudi del regresa za letni dopust so delavci že prejeli. Vodstvo sindikata je prejšnji teden organiziralo strokovno ekskurzijo v Pomurje, kjer so si ogledali proizvodnjo v Muralesu in se poveselili ob Muri. Sindikat podjetja Grasto si že več kot leto dni prizadeva za uskladitev splošnih aktov z veljavnimi predpisi. Trenutno čakajo na odgovore uprave na pripombe in predloge sindikata k aktu o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest in pravilniku o delovnih razmeijih. Močno upajo, da bo uprava upoštevala utemeljene sindikalne pripombe in končno uredila pravice delavcev na primerni ravni. Sindikati vrtcev Urša, Trzin, Domžale so uspešno izvedli letne seje sindikatov. Člani so izrazili podporo svojim sindikalnim voditeljem in izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje v sindikalnih aktivnostih. Justi Arnuš SDDO proti amandmaju o plačah županov Odbor za notranjo politiko državnega zbora Se je ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi lotil tudi vprašanja plač občinskih funkcionarjev 1,1 sprejel dogovor, da bi tudi za plače župa-n°v uporabljali enako osnovo, kot velja za Poslance. V ta namen je bil oblikovan amandma za spremembo 13. člena (prvi odstavek '00. b člena) zakona o lokalni samoupravi. Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije nasprotuje spre-Jetnu takšnega amandmaja. Zaradi sprejetja zakona o razmerjih plač v javnem sektorju pomeni takšen amandma parcialno urejanje osnov za obračun p}ač, plačil in dodatkov za občinske funkcionarje, kar bo povzročilo dodatno nezadovoljstvo tako med delavci občinske uprave ln širše v državni upravi ter v javnem sek-t0rju. Takšen pristop k plačnemu sistemu vUaša v javni sektor dodatne konflikte, saj n' možno po eni strani pripravljati rebalans Proračuna in varčevati pri plačah delavcev v državni upravi (čeprav imajo vsi delavci v občinski upravi odločbe in tudi dodatek s I ■ majem letos, kar pa jim hoče vzeti vlad-na uredba o dodatkih, objavljena v Uradom listu RS št. 37/2002), hkrati pa plače drikcionarjev v občinah povečati. Nesorazmerja med plačami delavcev upravnih or-Sanov občin v primerjavi z občinskimi funk-mnarji so se povečala, še bolj pa med plačami v upravah občin in plačami v javnih jdvodih, javnih podjetjih, javnih skladih. Za-.o .le potrebno na podlagi analiz, podatkov Poenotenih sistemskih okvirov začeti Pravljati ta nesorazmerja, vendar pa ne in ia^en nadim kot je bil predlagan za se-J državnega zbora. Drago Ščernjavič, sekretar Grde igre s hrastniškimi steklarskimi invalidi V začetku letošnjega leta je Steklarna Hrastnik razširila dejavnost družbe Glascom d. o. o. tudi z dejavnostmi invalidskih podjetij. V to družbo je bilo prerazporejenih 72 delavcev, od katerih je 36 invalidov s priznano kategorijo invalidnosti. V postopkih prerazporeditve je generalni direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binder tako sindikatu kot svetu delavcev in ne nazadnje tudi vsem prerazporejenim zagotavljal, da bo velika večina delavcev tudi po prerazporeditvi opravljala dela na svojih dotedanjih delovnih mestih. Dodal pa je, da bo poslovanje cenejše, k čemur naj bi pripomogla pridobitev statusa invalidskega podjetja. Na zboru delavcev Glascoma 27. maja je bilo enotno ugotovljeno, da od obljubljenega ni bilo realizirano praktično nič. Ker podjetje mesečno ustvarja izgubo v višini pet milijonov tolarjev, je v izredno težkem položaju. Zaradi tega zaposleni še niso dobili plač za april. Sindikat družbe je že od marca dalje zahteval informacije v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v družbi, vendar pravega sogovornika ni imel. Na vztrajanje sindikata je prišlo do prvega sestanka z vod- stvom družbe in generalnim direktoijem Steklarne Hrastnik Binderjem šele 20. maja. Na njem so sindikalisti doživeli pravi šok, saj so zvedeli, da glede na rezultate poslovanja pripravljajo vse potrebno za uvedbo postopka prisilne poravnave ali morebitnega stečaja družbe. O tem naj bi dokončno odločili v naslednjih dneh. Sindikat družbe je na podlagi teh informacij zahteval sklic zbora delavcev, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki Sindikata KNG Slovenije. Ker dane obljube niso bile realizirane, se pojavlja sum, da gre za programiran stečaj družbe, s katerim se želijo znebili večine invalidov - delavcev, ki so svoje zdravje pustili prav v Steklarni Hrastnik. Gre za prvi tako očiten primer diskriminacije invalidov v Zasavju, pa verjetno tudi v celotni panogi predelave nekovinskih rudnin Slovenije. Razplet pričakujejo zaposleni v naslednjih dneh, bojijo pa se najhujšega. O nadaljnjih dogodkih bomo javnost sproti seznanjali. Tjaša Logar, sekretarka OO Sindikata KNG Zasavje Delegacija RWE (nemškega energetskega koncema) je prejšnji teden obiskala tudi sedež Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE). Pogovarjali so se s Francem Dolarjem, Ervinom Kosom, Valterjem Vodopivcem in Juretom Žvanom. Gostje so povedali, da so zainteresirani za nakup lastniških deležev v naših elektrodistribu-cijskih podjetjih. Predstavili so tudi svoje veliko podjetje, ki ima skupaj 160.000 zaposlenih. Predstavniki SDE so gostom predstavili svoja pričakovanja v zvezi s položajem in pravicami zaposlenih. Pogovor s sekretarjem krajevne pisarne ZSSS v Ljutomeru Markom Miličem Raven standarda iz konca osemdesetih let še ni dosežena »Tako kot v Pomurju v celoti so tudi na območju Ljutomera gospodarske razmere žal še vedno zelo slabe,« pravi sekretar v območni organizaciji ZSSS v Pomurju in sekretar ljutomerske krajevne pisarne ZSSS Marko Milič. »Pred leti je bilo v Ljutomeru sicer od 1500 do 1600 brezposelnih delavcev, zdaj pa jih je še okoli 1350. Vendar pa to še ne pomeni, da so se razmere v gospodarstvu izboljšale. Za takšno območje, kot je ljutomersko, je tudi 1350 registrirano brezposelnih oseb še vedno zelo visoka številka.« Krizo so najprej občutili v dislociranih obratih Po Miličevih besedah je bilo ljutomersko gospodarstvo v osemdesetih letih v ekspanziji. V Tehnostroju, MTT-ju, Ljutomerčanu, Imgradu, Muralesu, Mizarstvu, Muri ter številnih drugih podjetjih in obratih so takrat potrebovali več delavcev, kot jih je bilo na razpolago. »V Tehnostroju je bilo na začetku devetdesetih let zaposlenih blizu 600 delavcev, podjetje pa je več kot 90 odstotkov svojih proizvodov izvozilo v druge republike takratne Jugoslavije. Verjetno si ni težko predstavljati kakšne posledice je utrpel Tehnostroj zaradi razpada enotnega trga in kasnejše vojne na Balkanu. Podjetij, ki so se znašla v podobnem položaju, pa je bilo v Ljutomeru še veliko,« pravi Milič. Druga »nesrečna« okoliščina je bila v tem, daje imelo v Ljutomeru sedež bolj malo podjetij in da so v tamkajšnjem gospodarstvu prevladovali obrati (pred tem tozdi) podjetij, ki so imela sedež drugje. »Ko je Slovenijo na začetku devetdesetih let zajela gospodarska kriza, so matična podjetja začela najprej ukinjati svoje dislocirane obrate. Tako je Ljutomer izgubil mnogo obratov od Konusove Usnjarne in Lesnininega Mizarstva do obrata mariborske tekstilne tovarne MTT. Za razliko od mnogih drugih matičnih podjetij pa Mura tudi v najtežjih časih ni zmanjšala števila delovnih mest v svojem obratu v Ljutomeru, temveč je število zaposlenih celo povečala.« Kljub neugodnim razmeram in težkim pogojem gospodarjenja je nekaterim podjetjem na območju Ljutomera uspelo uspešno prebroditi gospodarsko krizo. Med redkimi, ki delavce na novo zaposluje za nedoločen čas, je obrat Krke. Zaposleni imajo plače nad kolektivno pogodbo, prav tako pa redno prejemajo regrese in vsa druga izplačila. Delavci, ki imajo delnice lastnega podjetja, so vsako leto soudeleženi tudi pri dobičku. »Če bi vsa podjetja v Ljutomeru delavcem zagotavljala takšen ekonomski položaj kot Krka, bi imeli v naših krajih že Švico,« pravi smeje Milič. »Res pa je, daje farmacija pri nas v posebnem položaju. Vsekakor pa primer Krke dokazuje, da se kljub vsem težavam tudi pri nas da dobro poslovati, samo znati je treba!« Zelo uspešno posluje tudi Murales, ki ima ogromno dela in naročil. V preteklosti so veliko vlagali v nove tehnologije, zato so mo- rali zategovati pas, vendar pa se podjetju to danes pozna. Lani so imeli v Muralesu toliko dela, da so delavci večkrat delali v podaljšanem delovnem času, pa tudi ob sobotah. »Delavci - trenutno jih je okoli 270 - imajo plače in vse druge prejemke po kolektivni pogodbi, vendar pa so glede na obseg dela v preteklosti marsikdaj pričakovali več. Problem je tudi v tem, daje precej delavcev zaposlenih za določen čas, zaradi česar so mnogi delavci negotovi,« opozarja Milič. »Sicer pa je tudi Murales primer uspešnega podjetja, kije prebrodilo krizo z umnimi vlaganji v novo visokop-roduktivno tehnologijo in stroje ter v sodobne programe.« Zelo uspešno posluje tudi gradbeno podjetje za izkop gramoza in peska Segrap, ki je v vseh pogledih v ekspanziji. Segrap, ki zaposluje nove delavce, rešuje celo podjetja v nekaterih drugih panogah. Tako namerava investirati v hotelske kapacitete in bungalove, soinvestitor pa je tudi pri Mercatorju. Kako do nekdanje »slave« Za Tehnostroj Ljutomerčani pravijo, daje šel kar dvakrat v stečaj, saj je propadlo tudi podjetje, kije zraslo na njegovih temeljih. Zdaj posluje na lokaciji Tehnostroja podjetje v tuji lasti, ki daje delo in kruh blizu 100 delavcem. Podjetje zdaj posluje uspešno, saj veliko izvaža. Največji industrijski obrat v Ljutomeru je obrat Mure, v katerem je zaposlenih okoli 600 delavk in delavcev. »Včasih je bil položaj delavcev v Muri ugoden, zdaj pa prejemajo plače po kolektivni pogodbi,« pojasnjuje Milič. »Sicer pa vsi vemo, kakšne so danes razmere in plače v tekstilni industriji.« V Imgradu seje število zaposlenih v minulih letih prepolovilo, vendar pa si v podjetju ponovno prizadevajo, da bi dosegli nekdanjo »slavo«. Mizarstvo, kije včasih dajalo delo in kruh okoli 170 delavcem, se še vedno ni postavilo na noge. Danes na njegovi lokaciji dela okoli deset delavcev, pa še te podjetje občasno »posoja« Muralesu. Se huje pa je delavkam in delavcem Elga, ki čakajo na stečaj. Da bi se njihova agonija čim prej končala, je območni sindikat na sodišču vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka, zaposleni pa so na prisilnem dopustu. Medtem ko v Ljutomeru svoja nakupovalna centra gradita Spar in Mercator, pa je morala zapreti svoja vrata trgovina Ligro, ki se zadnje čase ni odlikovala po najboljši ponudbi. Ljutomerčani imajo tudi »domačo« trgovino Vesna, ki pa je s 160 zaposlenimi dokaj majhna, zato ji v konkurenčnem boju z Mercatorjem in Šparom ne bo lahko. »Novi trgovski centri bodo Ljutomeru prinesli nova delavna mesta. Vendar pa se ljudje sprašujejo, kdo bo kupovalv teh centrih, saj kupna moč prej pada kot narašča,« pravi Milič. Na področju kmetijstva in živilskopredelo-valne industrije je najbolj uveljavljeno podjetje Mlekopromet, kije že nekaj časa v večinski lasti Pomurske mlekarne. Podjetje daje delo in kruh več kot 100 delavcem. Kmetijskemu in vinogradniškemu podjetju Ljutomerčan, kije prešlo v zasebno last, ne gre najbolje, saj seje število zaposlenih prepolm vilo. V Ljutomeru poslujeta tudi dve zadrugi-ki že delujeta v skladu z novo funkcijo in nimata več lastne zemlje. Fizični obseg kmetij' ske proizvodnje pa sta zadrugi kljub novemu načinu delovanja ohranili. »Število zaposlenih v podjetjih in zadrugah na področju kmetijstva seje zmanjšalo, zato pa so proizvodnjo povečali veliki kmetje,« pra' vi Milič. »Žal pa veliki kmeti praviloma še ne zaposlujejo delavcev, pač pa po potrebi najemajo sezonske delavce. Na področju kmetijstvu je čedalje več dela in zaposlovanja na črno, vendar država pred tem zaenkrat še vedno miži.« Razmah zasebnega kmetijstva in razvoj velikih kmetij ponovno postavlja v ospredje razprave o pokojninsko-invalidskem in zdravstvenem zavarovanju delavcev in kmetov. »NaUa' šem območju je čedalje več glasov, da bi bii° nujno oba sklada ločiti. Zdaj delavci s prispevk1 iz svojih plač solidarno prispevajo za pokojni11' sko in zdravstveno zavarovanje velikih kmetov’ ki so veliko bolj bogati kot delavci. Iz delavskih vrst je zato mogoče čedalje bolj pogos10 slišati, naj se sklada ločita in naj vsakdo iz svojega sklada dobi toliko, kolikor je vanj vlož.il,* pojasnjuje Milič. Zahteven boj za spoštovanje delavskih pravic Kakšen pa je ekonomski položaj delavcev na območju krajevne pisarne? »Velika večina de lavcev prejema plače po kolektivni pogodbi, večjimi problemi pa se nekateri srečujejo pri'7' plačevanju regresa za letni dopust. Nekateri delavci pri samostojnih podjetnikih prejemajo pluc neredno,« pojasnjuje Milič. »Ko spremljamo, k*1 ko v podjetjih spoštujejo kolektivne pogodbe, se srečujemo tudi s kršitvami. Tako nekateri delodajalci delavcem ne vračajo stroškov prevoza na delo in z dela, marsikje pa morajo delati delavci preko rednega delovnega časa.« »V preteklosti smo se pogosto srečevali z nezakonitim odpuščanjem delavcev. Zdaj je takšnih primerov manj, saj podjetja odpuščajo manj trajno presežnih delavcev. Marsikdaj jim tega ni potrebno storiti, ker v večini podjetij delav-c? na novo zaposlujejo samo še za določen čas. Ce delodajalec delavca ne potrebuje več, mu ga tako ni treba odpustiti, pač pa mu ne podaljša Pogodbe o delu. Upajmo, da bo po novem leta, ko bo začel veljati novi zakon o delovnih razmerjih, na tem področju več reda,« pravi Milič- Po njegovih ocenah je v Ljutomeru zaposlenih za določen čas okoli 15 odstotkov vseh delavcev. Med njimi jih ima največ sklenjeno delovno razmerje za dva do tri mesece, le red-k' pa za šest mesecev ali eno leto. Sicer pa je Milič prepričan, da standard de-tavcev na območju Ljutomera gledano v celoti še ni dosegel ravni iz konca osemdesetih let. ''Mnogi delavci in njihove družine še vedno zelo ležko živijo, še zlasti, če so brezposelni. Zato So delavci pripravljeni poprijeti za vsako de-lo. samo če ga dobijo. Mnoge pa rešujeta tudi "^nilja in siva ekonomija.« Svobodni sindikati pomagajo Svojim članom "Naš sindikat si v vseh okoljih prizadeva za sPoštovanje kolektivne pogodbe in delavskih Pravic, poleg tega pa nudi svojim članom tudi djaterialno in pravno pomoč,« pravi Milič. »Tisti J;ini, ki jim v sindikalnih podružnicah v pod-J,etjih in zavodih ne morejo pomagati, pa pri-UeJo po pomoč v našo krajevno pisarno.« .^o Miličevih izkušnjah v uspešnih in ureje-. 'h podjetjih zelo redko prihaja do kršitev de-, Vskih pravic. Delovnopravno zakonodajo naj-0|J kršijo v slabih podjetjih, v zadnjem času pa se povečuje tudi število kršitev v zasebnem sektorju. Delavci so marsikdaj preveč tolerantni, saj se za svoje pravice zavzamejo šele, ko jim jih delodajalec krši že dalj časa. ZSSS skrbi tudi za sindikalno izobraževanje in usposabljanje sindikalnih zaupnikov. V ta prizadevanja se vključujejo tudi v Ljutomeru, kjer so lani pripravili seminar za predsednike sindikalnih podružnic v podjetjih in zavodih. Poleg tega pa območna organizacija pomaga pri izvajanju seminarjev, kijih organizirajo sindikati dejavnosti. »Čeprav smo pri usposabljanju v zadnjem času storili veliko, pa se mi dozdeva, da marsikateri novoizvoljeni predsednik sindikalne podružnice nima dovolj časa in želje za sindikalno usposabljanje. Sindikalno delo je dandanes čedalje bolj zahtevno in terja od sin- dikalnih zaupnikov veliko znanja. Kdor se ne bo usposabljal, mu ne bo kos,« je prepričan Milič. Svobodni sindikati so tudi izjemno pomemben dejavnik združevanja ljudi in razvoja v kraju, saj verjetno v Ljutomeru ni niti ene organizacije, ki bi imela toliko članov kot ZSSS. Ali se pristojni v lokalni skupnosti tega zavedajo? »Svobodni sindikati smo v občini še vedno preveč na obrobju, čeprav se njihove pomembne vloge zaveda čedalje več ljudi. Delno pa je to tudi posledica tega, da krajevne pisarne znotraj ZSSS nimajo ustreznega položaja. Menim, da bi veljalo vlogo krajevnih pisarn okrepiti, saj bi to prispevalo h krepitvi Svobodnih sindikatov v celoti.« Tomaž Kšela PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_______ Splača se delati tudi po 63. letu starosti Vprašanje: Rodil sem se 9. 2. 1941 in sem oče dveh otrok. Imam viso- 35 1° Sk° diplomo. Na dan 1. 1. 2002 sem imel Kri • ^ mesccev in 11 dni pokojninske dobe. ®.j se bom smel starostno upokojiti? (j0n f''n’or: »Polno« pokojninsko dobo 40 let boste Kot n'*' *e*e 4- 2006, ko boste stari že 65 let. niii »VSI' k' so študirali, boste tudi vi težko dopol-te jjg^0 no<< pokojninsko dobo. Starostno pa se bos-8°č'ii r 'U^° uP°kojili že prej, saj zakon omo-ninsk a starostno upokojitev z »nepolno« pokoj-r°sti k Pa Je seveda možna pri višji sta- sk0 ve*ja za upokojitev s »polno« pokojnin- s° n ! n'IT,aj° »polne« pokojninske dobe, Je zbrali vsaj 20 let (in vi spadate mednje), se smejo starostno upokojiti pri starosti 63 let. Od pokojninske reforme dalje se moškim ta splošna upokojitvena starost sme znižati na račun očetovstva. Kolikšno bo to znižanje pri vas, je seveda odvisno od tega, kolikšna olajšava je v zakonu za dva otroka določena za posamično leto prehodnega obdobja pokojninske reforme. (Olajšavo za otroka lahko uveljavljate le, če je pred tem ni uveljavila že mati vaših otrok! Starša se naj bi torej dogovorila, kateri bo uveljavljal olajšavo. Praviloma pa odločitev ne bo težka, saj se pogosto zgodi, da eden od staršev te olajšave sploh ne potrebuje.) Leta 2003 bo za dva otroka možno znižanje upokojitvene starosti znašalo že 5 mesecev. To pomeni, da bo tega leta za vas osebno najnižja možna upokojitvena starost namesto 63 let znašala le 62 let in 7 mesecev. Toliko pa boste vi stari 9. 9.2003. Na ta dan se boste torej smeli starostno upokojiti. Leta 2003 bo za moške znašala polna starost šele 60 let. Malusov zaradi upokojitve pred njo torej od vaše pokojnine ne bo. četudi bi si morda dokupili leta vojaškega roka ali študija. Tega vam seveda ni potrebno storiti. Na dan 9. 9. 2003 boste imeli 37 let 4 mesece in 19 dni pokojninske dobe. Če bi se dejansko upokojili na ta dan, bi vam pokojnino odmerili samo za 37 let, saj zakon omogoča zgolj odmero za polnih 6 mesecev. Zato se vam splača ostati v službi vsaj do 20. 10. 2003, ko boste dopolnili okroglih 37 let in 6 mesecev. Škoda bi bilo zapraviti že odde-lane 4 mesece in 19 dni pokojninske dobe. Do smrti bi za dodatnih 6 mesecev dobe namreč prejemali kar za 0,75 odstotka višjo odmero pokojnine od pokojninske osnove. Če se boste upokojili oktobra, bo vaša pokojnina znašala 78 odstotkov pokojninske osnove (72 odstotkov za dobo do konca leta 1999 in 6 odstotkov od leta 2000 dalje). Leta 2003 bo vaša pokojninska osnova odmerjena od 13 najboljših zaporednih let vaših plač. Datum upokojitve je vaša osebna prostovoljna odločitev. Če boste želeli, boste smeli delati tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Zaradi pokojninske reforme se vam bi to plačalo bolj kot v preteklosti. Za vsakih dodatnih 6 mesecev zavarovanja si boste prislužili dodatnih 0,75 odstotka odmere. Če pa bi ostali v zavarovanju celo po dopolnjenem 63. rojstnem dnevu 9. 2.2004, bi se vam to še posebej izplačalo. Od 63. do 66. leta namreč pridobite poleg običajne odmere še dodatek za vsak dodatni mesec zavarovanja. V 64. letu bi to za vsak mesec zneslo 0,3 odstotka, v 65. letu starosti 0,2 odstotka in v 66. letu 0,1 odstotka. Skupaj torej za polna tri leta pokojninske dobe možna kar 7,2 odstotka višja odmera (k 4,5 odstotka običajne odmere). Ni slabo! Morda vas bo zamikalo? Pokojninska reforma je namreč hotela prav s takšnimi spodbudami pripraviti ljudi do tega, da bi prostovoljno delali dlje in se ne bi upokojili na prvi možni datum. Bo vizija prerasla v stvarnost? Rog ima novega lastnika, novo vodstvo in novo razvojno vizijo - In nekaj deset presežnih delavcev V ljubljanski tovarni koles Rog seje lani zamenjal lastnik družbe, letos pa uprava. Sredi lanskega leta je bila po štirih letih znova oklicana prisilna poravnava, ki pa zaradi pritožb dveh upnikov še ni pravnomočna. O delu sindikata v takšnih razmerah in o ceni, ki jo bodo plačali zaposleni zaradi slabega vodenja podjetja v preteklih letih, smo se pogovarjali s Stanetom Kušarjem, predsednikom SKEI v Rogu. Kakšen je trenutni položaj v Rogu? Pred petimi meseci nas je prevzela družba SkiMar, ki je zdaj 94-odstotni lastnik Roga, je pa tudi večinski lastnik Elana. Kot sem bil obveščen, je nakup Roga opravila z namenom, da celovito zaokroži svojo ponudbo na trgu. Zamisel se mi ne zdi slaba, kako se bo uresničila, bomo pa videli. Ko smo imeli pred kratkim sestanek z novim predsednikom uprave Roga Tomijem Šefma-nom, nam je orisal stanje. Prisilna poravnava še ni pravnomočna, ker sta se dva upnika, Petrol in ena naša upokojenka, pritožila. Nekdanja sodelavka namreč ob upokojitvi ni dobila odpravnine. Ti pritožbi se zdaj rešujeta in menim, daje bila prejšnja uprava zamenjana tudi zato, da bi se ta odprta vprašanja lahko uspešneje rešila. Seveda pa ni bilo moč pričakovati, da bi ob zamenjavi lastnika obstala uprava, ki je lani ‘pridelala’ 800 milijonov tolarjev izgube. Nova uprava oziroma novi lastniki imajo razvojno vizijo povezovanja z Elanom, posodobila naj bi se proizvodnja v Rogu, vendar ne tudi tovarniški prostori. Iz sedanjih prostorov se bo tovarna namreč v treh, štirih letih preselila v nove, ker so, kot pravi uprava, ti prostori predragi za tovrstno proizvodnjo. Kam, se še ne ve. Ni nobenih namigov, kam bi se selili? Morda v Kočevje, Grosuplje, na Vrhniko ali kam drugam? Namigov ni, bi pa zaposleni to seveda zelo radi že vedeli. Odkod vse se delavci vozijo v Rog? Najdlje se vozijo delavci iz Tržiča, iz nekdanje cevarne, ki jo je podjetje prodalo. Cevi ne izdelujemo več sami, pač pa jih uvažamo.Drugače pa smo delavci iz Ljubljane in njene bližnje in širše okolice. Rog je od nekdaj znan kot izdelovalec koles. Bo tudi v prihodnje tako? Naša glavna proizvodnja so še vedno klasična dvokolesa iz jeklenih cevi. Trenutno imamo več kot lastne proizvodnje Ion poslov za nemškega naročnika. Pomagamo pa si tudi z izdelavo pohištva za IKEO. Je pa uprava napovedala ukinjanje vsega, kar ne prinaša dobička in uvajanje izdelave koles z okviri iz aluminija pa tudi iz karbonskih vlaken ter visoko kakovostno opremo. Torej proizvodnjo biciklov cenovnega razreda od osem do deset tisoč mark. Ti bi se prodajali pod blagovno znamko Elan, pod blagovno znamko Rog bi se pa tržil klasični program koles iz jeklenih okvirov. Za pomoč so v Elanu angažirali znana izdelovalca tako imenovanih down hi 11 oziroma cross coutry koles v kombinaciji karbonskih vlaken in aluminija, brata Remec iz Radovljice. Toda ‘železni’ oziroma klasični program vam je lani prinesel 800 milijonov izgube? Ne program, izguba je nastala zaradi slabega gospodarjenja. Sam program koles, kakršnega imamo, pa je tržno zanimiv. Sledimo razvojnim trendom, moram povedati, da se že zdaj ukvarjamo s programom za prihodnje leto. Imamo sicer precej težav zaradi tehnološko zastarele tovarne, saj je še veliko ročnega dela, pa tudi delovni pogoji so ponekod zelo slabi. Kaj je pokazala ocena tveganja? Bi bilo treba v tovarni veliko postoriti za izboljšanje delovnih in varnostnih razmer? Je še vedno nimamo. Na to sem opozarjal že prejšnje vodstvo, pa je opozorila preslišalo, novo pa je v tovarni še premalo časa, da bi lahko že kaj naredilo za to. Sindikat je prišel s prejšnjo upravo v spor, saj je ta zniževala kriterije glede pogojev dela, ki vplivajo na število dodatnih dni dopusta. Naših argumentov, da tega brez ocene tveganja nima smisla delati, pa ni hotela poslušati. Ker je prejšnja uprava vse gledala samo skozi tolar, je vse naše pravice spravila na najmanjšo možno mero, zgolj na kolektivno pogodbo. Kaj o tem pravi nova uprava? Taje tu šele slabega pol leta, če štejemo, daje sedanji predsednik uprave Tomi Sefman prišel v Rog za prokuratorja konec lanskega leta. Zato tudi na tem področju še ni mogla narediti preboja. Novi lastniki so doslej vložili v proizvodnjo Roga približno pet milijonov mark. Plače so od 15. do 18. v mesecu, kot določa kolektivna pogodba, obljubljen je tudi regres po kolektivni pogodbi. Zaposleni nimamo težav, ker zdajšnja uprava ne bi hotela izpolnjevati obveznosti iz kolektivne pogodbe. Tudi odnos med upravo in sindikatom je zdaj dober in lahko samo upam, da bo tako tudi v bodoče. Torej imate z novo upravo boljše izkušnje kot s prejšnjo? Zdajšnja uprava je obljubila, da bo kolektivno pogodbo v celoti izpolnjevala. Tako smo podpisali tudi dogovor o realizaciji 68. člena kolektivne pogodbe dejavnosti glede solidarnostne pomoči delavcem, ki so dolgo časa na bolniški. To je zdaj avtomatizem, napisana prošnja je samo formalnost. Upam, da se bo sčasoma med sindikatom in vodstvom razvil partnerski odnos. Zdaj kaže, da tako bo in upam, da se bodo ti odnosi obojestransko negovali, da se bo spoštovala kolektivna pogodba in da bomo sčasoma, z rezultati, dobili tudi kaj več v kuvertah. Odnos s prejšnjo upravo je bil težaven, včasih sem moral na pogovor čakati po tri tedne ali še dlje. Zdaj tega ni več, s predsednikom uprave imava normalne odnose. To je v redu, toda sindikat si prizadeva tudi za višje plače. Ali ste v dogovorih z novo upravo uspešni tudi na tem področju? To je seveda naša najpomemb- J Stane Kušar: Upam, da se bodo sedanji dobri odnosi z novim vodstvom sčasoma razvili v partnerski odnos-In da bodo boljši rezultati pustili sledi tudi v naših kuvertah. nejša naloga. Predvsem moramo popraviti nekaj grehov prejšnje uprave. Bruto plača je v povprečju na zaposlenega skupaj s tremi ali štirimi plačami delavcev z individualnimi pogodbami je 157.692 tolarjev bruto, brez individualnih pogodb pa 143.579 tolarjev bruto. Odkrito povem, da sem pričakoval večjo razliko v škodo plač zaposlenih, brez upoštevanja tistih po individualnih pogodbah. Naš problem, ki gaje treba rešiti, pa je, da se za obračun plu^ še vedno jemlje tista plača, ki nam jo je ‘zapustila’ prejšnja uprava-Ta nas je zaradi opozorilne stavke, ki smo jo organizirali ob koncu lanskega leta, od letošnjega januarja naprej kaznovala z odvzemom dela plače. Z izgovorom, da je pred leti prišlo do napačnega izračuna izhodiščne plače, so bm zaposleni v najnižjih dveh plačil' nih razredih kaznovani pri pim-1 s 5000 do 6000 tolarji odbitka-v naslednjih treh razredih pa že 7 10.000 do 12.000 tolarji nižjim' plačami. Tako še vedno stoji in vedno smo na izhodišču 73.82u tolarjev. Do kakšne napake je prišlo? Do napake seveda ni prišl°; Pred štirimi leti, ob prvi prisil111 poravnavi, smo se tako dogovorili, da plače ne bi padle pod raven kolektivne pogodbe. Zato smo za izhodišče vzeli izhodiš ne plače za 2. tarifni razred. Ra^' liko med 1. in 2, tarifnim razre dom nam je prejšnja uprava o vzela po opozorilni stavki, čes je pri izračunu plač prišlo do na pake, kar pa seveda ni res. Sti proizvodni delavci v Rogu delajo v slabih delovnih razmerah, na zastareli opremi, veliko je ročnega dela. ^eta so se namreč plače izrači 1'avale na ta način, ne da bi kc ltr|el kaj proti. Lahko verjamet cia je šlo za napako? In tega nova uprava še ni odpravila? Pri tem je ostalo. Na prvem s Stanku z novo upravo smo spn z,‘i to vprašanje, predsedn Oprave pa je odgovoril, da izhi 1 SO C',a i r'*-%\ 1 1/^ ■ * ua ravni KUICKUVIIC pug e’ tu sindikat kaj dosti več te8a, da opozarja upravo, ne m storiti. Računamo pa, da bo vPeljavi sistema vrednotenja d paroma plač po sistemu ‘W actor’, ki ga vpeljuje nova up |’a’s plačami kaj bolje. Zdaj m c dobimo ne glede na prizad ost vedno enake. Zato proti eniu plačnemu sistemu nisr ,aJ Vemo, da so ljudje pripravi] ‘duti in da se bodo še bolj fudilk če bodo z boljšim ozi p a več dela bolje zaslužili. Podlagi tega bo urejena tudi m ' '^eiTiizacija in ocenitev del Ernest. Svoje k sistemizaciji in ocenitvi bo prispevala h ocena tveganja. Omislim, da bo tudi ta pris ala k boljši ocenitvi delov °§ojey pri plačah. V proizvoc j6 Hvn‘ pogoji niso rožnati. I Ce Pestita poleti vročina, ] od!\ mraz’ zlasti v posamez in ► kih, denimo v skladi' aaienaJa a]i pri razrezu cevi.' setilf/6 k''3 narejena v osem la t: ,Marcla-vzdrževale si,oznn°’ da vzdržujejo nm ,t??sne razmere, vend go£jn delke’Kjer se dela v o'h Pogojih. 'n lkalje že od prejšnj ve zahteval, da ti delavci dobijo v skladu z 62. členom panožne kolektivne pogodbe dodatek k plači, pa doslej ga še niso. Takrat sem naredil namreč napako, da sem zahtevo posredoval samo direktorici, v vednost tudi območnemu in republiškemu odboru SKE1, ne pa inšpekciji dela. Novi direktor pa je že dejal, naj mu to našo zahtevo posredujem. Ali se kot pravijo, vendarle kaže luč na koncu predora? Seveda se zavedam težavnega položaja Roga. Kako bo izplaval, ne vemo, samo upamo lahko na najboljše. Stvari se sicer premikajo v pozitivno smer, kapital lastniki imajo in ga vlagajo, in upam, da bo tovarna nekoč podobna pravi tovarni. Vendar se moramo sindikalisti zavedati, da bi vsaka premalo premišljena akcija, ki bi jo sprožili, denimo stavka, prizadela tudi zaposlene. Mi živimo od svojega dela, od tega, kar prodamo, in nismo v enakem položaju kot organizacije, ki se napajajo iz javnofinančnih virov. Katere naloge poleg naštetih še ima sindikat? Druga najvažnejša, za katero smo se dogovorili na zadnji seji po volitvah, je organizirati volitve v svet delavcev. To nalogo smo si zadali za čas takoj po kolektivnem dopustu. Prepričani smo, da v odnosu do uprave nujno potrebujemo dopolnitev predstavništva zaposlenih, saj ima svet delavcev drugačne pristojnosti kot sindikat. Tudi novo vodstvo podjetja je tej zamisli naklonjeno. Kako so delavci plačali prisilno poravnavo? Za zdaj dela iz tega naslova še nihče ni izgubil, ker prisilna poravnava še ni pravnomočna. Vendar je iz programa finančne reorganizacije moč razbrati, daje 55 ljudi v podjetju treba uvrstiti med presežne delavce. Poimenskega seznama še ni, sindikat zagovarja mehko varianto, se pravi čim večje število upokojitev. No, novo vodstvo smo o tem povprašali, odgovorilo pa je, da se bo finančna reorganizacija vsekakor izpeljala, vendar ne v predvidenem obsegu. Tehnološki viški torej bodo, morda pa jih bo nekaj manj. Leta 1997, ob prvi prisilni poravnavi, seje kolektiv praktično prepolovil. Zdaj nas je še 199 redno zaposlenih ljudi, od teh jih je 160 članov SKEI. B. R. Sindikalna lista Maj 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 1. 1.2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1. 2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 (od 16. 4.2002 dalje) 57,24 57,24 (od 30. 4. 2002 dalje) 56,10 56,10 (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 3, Ločeno življenje' 91.175,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 52.178,00 - za 20 let 97.331,00 78.266,00 - za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 455.876,00 669.819,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po S K PD - ob smrti delavca 136.763,00 104.355,00 - ob smrti v ožji družini 68.381,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 - ali največ 156.291,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS st. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu je določen z Aneksom k kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS V Podravju so predstavili študijske krožke Pripravili so vodnik po socialnovarstvenih pravicah Območna organizacija ZSSS v Podravju je sredi prejšnjega tedna pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili delo študijskih krožkov. Še zlasti podrobno so predstavili delo študijskega krožka o socialnih pravicah delavcev, v okviru katerega so pripravili brošuro Vodič po socialnovarstvenih pravicah. Letos so pripravili pet študijskih krožkov Uvodoma je sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju Vekoslava Krašovec pojasnila, da v območni organizaciji sistematično organizirajo študijske krožke že od leta 1995, saj je praksa pokazala, daje to ena najbolj učinkovitih oblik usposabljanja sindikalnih zaupnikov. Od leta 1995 do leta 2001 so organizirali študijske krožke Soupravljanje, Kako postanem uspešen sindikalni zaupnik, Socialno partnerstvo v gospodarskih družbah. Reševanje konfliktov v podjetju, Sindikat na delu, Naloge sindikatov pred vstopom v Evropsko unijo, Beležimo in ohranjajmo naše delo in Starejši delavci med teorijo in prakso. V sezoni 2001-2002 pa so Svobodni sindikati v Podravju organizirali krožke: Pravice delovnih invalidov, Delovna razmerja po novem. Prost pretok delovne sile, zaposlovanje tujcev in dnevni migranti. Poti iz brezposelnosti in Vodič po socialnovarstvenih pravicah. Usposabljanje v študijskih krožkih financira Andragoški zavod Republike Slovenije v okviru projektov vseživljenjskega učenja. Po besedah Krašovčeve imajo študijski krožki tri cilje: skozi delo v krožkih se sindikalni zaupniki usposabljajo, poleg tega pa vsak kro- žek naredi tudi kaj koristnega za člane sindikata. Ne nazadnje pa se z delom v študijskih krožkih krepi tudi medsebojno zaupanje med člani sindikata. Študijski krožki ZSSS v Podravju so letos v celoti izpolnili vse tri cilje, za kar gre zahvala tudi njihovi voditeljici Mariji Erakovič in mentorjema Dušanu Detičku in Miri Žličar. Delavci premalo poznajo svoje socialne pravice Na novinarski konferenci so predstavili delo študijskega krožka Vodič po socialnovarstvenih pravicah. Mentorica Marija Erakovič je povedala, da so v njegovem delu sodelovali Darinka Auguštiner (Splošna bolnišnica Maribor), Dušan Ferenc (Felpt), Marija Kos (Vi-nag), Branko Medik (Mariborska livarna Mari bor), Sebastijan Pešič (JP Toplotna oskrba), Cilka Popovič (Vinag), Majda Primožič (Mariborska knjižnica), Doroteja Tratnik (Osnovna šola Ludvik Pliberšekjin Lidija Vamberger (Florina). »Program dela študijskega krožka smo si zastavili tako, da bi se podrobneje seznanili s pojmi: kaj so socialne pravice; kako so se razvijale skozi stoletja; kakšne pravice imajo drugod po svetu; kje so zapisane; ali so se posamezne socialne pravice zmanjševale po letu 1990; kako lahko uveljavimo posamezne pravice in kako ravnati ob njihovem kršenju; kako naj sindikalni zaupnik pomaga članom pri uveljavljanju socialnih pravic in podobno,« je pojasnila Erakovičeva. »V času učenja v študijskem krožku pa smo spoznali, kako obsežno in zahtevno je področje, ki ga proučujemo. Ker je različnih pravic veli- V- Študijske krožke v Podravju vodi Ms-rija Erakovič, ki se je morala za to nalogo posebej usposobiti. ko, ker so poti do njih zahtevne in tudi zaradi hitro spreminjajoče se zakonodaje je nemogoče izdelati popoln vodnik po socialnovarstvenih pravicah, ker bi bila brošura debelejša kot telefonski imenik, pa še aktualna bi bila samo kakšen mesec ali dva. Člani študijskega krožka so pri svojem delu ugotovili, da člani sindikata in delavci nasploh premalo poznajo svoje pravice. Ker zanje ne vedo, jih ne morejo niti izkoristiti. Različne službe in uradi delavcem samo odgovarjajo na vloge, ne dajejo pa jim podrobnejših informacij oziroma »inštrukcij« o njihovih pravicah. Če delavec ne ve, da mu neka pravica pripada, zanjo niti ne zaprosi. Zato morajo sindikati storiti, kar je v njihovih močeh, da bi delavce celovito informirali tudi o njihovih socialnih pravicah. Po besedah Krašovčeve v območni organizaciji ZSSS člane, ki se zatekajo k njim p° pomoč, obravnavajo celovito. Temeljito jih p°' vprašajo o socialnih razmerah v družini, nato pa opozorijo na pravice, kijih imajo, in jih napotijo na ustrezne ustanove in zavode, kjer te pravice lahko uveljavljajo. Zagotovo bo k informiranosti delavcev o socialnih pravicah veliko prispevala tudi brO' šura Vodič po socialnih pravicah, ki sojo iz' delali krožkarji. Brošura, izdali sojo v I ■ izvodih, bo predstavljena tudi na internetu. Oh' ravnava zgodovinski razvoj socialnih in Čl°' vekovih pravic, še zlasti podrobno pa so ob' delane pravice iz pokojninsko-invalidskegazU' varovanja, zavarovanja za primer brezposO' nosti in zdravstvenega zavarovanja. Navede|ie so tudi pravice, ki upravičencem pripadajo p° zakonu o socialnem varstvu. Brošura prh1*1' ša nekatere novosti na področju delovnopravu6 zakonodaje in reševanja sporov. Člani študij' skega krožka so v njej objavili tudi vpraša nja, ki sojih zastavili predsedniku ZSSS Du šanu Semoliču in njegove odgovore nanje te naslove vseh ustanov in zavodov v Podrav ju, v katerih lahko upravičenci uveljavljaj1 svoje socialne pravice. Lična brošura bo v ve liko pomoč sindikalnim zaupnikom v podjetj1 in koristno branje vsem zaposlenim in brez poselnim, še zlasti pa tistim v stiski. ^ m. M*m Anketa med člani študijskega krožka območne organizacije ZSSS Podravje Koristno in prijetno druženje Območna organizacija ZSSS v Podravju Je letos organizirala študijski krožek na temo Vodič po socialnovarstvenih pravicah. Sindikalne zaupnike iz zelo različnih sindikatov dejavnosti, ki so v njem sodelovali, smo Povprašali, kako jim je bilo delo všeč, kaj 80 pridobili in kaj so pridobili sindikati. Darinka Auguštiner: Pri sindikalnem delu se velikokrat srečujem z navidez težko rešljivimi problemi članov. Ko jih skušamo skupaj rešiti, ugotavljamo, da bi se jim člani lahko izognili ali pa jih ugodno rešili, če bi se zavedali svojih pravic, če bi poznali način, kako uveljaviti svoje Pavice, ali če bi pravočasno vprašali za na-Svet koga, ki bi jim lahko svetoval. Tako pa Se Pogosto zgodi, da se majhen problem razraste v velikega, ki ga bistveno težje rešimo J* ga sploh ne moremo. Člani velikokrat ne berejo dovolj poguma, da bi si pridobili in-0,'rnacije. Zato vidim zelo pomembno na-°go sindikata, da člane ozavesti, da jih pre-pn5a, da se morajo za svoje pravice boriti Najprej sami. Za sodelovanje v študijskem r°žku sem se odločila, ker sem v njem vi-e,a priložnost pridobivanja znanja, ki mi bo °r'stilo pri delu s člani sindikata. .lzkušnje drugih izvajalcev s področja so-ainovarstvenih pravic, ki so me najbolj pre-, .betile, pa bom skušala uporabiti za prido-lyanje samozavesti pri profesionalnem delu sindikatu. Vsi smo ugotavljali, da ima sin-Kat pomembno vlogo pri zagotavljanju sobnih pravic in da se tej vlogi nikakor ne odreči. Menili smo, da bi morali v sin-I utlh bolj odločno nastopiti, ko pravice de-"'jbeni skušajo zmanjšati. usan Ferenc: Moje izkušnje so izredno pozitivne in z dobrimi občutki sem I odhajal s krožka. Presenetil me je r^t Č1 tudi obisk in so-delovanje zuna-njih strokovnih sodelavcev, ki so se vedno odzvali vabilu in prišli pripravljeni na naš krožek. Mnogo novega jebiu sem pridobil, saj na p..- kr°žka zares koristna in uporab-'ežen !le,'n0;|e k*'0 sodelovati z drugimi ude-Cl krožka in mentorico. Marija Kos: Letos sem prvič obiskovala študijski krožek. Povedati moram, da mi je bilo v družbi drugih sindikalnih poverjenikov lepo in da sem se po začetnem vključevanju med njimi dobro počutila. Seznanili smo se z zanimivostmi in novostmi v zakonodaji s področja delavskih pravic. Podajanja so potekala sproščeno, bila so prepletena z obilico naših vprašanj in razmišljanj, kar jih je napravilo še zanimivejša. Urice so se kar prehitro iztekle in na koncu smo si bili vedno enotni, da bi potrebovali veliko več časa, kot smo si ga odmerili. Imeli smo srečo, da smo imeli same dobre sogovornike, ki so nam skušali povedati kar največ in na kar najbolj dojemljiv način. Za konec naj še enkrat poudarim, da sem izvedela marsikaj, česar do sedaj nisem poznala. Hkrati se oglaša želja, da bi izvedela še kaj več. Branko Medik: Namen krožka je bil dosežen, saj so obravnavane teme dale dovolj začetnega znanja tako na področju sociale, zaposlovanja, zdravstva, invalidskega in pokojninskega zavarovanja in še bi lahko našteval. Zdaj vemo kako zaorali ledino pri pridobivanju glavnih informacij. Srečevali smo se in se imeli srečo pogovarjati z ljudmi, ki so teme obvladovali, z njimi se tudi sicer srečujemo pri sindikalnem delu. Zato sem bil z vsebino krožka zelo zadovoljen. Znanje, do katerega smo se dokopali v krožku, moramo v bodoče samo nadgrajevati. Sebastjan Pe- šič: Kot najmlajši član študijskega krožka menim, daje delo, ki smo ga opravili na področju socialnovarstvenih pravic, zelo obsežno, zato bo brošura, ki je rezultat našega dela, koristen vodnik za iskanje že omenjenih pravic. Vsak član sindikata pa bo moral ob prebiranju brošure, ki smo jo pripravili, vložiti ogromno truda za uveljavitev svojih osebnih pravic. Cilka Popovič: Študijskega krožka sem _________________________ se udeležila, ker je bila tema krožka zelo zanimiva. To so osnove in temelji za delo vsakega sindikalnega zaupnika. Samo zaupnik, ki bo vedel za vse pravice, bo dober zaupnik in bo znal to uporabiti pri svojem delu. Ugotavljam, da tema zaradi obširnosti še ni izčrpana. Zlasti bi se morali poglobiti v pristojnosti in delovanje inšpekcije dela, ki je zelo neučinkovita. Zato moramo študijske krožke nadaljevati, zlasti pa v to obliko izobraževanja vključiti več mladih sindikalnih zaupnikov. Majda Primožič: Novembra lani mi je moj sindikalni zaupnik dejal, da na sindikatu poteka študijski krožek, na katerega meje prijavil, in da me tam pričakujejo. Po predstavitvi Marije Erakovič sem doumela, da se bo krožek končal sredi aprila. Ne preveč navdušena, da bom torkove popoldneve preživljala na sindikatu, sem prisluhnila temi, ki jo je izbrala naša mentorica: socialnovarstvene pravice. Menila sem, daje ne morem izpustiti. Vesela sem, da sem sodelovala v tem študijskem krožku. Pridobljeno znanje bom skušala prenesti v svoje sindikalno okolje. Lidija Vamberger: Povabilo za udeležbo na krožku sem z veseljem sprejela. Vsak dan delamo, se učimo in trudimo, da več znamo, ker nam vse to koristi pri delu. Ko kdo ostane brez službe, je zelo pomembno, da vemo, kakšne pravice ima, kam naj se obrne, da mu bo v težkih trenutkih lažje. Zato sem krožek z veseljem obiskovala. Zvedela sem mnogo koristnih informacij, ki mi bodo prišle vedno prav, če ne meni, pa članom sindikata, ki se bodo znašli v stiski. r. k. SKEI Mladi Dobrodelni koncert generacij V Beli dvorani pri Velenjskem jezeru je bil prejšnji petek dobrodelni koncert generacij. Nastopili so ansambli Zeus, Senza in Zaklonišče prepeva, zvezda večera pa je bila skupina Siddharta. Koncert sta skupaj organizirala SKEI Mladi in Mladi forum ZLSD Velenje. Izkupiček koncerta so organizatorji namenili Zvezi prijateljev mladine Velenje za letovanje otrok. Kot nam je povedal Oskar Komac, seje uspešne prireditve udeležilo več kot tisoč obiskovalcev, največ iz Velenja in bližnje okolice. Nad izvajalci, še posebej nad Siddharto (na naši fotografiji), so bili navdušeni. Sindikat kovinske in /a!Kca,/ elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. 1. RS št. 50/99), Aneks št. 3 (Ur. 1. RS št. 73/00) ZA MAJ 2002 V SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje za 1. 2. 2002 Izhodiščna bruto plača od 1. 2. 2002 I. Enostavna dela 1,0000 73.820 II. Manj zahtevna dela 1,1148 82.295 III. Srednje zahtevna dela 1,2390 91.463 IV. Zahtevna dela 1,4302 105.577 V. Bolj zahtevna dela 1,5736 116.163 VI. Zelo zahtevna dela 1,8604 137.335 VII. Visoko zahtevna dela 2,1950 162.035 Vlil. Najbolj zahtevna dela IX. Izjemno pomembna 2,5296 186.735 najbolj zahtevna dela 3,0076 222.021 Eskalacija (Ur. 1. RS št. 6/2002) 2,70 % (januar 2002) Aneks št. 4 h KPD (Ur. 1. RS št. 25/02) s 1. 2. 2002 +3.250 sit po posameznem Tarifnem razredu na Januar 2002 2. Regres za letni dopust za leto 2002 - minimalno 125.805 - po uredbi vlade 70 % povprečne plače v RS 158.901 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano MAJ 2002 22.556 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT -polovična 1.750 SIT -znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 28. 5. 2002) 55,92 SIT 4. Nekateri drugi prejemki Jubilejne nagrade: Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, Aneks št. 2 (Ur. 1. RS 50/99) - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina ob upokojitvi: Solidarnostne pomoči: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje 73.820 SIT 110.730 SIT 147.640 SIT 490.272 SIT ali* 326.848 SIT ali* 163.424 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 65.370 SIT ali* 94.675 SIT 47.570 SIT 5. Drugo - minimalna plača od 1. 1. 2002 - zajamčena plača od 1. 1. 2002 (Ur. I. RS 8/2001) - povprečna mesečna bruto plača za MAREC 2001 na zaposlenega v RS 227.002 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JANUAR-MAREC 2001 na zaposlenega v RS 225.557 SIT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (sprememba Ur. 1. RS št. 8/2002) -bruto 163.424SIT - neto 104.355 SlT - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih MAREC 2001 D Predelovalne dejavnosti skupaj DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov DK/29 Proizvodnja strojev in naprav DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 189.151 SIT 195.498 SIT 184.825 SL 189.856 SIT 200.551 SIT Pojasnila 1. Izhodiščne plače: Količniki povišanja plač (Ur. 1. RS št. 6/2002), Aneks št. 4 k KPD (Ur. 1. št. 25/2002) Ur: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. 1. RS, št. 37/96), Aneks st. 2, Aneks št. 3, Aneks št. 4, Zakon 2. Regres za letni dopust: Po dogovoru za leto 2002 minimalno 125.805, po uredbi vlade RS največ 70 % povprečne plače. 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposl®' nega v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: * 30 % cene neosvinčenega motornega bencina (95 okt ) Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 72/93, 43/94. o-94, 7/95, 5/98, 48/2001), KPD 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. 1. RS št. 50/99) - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI:* osnova so tri povprečne bruto pja če v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če je to ugodneje za delavca , - SOLIDARNOSTNE POMOČI:* najmanj ena povprečna bruto plača de^ lavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstv za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca . - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE:* najmanj 40 % povprečn1' plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za Pre tekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP OPOMBA: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih PreJe je kov iz delovnega razmerja (Ur. 1. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določam višine prejemkov pod 2., 3. oz. 4. alinejo. Sprememba osnove je bila objavljet’1 Ur. 1. št. 8/2002. g Oskar Komac, sekretar za ekonomsko-finančne zat,e športne igre gradbincev Najboljši so prišli iz Ingrada Prireditelji - sindikata podjetja SGP tehnik lz Škofje Loke - so letošnje športne igre res dobro organizirali. Tudi vreme jim je šlo na roko, čeprav smo se ves čas bali, da bo začelo rositi. Adi (Adolf Kočar, glavni organizatorje očitno uspel z molitvijo za dobro vre-roe, čeprav njegovim obljubam nismo prav verjeli. Na zaključni prireditvi sta se nam pridružila tudi župan občine Škofja Loka Igor Draksler in direktor SGP Tehnika Jože Ku-roer, pokrovitelja iger. Tekme so bile v prijetnem zelenju športnega parka in blizu skupaj. Le na eno od igrišč za nogomet in strelišče se je bilo treba peljati. Častnemu razsodišču se je pritožila le ekipa Salonita Anhovo, češ da nekateri tekmovalci Ingrada Celje niso gradbinci. Razsodišče je pritožbo zavrnilo. Mislim, da bi morali v bodoče za vse ekipe preveriti, ali so nastopajoči res člani sindikata delavcev gradbene dejavnosti. Dan nam bo ostal v spominu zaradi dobrega zaključka, saj smo se vsi željni plesa lahko naplesali, za kar je poskrbel ansambel Meseč- niki. Največkrat zaigrana pesem Samo ljubezen je bila pravi hit. Zmagovalci pa so se veselili tudi svojih pokalov. Prisrčno smo pozdravili prireditelje, ki so na domačem terenu zasedli tretje mesto v skupni uvrstitvi in se tega zelo veselili. Lepo smo se imeli tudi zato, ker smo se mnogi z nostalgijo spominjali dneva mladosti. Vsekakor pa organizatorju zahvala za trud. Naslednje leto se vidimo v Ljutomeru, kjer bodo domačini segrapovci. T. Š. Rezultati: Šah: 1. Ingrad Celje, 2. Schiedel Prebold, 3 Gradis Jesenice; namizni tenis, moški: 1 • Ingrad Celje, 2. Segrap Ljutomer, 3. SGP tehnik; ženske: L Salonit Anhovo, 2. Ingrad Celje, 3. Kograd Igem; kegljanje, moški: P Kograd Igem, 2. Ingrad, 3. Cementarna Trbovlje; ženske: 1. SGPTehnik, 2. Cementarna Trbovlje, 3. SGP Zasavje; streljanje, rooški: 1. Segrap, 2. Ingrad, 3. Salonit; žen-ske: 1. Segrap, 2. Salonit, 3. SGP Tehnik; balinanje: L Cementarna Trbovlje, 2. SGP Zasavje, 3. SGP Tehnik; odbojka, moški: Ingrad, 2. Salonit, 3. Kograd Igem; žen-ske: 1. Kograd Igem, 2. Gradis Ingeniring Ljubljana, 3. Puv Nivo Celje; mali nogomet: I. Gradis Jesenice, 2. Segrap, 3. Blisk Montaža; košarka: L Ingrad, 2. Cementar-na Trbovlje, 3. Kograd Igem; tenis: moški dn 35 let: 1. Primož Ščurek, 2. Tomaž Le-Jjar, 3. Zoran Kranjc; do 45 let: 1. Radivoj Zupanc, 2. Toni Možič, 3. Dejan Kavka; do aS let: 1. Miha Hild, 2. Jože Kidrič, 3. Zdav-"O Bočko; nad 55 let: L Jernej Jeršan, Z Ivan Kuder, 3. Tomaž Verbole; ženske do let: 1. Danica Špoljar, 2. Suzana Vodiv-n'k, 3. Nataša Zore; nad 35 let: L Marja-na Lapuh, 2. Irma Pokeršek ... Skupni vrstni red ekip: 1. Ingrad Celje, Z Segrap Ljutomer, 3. SGP Tehnik Škofja Loka, 4. Kograd Igem Dravograd, 5. Salo-nit Anhovo, 6. Gradis Jesenice, 7. Cemen-arna Trbovlje, 8. SGP Zasavje ... V košarki so bili najboljši iz Ingrada. Zmagovalke v tenisu Najboljši v nogometu _____ _______ _________________________ Namizni tenis je (dru^tiuČ8k je prišel tudi škofjeloški župan Igor Draksler predstavnic 1 4 št. 20 / 30. maj 2002 SEDEM DNi V SINDIKATIH roLfKorečfca Iz dnevnika delavca Jožeta Sindikalne športne igre »Danes me bolijo vse kosti,« je pred dnevi pri medici v naši tovarniški menzi vzdihnil rezkar Vili. »Še žlico težko nesem k ustom!« »Kaj pa je narobe s tabo?« je radovedno povprašala Sonja iz računovodstva. »Ali si moral včeraj delati nadure!« »Kakšne nadure neki,« je zamahnil z roko Vili. »Ves popoldne sem kot nor igral nogomet!« »Neverjetno, da se ti pri teh letih še ljubi tekati za napihnjenim kosom usnja,« je pikro pripomnila Sonja. »Če bi včeraj doma počival ali pomagal ženi pri kuhinjskih opravilih, bi danes prišel spočit na delo.« »Ej, Sonja, saj veš, kako pravi star pregovor: ni težko, kar človek mora storiti - oziroma kakor so včasih pravili naši brati Hrvati: Nije teško što se mora!« je odvrnil Vili. »Zakaj pa si ti, ljubi Vili, včeraj popoldne moral igrati nogomet?« je povprašala Sonja. »Mimo bi lahko ležal doma na kavču in nabiral moči za današnji delovni dan!« »Moral sem trenirati,« je s pomembnim glasom odgovoril Vili. »In to trdo trenirati!« »Ali morda misliš, da te bo Srečko Katanec kot rezervnega igralca poklical na svetovno nogometno prvenstvo v Korejo?« je pikro pripomnila Sonja. »Na svetovnem nogometnem prvenstvu zares ne bom nastopil, zato pa bom zastopal sindikat podjetja na letnih športnih igrah, ki jih vsako leto pripravi naš sindikat dejavnosti,« je pomenljivo dejal Vili. »To pa je, draga Sonja, za vse v našem podjetju bolj pomembno od svetovnega nogometnega prvenstva.« »Vili, ti raje pazi, da za to, kako boš zastopal sindikat podjetja, ne izve naš direktor,« se je zahihitala Sonja. »Saj veš, da se direktor in sindikalni zaupniki že od zadnjih pogajanj o podjetniški kolektivni pogodbi gledajo kot pes in mačka.« »Sonja, to je preteklost,« je zamahnil z roko Vili. »Odkar je republiški odbor našega sindikata dejavnosti objavil razpis za udeležbo na športnih igrah, je vse drugače.« »Kako drugače?« smo presenečeno povprašali vsi v en glas. »Direktor in sindikalni zaupniki so začasno zakopali bojno sekiro. Zdaj skupaj z roko v roki delajo za uspeh naše reprezentance na sindikalnih športnih igrah,« je ponosno dejal Vili. »Kakšno zvezo pa ima s tem direktor?« je presenečeno povprašala Sonja. »Uf, uf, pa še kakšno!« je vzkliknil Vili. »Direktor je vse, ki bomo sode- k lovali na sindikalnih športnih igrah, osebno sprejel. Dejal je da na sindikalnih športnih igrah ne bomo zastopali samo članov sindikata, temveč da bomo branili ugled celotnega podjetja. Dejal je, da moramo konkurenčnim podjetjem v naši panogi pokazati, kdo je najboljši.« »Neverjetno,« je skomignila z glavo Sonja. »Ali to pomeni, da je začel direktor podpirati sindikalno delo?« »Seveda!« je dejal Vili. »Pomislite: direktor je vsem ekipam odobril tridnevni izredni dopust za trening in temeljite priprave na sindikalnih športnih igrah. Obljubil je tudi, da bomo vsi dobili nove drese in trenirke, saj bi sicer naši konkurenti lahko pomislili, da se naše podjetje že potaplja.« »Presneta reč, potem pa gre tokrat zares!« je vzkliknil kurir Peter. mmmemaamm*r«A mmmm mammmamm*. »Seveda gre zares!« je prikimal Vili. »Direktor je takoj pripravljen s sindikatom podpisati podjetniško kolektivno pogodbo, če bomo na športnih igrah našega panožnega sindikata osvojili prvo mesto. Direk-tor nenehno govori, da moramo držati skupaj in vsem pokazati, katero podjetje v naši panogi je najboljše. « »Ej, fantje, vidite, kako šport združuje ljudi,« je dejal strugar Lojze. »Roko dam v ogenj, da se bodo v času svetovnega nogometnega prvenstva v naši državi celo strankarski liderji nehali pričkati med seboj. Zaradi svetovnega nogometnega prvenstva se bomo imeli mesec dni radi vsi v Sloveniji. Zaradi sindikalnih športnih iger pa se imamo vsako leto mesec dni radi tudi v našem podjetju.« »Fantje, roko na srce, tokrat ima direktor popolnoma prav,« je dejal mizar Tone. »Na sindikalnih športnih igrah se mora naše podjetje zares izkazati. Naj se vidi, katero podjetje ima najboljše delavce in najboljše sindikaliste!« Kdo ve, koliko časa bi še tako kramljali, če ne bi iz kuhinje prišla kuharica Špela in pred Vilija postavila krožnik z velikim dunajskim zrezkom. »Vili, slišala sem, da si v reprezentanci našega podjetja na sindikalnih športnih igrah. Vsi člani boste do iger pri meni na posebni dieti: za malico boste dobili vse, kar vam poželi srce,«je dejala Speta. »Samo to glejte, da se boste dobro pripravili in da nas na igrah ne boste osramotili.« Ker se je čas za malico iztekel, smo se vsi odpravili nazaj v proizvodnjo. Skladiščnik Rudi pa je dejal Viliju: »Vili, ti pa le v miru pojej Špelin zrezek in se dobro spočij, da boš lahko na igrah pokazal, kaj v našem podjetju znamo in zmoremo. Za rezkalnim strojem pa te bom nadomestil jaz!« Tajnice po vsem svetu so 21. maja proslavile svetovni dan tajnic. Gre za izjemno zahteven in težaven poklic, saj so tajnice marsikdaj med »tnalom« svojih šefov in »nakovalom« strank. Zahtevno delo tajnice v območni organizaciji ZSSS v Podravju opravlja Breda Črnčec (levo), ki ji je ob prazniku čestitala njena šefica Vekoslava Krašovec. Zaprosila jo je, naj prenese čestitke tudi vsem 200 tajnicam, ki so povezane v Klubu tajnic Maribora in okolice. »Mnogo šefov se ni spomnilo na naš praznik, moja šefica pa se je,« je čestitke komentirala Breda. Njej in vsem tajnicam v ZSSS ob njihovem prazniku z zamudo čestita tudi uredništvo NDE. T. K. Iskrenost »Žena, ali boš kaj jokala, ko bon1 umrl?« »Bom, dragi. Saj veš, da se razjO' čem za vsako pasjo figo!« Ideslen delavec »Našel sem idealnega delavca!« »Ali si ga zaposlil?« »Žal ni šlo, ker tudi on išče idealno podjetje?« Dober okus »Gospodična tajnica, moram va>n povedati, da ste danes prekrasni. Kaj pa vi menite o meni?« »Zares občudujem vaš okus za le' poto, čeprav je vam narava ni naklo ni la!« Komuniciranje ožakar je šel z ženo po cesti- N em vogalu ga je sunila pod n' ’ 'a je odskočil na levo ali desN i ulice. si namenjena!« ■ »Imava tihi teden in med seb J sploh ne komunicirava!« Športne igre Gorenja znova lepo uspele Društvo za športno rekreacijo Gorenje, ki vključuje okrog 65(X) članov, je minulo soboto priredilo športne igre Gorenjada 2(X)2. Na njih je sodelovalo okrog 650 tekmovalcev in 15 ekip Gorenjevih dmžb in programov iz Ve- lenja, Ljubljane in Rogatca. O pomenu iger za druženje in športno merjenje moči, spretnosti in znanja v sedmih športnih zvrsteh je spregovoril sekretar Društva za športno rekreacijo Gorenje Miro Pruš. Poudaril je, daje interes med zaposlenimi za organizirano športno rekreacijo izredno velik. Športna igrišča pri osnovnih šolah in telovadnicah šolskega centra v Velenju so oživela že zgodaj zjutraj, ljubitelji tenisa in kegljanja pa so tekmovanja začeli že v petek popoldne. Pol stotnije pohodnikov seje iz Šmartnega ob Paki odpravilo preko Gore Oljke in se popoldne pridružilo udeležencem iger na družabnem srečanju, ki je minilo v prijetnem razpoloženju. Najboljše ženske ekipe so bile: Mekom v streljanju z zračno puško, PPA v namiznem tenisu, Kuhalni aparati v kegljanju, STILL v tenisu, HZA v odbojki in smučanju, ki so ga prišteli k skupni oceni uspešnosti na igrah. Skupna uvrstitev ženskih ekip: HZA 58 točk, Skupne službe 51, STILL 44, Kuhalni aparati 37, Notranja oprema 36, Mekom 32 ... Najboljše moške ekipe so bile: STILL v kegljanju in odbojki, Notranja oprema v streljanju, Gostinstvo v namiznem tenisu, INDOP v tenisu, HZA v malem nogometu in smučanju. Skupna uvrstitev moških ekip: HZA 89, Indop 79, Investicije in vzdrževanje 69, Notranja oprema 65, Orodjarna 64, Skupne službe 59. Najuspešnejši na igrah v skupni konkurenci ženskih in moških ekip so znova bili zaposleni v programu Hladilno-zamrzovalni aparati, ki so skupaj zbrali kar 147 točk. Sledijo jim Skupne službe s 110 točkami, STILL 102, Notranja oprema 101, Indop 96, Kuhalni aparati 93 itd. Hinko Jerčič ■■■■■■■■■■■■■■ Obvladajmo stres na delovnem mestu - 4 Evropska fundacija za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer iz Dublina je v letih 2000 in 2001 , anketirala reprezentativno število Bavcev v članicah Evropske unije in v drža-.atl kandidatkah. Več kot četrtina vseh delavcev Sloveniji 26 odstotkov) je priznala, dajih zaradi ?r>ier, ki so jini izpostavljeni na delovnem mes-i ’ ^uči stres. Stres, ki traja predolgo, pa se slej ko Prej spremeni v telesno obolenje. Dokazano ■J0’ da delavci ne le trpijo, ampak tudi umirajo redi obolenj, ki so posledica stresa. Žal v mno-& n deželah še podcenjujejo nevarnost stresa za ravje delavcev. Tudi pri nas marsikdo še vedno •dahne z roko. Zato se marsikateri delavec na °Je zdravstvene težave boji opozoriti. Verja- me, da mora potrpeti ne glede na učinek stresa na njegovo zdravje. Sodobna evropska stroka varnosti in zdravja pri delu hoče tak odnos spremeniti. Najbolj običajni vzroki stresa na delovnem mestu so: - prevelike delovne obremenitve, - premajhne delovne obremenitve, - pomanjkljiv opis delovnih obveznosti in nejasnosti, kdo komu daje navodila za delo, - nemožnost pritožbe, - delavec ima visoko odgovornost za svoje delo, a zelo malo možnosti, da bi vplival na odločitve v zvezi s svojim delom, - majhna napaka ali nepozornost pri delu ima lahko resne ali celo katastrofalne posledice, - pomanjkanje pripravljenosti za sodelovanje in malo podpore pri nadrejenih, sodelavcih ali podrejenih delavcih, - pomanjkanje priznanja ali nagrade za dobro opravljeno delo, - ni priložnosti, da bi se delavec učinkovito izkazal s svojim osebnim talentom in sposobnostmi, - delavcu ni dano, da bi lahko občutil zadovoljstvo nad končnim izdelkom, v katerega je vložil svoje delo (občutek delavca, da njegovo delo sploh ni pomembno), - strah pred izgubo delovnega mesta ali če se delavčev položaj na delu lahko spremeni vsak trenutek, - delavec je žrtev predsodkov glede starosti, spola, rase, etnične pripadnosti ali vere, - izpostavljenost nasilju, grožnjam in zastraševanju, - neprijetne in nevarne delovne razmere, - kombinacija vseh prej naštetih vzrokov. Lučka Bohm ^'ndikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije Seminar v petek, 14. junija 2002, na 11. srečanje delavcev, delavk, članov in članic Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije v Belo dvorano TRC Jezero v Velenju. na la*.' se bomo ob 10. uri. Na programu bodo mali nogomet, odbojka pr 1VD' namizni tenis, pikado in vlečenje vrvi. Organiziranje ogled Muzeja Sre^10Sovništva Slovenije. Ob 15. uri bo razglasitev rezultatov z družabnim ans„anJern’ srečelovom in zabavnimi igrami, za razpoloženje bo skrbel PredH6*• ^°*3ert Goter žur bend. Dodatne informacije lahko dobite pri sedniku oziroma predsednici sindikata Vašega podjetja. Pndite, da se skupaj poveselimo! Karmen Leban, sekretarka; Iztok Bratož, predsednik Spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju Ta seminar smo razpisali v 18. številki našega glasila. Kot nam je povedala njegova organizatorica Vanda Rešeta, se zanj lahko še prijavite. Pokličite jo na tel. 01/43-41-238, ali pošljite faksirano sporočilo na št. 01723-17-298. Prijave sprejema do 4. junija. Avtor: Rudi KOSITER SEDEŽ MEDNAR. SODIŠČA ZA VOJNE ZLOČINE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI PREDLOG TEKAČ NA DOLGE PROGE TINE LOGAR PAVLE ŽEROVNIK CEPETUUKA NIZKA ALPSKA KUKAVICA Z RUMENKASTO GROZD. SOCVETJEM NEKDANJI POLJSKI KOMUNIST. POLITIK (EDVVARD) THOMAS EDISON RENU OPRAVI- ČILO, IZGOVOR AM. FILM. IGRALKA (LINDA, »DINASTIJA«) ELEKTRARNA S POGONOM TURBIN NA VODO KON- CERTNA DVORANA URADNI JEZIK DRŽAVI AVE IZRAEL IZDELEK RISARJA (MNOŽ.) VRSTA ŽITA PRIPADNIK BASKOV PRISTA- NIŠKA NAPRAVA ZNAČIL- NOST GRINTA- VEGA PRVA IN ZADNJA ČRKA SARAJEVO ANGL. PODJETNIK, UTOPIČNI SOCIALIST STVARI ZA PREHRANO LJUDI RAKEV OWEN ROBERT J1771_-J858)-AN(jL RUSKI VELETOK GOZDNA ANTILOPA BEOTIJEC PODJETNIK, UTOPIČNI SOCIALIST PRITR- DILNICA PREG- NANSTVO VESOUSKO LETALO AVTOMOBILSKI PLAŠČ, GUMA ČASOVNA ENOTA STROK. ZA RUSISTIKO DEBELUŠNA ZENSKA STANE LEBAN VOJAŠKO POROČILO PREKMUR.: SAMOKOL- NICA MLADIKA MATIČNE RASTLINE SOSEDNJI ČRKI BISTRITEV HRVAŠKI »PETROL« VRSTA IGLAVCA GLORIJA 8EL OČESA AZIJSKA IN AFRIŠKA POLOPICA ZVIŠANA NOTA »A« SOPROGA IBAČOVA GORI NARAVA, ČUD DEL APARATURE BELCANTO PO NAŠE SAMOZADO- VOUEVALEC GRAFIK JUSTIN št.20 GRŠKA ČRKA MS NAGNJEN SVET, STRMINA LOVSKA PRIPRAVA POLDRAG KAMEN Z BELIMI IN ČRNIMI PROGAMI MAČJI SAMEC POGON NA DIVJAD SLOV. SLIKAR IN GRAFIK 'JČIČ KLEMENCI RAZČLE- NITEV SKUPEK, CELOTA CIGAN ZNIŽANJE GLADINE VODE ALKOHOL. PUAČA GALERIJA V UUBU. DEL PARNEGA STROJA DRAVIU-:e V BELG. ŠTEVNIK ČRKI IZ BESEDE SIBIRSKI VELETOK SILICIJ TINE KOS NATRIJ 0VUA1J 10. junija 2002. Pravilna rešitev gesel iz 18. številke Nove Delavske enotnosti: I ■ VISEČIMA, 2. SVETILNIK, 3. KAPELICA V GOZDU. Nagrado 5000 tolarje 3: .................................................... prejme Darja Gorenjak, Cesta na Roglo 11 a, 3214 Zreče.