Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: »Tedenske slike**. Mesečna naročnina...........6 dinarjev, za inozemstvo...............8 dinarjev. 1925. in 1926. sta bili leti redukcije delavcev in delavskih plač. V največji meri so bili po odpustih in redukcijah prizadeti delavci glavnih industrijskih panog. Odpustitve so dale zbornici mnogo posla. Stavk je bilo zbornici javljenih le dvoje. V Ljubljani so stavkali krojaški pomočniki, ki so pridobili petodstotno zvišanje mezde. Nekatera podjetja skušajo uveljaviti poseben de- Plenarna seja Delavske zbornice. Porožila upravnega odbora o socijalnem položaju delavstva Slovenije. — Zbornični proračun odobren in znaSa dva milijona. — Službena prag* malika. — Gradnja poslopja Delavske zbornice. — Nedostojen in dema-goSki nastop bernotovcev, ki žalijo zbornico. Ljubljana, 21. marca. J solidirala, da je postala med delavstvom sedaj! iovni “red,'"tako papi7nica'v Vevčah. Zveza in-Naš delavski parlament, Delavska zbornica !?0^ P0IPularna, kakor ob začetku ustanovitve, j c)ustrjjcev je tudi izdelala neki poseben delovni za Slovenijo, je zboroval na praznik 19. in v ne-j Ikavska zbornica si je priborila ugled, da se jo recj pOVSO[f gre tendenca, da se delavni urnik deljo 20. t. m. Razprave o vseli važnih delavskili ! P°,vs°'n, up samo zastopnika tako zvane Bernotove socijalno- j ščino, ker bi bil finančno nemogoč. Volilni red demokratske skupine, ki sta na seji nastopala z pa„mOTa za(Jovoljiti nas vse in mora biti dru-raznimi demagoškimi medklici n vpadi, ter se je ! Ka^en’ kakor je bil zadnji, eden te skupine tako daleč spozabil, da je Zbornico žalil na nekvalificiran in neparlamentaren način. V naslednjem podajamo primeroma izčrpno poročilo o poteku plenarriF"s£je. Predsednik Delavske zbornice Melhijor Č o -bal je na praznik 19. t. m. ob 14. otvoril plenarno sejo, pozdravljajoč zastopnika velikega župana načelnika oddelka za socijalno skrbstvo vladnega svetnika dr. Goršiča. Za overovatelje zapisnika imenuje člane Rudolfa J u v a n a, Ivana Gajška in Josipa Ošlaka, nakar je vprašal zbornico, če se naj prečita zapisnik zadnje seje. Delegat Miroslav Pevec (bernotovec): «Pred-lagam, da se zapisnik čita!» Delegat Valentin Urbančič (Narodni klub): "Predlagam, da se ne čita, ker je čas dragocen.« ^ Zapisnik se ni čital. Predsednik je nato k svojemu tiskanemu poročilu, ki navaja prav pregledno in v markantnih potezah resnični položaj slovenskega delavca, pristavil, da mu je kot predsedniku dolžnost javiti, da so bili pozvani v Delavsko zbornico' mesto odistopivših članov, in sicer; za -Jožeta G o 1 m a j e r j a (soc.) Janez R o -P r c t, striiKar v Ljubljani, n . Fr,ana Orehka (kršč. socijalist) Gustav P 111 e r 1 e iz Tržiča, za Marijo Kisovec (nar. klub) Ivan No-vak, delavec v Vevčah in Za dr. Antona Milavca (kršč. soc.) Fran n a m e s t n i k iz Ruš. Omenjeni so odstopili radi Prezaposlenosti, odnosno ker so bili izvoljeni v oblastno skupščino. f^ilje omenja predsednik: Preteklo je eno leto po zadnjih volitvah v Delavsko zbornico. Človek se j'e v resnici bal, da bo delo v zbornici težko in da bo skoraj nemogoče to delo izvršiti. Sedaj Pa se je pokazalo, da se je delavnost vseh zborničnih klubov povečala ter je povsod videti veliko inicija ti ve in odločnosti za borbo proti reakciji, ki je v nasi državi precej močna. Vsi Klll»i so se dobro zavedali, da je potreba mir- iiega, treznega in pozitivnega dela. Posrečilo sc 300.000 Din kot podporo brezposelnim in da je ’ Utl sc Je zbornica v teh letih utrdila in kon- | dala v razne kulturne svrhe 200.000 Din. Leti Zbornični tajnik Filip U r a t n i k je uvodoma *Zd svojega poročila konstatiral, da je delo za kon- S ^ n-0*/1 t ^ t solidacijo Zbornice zelo napredovalo. Težka so- rv -J1 s ro ' . in/za. Lizni,c cijalna kriza je nastopila za delavstvo v Slo- 23-57-?-??* Za ljudslco vzg0J0 m lzobrazb° veniji. Tiskano poročilo zbornice je verna slika socijalnih bojev. Zakon o zaščiti delavcev je nezadosten. Zbornici ni bilo dano, da bi mogla nastopati z vso svojo avtoriteto. Omejevati se je morala na posredovanja, ki so imela deloma uspeli, deloma neuspeh. Konstatira, da vlada pri nas v socijalni politiki sovražen, reakcijonaren duh. Navaja nato, kako je zbornica posredovala poročilih razvila zanimiva in živahna debata, pri TPD radi redukcije 3000 rudarjev. Govoreč o zlasti pa o podporah. socijalnem položaju delavstva omenja, da je po-! Delegat Miroslav Pevec (bernotovec) je za-vpraševanje po delu veliko. Ni težko reči, da je hteval pojasnila glede razdelitve podpor posa- 12.000 delavcev brez posla. Od strani industrije meznim organizacijam in brezposelnim. Vpraša, se vrši velik pritisk na delavstvo'. Slika položaja katerim organizacijam se je dala podpora in kuje ta, da je za tri prosta mesta 16 brezposelnih na liko. Na kakšen način jc Delavska zbornica raz-razpolago. Delokrog Borze dela se mora raz- J delila 80.000 Din kulturnim organizacijam in po širiti. Zbornica bo morala posvetiti posebno po- kakšnem ključu. «Potem bomo dalje govorili,* je zornost ne samo na notranjo! kolonizacijo, mar- | stereotipno zaključil svoje vprašanje. 167.756-69 Din, a za socij. politiko 352.319-55 Din. Član finančne kontrole Josip O šLa k je predlagal, da skupščina podeli upravnemu odboru ab-solutorij, odnosno odobri računske zaključke. Živahna debata o podporah. O poslovanju Delavske zbornice se je po teh več tudi na izseljevanje. Glede ureditve stanovanjskega vprašanja mora pozdraviti akcijo ljubljanske mestne občine pod sedanjim komisarjem. Je pričakovati, da bo letošnja stavbna sezona živahnejša. Nastopiti je treba proti sabotiranju nekaterih socijalnih zakonov, kakor določil zakona o zaščiti delavcev glede osemurnega delavnika. Ta zakon se ne izvaja, obžalovati pa je treba, da se še ni storilo ničesar v obrambo tega Delegat Rado Č e I e š n i k: Znesek 80.000 Din se je razdelil po ključu med kulturne organizacije, zastopane pri delavskih strokovnih organizacijah, ki so registrirane pri DZ. Delegat Pevec jc nato očital krscanskim so-cijalistom, da delajo v zbornici po navodilih SLS, ne pa samostojno. Uganjajo korupcijo! Zahteva, da se brezposelne podpore pravično dele. Delegat Leskošek (bernotovec) zahteva, zakona. Zaščititi je treba dalje zaupnike v raznih da se dele vsem strokovnim organizacijam pra industrijskih podjetjih. Zbornica mora biti inter-1 vično brezposelne podpore in enakomerno. Ne esirana na tem, da se čimprej uvede nov rudar-■ sme biti v DZ monopola. Marksizem in katoliški zakon in tudi enoten obrtni red. Važna je za-' cizem sta si v diametralnem nasprotju. (Smeh in ščita vajencev. Koncem svojega poročila je tajnik | ironični medklici.) Prihodnjič nas bo več v tej omenil tudi kulturno delo Zbornice. Izvršeno je zbornici! (Smeh.) veliko študijsko delo, kar bo podlaga za vsak študij socijalnih vprašanj. Iz skupščini predloženega tiskanega poročila, ki je pravi dokument socijalnega položaja našega delavca, posnemamo, da je zbornica nakazala Delegat Jurij Arh (soc.): Stavim na upravni odbor vprašanje, kako so se brezposelne podpore delile. Delegat France Žužek (kršč. soc.) kritizira postopanje bernotovcev, ki v Zbornici uganjajo h' defetizem ter opozicijo iti obstrukcijo cx- |5ro-fesso. (Ugovori od strani bernotovcev.) Vsi Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Zgodba o Brlogarju. (Sen iz davnine.) Berač ga pomenljivo pogleda, se malo odmakne in zagodrnja: «No, po modrosti ravno ne dišiš, pa nič ne de! Na poti pride vse prav.» Janez se zasmeje, kar tako, ker si ne more misliti, da bi bil berač zdaj naenkrat resen, a beraček začne pripovedovati iz zakladnice svoje vsevednosti to in ono. Tako Janez izve zdaj še enkrat, da se je bil Brlogar res zapisal samemu črnemu Zlodeju. Prej je bil tako bolj sirotle. Kup otrok, drugega nič. Potem je pa naenkrat začel rasti. Iz bajte se je razščeperila hiša, iz hiše kmalu skoro graščina. Taka je zdaj Brlogarjeva domačija, da bi ji daleč naokoli človek zastonj iskal para. Hiša, hlevi, skednji^ in šupe, moj Bog, kakor grajsko, nič drugače. In kako je to naglo šlo! Kakor kvas je šlo kvišku! Prva hči je bila že skoro za možitev, ko še ni bilo nič. Tisto leto je potlej še ono malo, kar je premogel, nekako zaonegavil. Nato pa naenkrat, kar čez noč: lepa bajta, še lepša hiša, skoro graščina: gostilna, hlevi za konje, za pošto; vozovi, sani, sploh vse, kar je pri res trdni in dobri domačiji mogoče. Ženini se zbirajo ko na vrvici. Kaj se ne bi, ko ima vsaka Brlogarjeva samo v denarju po tri sto srebrnih tolarjev'? Tri so že omožene v Trstu, eria pa v Vipavi. Ta, ki se zdaj moži, pojde menda v Ljubljano. Takim je lahko! Vsega na kupe, potlej pa še tri sto srebrnih tolarjev po vrhu! ... , Janez je pozorno poslušal beračevo pripovedovanje. «Pa misliš, da mu sam rogatec nosi denar skupaj ?» «Bogve. Govori se dosti —» «Kaj pa?» «Ali res nič ne veš?» «Prav nič!» «Cuden junak», skima berač z glavo in nadaljuje: , . «Tako vedo povedati, da Brlogar lahko stori, kar hoče. Zoper njega ni postave ne oblasti: ne grajske ne cesarske!» «Beži!?» ’ . «Res! Slišal sem že iz več ust povedati tako.» ,«Kaj pa potem počne?» «Kar se mu zljubi! Ce mu prija, te lanKo poje v solati, pa je konec.» «No, no, tako hudo menda le ne bo —» «Nama ne, ker nič nimava. Z reveži ni napačen, ta Brlogar. Denar sicer ne kane od njega, pač pa vrže rad lep kos kruha, mesa, pa tudi bokal vina se včasih zasveti pred človekom. Res, tega ne smem reči, da bi revežem ne dal. Sicer pa pravijo, da ni dobro orehov treti z njim.» «Kako misliš?» «Tako, kakor sem slišal. Trgovskih ljudi je menda že nekaj, ki so iskali pri Brlogarju zavetja, pa so ga tudi res našli, zavetje in večen počitek.» «Ne bodi no!» «Veruj ali ne, meni je vseeno! Povem samo to, kar sem slišal! Zraven nisembil nikoli in si tudi nikoli ne voščim niti. l udi vem, da človek ne sme preveč brusiti jezika, ker je Brlogar samo eden na svetu —» Tako sta se pomenkovala beračpk in Skalarjev Janez vso dolgo pot. Iz tega pogovora je Janez izvedel, da je Brlogar spravil že ce o vrsto ljudi na oni svet. Izprva jih ie hodil čakat v Zalo in jih je napadal iz zasede, ko pa si je‘ enkrat uredil domačijo, jih je pričakoval kar doma, da so se sami ujeli v njegovo past. Brlogar nič ne izbira. Kjer čuti denar, tam se loti, pa najsi bo tudi maziljena glava. Ker je s hudičem v zvezi, tnu nihče ne more do živega. Ze vrabci po strehah čivkajo, da je v Brlogarjevi kleti tlakovano s človeškimi kostmi, pa se le živ krst ne zgane zoper njega. Samo gospoda po gradovih si včasih šepeče, da bi bilo treba napraviti enkrat konec temu početju. To pa govore samo tedaj, kadar jih omami vino. Trezen je vsak toliko pameten, da Brlogarja niti ne spomni. «Ali ti vse to verjameš?« vpraša nazadnje Janez, ki se mu kar lasje ježe od groze. vemo', da je naša Zbornica mlada ter moramo vsi ščititi vsepovsod njen ugled. Goljufi in demagogi nimajo tu mesta! Kakšno moč ima Bernotova skupina, so pokazale zadnje oblastne volitve. Poskrbeli bomo1, da ne bodo več tu notri. Dobro bi bilo, če bi dali Bernotovi skupini denar in pa nebeški ključ! Predsednik Čobal: Prosim, osebno ne napadati drug drugega! Delegat Leskošek protestira proti nastopu delegata Žužka in njega očitkom. Sam je svoje dolžnosti vršil v finančni kontroli; kdor jih ni, bo odgovarjal. (Medklic Žužka: To je nesramnost! Impartinenca!») Očitke Žužkove moram zavrniti. Mi nismo bebci! Predsednik: Absolutno ne gre, da drug drugega žalite. Tega ne morem dopustiti. Delegat Josip Ošlak izjavlja, da socijalisti niso pristaši osebnega boja. To obsojamo. Delo v finančni kontroli smo vršili tako, da nam nikdo ne more ničesar očitati. Vršilo smo delo vestno in pošteno. Delegat Ivan Gajšek konstatira, da mu ni znan niti en primer, da bi se podpore krivično delile. Delegat Rudolf Juvan je nato predlagal konec debate, kar je bilo sprejeto. Poročevalec Rado Č e 1 e š n i k je v svojem zaključnem govoru še enkrat pojasnil način razdeljevanja podpor kulturnim društvom in brezposelnim. Naša zbornica mora biti prava zastopnica delavstva tako kakor je Trgovska zbornica za trgovce. Mora se boriti za pravice delavstva v tej reakcijonarni dobi. Vse podpore so se delile na podlagi veljavnega pravilnika, štatutov zbornice in zakona. Glede razdeljevanja brezposelne podpore konstatira, da je prejela Kmetska delavska zveza (Bernotova organizacija) znesek 2500 dinarjev, da jih razdeli med brezposelne. Ta znesek je uporabila v produktivne svrhe ter je odklonila vsako pojasnilo. Še enkrat zavrača očitek nepravilne razdelitve brezposelnih podpor. Tajnik Filip U ra t n i k je odgovoril na interpelacijo delegata Arha glede brezposelnih podpor ter omenil, da j e" g. Zvonimir Bernot javil, da nakazane podpore ni razdelil med brezposelne, ker je načelno proti delitvi brezposelnih podpor. Predsednik Melhijor Cobal: Konec debate! Dajem na glasovanje predlog, da se v smislu po- ročila finančne kontrole odobri blagajniško in druga poročila in da se s tem izreče zaupnica blagajnik« in upravnemu odboru. Zaupnica upravnemu odboru je bila soglasno izrečena. Za zaupnico sta glasovala tudi oba člana Bernotove skupine. Blagajnik delegat Rado Čc lešnik je nato poročal o zborničnem proračunu za nanovo od ministrstva za socijalno politiko določeno proračunsko leto, t. j. za čas od 1. avgusta 1927. do 31. julija 1928. Celokupni izdatki so proračunani na dva milijona dinarjev. Kot podpora brezposelnim in potujočim delavcem je določen znesek 300.000 Din, za izseljence 20.000 Din, za delavske I pomožne blagajne 100.000 Din. Študijski knjižnici je določen znesek 25.000 Din, za publikacije zbornice 40.000, za dečja zavetišča 10.000, za prosvetni oddelek 250.000, za delavske strokovne šole 80.000 in za obrtnonadaljevalne šole 10.000 dinarjev. Proračunska vsota prosvetnega oddelka je razdeljena na posamezne važne industrijske centre. Za ljudsko knjižnico v Ljubljani Proračun Delavske zbornice. Delegati ustanovnega občnega zbora NSZ. 18.000 Din, za čitalnico v Mariboru 10.000 Din, primerne podpore prejmejo tudi mesta Celje, J Trbovlje, Jesenice, Kranj, Tržič in Črna. Proračunska debata. Delegat France Žužek (kršč. soc.) pojasnjuje najprej dosedanje delo prosvetnega odseka. Prosvetno delo naj Ostane tudi v bodoče centralizirano1. Licealna knjižnica mora ostati v Ljub-lani. Poleg tega upravni odbor ne sme omalovaževati pokrajine. Izjavlja, da pozitivni katoliki ne morejo iti v načelnih vprašanjih skupno s svobodomisleci, ker kri ni voda. Vendar je toliko stvari skupnih, da je sporazumnega dela za vse dovolj. Če pa začnemo govoriti, kaj nas loči, po-| tem stremo narazen. Prosvetni odsek je dokazal, da je na mestu. Delegat Martin K o r c s (kršč. soc.) je izjavil, da nima ničesar proti proračunu. Grajati mora le Postopanje in delovanje ekspoziture v Mariboru. Uspehov prosvetnega odseka v Mariboru še ne more videti. I Delegat Valentin Urbančič (nar. klub) izjavlja v imenu svojega kluba, da načeloma nima ničesar proti proračunu. Zahteva, da sc točno določi vsakemu nameščencu njegov delokrog. Knjigovodstvo1 je sicer v redu, vendar je želeti, da se vodi v uradnih prostorih. Delegat Julij K u g o v n i k (kršč. soc.) je opozoril zbornico, da naj posveča večjo pozornost 1 obmejnim industrijskim krajem, zlasti Mežiški i dolini. Delegat France Žužek (kršč. soc.): Po naročilu kluba si usojam izreči gotovo1 kritiko, ker smatram, da je proračun obenem zaupnica večini Delavske zbornice. V imenu kluba poudarjam, da ?e pmrrčun reelen. Delavska zbornica uživa sloves v Beogradu. Pri ministrstvu za socijalno politiko in drugod ima ugled in spoštovanje. Toda režim v zbornici je tak, da moram kljub temu izraziti svoje nezadovoljstvo. Naš tdiib vodi lojalno , opozicijo. Potom ministra za'socijalno politiko bo deloval na nadaljnji konsolidaciji zbornice. Mi smo v vseh komisijah sodelovali. Vzdrževali smo se vsakih osebnih napadov samo, da zbornica ne trpi na ugledu. Večina zbornice tega nam ni primerno' kvitirala. Nasilja in gotovih sleparij pri volitvah ne moremo1 pozabiti. Smo prikrajšani, žal, za najmanj osem mandatov v Delavski zbor-_ «Kako ne bi? Saj je Brlogarica na smrtni Postelji povedala, da je videla hudiča —» «Kaj je že umrla ?» «E, kaj res ne veš?! Bo'že nekaj let tega. Ko so jo napadle smrtne težave in so ljudje jeli moliti in kropiti okrog nje. je pa Brlogarja začelo metati božje. Lahko si misliš, kako jc vse strmelo!» Taj pove. kaj je z njenim možem, ker ji dru-ače ne morejo dati odveze na pot v večnost, at o je I.i logar i ca povedala, da je videla ' edeti hudiča v čumnati pri Brlogariu in da g« se tudi pozneje sestajala in barantala. Hill j ]'e’ da J’e n1'en nioz nekatn odšel, ko bi um imeli doma obhajati njegov petdeseti rojstni dan, da so vse preiskali, pa ga niso mogli nikjer najti. Nazadnje ga je vsega prepade- nici. Nočem naštevati vseh rekriminacij, izjavljam. da nismo prijatelji komisarjev. Komisarji v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in na magistratu se niso obnesli. Komisarjev ne želimo v Delavsko zbornico! Režima takega, kot je sedaj v zbornici, pa ne bomo mogli prenašati. Votiramo proračun 2 milijonov dinarjev, toda partizanstvo v Delavski zbornici naj izgine! Če ne izgine, si izgovarja krščanskosocialni klub proste roke. Ako sedaj glasujemo za proračun, se mora večina zavedati, da je to obenem velika zaupnica upravnemu odboru. Delegat Josip Ošlak (soc.) je v imenu večine zavračal očitke, naperjene proti uradu Delavske zbornice v Mariboru. Tam so, kakor ugotavlja delegat Kores, res premajhni prostori, zato1 jih je treba povečati, da bo mogla Delavska zbornica v Mariboru uspešneje delovati. Sanacija urada v Mariboru leži v tem, da se razvije večji interes za Delavsko zbornico. Delegat Leskošek je zahteval večjo' zaščito vajencev in konstatiral, da jc pet do šest obrtnonadaljevalnih šol zaprtih, ker se Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ne briga zanje. Izjavlja, dia ne bo glasoval za proračun. (Začudenje!) Slično je izjavil tudi efelegat Pevec. Delegat France Svetek je v imenu večine ugotovil, da je Delavska zbornica za Slovenijo prva institucija, kjer se ne vlada partizansko. Zbornica drži pred očmi le splošni interes delavskega razreda; ona postaja instrument celokupnega delavstva. Delavska zbornica ni šola za prepire. Mnogo je pripomogla k stvarnemu delu tudi lojalna opozicija. Potrebno je predvsem trenutni nivo proletarijata izboljšati. Na predlog delegata Valentina Urbančiča (Nar. klub), je bila proračunska debata zaključena, na kar je imel poročevalec Rado Čelešnik svoj sklepni govor. Proračun je bil nato sprejet z vsemi glasovi večine in ostale opozicije. Proti je glasoval en bernotovec. Seja je bila nato ob 18. zaključena. V nedeljo ob 9. se je nadaljevala. Službena pragmatika. Delegat dr. Joža Bohinjec (Nar. klub) je na dopoldanski nedeljski seji poročal v kratkih obrisih o službeni pragmatiki za nameščence nega dobila Alenka pri .Ravbarski kamri’, kjer se je bil zapisal hudiču.» • «Kaj poveš?» se je delal Janez neved-neea, ker ni hotel beračku izdati, da je bil tudi sam priča tistega strahotnega početja. Bil je sedaj prepričan, da beraček meni res pravega Brlogarja, le to mu ni šlo skupaj, kje naj bi bil on ves ta čas... Zato je vprašal še dalje: «Kaj pa Alenka?» «Alenka je samo jokala, ni hotela nič povedati. Komaj so gospod bolnici dali odvezo, je izdihnila svojo dušo. Alenka je omahnila na mrtvo mater in tako pretresljivo jokala, da so vsi navzoči imeli rosne oči. ,Mati, mati.* je ponavljala, ,naš nesrečni, zavrženi oče!‘ Iz tega so vsi spoznali, da je rajna Brlo-garica na pragu večnosti govorila resnico. Vsi so se jeli križati in moliti. Brlogarja pa ni bilo domov, dokler ni bila žena pokopana Viž. tako se godi pri tej hiši!» Janez je molčal. Vse te novice so ga popolnoma potrle. «Bogve,» je premišljeval, kaj vse je morala medtem pretrpeti Alenka.» Počasi sta korakala navzgor po ostro zavitih serpentinah, dokler nista prišla spet rja piano, kjer se pokrajina nekoliko odpre in razširi. Vso pot nista srečala niti enega človeka, medtem ko so se zdaj sem z vipavske strani jeli stekati na cesto ljudje in vozovi. Bil je tako sočen majski dan. ko srce za-polje in zavriska človek od samega veselja > Delavske zbornice, veljavni za vse, razen za tajnika, ki se nastavlja po posebni pogodbi. Službena pragmatika jc bila sprejeta. Proti sta glasovala delegata Leskošek in Pevec. (Medklic: «Lepa socijalista!» Splošno začudenje!) Gradnja poslopja za Delavsko zbornico. Poročevalec Alojz Sedej je nato poročal o uporabi gradbenega fonda, odnosno gradnji poslopja Delavske zbornice. Naglašal je, da sedanji prostori nikakor ne odgovarjajo več zahtevam in potrebam zbornice. Z ozirom na akutno stanovanjsko bedo je Delavska zbornica premotrivala vprašanje gradnje stanovanjskih hiš. Stopila je v stike z mestno občino ljubljansko, ki vodi sedaj posebno akcijo. Ta akcija je našla povsod veliko razumevanja. Predlaga, da se upravni odbor pooblasti, da se iz gradbenega fonda nakupijo 6% ne obligacije 30milijonskega posojila mestne občine ljubljanske pod pogojem, da se občina zaveže, zgraditi po načrtu, odobrenem od Delavske zbornice, poslopje, v katerem bi se namestili uradni prostori Delavske zbornice, prostori za Borzo tlela, Ljudska kuhinja, prostori za vse strokovne organizacije, registrirane pri Delavski zbornici, kakor tudi 30 stanovanj. Mestna občina, ki bi poslopje gradila na lastne stroške, prizna Delavski zbornici pravico, da lahko odkupi po 20 letih poslopje, ki se naj zgradi na stavbišču tik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Gradbeni stroški so proračunani na 4*4 milijona dinarjev. Delavska zbornica bi podpisala za štiri milijone obligacijskega posojila mestne občine. Gradnja naj bi se pričela že 1. maja t. 1. Poročevalec je obenem predložil skupščini načrt zadevne pogodbe med1 občino in Delavsko zbornico. Poročevalec prosi, da zbornica te predloge sprejme soglasno. Delegat Rado Čelešnik je nato podal v imenu tričlanske komisije poročilo glede nakupa stavbišča na Miklošičevi cesti. Omenja, da je doL sežen v tem oziru sporazum z lastnikom parcele trgovcem Hedžetom. Ta je pripravljen odstopiti stavbišče za kupnino, ki jo je plačal pred dvema letoma Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, to je okoli 433.000 Din; kvadratni meter bi stal 175 Din. nad lepoto, s kakršno ga obdaja priroda. Beraček je tudi res začel ukati. Janezu pa ni bilo do tega. Videl ie pokrajino, ki mu ie bila znana, pa vendar tako nekam spremenjena in tuja. da mu je bilo kar tesno Z desne je pozdravljal Javornik, ki se ob lepem vremenu razgleduje s svojo zeleno glavo celo Ha doli do Ogleja, sem na to stran pa po holmih in hribih preko Vrhnike do Ljubljane in še dalje. Javornik je bil pravi, pokrajina pod njim pa se je zdela Janezu preveč gozdnata. Iz tega razmišljevanja ga je pregnal hre-ščeš, cvileč glas, ki je peL «Pej vadlc, pej vadle, pej dobru nnin Kroj, pej kdur ne verjame, poglejdat nej grej —» Beraček se je ozrl: «0. Štcfuc, kaj jo ti tudi mahaš k Brlogarju?!« «Pej kejpej.» ie potrdil nagovorjeni. Vipa-vcc je bil suh in precej dolg ter močno rjave polti. Koža po njegovem obrazu je bila bolj zgrbljena nego olupek na krhlju, sicer pa je bil Stefuc živahen in dobre volje. Na palici je imel navezan velik šopek lepih šmarnic, za širokim, povaljanim klobukom pa je imel ''ele šope raznobojnega cvetja najrazličnejših vrst kar jih v tem času že cvete po Vjpavi ’ (Dalje prihodnjič.) Delegat Valentin Urbančič (Nar. klub) je predlagal, dia skupščina podleli upravnemu odboru splošno pooblastilo glede nakupa parcele in gradnje poslopja v sporazumu z mestno občino. Delegat P e v e c se je pritoževal, da sc izdaja denar le za Ljubljano in Maribor, dočim se ne ozira na ostale industrijske kraje, kakor Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Velenje, kjer je tudi potrebna gradnja primernih hiš. Delegat Leskošek je pozdravil gradbeno akcijo. Obžaloval pa je, da poročevalec ni omenil, kako se bo poslopje gradilo. Ali bodo pri tem zaposleni brezposelni? (V dvorani je nastal med njegovim govorom smeh in nemir, zato je vzkliknil: Gospod predsednik! Člani vašega kluba so nemirni!) Končno je izjavil, da bo glasoval za predlog. (Odobravanje!) Delegat Fran T e r s e g I a v (kršč. soc.) se je oglasil k besedi ter je v glavnem načeloma reagiral na očitke od strani bernotovcev proti krščanskim socijalcem. Začetkoma je poudarjal: Vsi smo pozabili izreči priznanje in zahvalo uradništvu zbornice, ki je v težkih časih vodilo posle po lastni inicijativi. Delali so1 vsi res iz notranjega prepričanja, ker so vsi stari borci proletarijata. Iznena-dilo pa nas je danes dejstvo, da sta dva tovariša, ki se smatrata za edina zastopnika socijalne demokracije, (Ironičen smeh!) glasovala proti sprejetju službene pragmatike Delavske zbornice, a pri tem pozabila nam povedati utemeljitev. Mestoma v temperamentnem govoru je nato govor- J nik zavrnil očitke bernotovcev glede korupcije, ki naj bi jo uganjala krščanskosocialna skupina, odnosno zbornica. Krščanski socijalisti bomo pobijali z vsemi sredstvi vsako1 korupcijo in raje gremo skupno z vragom, kakor pa z vami (ber-notovci). Delegat Pevec je mestoma ugovarjal Terseglavu. Vihar pred zaključkom seje. Poročevalec Sedej je nato kratko odgovarjal na izvajanja posameznih govornikov, osvojil je predlog delegata Val. Urbančiča za splošno pooblastilo zbornici. Izzval pa je viharne proteste od strani obeli bernotovcev, ko je začel njih politiko zavračati in z vso ostrino napadati. (Pevec mu je vpadal: «Se moram braniti, če me na-, padate!») Ne moremo postaviti povsod kakih kurnikov, kamor bi šla Pevec in Leskošek s svo- | jimi organizacijami! Nastal je vihar. Pevec je ugovarjal in tihoma izustil žaljivko: «LopoVi!» To žaljivko je slišal delegat Rado Čelešnik, ki se je dvignil in glasno izjavil: «Konstatiram, da je Pevec izrekel žaljivko ,lopovi'! Zahtevam, da prekliče, ali pa ga zbornica izključi.* Nastal je pri večini vihar ogorčenja. Vse je razburjeno. Čelešnik je nadaljeval: «Mi nismo lopovi! Z dokazi na d'an!» Pevec: «Lahko: me izključite! Mene se naj pusti na miru! Če me napadate, sc moram braniti!« Predsednik Čobal: «Kličem tovariša Pevca k redu. Za enkrat ne ukrenem ničesar drugega!* Večina ogorčena: «Ne! Ne! Ne! Ven ž njim! Izključite ga od seje, če ne prekliče!* Pevec: «Poznam to vašo diplomacijo. Mene vedno napadate, a branil se bom. Ne prekličem niti besede. Če me izključite, me p®!» Izključitev delegata Pevca. Predsednik Čobal: «Ne gre, da bi en človek teroriziral zbornico!* Rado č e 1 eš n i k je nato predlagal, da se Pevca izključi od seje. Predlog je bil sprejet. Proti sta glasovala Pevec in Leskošek. Predsednik je nato pozval Pevca, da zapusti dvorano. Pozivu se je Pevec mirno in brez protesta vdal ter zapustil dvorano. Delegat Rado Čelešnik je nato konstatiral, da ni bilo nobenega ugovora glede nakupa stav-bišča. Predlog glede gradnje poslopja v zmislu sklepov upravnega odbora in nakupa stavbišča je bil nato soglasno sprejet. Razrri predlogi. Predsednik je nato konstatiral, da je vloženih 39 predlogov od raznih strokovnih organizacij in klubov. Narodni klub je vložil 4 važne predloge, katere priobčujemo na drugem mestu. Ostali vloženi predlogi se nanašajo: 1.) na podaljšanje stanovanjske zaščite delavcev in nameščencev; 2.) obligatorične uvedbe kolektivnih pogodb; 3.) zaščito osemurnega delavnika in nedeljskega počitka; 4.) reformo volilnega reda za Delavsko zbornico' itd. Seja je bila končana v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Predlogi Narodnega kluba za glavno skupščino D. Z. i. Starostno in invalidno zavarovanje je nujna in življenska potreba delovnega človeka. Tej potrebi mora zbornica posvečati stalno1 in vztrajno pažnjo in prizadevanje. Hvale vreden je njen trud za to preskrbo delovnega človeka. Ustvariti nekak surogat v obliki organizacije samopomoči. Toda v to organizacijo ne moremo imeti vere in tudi, ako bi trud imel uspeli, more biti samopomoč le zasilen in začasen izhod.' Glavna težnja in prizadevanje pa mora biti zakonita in vsedržavna starostna in invalidna preskrba vsega samostojno pridobitnega delovnega ljudstva. Zato pozivamo zbornico, da v svoji neposredni in najbližji delovni program sprejme ustvaritev zavarovanja za primer starosti in onemoglosti in za to vprašanje zainteresira javne in zasebne faktorje. Kot prvi korak smatramo potrebnim, da zbornica inicijativno zbere potrebno gradivo, iz katerega bo razvidna sedanja obremenitev gospodarstva iz naslova socijalnega zavarovanja, utrdi, v kolikor je to obremenitev z raznimi upravnimi in zakonitimi reformami mogoče zmanjšati in koliko bi na ta način uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja (vsaj v skromnih mejah) kljub temu še obremenjavala gospo-j darstvo. Z dobrim investicijskim načrtom bi bilo I predočiti, da gospodarstvu z uvedbo teh panog! zavarovanja vsaj za prva leta ne grozi nikaka: nova obremenitev. II. Zakon o zaščiti delavcev predvideva v V. poglavju inštitucijo delavskih zaupnikov. Te inštitucije pa ni, ker minister za socijalno politiko še ni izdal v § 111. omenjenih navodil za izvedbo volitev in tudi ne v § 116. omenjenega pravilnika za poslovanje obratnih zaupnikov. Toda kljub tern nedostatkom nekateri obrati poznajo obratne zaupnike in njih delovanje. Volitve teh zaupnikov pa so povsem samovoljne, brez enotnosti in brez najmanjšega jamstva za objektivni njih izid. Isto-tako je tudi delovanje. To izziva v delavskih vrstah samili odpor in nerazpoloženje napram stvari sami. Ogroževana je ena najvažnejših pridobitev na polju demokratizacije gospodarstva. To pridobitev mora zbornica z vsemi sredstvi ščititi. Zato pozivamo zbornico, da v svojem lastnem delokrogu izdela volilni red, upoštevajoč pri tem določila zakona in da izdela tudi poslovnik za delovanje zaupnikov in obe stvari predloži prizadetim organizacijam v takih podjetjih, kjer zaupniki postojajo, z nalogom, da imajo do mini-sterijalne odredbe za volitve in poslovanje veljati ti predpisi. S tem bo mogoče tudi v ostalih obratih po vplivu ene ali druge organizacije ali na priporočilo inšpekcije dela suksesivno uvesti delovanje obratnih zaupnikov. Obratni zaupniki morajo delovati povsem nepristransko in objektivno in morajo biti izrazita zaščitnica vseh delavskih interesov, ne glede na strokovno organiziranost ali politično pripadnost. Danes temu ni tako. Obratni zaupniki marsikje izrabljajo svoj položaj v utrditev poziciji posameznih organizacij ali celo v osebni boj proti posameznim osebam. S teni zanašajo v delavske vrste medsebojni boj in dajejo' podjetjem v roke orožje proti instituciji sami. Pretežni del svoje energije ne uporabljajo proti podjetju v zaščito delavskih koristi, ampak proti delavstvu nasprotnih organizacij ali smeri. Tako postajajo zaupniki marsikje taki, da bi bil potreben zakon o zaščiti delavcev pred obratnimi zaupniki. Taki zaupniki niso zreli, da predstavljajo prve skromne začetke demokratizacije gospodarstva. Tu mora zbornica institucijo ščititi in s svojini vplivom doseči povsem objektivno in nepristan-sko delovanje zaupnikov. Treba je, da jim izda potrebna navodila in opozorila. Člen II. zakona o inšpekciji dela predvideva ureditev inšpekcije dela v državnih prometnih napravah in v rudnikih. Predvideno je, da prometno osebje pride pod splošno inšpekcijo dela ali z ozirom na člen 17. pod specijalno inšpekcijo, za rudarje pa se ustvari specijalna inšpekcija dela. Z ozirom na dejstvo, da ta člen zakona ni izveden, je zlasti prometno osebje brezpravno, ker delodajalec lastnih 170 rt e gk ne bo inspiciral in zaradi nedostatkov ne bo samega sebe kaznoval. Za rudarje je potrebno, da se inšpekcija dela izloči iz pristojnosti rudarskih oblasti, ker rudarska oblast teh poslov ne more vršiti objektivno, ako hoče istočasno ščititi interese rudarskih podjetij. Zato pozivamo zbornico, da inšpekciji dela nad prometnim osebjem in nad rudarskim delavstvom posveča intenzivno pažnjo in uvedbo teh specijalnih inšpekcij dela smatra za svojo najboljšo nalogo. Zavedamo se težav, teda ako bomo pred njimi obstali, ne bo napredka in bo poslabševanje delavskega varstva vedno večje. IV. Brezposelnost je čimdalje ostrejša. Zbornica mora zato z vsemi razpoložljivimi silami delovati na ohranitvi in izpopolnitvi borz dela in na uvedbi brezposelnih podpor. Da brezposelnost ne pride nepričakovano in da se dobita možnost in prilika, preizkusiti utemeljenost razloga odpusta in da je dana fhožnost k pravočasnim protiukrepom v zaščito brezP°seI' nih, je v moči pristojnosti inšpekcije dela, da zahteva od podjetij pravočasna obvestila o nameravanih odpustih. Tudi borzam Jela podjetja ne javljajo odpustov, tako da brezposelnost ostane prikrita vsem delavskim soCijalno-varstvenini institucijam. Pozivamo zato zbornico, da tej prvi zaščiti brezposelnih pribori polno avtoriteto in ji daje intenzivno skrbstvo. Bratje in sestre, pripravljajte se že sedaj za proslavo 1. maja! Politični Davidovičeva obtožba proti Maksimoviču. Demokratski klub je vložil obtožbo proti notranjemu ministru Maksimoviču. Obtožbo je podpisalo 51 poslancev, med njimi 4 zemljoradniki. Maksimovič se v glavnem obtožuje 'radi nezakonitosti, ki jih je zagrešil kot notranji minister pri skupščinskih volitvah dne 8. februarja 1925., pri občinskih volitvah dne 15. avgusta 1926. in končno pri volitvali v oblastne skupščine dne 23. januarja 1927. Obtožnica naglaša, da se pri volitvah ni spoštoval zakon in da pri volitvah ni moglo ljudstvo glasovati po svojem prepričanju. Pri-tiralo se je stvar tako daleč, da imamo dvoje vrste državljanov: one, ki so za vlado in ki jim je dovoljeno vse, in druge, ki so proti njej in ki se jih preganja in ogroža njihove eksistenčne pogoje. da se vsleid tega ne morejo posluževati elementarne državljanske pravice, kar so svobodne volitve. Obtožnica dokumentarično navaja več primerov očividnega nasilja. Maksimovič je tekom svojega ministrovanja imenoval veliko urad-ništva brez moralne in šolske kvalifikacije. Uradniki, ki niso bili Maksimoviču strankarsko po volji, so bili odpuščeni iz službe, čeprav so imeli drugače vso potrebno kvalifikacijo. V obtožbi se zahteva, da se minister Maksimovič za vse ob-dolžitve zagovarja pred narodno skupščino. Ekspoze zunanjega ministra. Zunanji minister dr. Ninko Perič je v proračunski debati govoril o zunanjepolitičnem položaju in ugotovil, da hoče naša država vsa sporna vprašanja dosledno reševati v duhu društva narodov. Vse vesti o oslabitvi male antante so brez vsake stvarne podlage. Naši odnošaji z bratsko češkoslovaško republiko so več kot prisrčni. Z Italijo hočemo živeti v dobrih sosednjih odnošajih. Zelo je pa razburila našo javnost albansko-italijanska pogodba. ker bi sodeč po enem delu besedila lahko postala nevarnost za naše dobre in prijateljske ednošaje napram državam, ki so pogodbenice in za mir sploh. Zahtevamo neodvisnost Albanije in naše načelo ostane slej kot prej: Balkan balkanskim narodom! Zunanji minister je nato omenjal Grško in Bolgarijo, Madžarsko in Avstrijo, Anglijo, Francijo, Poljsko, Nemčijo, Turčijo in Severno Ameriko. Glede Rusije je dr. Perič izjavil, da se stališče napram SSSR kreče med željo, da imamo z velikim ruskim narodom vedno intimnejše bratske zveze, in med negotovostjo, ali je današnji režim v Rusiji v resnici konsolidiran in brez nevarnosti, kar se tiče agitacije za gotov gospodarski režim, katerega povsod smatrajo kot nevarnost za državo. Minister je končal svoja izvajanja z besedami: Mi pozivamo vso Evropo, da se prepriča o naši korektnosti! Novi dogodki se šele razvijajo, mnogi posli so šele v 1 o pa lahko rečem, da je mednarodni po-naše kraljevine ugoden v vsakem pogledu. n,1p° Povoda, da smo za našo usodo v skrbeli. oslednje dni so se v javnosti razširile alarmantne in neverjetne vesti o naših vojnih pripravah in namerah, da v Albaniji izzovemo Preobrat. Jaz sem dejal, gospodje, in ponavljam n:Ukategoričneje, da je naša kraljevina vedno že-Jela in da želi politiko miru in da je vedno bila 'n da bo' daleč od! vsakih avantur. Za to in takšno Politiko miru, ki nam je vrlo potrebna, smo pripravljeni vedno prožiti dokaze in smo priprav-Ijeni, to izjavljam svečano, pristati v anketo vsega sveta. Naj izvolijo priti vojni in drugi strokovnjaki vsega sveta, mi jih pozivamo. Taka anketa 0 toliko l*Kotovila, jamčim vam, da stanje naše t,rodne obrambe v nobenem pogledu ni preseglo Ojačaj normalnega s-taleža in bo na licu mesta ahko ugotovila neistinitost in tendencijoznost vesti o naših pripravah za vpad v Albanijo ki so kriJansirane v namc™’ da se nam podtakne (vi bi prišl° v Alt)aniji d(> kakih neredov. 'Vsa narodna skupščina pritrjuje. Poslanec Kosta pregled. Timotijevič prekine ministra: «Pišejo. da general Martinovič organizira čete za vstajo v Albaniji. Evo ga tam gori na galeriji poleg diplomatske lož. Tam je vsak dan. Tako lažejo 1» Timotije-vičevim besedam sledi burno odobravanje in ploskanje. Vsi poslanci se obrnejo napram galeriji, diplomati stezajo vratove iz svojih lož in si nekaj šepečejo. General Martinovič se je nagnil na ograjo lože in sedi nepremično.) Minister zaključuje: Naša zunanja politika je bila vsikdar pro-žeta z duhom onih vrlin, ki jih je naš narod vedno negoval in čuval v svoji prošlosti. To so vrline miroljubnosti, lojalnosti napram sosedom in zvestobe napram zaveznikom in prijateljem. Senzacijonalen incident v narodni skupščini. Ob priliki, ko je dr. Trumbič govoril v specijalni debati o proračunu ministrstva zunanjih zadev, je došlo do incidenta, ki je razburil vso narodno skupščino. Trumbič je med drugim razpravljal o neiskreni vlogi Italije in o vesteh, ki so se zadnje dni širile v javnosti, da je Italija hotela zaplesti našo državo v oborožen konflikt radi Albanije. Poslanec samostojne demokratske stranke Vilder je z medklicem vprašal: Ali je Bodrem (italijanski poslanik v Beogradu) še tu? Na opomin predsednika skupščine je Vilder nadaljeval: Bodrero je šef špijonaže in ima okrog sebe tolpo špijonov. To ve ves svet. — Po teh besedah so nastali v narodni skupščini veliki kravali, padali so ostri medklici proti Italiji, da je bil predsednik primoran prekiniti sejo. Med tem se je sestal ministrski svet, ki je sklenil, da pozove Vilderja, da prekliče svoje trditve, ali ga pa vladna večina izključi iz seje. Poslanec Vilder je po posvetovanju s Pri-bičevičem odklonil preklic, nakar je večina skupščine sklenila, da se ga izključi od treh sej. Zunanji minister je pa še posebej podal izjavo, da obžaluje napad na «prijateljsko» Italijo. — Že pred par dnevi so se po časopisju širile po Beogradu vesti o veliki vohunski aferi, katero so odkrili policijski uradniki. Naše oblasti so prišle do seznama nekih oseb iz krogov nekega beograd-skega poslaništva. Kompromitirane naj bi bile nekatere ugledne osebe beogradske družbe, nekatere dame in šest novinarjev. — Po incidentu v narodni skupščini se sedaj lahko sklepa, katero poslaništvo je bilo mišljeno. — Beogradska policija je demontirala vse vesti o razkriti vohunski družbi. Navzlic temu pa Pribičevič ni sveto-v a 1 Vilderju, da prekliče v narodni skupščini izjavo o vohunstvu. Vsekakor je moral imeti vzroke, da se je tako odločil. Brezvestne intrige fašistovske Italije. Tiranski pakt naj bi priklenil Albanijo k Italiji. Priznanje Besarabije po rimski vladi naj bi Romunijo izločil iz vpliva Male antante. Končno so znane italijanske intrige v Bolgariji in Grčiji teina Madžarskem. Okrog in okrog naj bi bila Jugoslavija obkoljena od samih sovražnikov, d;j bi bil potem posel Italije lažji, da nas napade in oslabi naše jadranske postojanke. Da pa maskira Italija svoje savražne ukrepe proti naši državi, je z rafiniranimi diplomatskimi intrigami hotela uveriti vso evropsko javno'st, da je pri nas središče večnih nemirov, da smo bojaželjni, da hočemo napasti Albanijo, dočim je Italija miroljubna in noče ničesar drugega, kot zasigurati mijr na Balkanu. Mussolinijevo glasilo «Giornale d’ltalia» je pretekli teden objavilo senzacijonalno vest o vojnih pripravah Jugoslavije proti Italiji in proti Albaniji, ki jo hočejo baje napasti jugoslovanske čete. Uradna rimska Agenzia Stefani je te zločinske klevete razširila po svetu. Londonski »Times* je vse priobčil in namignil Jugoslaviji, da naj se ne spušča v avanture. Italijanska igra je bila tako spretno uprizorjena, da je v svetovnem časopisju završalo in da je vse kazalo s prstom na jugoslovanske vojne hujskače. Italija je poslala (kar sedaj zanika) preko svojih evropskih poslanikov vsem državam cirkularno noto, da ne more mirno gledati priprav v Jugoslaviji, že zato ne, ker ji italijansko-albanska pogodba predpisuje dolžnost intervencije. Naše zunanje ministrstvo je odločno demantiralo italijanske intrige. Ugoden je bil vtis ekspozeja zunanjega ministra Periča, ki je pozval vso Evropo, da pošlje posebno mednarodno kontrolno komisijo, da ugotovi, da stanje naše narodne obrambe ni prekoračilo normalnega stanja in da so neresnične in tendenci-jozne vse vesti o pripravah za vpad v Albanijo. Inscenirani spor z Italijo se je pričel' zaradi intervencije Francije in Anglije povoljno reševati. Italijanski fašizem je doživel za svoje klevete sramoto pred vsem svetom. Italijanska vlada je sedaj v neprijetnem položaju, da mora demantirati vse vesti, katere je lansirala v svet in da mora tajiti obstoj cirkularne note, katero je poslala svojim evropskim poslanikom. Obsodba Italije je popolna. Številni iimandmani. Finančni minister je k finančnemu zakonu predložil večje število amand-manov, ki vsebujejo dalekosežna pooblastila za vlado. Ustanovi se državni odbor za š t c -d e n j e v administraciji in gospodarstvu. V odbor se vpokličejo poleg parlamentarcev tudi s kraljevim ukazom imenovani člani. Vlada daje s tein slabo spričevalo parlamentu, da sam iz svoje srede ne more imenovati dovolj zmožnih ljudi in da kliče v odbor tudi neparlamentarce. — Razpiše se notranje posojilo v znesku pol milijarde dinarjev za komunikacijska sredstva. — Z uredbo lahko spremeni ministrski svet u r a d-niškizakon in zakon o draginjskih dokladah; izda se novo uredbo o razvrščavanju uradnikov. S tem so državni nameščenci oropani zakonitih garancij, ki jih jim dajejo pozitivni zakoni, katere bo v bodoče smela vlada svojevoljno menjati, omejevati in odpravljati. Vsakomur bo jasno, da pri današnjih razmerah nima pričakovati urad-ništvo od vladnih faktorjev novih dobrot, ampak le poslabšanje svojega položaja. — Umesten, je pa amandman, da se odpravlja davek n a nove zgradbe v vsej kraljevini, in sicer v mestih z več kot 50 tisoč prebivalstva za 20 let, z več kot 20 tisoč prebivalcev za 15 let in z manj kot 20 tisoč prebivalci za 10 let. Vzgledu države bodo morale sedaj slediti še občine, ki naj tudi odpišejo za gotovo število let avtonomne doklade. Pričakovati je potem, da se dvigne gradbena akcija za stanovanjske hiše. — Davek na plače privatnih nameščencev se zniža. Davčna stopnja se prične s 6000 dinarji. — Zakon o zavarovanju delavcev se spremeni s posebno naredbo. Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev se dovoli več avtonomnih pravic. — I z s e I j e n i š k i k o m i s a r i j a t i se obnove na račun izseljeniškega fonda. — Fond, ki se je nabral za brezposelne s prispevki za borze dela. se uporabi za zgradbo delavskih stanovanj. -Zakonito določene volitve v o k r o ž n e urade za zavarovanje delavcev se odgode. Pooblašča se pa minister za socijalno politiko, da izvede personalne izpremembe pri teh uradih. — Uzakoni se zloglasna uredba o oblastnih I> r orač u n i h. — Tekom leta 1927./28. sc n e morejo sprejemati v državno služ-b o n o v e o s e b e. razen če se vračajo v službo iz pokoja, ali če jih je sprejel ministrski svet. Upokojenci, ki imajo manj kot 15 let efektivne službe, izgube pravico do osebne in družinske doklade. Kdor ima manj kot 35 let službe, se lahko upokoji le v primeru bolezni, ali če to zahteva interes službe. Pri vsakem ministrstvu se osnuje disciplinsko sodišče, ki razsoja o disciplinarnih prestopkih. — Z uredbo se regulira p r e-v e d b a kronskih upokojencev na dinarske. — Z a r e g u I a c i j o r e k proti nevarnosti poplav se določi 25 milijonov dinarjev. — Za rotacijski papir se zniža carina na 5 Din. kar znači, da je ogrožen obstoj slovenski papirnati industriji in obstoji nevarnost brez- poselnosti. — Oblastnim skupščina m na | katerili amandmanov. vendar je pri večini izmed teritoriju bivše Avstroogrske se daje pravica, da | njih že v naprej pripomniti, da so kvarni za de-morejo bivše deželne zakone, ki veljajo za njihov 1 lovno ljudstvo in da dajejo vladi pooblastila tako teritorij iu ki se nanašajo na njihov delokrog,! splošnega značaja, da je zloraba pooblastil prav spremeniti in razveljaviti, vse pa le v okviru dr-. lahko mogoča, žavnih zakonov. — Ne zanikamo umestnost ne-1 ★ Narodno-sfrokovna zveza. Vsem podružnicam ponovno priporočamo, da takoj razpravljajo na svojih sejah o zadnji okrožnici in nam potem javijo napravljene sklepe. Vse podružnice morajo brezpogojno odgovoriti na okrožnico. Predavanja. Podružnice pozivamo, da prirejajo predavanja s skioptikonom, katerega imamo tudi mi na razpolago. Zlasti priporočamo zdravstvena predavanja, katera nam oskrbi državni higijenski zavod s svojimi zdravniki in filmi. Podružnice naj ne pozabijo na zelo važno predavanje o nalogah funkcionarjev. Ker doba predavanj hitro poteka, > naj se podružnice po-žnrijo! Sestanki. Vsem podružnicam smo naročili, naj vsaj enkrat mesečno sklicujejo članske sestanke. Člani zahtevajo sestanke in se ponekod Sokolskem domu na Viču predavanje o jetiki. Predavanje oskrbi državni higijenski zavod, ki oskrbi zdravnika in lep film. Če hočemo voditi uspešen boj proti tej proletarski bolezni, jo moramo dobro' poznati. Pridite torej vsi in spoznajte to hudo škodljivko delovnega ljudstva. Vstop prost. ŠT. PAVEL. Podružnica Narodnostrokovne zveze v Št. Pavlu priredi v nedeljo 3. aprila ob pol 10. uri dopoldne v dvorani kina zdravstveno predavanje. Predava zdravnik. Predavanje bo z lepim filmom. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Vstop k predavanju prost. PTUJ. Tukajšnja podružnica Narodnostrokovne zveze priredi v soboto 9. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Društvenega doma skioptično predavanje. Predava tov. Kravos o pritožujejo, da jih odbori ne sklicujejo. Dajte čla- j razmerah v Ameriki. Predavanje bo pojasnjeval nom priliko, da se pogovore o svojih težnjah. ! z lepimi skioptičnimi slikami. Ker je predavanje Proslave 1. inaja morajo glasom sklepa iz- brez vstopnine, sc nadeja odbor obilne udeležbe, vrševalnega odbora prirediti prav vse podruž- ČRNA. Pri nas ni zaenkrat prav nič posebno nice. Dopoldne se imajo povsod prirediti shodi ali sestanki, popoldne pa izleti in veselice v korist brezposelnih in stavkovnega fonda. Podružnice naj se takoj pripravljajo za to proslavo, da ne bo prepozno. Poskrbite pravočasno za govornike. Zadnji čas prijave za govornika je do 15. aprila. Po tem roku se bodo govorniki dodelili po možnosti. Ne odlašajte tedaj in javite centrali vse potrebno o proslavi. Na delo vsi, da bodo naše prvomajske proslave dostojne in veličastne. Slike z občnega zbora so gotove in stanejo razglednice po 5 Din komad, večje slike pa po 50 Din. Naročila sprejema tajnik. Obenem z naročilom je poslati denar. Majski teden «Nove Pravdte«. Prvomajske proslave in teden po njih moramo posvetiti agi- novega. Naša podružnica dobro napreduje, pa bi lahko boljše, če bi se vsi člani zavedali svojih dolžnosti. Že park ra t smo prosili člane, naj bodo v vsem točili, naj točno plačujejo prispevke, prihajajo k sejam in sestankom itd., pa le še nismo vpeljali pravega reda. Ponovno prosimo prav vse člane, bodite točni, da bo naša podružnica laže vodila borbo. SENOVO. Tukajšnja podružnica je sklicala v j nedeljo dne 20. t. m. članski sestanek članov Narodne strokovne zveze v prostorih rudniške re- sveta niti ob priliki angleškega premogovnega gibanja niso mogli in znali sprovesti. Preko materinega jezika zgrajena solidarnost je stavba na pesku. Njegova temperamentna izvajanja so spremljali navzoči z velikim zanimanjem in odo-bruvanjem. Predsednik podružnice je nato v daljših besedah pozival navzoče k vztrajnosti in agilnemu delovanju, za spas jugoslovenskega proletarijata, ter zaključil sestanek! s klicem «Ves narodnozaveden proletarijat v enotno fronto!« Seznam predavanj, ki jih lahko oskrbimo našim podružnicam, podajamo tukaj. Iz zeruljepisja imamo naslednja predavanja: Stara in nova Ljubljana, Gorenjska, Julijske alpe, Karavanke in Kamniške planine, Dolenjska, Belokrajina, Prekmurje, Koroška, Bosna in Hercegovina, Carigrad in Bospor, Kitajska, Odkritje Amerike. Amerika, Primorska, Srbija in Macedonija, Pariz, Berlin in okolica, Benetke, Versailles, Na rise novo potovanje na severni tečaj. Od Dunaja do Gradca in Japonska; iz zgodovine: Francoska revolucija, Napoleon, Balkanska vojna. Dalje imamo predavanje o zvezdah in pasijonskih igrah v Ober-amergauu. luidi slike iz živalstva in o užitnih ter strupenih gobah so na razpolago. Za malčke imamo štiri smešnice, in sicer Ribničan Urban, Sovražni sosedje, Črni maček in Meseci v letu. Podružnice, ki žele imeti eno navedenih predavanj, imajo to javiti centrali vsaj 14 dni prej. da si zasiguramo slike od kulturnega odseka Delavske zbornice. PTUJ. Naša podružnica je imela v soboto dne 19. t. m. v Društvenem domu svoj sestanek z ozirom na mezdno gibanje v tovarni: Petovia. Poročal je okrožni tajnik tov. Tumpej, ki bo tudi interveniral v podjetju zaradi znižanja mezd. Naša podružnica se resno pripravlja na prvomajsko proslavo in bo imela dopoldne članski sestanek, popoldne pa večjo prireditev. O tej nroslavi prihodnjič več. PREVALJE. Podružnica Narodno-strokovne zveze bo imela v soboto 26. t. m. zvečer svoj članski sestanek, na katerem bo poročal okrožni Maribora. Pozivamo vse člane, da se sestanka udeleže polnoštevilno. RUŠE. Tukajšnja podružnica NSZ bo imela v nedeljo 27. t. m. dopoldne svoj občni zbor. Na POLJČANE. Za v torek 29. t. m. je sklicala stavracije, ki je bil jako dobro obiskan. V imenu , . . delegatov, ki so se udeležili ustanovnega občne-; \ov' * llm^ei }7- ga zbora v Ljubljani, je podal izčrpno poročilo tov. Graf, katerega so navzoči vzeli.''z odobrava- njem na znanje. Centralo je zastopal tov. Rupnik, ^ taciji za naš list. Vsak naš član se mora zavezati, i ki je v daljših izvajanjih obrazložil potrebo orga- občnem zboru poroča tudi okrožni tajnik tovariš da pridobi v tem tednu vsaj enega novega naroč- ’ niziranja narodnega delavstva. Dotaknil se ,ic Tumpej, zato je dolžnost vseh, da se udeležijo nika. če vsak član stori svojo dolžnost, bomo j zgodovine razvoja gibanja narodnega delavstva, j občnega zbora polnoštevilno, število naših naročnikov podvojili. Tudi naj naši njegovega položaja pred in med vojno. Dotaknil agilni tovariši dobijo v tem tednu kaj inseratov. se je tudi dogodkov, ki so neposredno vplivali na j naša podružnica sestanek, na katerem nam bo V prihodnjih številkah objavimo cenik inseratov , obrambni nastop narodnega proletarijata ter s poročal okrožni tajnik tov. I umpej iz Maribora, in dolžnost nas vseh je, da podpremo list tudi z ; tem dokazal ničevo teoretiziranje marksističnih Z ozirom na važnost naj pridejo1 vsi člani na se-inserati. V gostilnah, kavarnah, brivnicah itd., j voditeljev, ki solidarnosti proletarijata vsegai stanek. kamorkoli zahajate, zahtevajte naš list. če ga J : --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- dotičnik ne naroči, pokaže, da vas ne potrebuje, potem mu tudi vi odrecite svojo podporo in svoj denar. Tovariši, tovarišice, 1. maj proslavimo vsi v znamenju agitacije za «Novo Pravdo«. Ta naš list je naš glasnik in se bori za nas, pri tem nas še razvedruje s svojimi lepimi povesticami in nas seznanja z življenjem po svetu. Tudi nas bodri v našem boju in nas strokovno izobražuje. Ne pozabite, da je delavec brez lista kot vojak brez puške. Uspešen boj je pa mogoč le z orožjem in naše orožje je «Nova Pravda«. Na delo torej za , . .. , . , . . ,. vit|elj ()C|_ I 26. junija 1.1. Pravijo, da klerikalci lahko opuste Tedenske vesti. * Avtomatična telefonska centrala v Ljubljani, ki je bila otvorjena v soboto 19. t. m., posluje v splošno zadovoljstvo. Začetnih težkoč ni bilo toliko, kakor se je pričakovalo in telefonski abonenti. bodo kmalu pozabili, da so kdaj telefonirali i manj udobno. * Občinske volitve v Laškem se bodo vršile nove naročnike in inserate. Bomo v.—.............— . . nese prvenstvo. Pokažite svojo pridnost in za- : vsa Prizadevanje, vednost. V boj za «Novo Pravdo«! Sloviti «Naprej» kar ne more dotiskati svoje številke, ne da bi napravil poklon «Novi Pravdi« in «bivšim» narodnim socialistom. Od ustanovitve pa vse do danes se piše samo od «bivših», pa jih le še ni vrag vzel in delajo preglavico še samemu Bernotu, ki je edini »izkristalizirani socij«. V eni * «Grlica». Kakor nam poročajo, bo «Grlica» izšla v dvojni številki še ta mesec. Zamuda je nastala zaradi selitve upravniških in uredniških prostorov. * Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev Ljubljana priredi, kakor običajno vsako leto, tudi letos svojo veliko III. dobrodelno zadnjih številk je ta listič napisal, da je davek za 1 javno tombolo v korist onemoglim bolnim č a-Dclavsko zbornico krivičen, medtem ko o davku nom, vdovam in sirotam. I rosimo1 tudi letos bla-na ročno delo ni črhnil besedice. Sedaj se pa na gohotne naklonjenosti sl. občinstva. — Odbor, nas jezi, ker je napravil tako nerodnost. | * Najdba okostja izumrle živali v Bosni. Dr- VIČ. Podružnica Narodnostrokovne zveze na žavni muzej v Sarajevu je prejel te dni Iz Banja- mastodonta, kopu so našli nedavno okostje ogromne živali iz prastarih časov. * Pivovarna v Laškem je sedaj končno pokopana. Sedanji lastniki razprodajajo vse p?;0" rničnine ter bodo razprodali tudi zemljišča- t ovarniški objekti bodo prepuščeni razpadanju, ker kljub prizadevanju od strani občine ni najti in pridobiti druge industrije, Delavstvo in po večini tudi uradništvo je bilo vrženo na cesto ter trpi največje pomanjkanje. * Začetek pomladi. Dne 21. t. m. se je začela pomlad. letos res s pravimi pomladnimi dnevi. Naši kmetovalci se prezgodnje toplote ne vesele preveč, ker lahko poznejše slane zelo škodujejo prezgodaj razcvetelim sadnim vrtovom in drugim prehitro se razvijajočim kulturnim rastlinam. * Nezgoda splavarjev. Pri Zagrebu se je ob betonskem mostu preko Save razbil splav po-sesntika Jeraja z Rečice v Savinjski dolini. Last- njegovi ljudje so se srečno rešili ter Viču priredi v soboto 26. t. m. ob 8. uri zvečer v nik splava in spravili na varno tudi nekaj blaga, vendar ima ke zanhnTvo pošiljko. V banjaluškem premogo-1 Jeraj nad 16.000 Din škode. * Za Vodnikovo družbo! Vsi poverjeniki Vodnikove družbe se naprošajo, da pospešijo nabiranje članov. Ker je še mnogo krajev, kjer ni poverjeništev, naj se javijo poverjeniki direktno na naslov: Vodnikova družba v Ljubljani. Družba bo tudi letos izdala za malenkosten znesek 20 Din štiri krasne knjige, od teh dve leposlovne vsebine, pratiko in eno knjigo poučne vsebine. * Slovesna otvoritev protituberkuloznega oddelka v Mariboru. V nedeljo, dne 20. t. m. se je vršila slovesna otvoritev protituberkuloznega oddelka, ki ga je zgradila pri mariborski javni bolnici Protituberkulozna liga s podporo javnosti. Moderno urejeni prostori tvorijo pri bolnici poseben oddelek. Slovesne otvoritve so se udeležili številni zastopiniki oblastev, društev in mnogo-brojno občinstvo. * Jožef o vanje v Studencih pri Mariboru. Običajno jožefovanje v Studencih pri Mariboru je bilo letos posebno živahno, ker se je tudi vreme izkazalo Jožetom in Jožicam naklonjeno. Raznih vrtiljakov, kramarjev in drugih privlačnih stvari, ki spadajo k takemu sejmu, je bilo letos več kakor zadnja leta. Kljub velikanskemu obisku je bila kupčija slaba. Najbolje so se menda odrezali vrtiljaki, ki so bili vedno dobro zasedeni. * Ureditev delovnega časa. Ministrstvo za socijalno politiko je poslalo vsem Delavskim zbornicam v državi načrt pravilnika o ureditvi delovnega časa v trgovinskih in obrtnih obratih, da izrazijo svoje mišljenje. "" Velik požar v Voklem. Pišejo nam: Na praznik svetega Jožefa ob 4. uri popoldne je nastal Požar v Voklem. Pogorelo je 6 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Na pomoč so prihitela gasilna društva Šenčur, Voklo, Voglje in Smlednik. Vzrok požara še ni znan, vendar pa vlada med prebivalstvom veliko razburjenje, ker živi še vedno v strahu zaradi lanskih neprestanih požarov na Oorcnjskem. Ljubezenska žaloigra. Pišejo nam: V soboto 19. t. m. so prepeljali v celjsko bolnico Franca Cilenška, sina posestnika v Kamenčah pri Braslovčah. Cilenšek je imel bodljaj z nožem naravnost v srce in je spočetka zatrjeval, da je dobil rano v fantovskem prepiru, pozneje pa je priznal, da se je sam zabodel zaradi nezvestobe svojega dekleta. Njegova rana je bila tako težka, da ii je ranjenec podlegel. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Utopljenec. Nedavno je Drava pri mariborskem državnem mostu naplavila mrtvo moško truplo, ki je ležalo dva do tri tedne v vodi. Ker je nastajal v javnosti sum, da gre za zločin, je policija razposlala po svoji običajni poizvedovalni Poti sliko trupla in so na ta način ugotovili, kdo je mrtvec. Mrtvi je bil Anton Visočnik, posestnik s Suhega vrha (občina Sv. Danijel pri Prevaljah), ki je bil zadnji čas v stalnem duševnem razburjenju zaradi dolgov, kar ga je pognalo v prostovoljno smrt. Mrtveca je spoznala njegova žena. Hlod ga je usmrtil. V okolici Goričeve vasi pri Ribnici je posestnik Janez Prelesnik v gozdu napravljal drva. Pri delu se je prevrnil težak hlod, ki je Prelesnika s tako silo pritisnil na trebuh, da je nesrečni mož drugo jutro podlegel težkim notranjim poškodbam. Ponesrečenec zapušča ženo in pet nedoletnih otrok. Blag mu spomin! * Nesreča motociklista. Pišejo nam: Na svetega Jožefa dan je šel trgovec g. Rihard Rupar ■z Ljubljane v cerkljansko občino na Dolenjskem 7 r°t0cikl°m na kljunače (šnefe). Ob povratku z lova je pri Cerkljah v polnem diru zaradi napačnega izogiba nekih voznikov in preteče nemarnosti kolo hitro ustavil, zaradi česar je nastal a o močan sunek, da se je g. Rupar v hipu premil in obležal v nezavesti na cesti. Dobil je oene poškodbe na glavi, vendar je drugega dne Pr>sel toliko k sebi, da je vožnjo nadaljeval na •notorju v Ljubljano. To je že druga težka ne-_Koda g. Ruparja, ki je drugače zelo spreten °zač. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni ugotovljeno. * Krvavi spopadi meči hercegovskimi kmeti. l e dni je prišlo do krvavega spopada med Srbi in muslimani v vasi Borac v Hercegovini. Rodbina Rajka Bejata. ki šteje okoli 30 članov, je zaprosila oblastvo v Gackem za kos pašnika v bližini muslimanskih hiš, ker ni imela dovolj zemlje za obdelovanje. Oblastva so v resnici prošnji ugodila. Ko pa so odšli bratje Bejati na pridobljeno zemljo, so jih napadli muslimani, ki so prihiteli oboroženi z vseh strani. Zagrozili so jim, da bodo streljali, ako bi hoteli obdelovati tamkajšnjo zemljo. V resnici je končno prišlo do krvavega spopada, tekom katerega so muslimani streljali s puškami. Srbi pa so se branili s poljskim orodjem. V spopadu je padel eden izmed bratov Bejatov, trije pa so obležali težko ranjeni iii je eden od njih kmalu nato umrl. Orožniki so i/\ ršili takoj obsežno preiskavo in več muslimanov aretirali, dočim so se drugi poskrili v bližnjih gozu vili. * Avtomobilska nesreča ljubljanskega trgovca in njegove žene. Zadnja dva praznika z lepim vremenom sta izvabila ljubljanskega trgovca gospoda Srečka Vršiča in njegovo ženo na daljši avtomobilski izlet v Opatijo. Odpeljala sta se z lastnim avtomobilom v soboto zjutraj in prispela okrog pol 11. do Matulj. kjer sc prično serpentine proti Opatiji. Avto je vodila gospa Vršičeva. vozeča 30 km na uro. Pri velikem in ostrem ovinku pri Rupah, kjer so sc dogodile doslej že tri smrtne in več lažjih nesreč, je hotelo naključje, da ie zadela nesreča tudi Vršičev avto. Nenadoma ie počila na kolesu zračna cev s silovitim pokom, kar je imelo za posledico, da je vrglo avto na levo stran, pri čemer je izruval tri obcestne kamne, na kar se je zaletel v jarek. Dočim je gospa Vršičeva odletela iz avtomobila v jarek, je avto gospoda Vršiča pokopal pod seboj. Konstrukcija avtomobila se je pri padcu močno poškodovala, motor je bil popolnoma pokvarjen, enako hladilnik in bila je le sreča, da se ni vnel bencin. Gospod Vršič, ki je pri padcu dobil težke notranje poškodbe, je ležal pod avtomobilom, ki ga je tiščal k tlom, nad dve uri nezavesten Na glavi ranjena soproga mu ni mogla pomagati. Tekom dveh ur sta privozila mimo dva avtomobila, ne da bi se zmenila za ponesrečenca. Šele ko so prišli bližje domačini, so rešili gospoda Vršiča izpod avta, naložili oba na voz in ju odpefjali v Opatijo, kjer so ju prenesli v hotel Hausner, ki je last Slovenca g. Tomažiča. Tamkaj so ju takoj preiskali zdravniki, ki so ugotovili pri g. Vršiču težke poškodbe. Naslednjega dne sta se Vršičeva odpeljala s tržaškim brzovlakom v Ljubljano, kjer sta sedaj v domači zdravniški oskrbi. * Verska blaznost. V Petrovaradinu je general \Vaberer dobil za služkinjo mlado, 20Ietno Slovenko Rozo Voščajevo. ki je bila silno pobožna in je sleherno jutro zahajala k maši, česar ji general in generalka nikakor nista branila. Zadnje čase pa sta se vendar morala čuditi pretirani pobožnosti mlade Rezike, ki sc je pri kuhi in sploh vseh opravkih neprestano križala, polglasno molila in vzdihovala k raznim nebeškim svetnikom. Pojavili so se očitni znaki verske blaznosti in Reziki ni bilo drugače pomagati, kakor da so jo oddali v bolnico, kjer samo moli in vzdihuje. * Zaradi vlačuganja so bile na dan sv. Jožefa aretirane v Celju Marija Gradišnikova, 36 let stara z Rdečega brega pri Slovenjgradcu, 291etna Terezija Reiserjeva iz Pogačevcev v Murski Soboti in najmlajša Nežika Plazarjeva, 21 letno bolno dekle iz Dola pri Hrastniku. Zadnja je izgnana iz Maribora za dobo 2 let. Prvi dve sta bili oddani v zapore okrajnega sodišča, zadnja pa zaenkrat v bolnico. ■' Najden utopljenec. V potoku Koprivnica pri Žičah so našli te dni truplo neznanega moškega, ki ni imel pri sebi nikakih listin in ga tamkaj ni nihče poznal. Na truplu ni bilo opaziti nikakih znakov nasilia. ★ Grd zločin. V znanem letovišču Badnu pri Dunaju, kjer se rad shaja dunajski svet, je bil te dni odkrit grd zločin. F:no zadnjih nedelj je odšel železniški uradnik Alojzij Hollerer s svojo 321etno ženo Marijo na izlet v kamnolom Siegenfeld. Na izletu se je po moževi izjavi žena ponesrečila: padla je v petdeset metrov globok prepad. Ko so nezavestno nesrečnico prepeljali v bolnico, se je njen mož vedel tako obupano, da je to vzbudilo splošno pozornost. Za dogodek se je pričela zanimati tudi policija, ki je kmalu ugotovila, da je mož sokriv ženine nesreče. Najprej je policija izvedela, da je mož pred svojim izletom izjavil sosedom: «če se z ženo ne vrneva z izleta, potem pripada stanovanje s pohištvom najinim sorodnikom.* Ta izjava je dala policiji povod za nadaljnjo postopanje. Med drugim je prišlo tudi na dan. da ima Hollerer razmerje z neko mladenko, kateri je celo obljubil zakon. Zakonca Hollerer sta si bila zato tudi vedno v laseh. Najvažnejše odkritje policije pa je bilo, da je dal Hollerer svojo ženo zavarovati za izredno visok znesek. To je vzbujalo dpravičen sum, da se je hotel Hollerer s smrtjo svoje žene okoristiti, upajoč, da bo lahko z dvignjeno zavarovalnino pričel s svojo ljubico novo življenje. Ker je bila Hollerjeva krivda tako že skoro dokazana, ga je policija aretirala. Ker je svojo krivdo zanikal, je bil odpeljan na usodno mesto, kjer se je po njegovi izjavi žena baje ponesrečila. Bilo je to na robu prepada, na skrajno nevarni točki. Hollerer je pravil, da je skušal tam odtrgati vejico jelke, žena pa je pristopila in ga svarila. Pri tem je iz neprevidnosti stopila korak vstran in strmoglavila v prepad. Komisija je ugotovila, da je bilo v bližini polno jelk, raz katerih bi lahko Hollerer brez nevarnosti nalomil vejic, kolikor bi hotel. Ko so mu predočili neverjetnost njegovega zagovora, se je po vidnem duševnem boju vdal in naposled priznal, da je ženo sam pahnil v prepad. ★ X Zaljubljen v voščen kip. V zavodu za umo-bolne v Budimpešti je te dni umrl svojevrsten čudak Mihael Kollosy, mož, ki je ljubil voščeno lutko. Kollosy se je pred leti zagledal v lepo židovsko dekle. Ker pa je bil katoličan, ga starši dekleta niso marali za zeta. Vedno veseli in živahni Kollosy se je preko noči spremenil. Najel si je stanovanje nasproti stanovanju svoje izvoljenke in cele dneve nepremično zrl na nasprotno stran. Nekega dne je prispela iz Pariza zagonetna pošiljatev. Dasi se je Kollosy pred svetom skrival v svoje sobe, je prišlo kmalu na dan, da ima v svoji sobi voščeno lutko, na las slično njegovi oboževanki. Z lutko se je ves dan pogovarjal kakor z živim bitjem. Med tem se je lepa Židinja poročila in postala je mati. O tem je zvedel tudi Kollosy in položil je lutki v roke malo dete iz voska. Ker se je siromaku čezdalje bolj bledlo, so ga oddali v umobolnico, kjer je v družbi svoje lutke sedaj umrl. X Popoln solnčni mrk. Letos 29. junija bo popoln solnčni mrk, ki ga pa bodo videli izmed evropskih narodov samo Angleži, la mrk bo nudil redko priliko za opazovanje tako zvane solnčne krone. Angleški zvezdoslovei in drugi učenjaki se že sedaj pripravljajo na opazovanje solnčnega mrka. Popolnega solnčnega mrka v Angliji niso videli že 200 let. V začetku 18. stoletja sta nastala dva popolna solnčna mrka in sicer 1 1715. in 1724. Od tega časa so videli v Angliji samo delne solnčne mrke. Oba popolna mrka 1. 1715. in 1724. so angleški zvezdoslovei znanstveno proučili. Angleški listi priobčujejo že sedaj obširne članke o zvezdOslovstvu, da opozore javnost na bližajoči se popolni solnčni mrk. L, Taiinstveni morilec deklet. (Na 'aljevanje.) Sočutna gospa ravnateljica. Po opisanih dogodkih sta potekla dva dneva. Beda v hiši vdove Hopkins je dosegla svoj vrhunec. Maudi ni uspelo, da bi dobila delo, čeravno je od jutra do večera povpraševala po tovarnah. Bolezen malega bratca se je obračala vedno na slabše, pokašljeval je pogosteje, obraz je vidno bledel, telo je hujšalo od dneva do dneva, le par grižljajev preproste hrane je le s težavo še použil. Mati in sestri so popolnoma obupane. Zjutraj naslednjega dne hoče Maud ravnokar zopet odidi na ponovno iskanje službe, kar nekdo potrka na vrata. Osupnjena odpre duri ter zazre pred njimi v svoje nemalo začudenje elegantno oblečeno damo srednjih let, ki nenavadno prijazno pozdravi ter takoj stopi v sobo. Tudi mati in oba otroka so nemalo osupnjeni, ko vidijo vstopiti elegantno damo. Vdova naglo potisne posodo s perilom k steni ter postavi najboljšega obeh stolov tik k oknu, na kar se tuja dama takoj vsede na prineseni stol. «Menda sem prav prišla, saj ste vi gospa Hopkins?« prične tujka s sladkim glasom. Vdova pritrdi. «Moje ime je Miller,« nadaljuje elegantna dama, «gospa ravnateljica Miller.« Vsa družina znova osupne. Gospa ravnateljica Miller je vsem popolnoma nepoznana. Sodeč po zunanjosti, je mogla imeti nepoznana gospa največ 35 let. Njen prej vsekakor dokaj lep obraz je sedaj zabuhel ter ne napravlja ravno najugodnejšega vtisa. S svojimi majhnimi očmi neprestano ogleduje borno opremljeno sobo. «Dozdevno se boste na prvi hip začudili, da sem prišla semkaj«, reče s priliznjenim glasom. «Toda morem vas le zagotoviti, da se je to zgodilo samo radi tega, ker sem od znancev zvedela, da se nahajate v precejšnji bedi in vam gre trda za vsakdanji kruli.« Gospa Hopkins je bila sicer revna kot cerkvena miš, toda toliko ponosa je imela vendarle, da se kljub težkemu boju za vsakdanji obstanek doslej še nikoli ni ponižala, da bi bila komu potožila svoje težave ali celo prosila za podporo. »Gospa ravnateljica,« odvrne ponižno, vendar z odločnim glasom, «res je, da se moramo težko boriti za vsakdanji kruh. Toda hvala Bogu, tako daleč pa še vendar nismo prišli, da bi morali beračiti.« Tuja dama se pomenljivo nasmehne ter pozorno ogleduje lepo Maud, ki je molče prisostvovala razgovoru. «Dobra gospa Hopkins,« izpregovori gospa Miller čez nekaj časa, «ne mislite, da sem prišla semkaj, da vas s kakim milodarom ponižam. Ne, pomagati vam hočem, toda na način, da sc vam moje podpore ne bo treba sramovati.« - .(Oprostite, milostiva gospa!« reče gospa Hopkins vsa zmedena. Mislila je, da je tuja dama odposlanka odbora za podpiranje revežev, da ji izroči majhno miloščino. »O, prosim, prosim!« odvrne tuja dama. «Sedaj pa še eno pojasnilo. Med drugim mi je bilo rečeno, da vaša hčerka že delj časa zaman išče službo.« Vdovi se izvije globok vzdih. »Da, res je, inilostiva gospa. Moja hčerka že par tednov zaman povprašuje po delu, v nobeni tovarni ni prostega mesta, je pač križ in težava!« Gospa Miller resno štrli v tla. «Tako, tako, oh, prav obžalujem vas! Morda pa sem jaz v stanu doseči, da dobi vaša hčerka službo, in še celo prav dobro službo.« Gospa Hopkins se živahno ozre kvišku. «0h, milostiva gospa, zelo hvaležna bi vam bila. Oh, kaka sreča bi bila to za nas! Moj najmlajši je tako bolehen ter potrebuje boljšo postrežbo, pa mu «Hm, hm,» reče dama, «povejte mi, gospa Hopkins, | Pomisli vendar, če tudi ti zboliš, potem je vendar naša reklo se mi je namreč, da zna vaša hčerka prav dobro peti, vse hvali njen lepi glas.« Uboga vdova se začudi: «Peti? No, da, kakor se pač vzame. Vidite, milostiva gospa, Maud je imela vedno lep glas, toda ...» «2e dobro, hočem nekaj storiti za vas. Sem lastnica zavoda, kjer si mlade deklice zaslužijo s petjem lepe novce, zato sem1 se odločila, da izobrazim vašo hčerko za pevko.« Gospa Hopkins ne more takoj dati odgovora. «V gledališču?« spravi končno vprašujoče iz sebe. «No, tu v Londonu se imenujejo specijalni varijeteji. Vaša hčerka dobi takoj pri vstopu plačo zbog svojega lepega glasu in more zato kaj kmalu nastopiti že na odru. Začetkoma ji boni dala osemdeset mark mesečno, kesneje bo pa njena plača dokaj večja. Pri meni so angažirane mlade dame, ki so prej živele v prav skromnih razmerah, sedaj pa imajo naravnost sijajno eksistenco.« Obraz vdove postaja vedno bolj resen. «Milostiva gospa, oprostite mi vprašanje, to je pač varijete, na katerem nastopajo pevke v oblačilih, ki------------- «0 kakih nespodobnih oblačilih pri meni sploh ni govora,« prekine gospa Miller vdovo s sladkim glasom. «Pri meni so 'predpisani strogo nravni običaji in posetniki so dostojni ljudje iz najodličnejših krogov. Vrh tega zahtevam strog red in spodobno vedenje, dame, ki so zaposlene pri meni, stanujejo pri svojih starših ali sorodnikih.« i Vdova dvomljivo zmaje z glavo. «Moja Maud da naj postane pevka? Ne, ne!« , Videti je, da je bila gospa Miller na podoben od- , govor že pripravljena. I «Draga gospa Hopkins,« odvrne sladko, «zdi sc mi, kakor da imate o mojem varijeteju docela napačne pojme. Sicer sem pa le prišla, da vam pomagam s poštenim zaslužkom, ker ste prej sami rekli, da odklanjate vsako miloščino. Sedaj nudim vaši hčerki dobro in solidno eksistenco in vi se še pomišljate, sprejeti j mojo ugodno ponudbo.« j Vdova zopet zmaje z glavo, na ustnicah ima že besede, da odločno zavrne ponudbo. Tedaj pa stopi k njej Maud ter jo prime za desnico. «Mati,» izpregovori tiho in proseče, «ne reci še ne, | prijazno ponudbo je vsekakor treba vpoštevati ter preudariti vse okoliščine. Jaz sem rade volje pripravljena, da postanem pevka.« ■ «Otrok,» vzklikne mati prestrašeno, «otrok moj, kaj pa vendar misliš!« Gospa Miller je s svojim ostrim posluhom predobro razumela besede, ki jih je deklica s šepetajočim glasom povedala materi. «lmam še nekaj opraviti v bližini,« reče hladnokrvno ter se dvigne s stola, «čez pol ure se še enkrat oglasim, da zvem, kako ste se odločili. Opozarjam vas le še na dejstvo, da me dnevno tako rekoč obsipljejo s prošnjami za namestitev na mojem odru. Edinole iz usmiljenja sem se odločila priti semkaj ter vas osebno obvestiti o moji dobro hoteči ponudbi.« To rekši stopi gospa Miller k vratom, kjer sc še enkrat obrne ter smehljaje se prijazno pokima Maudi, potem pa odšumi venkaj, in za njo se škripaje zapro od črvov razjedena vrata. Vdova Hopkins s strastnimi objemi privije hčerko na svoje zvesto, skrbi polno materino srce. «Maud, moje dobro dete, ti se hočeš žrtvovati, toda jaz ne dopustim, da bi si služila vsakdanji kruh kot pevka, ne, nikdar, tam ti preti tisoč nevarnosti, o katerih se ti sedaj še ne sanja ne.» «Ampak, mati, draga mati, misli vendar na Willyja, na mojega ubogega bratca. Mati, umre nam, če ne dobi boljše postrežbe.« Vdova prične bridko plakati. «Toda Maud, pomisli vendar ...» «Ni nobenega drugega izhoda, draga mati. Tudi ti si od napora zadnjih dni vsa oslabljena, včeraj si se vsled groznega glavobola komaj še držala pokonci beda nepopisna.« «Otrok, ti neveš, kaj govoriš!« «0, dobro, mati! To ni nobena žrtev z moje strani, veruj mi, da je morda to naša rešitev iz strašne bede.« «Ta gospa ravnateljica ni na mene napravila nič kaj dobrega vtisa, Maud!« «Toda, draga mati, kaj pa se mi neki more zgoditi? Jaz nastopim kot pevka in bom znala že s svojim vedenjem preprečiti vsako najmanjše in neljubo mi približevanje s strani obiskovalcev. Saj sem morala tudi v tovarni mnogokrat poslušati neotesane šale delavcev, in vendar se mi zaradi tega ni nikdar nič zlega pripetilo.« (Dalje prihodnjič.) Zabavni kotiček. Zadnja neumnost. Trgovec: «No, pa vzemite mojo hčerko in hodite srečni ž njo. Samo obljubite mi, da ne boste več počenjali takih neumnosti.« Ženin: «Prav zares jih ne bom. To bo zadnja.« Dobrosrčnost. Graščak je potožil kravji dekli: «Prišli so hudi časi. Katra, kužna bolezen nam je pobrala že skoro polovico goveje živine.« Katra: «Bog ohrani le Vas, milostljivi gospod, potem imamo še vedno dovolj!« Popustljiva žena. Kmečka zakonska sta se neprestano tako glasno prepirala, da ju je pozyal župnik k sebi ter jima govoril: «V zakonu je vedno potrebno, da oba popuščata in odnehata.« Žena: «Vsaj jaz vedno odneham, a mož je tako trmast, da nikdar ne odneha, kar potem tudi mene tako jezi, da še jaz nočern odnehati.« Ulju dno. Profesor Zguba vstane s svojega sedeža v vozu cestne železnice, da napravi prostor stoječi gospe. Na prostor pa takoj sede neki možak. Profesor: «Oprostite, gospod, svoj prostor sem odstopil gospe.« Možak: «Vse v redu; gospa je moja zena.« To je zanjo. Gost pripoveduje v družbi: ^Nepopisen užitek sem imel pri vožnji ob 1 speni vremenu po jezeru, ki je bilo kakor velikansko ogledalo ...» Matilda (svojemu možu): «Cuješ, kakor ogledalo! Možiček, tudi midva greva tjakajb Bo težko šlo. Gospodar je odšel v svojo spalnico, a sluga je zaklical za njim: «Gospod baron, luči bom že jaz ugasnil, da se ne zgodi kakšna nesreča. Bodite tako dobri in pozvonite, ko boste zaspali!« Tudi tolažba. Mož, ki bi bil rad prikrival starost, je potožil zdravniku: «Ljubi gospod doktor, kaj naj storim, moji lasje postajajo sivi.« Zdravnik: «Nič se ne bojte, sivi lnsje se polagoma porazgubijo...» komaj moreni dati najpotrebnejše.« Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. . Polčevlji za gospode. Polčevlji za dame. Visoki za gospode in dame iz laka ali najfinejšega ševroja. Nikjer tako elegantni in nikjer tako poceni kakor v trgovini DOKO« i ■ ; 99 - Prešernova ulica štev. 9, dvorišče. Tiska Delniška tiskarna d.d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožu)- »*• »rišče. 7