Ameriška Domovina E RII H O /W1E t-H.. 4M€RICAN IH SPIRIT iGH EN LANGUAO€ ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., MONDAY MOKNING, MARCH 6, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VESTI NA LAVERCI FRI LJUB- je končno morala zganiti tudi L.JANI je padel v veliko nemi-1 oblast. V Poljčane so prišli sod-lost pri komunistih tajnik kra- niki mariborskega okrožnega Jevnega odbora OF, Jože Vodenik, z njim pa tudi predsednica KLO Marija šparovčeva. Ko-numisti ga sedaj napadajo, da je bil “surov in nasilen, dober in popustljiv pa je bil , povsod, kjer so mu ponudili žganja.” Mož je baje zagrešil tudi to, da je samovoljno odmerjal dajatve in predpisoval davke. Kaznovali so ga z izključitvijo iz komunistične stranke. TITO JE NEDAVNO SPREJEL zastopstvo Ciril-Metodove družbe one skupinice katoliških duhovnikov, ki sodelujejo s se dan j im komunističnim režimom. V deputaciji so bili: predsednik te družbe Anton Bajt, tajnik Verske komisije pri predsedstvu vlade v Sloveniji Jože Lampret, dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. Anton Trstenjak, mariborski kanonik dr. Alojzij Osterc, podpredsednik družbe Matija Medvešček, iz Prekmurja Ivan čaplin in prior pleterske kartuzije Leopold Edgar. VSE BREZ GLAVE! — Vozniki, zaposleni pri gozdni upravi Mozelj o dobili naročilo za važ-ttjo lesa iz gozdov na področju S'ozdne uprave Grčarice pri Ribnici, čeprav je v bližini Predgra-da po gozdovih mnogo poseka^ nega lesa, ki še vedno čaka na °dvoz. Da so zmedo še povečali, so prignali za spravljanje lesa; iz gozdov kočevskega gozdnega gospodarstva voznike iz. — Litije, ki je več kot 100 km oddaljena od Kočevja. OBLAST’ JIM JE ŠLA V pLAVO. — Vso pokvarjenost nasilnost nekaterih članov krajevnih ljudskih odborov najbolje potrjujejo nekateri uradniki takega odbora v Poljčanah, ■fi so se pri izvajanju prevzema raznega blaga od ljudi, sprav-bali nad kmete z revolverji in jim grozili, da jih bodo pobili, nasilno so vlamljali v njihove °mare in si prisvajali njihovo imovino, z nasiljem so izvrševa- sodišča ter so obsodili: Kelca. Staneta na 10 let, Praha Viljema na 5 let in Mikšo Marjana na 2 in pol let zapora. Vse bivše tovariše Kako bi razsodili vi v tem slučaju? V petek so prišli roparji v pisarno Brooklyn Acres, ki je stanovanjski project no, zapadni strani mesta. Prišli so trenutek pozneje, ko je stopil v pisarno eden najemnikov, William Ma-letz, ki je položil na mizo pred blagajnika $40 za najemnino. Roparji so ukazali blagajniku, da je odprl blagajno in so vzeli iz nje $860. Pobrali so z mize tudi tistih $40, ki jih je plačal Maletz za najemnino. Zdaj je pa tole. Poslovodja projekta pravi, da Maletz ni plačal najemnine, ker so denar odnesli roparji in Maletz tudi ni prejel potrdila od vsote za najemnino. Maletz pa pravi, da je prišel v urad in položil $40 za najemnino na mizo pred blagajnika in da mu ni nič .mar, če so dene \ vzeli roparji. Saj bi ga bili vzeli vseeno, Uidi če bi bil že spravljen v blagajnici. Pravijo, do, bo sodnija odločila.. Kaj bi odločili vi? Fito dobi že drugo posojilo v Ameriki, ki ga morda reši Pravijo, če bo do poletja vzdržal, bo premagal Moskvo Washington. — Eksportna in Importnmbanka je dovolila Titu zopet 20 milijonov dolarjev, da k hišne preiskave in nato kot bo nakupil v Ameriki masmeri- :P°divjanci streljali okoli mirnih 3Mvenskih domov. Zaradi takega postopanja funkcij onar jev krajevnega ljudskega odbora se CLOUDY bremenski prerok pravi: Deloma oblačno in mrzlo da-nes. Jutri tudi oblačno, toda Sorkeje. Danes bo zlezel toplomer na 35 stopinj. Tri na dan Kako more biti poštenim in Zvestim Amerikancem pri srcu, b° kar naenkrat zvedo, da so Vsa ta leta čitali komunistični kst? b°tem tako komunistično cunjo ^koj vržejo iz hiše, kakor bi Vrgli ujeto podgano. * * * Seveda, kdor pa ne vidi rdeče barve, takemu pa ni več pomori na tem svetu. Takim velja Ramo: odpustite jim, saj ne ve-fl°, kaj počnejo. jo in drugo težko opremo. Tukaj so mnenja, da stoji Tito nasproti največji ekonomski politični krizi, iz katere se bo pa morda še izmotal. To je že drugo tako posojilo, ki ga je Tito prejel. (Pred nekaj dnevi smo pa čitali, da so v Belgradu v silnih skrbeh, ker denarja od nikoder ni). PREM0GARJI GREDO DANES NA DELO Med unijo in lastniki premogovnikov je zdaj napravljen sporazum Washington. — John L. Lewis, predsednik premogar-ske unije in lastniki premogovnikov so se v petek sporazumeli na glavnih točkah. John L. Lewis je takoj poklical svoj odbor 209 mož, ki bodo sporazum odobrili in podpisali. S tem ho stavka prem ogar jev končana in premogarji se bodo najbrže danes vrnili na delo. Unija in laptnilki premogov-ninilkov so s tem končali 9 mesecev trajajoč boj za novo pogodbo. S tem pa se ni rečeno, da bo izdaj dovolj premoga povsod, kjer ga potrebujejo. Ako se bodo vrnili premogarji danes na delo, bo vzelo še dva do tri tedne, predno ga bo povsod dovolj za potrebe. Lewis je povedal, da se je sestal v petek večer k pogajanjem z zastopniki premogovnih družb. V 60 minutah so se1 sporalziumelj na tem, nad čemer se niso mogli dolgih 9 mesecev. Ako bi bil John L. Lewis od kraja vprašal za manj, bj ne t no stavke. Toda vprašal je za toliko, da mu premogovne družbe niso mogle dati, kar bi bilo prav tako, kot če bi mu izročile premogovnike. John Lewis je dobil za pre-magarje 70 centov na dan priboljška in 10 centov od tone premoga za premogarski dobrodelni sklad. Premogarji bodo zdaj dobili $14.05 na dan. Premogovne družbe bodo plačevale poslej 30 centov od tone premoga v dobrodelni sklad premogarjev, doz daj so plačevale 20 centov. Razume se, da bodo vse to plačevali tisti, ki bodo rabili premog, ker se bo gotovo podražil. Kot povsod, plačala bo publika vse, kar je John Lewis dobi] od' premogovnih družb. ----o---- Amerika je zavrnila zahtevo Madžarske, da zmanjša uradnike Madžari trdijo, da je ameriško poslaništvo vohunsko gnezdo Washington.—Ameriška vlada je z nevoljo zavrnila zahtevo Madžarske, da naj zmanjša število uradnikov pri ameriškem poslaništvu, ker da je tam gnezdo vohunov proti komunistom. To noto ja madžarska poslala 23. februarja, ameriška vlada pa je svoj odgovor dala v javnost v soboto. Obenem je pa Madžarska zahtevala od ameriške vlade, da prekliče prepoved ameriškim državljanom potovati po Madžarski (aha, ameriški turisti prinašajo dolarje) in dalje, da ameriška vlada zopet dovoli odpreti madžarske konzulate v New Yorku in Clevelandu. Ameriška vlada je odgovorila, da ostaneta madžarska konzulata zaprta, glede svojih diplomatskih zastopnikov na O-gr.skc m bo pa ameriška vlada m Predsednik Boli vije. — Gornja slika nam predstavlja predsednika Bolivije, Urriolagoitia, v predsedniškem uradu v La Paz. Poizvedovalni količek Avtna unija namerava naskočiti izdelovalce aviov za višjo mezdo General Motors bo prvi na vrsti za 31c priboljška Detroit. — Avtna unija C. I. O. bo zahtevala od General Motors 31 centov na uro pribolj-I ška. To bo vprašala, unija, xad'ar bodo začeli pograjan j a za novo pogodbo.. Unija, ki je začela stavko pri Chrysler avtni družbi, je po 95 dneh stavke ponudila poravnavo, toda kcmjpanija je odklonila. Istočasno pa unija ni zadovoljna z upravo pokojninskega sklada pri Ford Motor Co. Tam je pokojninski sklad že v veljavi. Pri Ford Motor Co., dobijo delavci $100 pokojnine. To se pravi Ford doda toliko viadni pokojnini, da debi delavec $100 na mesec. Od General Motors bodo zahtevali delavci pa $125.00 je rečeno. Pogodba med unijo in General Motors poteče 29. maja. V pogodbi je zdaj točka, da a- Bajec Louigi, Alexandria, delala .po svoji uvidevnosti in j Egypt, Rue Bichai 5, bi rad zve-j Se mezda vasa avtomatiteno, ne po zahtevi madžarske via-1 del, če živita in kje sta njegova' sfvP0c*ra^'10v življenjske po- ol e. Leoparda bodo zdaj nagačili CLEVELANDČANI NISO TAKO NEUMNI KOT JE MISLIL Clint Conger iz Wilkesville, Ohio, je naložil na svoj truk 8 če se Tito prebije do poletja, da je dober in bo svoj boj z Moskvo končal z zmago na svoji strani. Moskva bo zdaj na pomlad napela vse sile, da plača Titu izdajstvo. Težko mu bo prišla do živega, ker Tito pozna vse trike Moskve, saj se je sam tam šolal pri boljševikih in je šel skozi marsikatero čistko. Zato bo pa svet zdaj na pomlad videl zanimiv lov med mačko in miško. Ako Moskva ne bo mogla Titu do živega do poletja, potem bo Tito zmagovalec. V Washingtonu govorijo, da Zavedni in zvesti Amerikanci to drugo posojilo Titu ni posoji- ton lepega premega in ga pri Ameriški krogi so mnenja, daj peljal v Cleveland. Imel je s lo, ampak “nagrada” iz Amerike za ločitev Jugoslavije od Moskve, ki jo je izvedel Tito p0 naročilu iz Amerike. Z drugo besedo: Tito je izdal svojega učitelja Jožeta Stalina in zato je zdaj prejel — 20 milijonov dolarjev. Tako se vsaj govori po Washingtonu. seboj pomagača in vozila sta skoro vso noč, da sta dospela do Clevelanda. Najprej sta nameravala peljati premog v Cincinnati. Nekdo jima je povedal, naj gresta s premogom v Cleveland, kjer je velika sila zanj jn ga bosta iprodala ža vsak denar. Nastavila sta $30 ;za en o tono, toda kupci so se jima smejali. Za koliko sta ga dala, ni -znano, znano pa je, da sta ga prodala v izgubo. Kardinal Spellman je dospel v Rim Rim. — Newyorski kardinal Francis Spellman je zadnji teden z 525 ameriškimi romarji dospel v Rim, da počastijo sveto leto. Kardinala in romarje so sprejeli na postaji zastopniki iz Vatikana. V petek je imel kardinal mašo v cerkvi sv. Petra. dva strica Miha in Janez BajecJ t^bščine in niža, čim iste pa Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Iz bolnišnice— Iz bolnišnice se je povrnila Mrs. Rose Paulin, 1123 E. 177. St. V bolnišnici je prestala težko operacijo in se nahaja še vedno pod zdravniško oskrbo. Tem potom se želi zahvaliti prijateljicam za cvetlice, darila, kartice in obiske.'Priporoča se, da bi jo tudi na domu ob priliki obiskale. Važna seja— Klub društev SDD na Rech-er Ave. ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Pozdravi iz Floride— Iz prelepe in gorke Floride pošiljajo svojim prijateljem v Clevelandu pozdrave: Mrs. F. Brancel, Mrs. F. Cerar in hčerka Patricia. Druga obletnica— Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Frančiška na Super-icr Ave. sv. maša za pok. Anton Kozel v spomin 2. -obletnice njegove smrti. Vrnitev domov— V soboto se je povrnila iz bolnišnice Frances Brejzovar, 665 E. 160. St. Oklahnmri City Leopard, ki je zadnji teden pobegnil iz zverinjaka in so ga tri dni brezuspešno lovili vse okrog mesta, se je po treh dneh vrnil sam nazaj v zverinjak, toda drugi dan j kaj ve o njej, ali če sama to či-poginil. Zdaj ga bodo nagačili, j ta, je prijazno prošena, da to ker je zelo lepe kože. Dobili so!naznani na Frank Povšič, 3566 ga naravnost iz džungle v Indiji, j E. 81. St. Cleveland 5, Ohio. Zadnji njiju bivališče je bilo Tickletown, Ohio. Prošena sta prijazno, ako to čitata, da bi se zglasila na gornji naslov. * * * Povšič Alojz, Gorne Vodale pri Tržišču na Dok išče sorodnico Marijo Livk. Odšla je že pred več leti v Ameriko. Kdor dajo. To točko so unije vrgle ven, pravi. ------o---— Selivke že prihajajo iz južnih krajev Seaford, L. I. — Cele jate selivk se je prikazalo na Long Islandu. Kot predstraže so se prikazali črni ptiči z rdečimi peruti in sicer najprej samci. Ti so vselej prvi spomladi tukaj. Njih prihod je letos za kakih 10 dni bolj zgodaj kot sicer. Katoliška liga je imela včeraj sijajen uspeh Ženski odsek Katoliške lige nam je podal včeraj popoldne v SND na St. Clair Ave. si ja j-no predstavo. Re-čj moramo pa, da je bila tudi udeležba sijajna. Tako nabito ipolne dvorane umetnica gdč. Josephine Terček. Zbor Ilirija, smo opazili, ima nekaj več moči in reči moramo, da nas je včeraj s svojimi glasovi ter dovršenim izvajanjem avditorij SND že dolgo ni vi- veselo presenetil. Nam je bila del, kakor tudi enake predstave ne. Potem so nam naši vrli igralci podali lepo in pomenljivo igro “Begunka,” Sprva so dosti pre-itho govorili in zadnja polovica dvorane ni čisto nič slišala. Toda kmalu so se igralci znašli in povedali tako, da jih je lahko vsak razumel, posebno še, kadar stoli niso škripali. Igralci so dobro naštudirali vloge in Damjan Tomažin jih je prav dobro naučil kretenj in kar je treba. Naši stari znanci z odra: Mrs. najbolj všeč moškega zbora: “Tri leta bom kopal” in pa žen. Navzoče je pozdravila, pred-j skega zbora: “Rožic ne bom sednica Mrs. Mary -Stušek, ta j trgala. ’ Vse so bile precizno neumorna in za vse dobro vne-1 zapete, poročevalec ima pa ta narodna delavka. Program svoj okus v ušesih in za gornji . je potem vseskozi vzorno vo- dve se navdušuje posebno. pn°’. , J ^n oma/um, d'ila Mrs. Ivanka Mervar, ki; Hvala vam, Coilimvoodčani, od! _ n druSV Pa uo ie ns“rei 5>redstavila S Z. . , , . .vlogo John Skrabec, ki je samo Potem ,e Dno*. «<*»; H«*, delal, kar je dolgo let do- Lige, Matt F. Intiharja. Oba sebnega m nekaj cisto novega i ______________ v]0g0 gostilničarja. sta navzoče pozdravila v iskre- za ameriške Slovence: telovad-j Ko je bjj“ ig.*a končana je bj_ nih besedah, apelirala na slo- ha dveh, skor0 moramo reči—jj0 prav vese]0 y prjz{aku. Na- je najprej predstavila častnega predsednika Lige, Antona Grdina in predsednika venski živelj v Ameriki naj še naprej pomaga enim, ki so pomoči potrebni, saj radi tega ne bo nihče lačen v Ameriki. Mr. Grdina je poudarjal, da živimo zdaj v tistem času, ko se je treba odločiti, kaj bomo, na plotu stati ne more nihče več. Poudarjal je, da če hočemo ohraniti demokracijo in krščanstvo, moramo na celi črti pobijati komunizem, ki danes grozi osvojiti ves svet. Mr. Intihar se je v imenu Lige iskreno zahvalil ženskam, ki so se toliko trudile s prodajo listkov za nagrade ter za to prireditev. Zatem je nastopil naš pevski zbor Ilirija pod vodstvom ve-ščaka Martina Rakarja. Najprej je pel moški zbor, potem' pa še ženski zbor, solistka je bila odlična sopranistka Betty Raddell. Pri klavirju je bila svetovnih prvakov: Varška injZacjnje so ge “potegnili” nekaj Kermavnerja. V Parizu, Brnu, |^evjij{ za nagrade, ki so jih bi-Pragi in drugod sta odnesla na;p (ieiezni sledeči: ’ telovadnih olimpijadah prven- E_ Klemenčič, 18117 Marcella stvo in včeraj smo ju imeli — aparat za televizijo; Olga Čast videti v Ameriki. Mi, !champa 1049 E. 185. St.'— raki smo sedeli med občinstvom, dijski aparat, John E. Lokar, smo od vseh strani slišali sa- 734 E. 185. St___električno sve- mo: oh in pa ah, posebno kadar je Varšek delal veletoč in druge vratolomne vaje na drogu. Oba sta bila imenitna in ljudje so ju nagradili s prav toplim aplavzom. Upamo, da nam bosta sčasoma vzgojila četo dobrih telovadcev in nastopila ž njimi pred slovensko javnostjo. Potem so nastopili tudi naši priljubljeni Završki fantje, ki so zapeli nekaj pesmi, kot: “Domovina,” “Prišla bo pomlad zelena” in druge. Občnstvo jh je prav dobro pohvalilo z živahnim aplavzom. tilko, Tony Grdina, 6113 St. Clair Ave. — električni sveder, Ana Tekavec, 20303 Goller, — pressure cooker, Joseph Kasper, 6528 Superior — električni likalnik, A. F. Pintar, Wickliffe, O. — poteljsno pregrinjalo. Hvala vsem, ki ste včeraj po-setili to prireditev in s tem tako častno pokazali, da ste vneti za dobro stvar in pripravljeni delati zanjo. Hvala vsem, ki ste se trudili in po po svojih močeh pripomogli do tako sijajnega uspeha. Hvala pevcem in igralcem za velik duševni užitek, še nam ga dajte. ROVI GROBOVI Frank Petek Po enotedenski bolezni je umrl Frank Petek, star 65 let. stanujoč na 659 E. 160. St. Tukaj zapušča hčere Mrs. Mary Spencer, Mrs. Josephine Brle-tich, Mrs. Bertha Simonič, Helen, Dorothy ter sina Ray-monda, 6 vnukov in več sorodnikov. Doma je bil iz župnije Brdo pri Lukovici na Gorenjskem, kjer zapušča brata Janeza. Delal je v Perfection Stove Co. 16 let. V Ameriki je bil 45 let m je bil član društva Glas clev. delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo d torek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. in na Highland park pokopališče. Max Hermsdorfer Po kratki bolezni je umri nu svojem domu( 1118 E. 148. St. Max Hermsdorfer star 60 let. Zapušča soprogo Mary roj. Hribar, .sina Arthurja in Elmer j a in več serodmkov. Delal je v NYC železnici. Bil je član pevskega društva Blau Donau. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev 'sv. Jožefa na St. Clair Ave. in 144. St. ob 10 in na Kalvarijo. John Gržinčič Sinoči je umrl v University bolnišnici John Gržinčič, stanujoč na 964 E. 70. iSt. Star je bil 65 let in doma iz Jugoslavije. Tukaj zapušča bratranca John Brentar. Bil je član SMZ. Pogreb oskrbuje Golubov pogrebni zavod. Dan pogreba še ni določen. NAJNOVEJŠEVESTI Washington. — Včeraj popoldne so podpisali novo pogodbo za-topniki premo govnikov in John L. Lewis. Danes zjutraj že poročajo iz raznih krajev, da bodo šli premogarji danes zjutraj na delo. Rim. — V diplomatskih krogih tukaj dobivajo poročila, da so med Zed. državami in Rusijo v zraku tajna tipanja za svetovno mirovno konferenco. Ameriška Domovina sc ti i amrar ; r •Tfmr^'—' ■ ■■ ■’ _ (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Cladr Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays BESEDA IZ NARODA NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt le ta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United Statds $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for months, $3.50 for 3 months. MARCH 1950 SUN MON TUE WEDTHU FJU SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. '<&“83 No. 45 Mon., Mlareh 6, 1950 Tuji narodi častijo naše znanstvenike Prelat Dr. Franc Grivec je papeški prelat in univerzitetni profesor ljubljanske teološke fakultete. Ko je on začel obravnavati vprašanje Kristusove Cerkve na dogmatični osnovi s posebnimi oziri na pravoslavni) cerkev, ga premnogi niso unfeli in ne priznavali. Danes je nedvomno najbolj znani slovenski bogoslovni učenjak v mednarodnem bogoslovnem svetu in nesporno priznana avtoriteta. Poleg bogoslovnega dela so mu njegova vsestranska raziskavanja v staroslovenski cerkveni književnosti in nesporno najboljše zgodovinsko poglobljenje v življenje sv. bratov Cirila in Metoda prinesla svetovno slavo in ugled. Ko je praška univerza 1. 1948. obhajala 600 letnico obstoja kot najstarejša srednje evropska univerza (mimogrede omenimo, da so Slovani nekaj- desetletij pred Nemci ustanovili univerze; Čehi v Pragi 1348 in Poljaki v Krakovu 1364) sta ga za to priliko češka vlada in praška univerza že 1. 1947. uradno povabili kot edinega zastopnika slovenske znanosti na znanstveno turnejo po Čehoslovaški, da bi kot 70 letni starček predaval o svojih znanstvenih slavistično zgodovinskih rezultatih. Od 30. septembra do 20. oktobra 1947. je bil službeno v ČSR. Predaval je v Slovanskem institutu v Pragi, na filozofski fakulteti v Olomucu, na teološki fakulteti v Pragi in Brnu; posebej še na Velehradu in v 1 rerovu. Dne 8. aprila 1948. je bil ob 600 letnici Karlove univerze v Pragi promoviran za častnega doktorja za svoje važne rezultate o sv. Cirilu in Metodu, o staroslovenskih Književnih spomenikih in o vzhodni cerkvi v družbi 25 znanstvenikov z \ sega sveta kot edini zastopnik slovenske znanosti'; med njimi je bil Amerikanec Dr. P. D. White profesor medicine na Fiarvardski univerzi-Boston. „ Iz Jugoslavije je bil razen Dr. Fr. Grivca promoviran se en Hrvat in dva Srba. Ameriški Slovenci čestitamo g. prelatu ob tolikih uspehih in priznanjih. Zelo mu privoščimo, da mu je Bog naklonil nekaj nagrade že na tem svetu v teh usodnih časih Tone s hriba piše Narod naj presodi! Ko je Matt Cvetič pričal pred kongresnim odsekom, je navede! do 200 oseb, ki podtalno glodajo demokracijo in za-padno civilizacijo. Koliko časa bi te osebe živele ali se svobodno kretale, če bi kaj takega počele v Sovjetski Rusiji, Jugoslaviji ali sploh kje za železno zaveso? Komunisti nikoli ne priznajo, da so komunisti, dokler nimajo vse oblasti v rokah in so vsi njih nasprotniki ali mrtvi. ali zaprti. Ali je Tito do leta 1945 priznal, da je komunist. In ko smo mi pisali, da je v Jugoslaviji v delu sovjeti-zacija. so naši mili rojaki v Ameriki sklepali roke in se čudom čudili: pa vendar ne, saj je samo osvobodilna fronta na delu! Ptičke lahko vedno sodimo po perju in petju. Naj nam, na prmier, John Boštjančič, urednik Enakopravnosti, citira svoje članke, v katerih bi obsodil strahotno klanje v Kov čevskem rogu, ali članke, v katerih bi kritiziral Stalinova suženjska koncentracijska taborišča, kjer je še danes do 20 milijonov brezpiazvnih sužnjev! Jih ne more, ker jih ni napisal. ^ ^ Lahko je biti danes komunist v Ameriki. Kdo mu kaj hoče! In koliko časa bi, na primer, naš urednik hodil po St Clairju, če bi bi! Boštjančič šef OZNE tukaj? Stalin, Tito in vsi diktatorji so lagali ljudstvu, dokler niso zlezli ljudstvu za vrat. Tedaj je pa začelo padati! ^ Tako bi radi tudi v Ameriki. No, tega ne bodo nikdar doživeli. Amerika jih je pravočasno spoznala in zdaj jim je ^ a petami. Dokler niso nevarni deželi in bližnjemu se lahko prosto gibljejo. Ampak če bi šla Amerika v vojno s katero dežel, za katere so komunisti v Ameriki ogrevajo bi bili vsi komunisti in njih sopotniki v 24 urah zalmdečo ži-co. Zato gre rBI za njimi, zapisuje njih imena in naslove ter še vse tiste, s katerimi komunisti občujejo Učitelj in ucenec sta namreč enako nevarna. Včasih je učenec še bolj nevaren, ker učitelj se zna pravočasno kriti in potuhniti * orej če bo kdaj prišlo do vojne bo po St. Clairju dosti praznega, .cakor vidimo zdaj iz raznih poročil. Tiste “izja-\e. da nisem to, pa nisem ono, nimajo nobenega pomena Oblasti že vedo, kaj vse je kdo počel in govoril. Komunistični režim nima nikogar za seboj To dokazujejo razni sindikalni sestanki. Komunistični tisk v Ljubljani se zelo huduje nad slabo udeležbo na ta-jPh sestankih. Tako je bilo 6. decembra v Celju sklican sindikalni sestanek v tovarni za izdelovanje emajlirane posode. Na sestanku bi mora! predavati član okrajne komisije. Predavatelj je na sestanek sicer prišel, navzočih je pa bilo samo nekai odbornikov, predsednika sindikata in članstva pa nikjer. In to kljub temu, da so predsedniki sindikata plačani funkcijonarji. V protituberkuloznem tednu je bil sklican sestanek s predavanjem dr. Sevška, ki pa je našel na sestanku enega samega poslušalca. O predsedniških kandidatih in drugo Joliet, 111. — Postna doba je prišla. Dnevi se sicer daljšajo, a so še vedno nekam pusti in bodo talki, dokler ne ho pomlad oiživela narave, da bo začelo brsteti. Potem bo pa kar fletno zunaj. Saj o pomladi še naša 'pesem poje: “Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad'. . .” Ob takih mislih in še posebno, kadar se nimam kam dati, jo mahnme, saj veste kam. K Juretu, da malce poklepetava in pomodril jeva in malo svet rešujeva. Po vsakem' takem modrovanju m po par kozarcih ruj nega, se mi zdi, da se naš hrib in z njim ves svet vse nekam bolj veselo in živahno pelje naprej. Zadnjič sva modrovala precej o politikah naših političnih strank. E j, da ste naju slišali, to bi imeli za-aavo! Belokranjska korenina Jure, dosti bere in zraven dosti misli, zato je včasih kar zanimiv. Zadnjič sva se spravila na starega podpredsednika Barlkley j a. Menda ho kmalu 80 let, pa se je pred kratkim šele oženil. Ne misli še na kak pokoj, ampak misli šele začeti pravilno živeti. “Vdiš,” je rekel Jure, “vse sorte ljudi im,a-mo na svetu. Nekateri že ob petdesetih z eno- nogo v grobu stojijo. Drugi pa. šele olb.o-semdesetih in devetdesetih se spomnijo, da samemu ni dobro biti na svetu. Barkley je že tak kerlc, kakor da bi bil v naši Bel okraj ini zrastel.” Potem sva prišla pa na volitve. In kar znašla sva se pri Laušetovemu Francetu v O-hio. Pri tem je pa Jure spet potisnil svoj klobuk malo nazaj na vrat, se popraskal po glavi in izjavil: “Ti Tone, Pause je pa fejst fant. Ta se mi pa kar dopade. Ta zna še višje prit, če ga bo Bog še kaj časa na svetu pustil.” “Tudi men; se tako zdi,” sem pristavil. “Zadnjič sem bral v Daily News, prav pohvalno izjavo o Laušetu,” je nadaljeval Jure. “O njem pravijo, da je jako spreten politik. Truman je menda pričakoval, da bo Lau-še zajahal demokratskega oslička in naperil svoje sulice proti Taftu, ki je še tudi vedno poln poželjivega razpoloženja do predsedniškega stola. Toda Lauše tega ni napravil in prav je imel, da ni. Kot go-verner države bo voditelj ohij-ske delegacije na demokratski konvenciji leta 1952 in takrat bo v zameno zahteval lahko kaj več. Najmanj kandidaturo iza podpredsednika s Trumanom kot kandidatom za predsednika. In z njim vred bo tudi izmoljen. Tako lahko pričakujemo, da bomo imel} v Wash-ingtcnu za podpredsednika človeka našeiga pokolenja.” Po kratkem molku zopet povzame besedo, gledajoč predse v tla: “In če bi se prihodnji termin kaj zgodilo predsedniku, kakor se je na primer v dobi Trumanovega podipiedsedništva, zna njegov namestnik priti na prvi sthl te dežele. Saj veš, kaj mislim?” “Well, brez logike ta misel ni,” sem pristavil jaz. “Ej, ej, vidva sta! pa kani- ta in določata,” se oglasi Juretova boljša polovica. “Zakaj pa ne, državljana sva, pravico imava, ipa malo tudi te kampeljce poznava,” je odvrnil Jure. Potem smo govorili še o drugih rečeh in kcmčno zaključili naša modrovanja. O čem bova modrovala pa prihodnjič, pa bogve s kakšnimi mislimi v najinih glavah se bova Izopet srečala, ko prideva skupaj. — To pa iza: enkrait prepuščava vetrovom najinih glav. O vremenu ni da bi poročal. Ko sem moj zanji dopis pisal, je bilo na našem hribu in v naši dolinici gorko, da sem mislil da je že pomlad na potu k nam. Kar gledal sem tja proti jugu proti Roekdalu, kjer gnezdi naš dobri Gospodaričev Francelj, da jo bom kje zagleda] in če ne bo že dobro iti po regrat. Pa je vreme vse nas pošteno potegnilo, čez par dni je pa snežilo, kakor v alaskinih br-dih in hribih. Danes ga imamo ponekod kar cel jard na debelo. Tako j e/vreme! Naši meščani se vesele, ker v kratkem bodo začeli v našem mestu na j užnozapadni strani graditi veliko tovarno, v kateri bodo gradili težke traktorje. — Pravijo, da okrog 1300 delavcv bo delalo v tej tovarni, kar bo velikega gospodarskega . pomena za tukajšnje mesto. Ta to varna ima glavni sedež v Peo-iia, 111. m Premoga raka stavka nas je cse Ip isfiksala. Vsepovsod »• mej ujejo uporabo premoga. U lice so temne ob večerih in še marsikaj drugega omejujejo, da bi prihranili pri premogu, da bi ga imeli .za najnujnejše stvarj in potrebe. Mnogi zaim vljajtr-čez"am pak pomislijo pa ne, da premo-garji ne m- rejo živeti samo oc zraka in pa praznih obljub. Vsakemu naj bi dali, kar mu gre, pa bo mir! Čas je, da končam in lep polzdrav vsem! Tone s hriba. Pismo iz Brazilije iCampinas. Cenjeni g. urednik! Najprvo se čutim dolžnega, da se Vam zahvalim za redno pošiljanje Vašega, tako zaže-ijenega lista.. Res, da se.vča-Ah kak zavitek zakasni tudi 2 meseca, pa za nas je še vedno novo m zanimivo. Roma od družine do družine, skrbno prečitan od prve do zadnje vrstice! Vem, da vsi oni; ki smči bili skupaj v taborišču Peggezu in Spittalu, mislijo, da so nas, u-bbge pare, ki smo šli v Brazilijo, že pojedle — ne, požrle — kače, opice in krokodili! Vsaj tako približno so nam mnogi želeli, ko smo udhajali. O, pa nič takega! Da smo že videlj kače in opice, to je res toda od njih požrt pa še ni bii nobeden. Upam, da tudi v bodočnosti ne bo nobeden. Ej, ljudje božji, kače so povsod, e-pice pa tudi! Mislite, da jih pri 1 nas ni? — Rad bi Vam opisal to našo novo, ako Bog da> le (začasno domlovinici. Vedno upamo na vrnitev v našo staro, prelepo, ki je ni lepše nikjer na svetu! Zanimiva je ta ogromna zemlja Braziljska. Tudi lepa je, bogata, tako da sem v zadregi, kaj in kako naj bi začel z opisom. Ali naj začnem s socialni m f, gospodarskimi, prosvetnimi, verskimi razmerami? — Ali pa o živalstvu, Indijancih itd., itd. Zanimivo je vse! Gotovo pa bo čitatelje najprvo zanimalo, kako se nam pel j ca,, kar predsednike in pod- godi v tej razvpiti zemlji. Prav pred'sednike Zed. držav izbira- nič hudega nam ni. Svoboda, delo, zaslužek, to je za enkrat glavno! Delo debi vsak, zaslužek se pa ravna po znanju m strokovni izobrazbi. Oni, ki so tprisli sem izučeni, moram reči, da dobro zaslužijo. Vsi od teh so si že kar dobro 'Opomogli. Nas je le nekaj, ki smo imeli ob prihodu neizučene otroke. Tem je dana možnost, da se uče v poklicih, ki jih vesele. Nekateri poklici pa tu ne pridejo v pcišftev. Jaz sem gozdar in lovec, pa mesta ne morem dobiti. Ko ismo prisil sem, ni na nas čakal 'boter (sponzor). Bili smo prepuščeni sami .sebi. Seseda tudi nismo računali na to, da nas bo kdo čakal na kolodvoru ali v pristanišču z limuzino ! Potem pa, da nas še kdo obdaruje, čeprav smo bili v isti potrebi kot vsi. Pa ne mislite, da tu ni staronSlovencev! O ja, so, pa še prav bogati so. Imajo ogromna posestva, krais re limuzine. Tudi imajo neko društvo. Pa žalibog, oni nas ne razumejo. Pa to je poglavje zase. Enega pa smo našli, ki rad pomaga rojakom, čeprav je rojen v USA in ne obvlada materine govorice. Že mnogim je pomagaj in je še vedno pripravljen pomagati. Kraji, kjer smo se naselili, so lepi, zanimivi. Za nas je valanioi, kaj se kupi ceneje, pa dobro. Nadvse občudujem južno sadje. Tudi se ga pridno poslužujemo, saj je razmeroma zelo poceni. Oranže so ob ča!su letine, 'ki se začne aprila, po 2 do 3 cruizerje izia ducat in to najboljše vrste; ba-iana. Vseh je okrog 20 vrst. Zelo dobre so tudi vrste cravo in lan j arina (tanžarina). V do-lar'ski valuti bi stal ducat okrog osem centov! Najbolj vsakdanje sadje pa je banana. Ta sad vedno raste in zori. Ducat stane na trgu en cruzeiro, 1 in poj centa. Na trgu jih je verino v iadbithu iiv-se jih lahko kupi vsako množino. Sedaj so na trgu že dolgo tudi mangos. Tudi teh je veliko vrst, najboljše ipa so burbon. Neka-tere so ogromne. Ducat stane 2 do 4 cruizerje. Pripominjam, da se tu mnogo stvari prodaja na ducate, ne na težo.. Sedaj se začenja tudi sezija sadu — baieatj in caci (kaki). Tudi to je žela poceni. Sadež bacati je podoben po obliki naši hruški, moštnici, samo da je veliko večji. Vsebina tega sadu je lepo rumeno zelenkasto maslo. Nemci imenujejo ta sadež: — Butterfrucht. Zmeša se s sokom limone in sladkorjem, Ifrir .la nebeško dobra jed! Tudi gcjyaba in jabu (žabu), dalje čaju (kažu), abacashi (abaka-ši) je zelo dobro sadje. Pose-jej pa moram še omeniti sad cabeza negra (kabesa negra), Črna glava. To je sad, ki tehta tudi do tri kilograme. Sestoji iz samih podolgovatih zrn. Da je sad zrel za uživati, je znak malih razpoki in pri peclju. Pri uživanju ima duh in okus pi;t nekakšnem likerju. Ko se tega najeste, ste pijani ter se po njem prav sladko zaspi. Raste divje v gozdovih. Je še mnogo vrst, pa za enkrat zadostuje. Vseh ne bomo poznali nikoli! Nič se ne čudim Indijancem, ki nočejo dejati. Saj niso neumni; sadja na ipretek, rib, divjačine, lačni niso. Ker tu ni zime, obleke ne rabijo, hodijo goli, kot so bili rojeni. Pa da ne pozabim povedati, kako je ^ učenjem jezika, te portugalščine. Kar je šolo -obveznih in majhnih otrok, ti že znaj.n popolnoma. Kar nas je pa starejših, gre počasi. Kaj hočete, stara govedina je trda. Tudi naj omenim, da kar je nas “novih,” smo v 'stalnih zvezah z dopisovanjem. Pogrešamo organizacije. Pa, s tem je tu velika težava. Tu so ogrom- NASA MICKA IMA TUD BESEDO Nekaj bom načela, ki bi ne smela danes,, v postnem času že ne, ko človek ne sme biti v napuhu in gizdavosti, ampak lepo pohleven, krotak in sam vase pahnjen. -Tako sem se bila namenila, da bom, ki sem sicer že sama po sebi krotka, pe se pa nekoliko pom u j am, pa kar žarim od same ponižnosti. Taka sem, pa ki veste, da tako nerada kaj od sebe zapišem. Pa moram, ker drugače ne morem povedati, kar bi rada. In kakor sem zgorej rekla, bi morala to prišparati za po veliki noči. Pa spet ne gre, ker spada v dnevne dogodke. Pravim, da se bojim v tem postnem času to razpravljati, ker vem, da se« bom morala na vse mile viže) premagovati, da se ne bom prevzela, toliko je nagromadenih časti in poklonov na mojo osebo, da komaj vidim iz njih. Veste, drobno pisemce je,priletelo do mene tam iz daljne Južne Amerike, iz same vroče Argentine, kjer je, menda za Clevelandom največ Slovencev. In o tistem pisemcu bi pisala in ga vam razkladala. Saj ne zastran sebe, saj veste da ne, ampak samo zastran drugih, posebno še zastran našega, ki se mu menda dozdeva, kakšno strašansko dobroto mi je izkazal, ko me je pobral. Naj vidi in bo videl iz tega drobnega pi-semčka, kako vidijo to zadevo o-likani in izobraženi ljudje, ki vedo, kaj se na svetu spodobi do nežnega ženskega spola, ki vemo, kaj ne, dekliči, kaj bi bilo, če bi nas ne bilo. Amen! Samo zastran tega bom pismo dobesedno priobčila, da bo naš videl, kako me po vsem svetu častijo in me na rokah nosijo, doma moram biti pa še vesela, če mi zaupajo črepinje v sinku. Veste, sem mu pismo prebrala, lepo počasi in z andoht-jo od besede do besede, včasih tudi kaj narobe, ker je bilo včasih tako ginljivo, da mi je smatra, da je to; iperto-blizu. Ža njih pojme, se daljave pri-čno pri tisoč km. Naj že končam to moje kracanje, da 'ne raz jaz im g. u-rednika! Še enkrat se zahvalim g. uredniku za dosedanje pošiljanje Ani. D. in -se v imenu vseh še nadalje prepji/ro-čam. Ako ne bi imeli še tega časopisa, sploh ne bi vedeli kaj se godi po svetu. Pozdravljam vse Slovence, rastresene širom vsega sveta! Želim pa tudi, da bi se lacpet videli na naši zemlji slovenski! Vsem želim tudi veselo Veliko moč in obilo pirhov. Bog živi! Ivan Regali Campinas-laisea postaj 172 Cestado de Sao Paulo Brazil. —o- Ker ga je sram Courtelaine je stopal s svojim prijateljem j)o boulevardu, ko je prišel mimo njegov zdravnik. Courtelaine je šel kar naprej, ne da bi pozdravil zdrav- hodnji nika. In prijatelj, ki je dobro pismo postalo kar mokro v očeh in sem morala nehati, da se je posušilo. On je pa samo s prsti bobnal po mizi in ni rekel ne take ne take. Na koncu je pa vstal, vzel nekaj drobtinic kruha in ga nesel ven na jard Vrabičem. Joj, cta more biti takšen! Vihrala sem s pismom za njim in vpila po jardu: “Nu, pa kaj rečeš ti na te prelepe besede iz Argentine, a?” Veste, kaj mi je rekel? Svoje plave oči (kar je res, je pa res, oči pa imač oči, — s tistimi me je menda premotil) je vrgel tje po strehah, potem pa počasi izjavil: “Sijajno!” je rekel in videlo se mu je, da bi rad še 'nekaj pristavil, pa se je premislil. Tiste besede “sijajno” nisem prej nikoli slišala v Ameriki, dokler niso prišli novi naseljenci sem. Ti pa take besede kar mečejo okrog sebe in le počasi mi gredo v glavo, ki sem bila dozdaj navajena slišati samo — šur pa gudbaj. Saj vem, naš je bil kar zelen, ko je slišal precartane besede, ki sem jih prejela iz Argentine. Če je količkaj še človeškega v njem, mk bodo segle v koš in bo spoznal, kakšen dar božji da sem jaz. Kadar bo kaj ongavil po kuhinji, bom izvlekla tisti pisemček in mu bom prebrala en par stavkov, pa bo voljan kot kuhana repa. Pokora! Da mora biti tak! Vidite, dekliči, saj veste, da ne bom obdržala zase in vam bom zato prebrala tisto pismo, ki sem ga dobila iz Argentine. Pa ki še ne vem, od koga je. — No, ja, saj tisto je še najbolj romantično, ki je naskrivdj. Samo to vem, da je Tone. škoda, da ni Japček, kot je naš. Povem vam j)a, da se bo pismo vleklo do same neskončnosti. Pismo je že samo strašno dolgo in ker bom jaz pri vsaki pravi besedi modrovala, bo še daljše. Dekliči, poslušajte, ker tako lepih besed še niste slišale zadnjih 50 let. Nikoli nisem mislila, da imamo Slovenci tako tletne besede in da jih znajo nekateri postavljati, da je človeku, kot bi ga kdo gladil s kurjim perjem. Se reče, saj ne vem, kako je tisto, zdi se mi pa, da je f letno, posebno še, če bi te po golih podplatih. Takole je pisal Tone iz Argentine, le poslušajte: Če Vam povem, gospa Mic-i.a, da mi na prvi sliki, ki sem jo videl v Ameriški Domovini s tisto velikansko reto na glavi, niste bili prav nič všeč. (Dobro, da sem že od rojstva krotka in potrpežljiva, ker drugače bi bila že pri prvem stavku pismo zadrajsala, kaj vem kam). Toda pozneje, ko ste dali v svojo kolono drugo sliko s tisto pričesko in baretko, ste bili pa že cisto nekaj drugega. (Kaj pa je to: pričeska, sem vprašala našega; sli je to kakšna rihta? Da ne ve, ali pa ni hotel vedeti, je povedal. (Joh, ipa se šteje, da je za urednika!) Ampak ko sem vas videl v Ameriški Domovini od 7. novembra v tisti luštkani (dvakrat sem ponovila besedo in našega pogledala, če je slišal) rutki na glavi, izpod katere so kukali na vse strani tisti tako lepo privihani kodrčki (tisto od 7. nov. naprej sem dvakrat prebrala, pa zelo počasi; naš je tako razbijal s prsti po mizi, da sem se že bala, da jo bo razčesnil) veste, draga Micka, da me je kar malce privzdigovalo na tisti strani, kjer imajo ljudje navadno srce. (Si slišal, sem se obrnila do našega; da je, je rekel in se prijel za iajbelč, kot bi se hotel prepričati, če je pod njim še tista stvar, ki venomer bije, pa ki je ni treba nikoli Via vi ti). Počakajte, bomo pa še pri-teden brali naprej tisto iz Argentine. Ne zamu- poznal zdravnika, si ni mogel kaj, da ne bi vprašal slavnega pisatelja: Zakaj ga niste pozdravili? Ker me je sram, — je odgo- ne razdalje. Za nas je n.pr. dve-! voril Courtelaine, — ko je pa sto km. deleč, dočim domačin že toliko časa, da nič ne zbolim. dite, dekliči, boste videli, kaj znajo pisati od tam doli naši fantje. Posebno ve dekleta se boste pasle nad sijajnim pisanjem. Bogve, če sem na pravem mestu postavila besedo “spalni m.’’ KARL MAUSER: KAPLAN KLEMEN ROMAN Iz toplih 'kotov so vstajali spomini m zabijali kakor plameni. Klemen je videl samo Jelki-ae košate lase, ki so se srebrno svetili. Nato so vsi spomini zbledeli v jetični obrazek Modriševega otroka, ki je z votlimi čevlji brodil po snegu. In za jetičnim obrazkom so rasle barake, podobne svinjakom, zviti dimniki in Izi lepenko prekrita okna. Sklenjene ročice otrok, drobni rumenkateti prstki in velike lačne oči. Gospod Klemen, ostanite pri nas! Kakor v vrtincu se sučeta sliki; košati Jelkini lasje in jetični prlstki barakarskih otrok. Ostani, Klemen Gospod1 Klemen, ostanite! Dan preje kakor bi moral, se je Klemen vrnil v Ljubljano. Gornik mu je prtljajo zapeljal na kolodvor. Imel je dva naboja. Ljudje so mu nanosili, tia se je čudil. “Kako boš vse to spravil s kolodvora?” se je bal oče. “Brez skrbi. Škoda, da ni deset zabojev.” Čudno srečen je bil, ko se je vlak premaknil. Za kanec žalosti ni bilo v srcu. Dan pred ukazano vrnitvijo •ie ves porabil za “Sibirijo”. Odrpl je zaboje in pregledoval dobrote. Za vsakega nekaj. Za dedce tobak, za starega Abra-nia klobaso za čikanje, za otroke perilo. Srce se mu je smejalo, ko je jemal v roke preprosta darila. Jabolka, kruh, meso. Kar videl je nepočaka-Pe, prestrad-ane otroške oči. V semenišču je bilo še tiho. Redki so bili, ki so prišli tako ngodaj. Največ je bilo Notranjčev, ki so imeli slabo zvezo 2 vlakom. Koj po južini je odšel Klemen z dvema kovčegoma na Pot. Tdžka sta bila, toda še mar mu ni bilo. Otroci iso kar noreli. “Modrlšev Tonček je bolan,” So koj povedali. Klemen se je zresnil. Sko-ra.j nove čevlje mu je prinesel. Rri Modriši še ni bil nikoli, klodriš je na Resnikovi stra-Pi, čeprav ni strupen. Kakšna Podpora včasih le kane od one strani. Ko je razdelil, kar je mislil Pskideliti, je ostalo zaprl v kov-Pog in s čudnim nemirom kre-Ptl proti Modrišu. Potrkal je m vstopil. Modriš je bil doma. > ^ Sedel je za mizo in topo buljil 1 ^oškaj sama v sobi, je Moškaj v časopis. 'jL'1 “Tonček!” Otrok ga je koj spoznal, dvignil suho ročico in mu ponudil izsušene pflstke. Modriš je vstal izza mize. Klemen je odprl kovčeg. “Čevljev sem ti prinesel, Tonček, da ne boš več bos in da se ne boš več prehladil.” Klemen bi najraje zgrabil suhe otrokove prstke in jih pritisnil na ustnice. Tonček je sedel. Klemen mu je vse nanosil na posteljo. Hleb belega kruha, dober kos prekajenega mesa, štruco masla, precej jabolk, čevlje, pošit toda še dober plašč in veliko perila. Modrišekva je imela solzne oči. Tončku sd .se tresle roke. “Jej, Tonček, ogtovo si lačen.” Klemenu ,se je zatikal glas, ko je videl, da Modriševka golta solze. Modriš je še kar stal in strmel predse. Tonček je grizel v jabolko. Klemen ni mogel dolgo viz>-držati. Poslovil se je, obljubil, da še pride, pobožal Tončka po glavi in dal roko tudi Modrišu. Modriš ga je ošinil z dolgim pogledom. Nato ga je spremil pred barako. “Gospod!” je hrknil. Nič ni spravil iz sebe. Jezik se mu je valjal po ustih. Nazadnje so se mu orosile oči. Klemen mu je trdo stisnil roko. “Oba bova skrbela zanj in se bo popravil.” ' “Samo tega imam, gospod.” Glas se mu je zlomil.” “Da boste 'kadili,’’ je s silo stisnil Klemen iz sebe. Modriš je vzel cigarete in z rokavom potegnil preko oči. “Še pridite.” Modriš je stal pred barako. Klemen je odhajal in nesel s seboj Modriševo srce. Veliko, nerodno srce, opljuvano in vrženo ob pot. VI TEŽKE URE Da pacem, Domine, in diebus nostris! (Brev. Suf. Hebd. IV. Oct.)* * Daj miru, Gospod, v naših dneh! Z božičnih počitnic se nista vrnila Štefe in Razpet. Klemena je novica zadela. Moškaj se je hinavsko smehljal. Ko 'sta bila Klemen in MARCH 1950 SUN MON TUE WEDTHU FR1 SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAREC , Ave. 11, — Društvo C lev. Sloven-j 14.—Društvo Euclid št. 29 ci št. 14 SDZ prireditev v SND SDZ obhaja 25 letnico obstan na St. Clair Ave. 25. — Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND na St. Clair Ave. APRIL 2. — Pasijonski klub poda Pasijon v SND na St. Ave. 14. __ Immaculate Concep- tion Church Holy Name Society ples v SND na St. Clair Ave. 15. — Društvo Danica št. 11 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 16. — Pevski zbor Zarja spomladanski koncert v SND na St. Clair Ave. 21. — Golden Gophers Club ples v SND na St. Clair Ave. 22. — Društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave. 23. —Glasbena matica vprizo-ri opereto “Gospodična Nituš” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 28. — Independent Veterans Club ples v SND na St. Clair Ave. 29 — Društvo Lipa št. 129 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave, MAJ 5. — Veterans Blaskovič Post 5275 ples v SND na St. Clair Ave. 6. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ples v SND na St. Clair ka v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 19. — American Veterans W. W. 2 ples v SND na St. Clair Ave. 20. — Društvo sv. Katarine Clair :'R 29 P*es v SND na St. Clair Ave. 21. — Slovensko samostojno podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico obstanka. Popoldne ob štirih banket v dvorani SND na 80 St.; ob osmih zvečer ipa ples. Igra Sokach orkester. 26. —Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave. 27. — Društvo Srca Marije ples v SND na St. Clair Ave. 28. — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. JUNE 3. — Glasbena matica ples v SND na St. Clair Ave. 10. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave. 17. __ Sportmen’s Club of Slovenec št. 1 SDZ ples v SND na St. Clair A’ e. 18. — Zveza društev Naj sv. Imena priredi velik katoliški dan združen z vrtno veselico na prostorih Brae Burn, 25000 Euclid Ave. Zanimivosti iz Ši. Lovrenca ob Temenici (ROSE FRITZ, 243 E. 124. St., Cleveland, O.) Red Cross Campaign Foster lor 1951) Klemenu se je tresel glas. “Tončka sem prišel obiskat.” Modriš je brezizrazno strmel v prišleca. Kolar ga je spekel. “Dolan je. Prehladil se je.” Modriš je bil kratek. Modriševka mu je jecljaj e Ponudila roko in ga peljala k Ugasli postelji prekriti s cu-Kiami. Spod njih so strmele Tončkove oči, lačne in skal j e-Jl€> zmučene cd vročice. DO YOU GET ENOUGH VI TA MI N S ? You can't feel and look your best Unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at our risk. Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If y°u are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to 9et One-A-Day (brand) Multiple Yitamin Capsules, the kind that tas this trademark ONE aIOAY WiLTIPLE VITAMIN CAPSULES miles laboratories, inc. .—a „ Elkhart, Indiana —- pihnil. “Si videl? Za Razpeta sem slutil. Najbrž je kaka ženska kriva!” Klemen je zamahnil z roko. “Vsak zase ve. Jaz Izase, ti zase, Razpet zase.” Več ni hotel ireči. Z Moškaj em se ni rad menil. Tudi Jerneja je novica zadela. Bil je nemiren. Po-večer-ii se je sprehajal s Klemenom po hodniku. Na kapitlju so pe-11. Jernej dolgo M mogel najti prave besede. Tudi Klemenu je bilo težko. Nazadnje se ie u^rSalo iz Jerneja. “Kako misliš zavoljo Stefana in Razpeta?” “Vsak po svoje. Ce ne zmoreš, se je neumno siliti.” Klemen je govoril od srca. “Veš, tudi jaz sem piemiš-‘jal, če bi se vrnil. Ne čutim se poklicanega. Mislil sem, da se bom tu dognal. Ne morem se. Se duhovnih vaj počakam, potlej bom videl.” Besede so se mu razklenile. Klemen ga je dobro razumel. Nato sta dolgo hodila brez besed. Malo pred zvonjenjem je dejal Klemen. (Nadaljevanje) četrto pismo. Prejel sem Tvoje pismo. Prejela si najlepše plačilo od svojega Boga — notranji mir in zadovoljnost. Saj je tolažba — notranja — in božja milost naj lepše plačilo. Poslani znesek za sv. maše prejel. Drugi teden opravim ostale. Da boš vedela za rojstne dneve in smrti svojih. Ti pošiljam spisek za vso Spančevo družino. Za pokojnega očeta bo sv. maša kot v dokaz za Tvojo dobro voljo. Poslala si svojim in revežem veliko paketov. Taka dobrodelnost je zelo redka. Navadno da Odrešenik kot plačilo za take dobrote notranji mir in tolažbo, če hočeš še več miru in tolažbe, okleni se popolno Jezusa. Kar smo se učili v nauku za prvo sv. obhajilo ponovi zdaj v živi veri: Jezus. Tebi živim, Jezus Tebi umrjem, Jezus Tvoja sem živa in mrtva! Ako Te ne ovira delo, pojdi k sv. maši vsak dan. Jaz se Te bom pa pri sv. maši spominjal. Glej na srce svojega Odrešenika in časti z vso gorečnostjo Njegovo Mater Marijo. Te kratke ure življenja se dajo čudovito pomnožiti za v čast božjo. Ne išči si sreče in miru'na svetu nikdar. Ponavljaj pa vedno na novo: Gospod, slaba sem, usmili se me, pomagaj mi. Poskusi res posnemati Mater Marijo in zgled svoje pok. matere. Spominjam se, kakor bi bila danes njena smrt. Pravila mi je, koliko trpi brez tolažbe. In vendar je imela živo vero, trdno zaupanje in gorečo ljubezen. Umrla je kot prava sv. mati. Pri nas smo vedno v težavah. Dosedaj so hodili k nam lazaristi iz Ljubljane, so spovedovali in imeli ob nedeljah deseto mašo. V pondeljok so jim hišo vzeli, katero so sami sezidali. Vsi morajo po svetu. Kako bo zana-prej res ne vem. Stari duhovniki umirajo, novih pa ni. Priloženo Ti pošiljam podobico, katero so napravite karmeličanke iz Ljubljane. Slovensko se glasi: Pridi, o Jezus! To je moja najprisrčnejša želja za dom in za vas. * * * Peto pismo. Ker ne maraš drugega plačila kot dobra dela za ranjke, bom storil kar bom mogel za Tvoje ranjke. Največ, kar se pri nas opravi Gregorij je živel pred 1300 leti. Neki menih, Just, je hranil proti %ravilom nekaj denarja. Po smrti so cekine dobili. Za kazen ga je papež prepovedal pokopati cerkveno, čez nekaj časa pa ukaže za pok. meniha opraviti 30 sv. maš zaporedoma. Po; zadnji sv. maši se pokaže menih poveličan. Tako so nastale gregorijanske maše. Pri nas ni mogoče opraviti te vrste sv. maš. Sam jih ne morem opraviti. Duhovnikov je vedno manj. Čez 100 je zaprtih, čez sto jih je na tujem. Posvečen je bil letos eden in še ta ne dobi službe. Čez 40 župnij nima duhovnikov. Zato se take maše težko oddajo. Te dni sem se spomnil na Tvoje prvo sv. obhajilo 13. julija 1906. Pošiljam Ti spominek za na ta dan. Res je, držal sem vas trdo, ker sem hotel vas nekaj naučiti in vcepiti v mlada srca ljubezen do Jezusa in Marije. Še danes vidim pred seboj malo Reziko z vencem na glavi, ko njem njenega zgleda. Sam skušam vse te čudovite sadove. Neko čudno božje varstvo in Marijin mir me spremlja na vseh mojih petih. Torej Oven, učitelj je dospel do vas. Sicer ni naš faran. Njegov oče Janez Oven se je izselil 1911 kot orožnik v Šmartno pri Litiji, se tam oženil in tam se mu je rodil sin. Vedno sem čul, da je zaveden in pošten kristjan. Pri mas so težke razmere. Če bo šlo tako naprej, ne bo-mlci mogli obstati. Zdaj ne smem učiti v šoli veronauka, ker se nisem vpisal v Osvobodilno fronto. Sem pač duhovnik in upam vero in pošteno življenje ohraniti. Novih duhovnikov ni. Stari izginjajo. Dva sta umrla v ječi. Dva sta pretrpela smrt. Davki so grozni. Žmahnova ' (Jarom) Minka iz Praproč je plačala letos 100,000 dinarjev, morala dati 2,600 kg žita in 4,000 kg krompirja. Balantovega Franceta pri- je šla z Jezusom v srcu od prve- srčno pozdravljam. On je bil ! i- i gregorijanske maše. Papež SEPTEMBER 24. — Pevski koncert skupnih pevskih zborov pod; vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kozlova južina. .— “Billy Bock,” štiri lota stari odlikovanec med kozli, je poeikal časopis, v katere,n je bilo objavljeno poročilo o njegovem nastopu na festivalu “kozlovega piva,” v Brooklyn, N. Y.; ves čisti preostanek tega festivala je bil namenjen v sklad Rdečega križa. ga sv. obhajila. To so bili časi za vas in zame. Isti Jezus Te danes kliče k sebi: Njegove besede so jasne. Hišam, kjer se bo častilo moje ime, bom dal posebni blagoslov božji, na katerem je vse ležeče. Dal bom svoj mir, ki ga svet ne more dati. Pridite k meni vsi. Okleni se popolno Srca Jezusovega, kakor Vaša pok. mati. Nanj glej, Njegov zgled posnemaj, Njemu se daruj. Saj si že veliko dosegla, ko imaš povsod le en namen: Pomagati revežem — Jezus, vse za Te — naj bo vadilo Tvojega življenja. Pri nas so ljudje vznemirjeni, žingjerjevemu Jankotu v Pra-pročah so pustili samo eno kravo in enega konja. Tudi drva in vozove so mu vzeli. Težke čase preživljamo. Molite za nas. * * * Šesto pismo. V sredo večer 17. avgusta, ravno ipred večerno molitvijo, sem prejel Tvojo pošiljko. Vse, kar smo nujno rabili, si nam poslala. Občudovali smo lepo ustrojeno usnje, lepe obleke, modno blago. Vsaka pošiljka je bila krasna. \ Obleko pick, moža sem dal mojemu nečaku. Ravno prav mu je- Pomagal sem mu, da je doštudral, 13* let je duhovnik. Med vojno je bil vikar pri proštu v Novem mestu, sedaj je upravitelj prj sv. Joštu. Revež si ni mogel nabaviti obleke že šest let, sedaj se je pa obleke zelo razveselil. Nisem mogel dati bolj vrednim in potrebnim kakor nečaku. Opravil bo 10 sv. maš za pok. Tvojega moža. Pri nas so težki časi. Dajatve so ogromne. Francelj iz Praiproč, znani revež, je moral dati 3,000 kg žita. Kdor se izgovarja ali premalo da, mora plačati kazen 0d 112 — 40 tisoč dinarjev. Včeraj sta bila sojena Jernej Bukovec, Laščan, in Bar-čjak iz Velike Loke. Jernej je imel naj lepše poteestvo; v fari. Vse je zaplenjeno. Ima osem živih otrok. Dobil je eno leto zapora. Krivda je menda v tem, da ni nekaj akrov zemlje obdelal, ker ni imel več gnoja. * * * Sedmo pismo. Sporočam Ti, da so vse sv maše opravljene. Ako si kdaj otožna, imaš pripomoček v če- j šeenju Matere božje. Zadnji | teden sem čital, da se je Mari-j ja prikazala 25. junija 1946 in j natančno povedala,’ da bo mo- j val svet čašo. trpljenja izpiti j Jo dna, ker je zavrgel njenega ' cina. Gotova rešitev pa je, če i se pqpolno izročijo njenemu | varstvu. Pojdi večkrat k sv. j maši, pogovori se z Jezusom v| sv. zakramentu. Marijo časti; v rožnim vencem in posnema-1 eden mojih najboljših učencev. Niti malo- si ne moreš predstavljati, kakšno veselje si nam napravila s Tvojimi pošiljkami. Zares živimo v stiski. Ne dobimo prav ničesar. Spominjal se Te bom v molitvi, posebno pa pri vsaki daritvi sv. maše. Ako bi kateri naših faranov hotel kaj pomagati, mu bom hvaležen. Ne prosim zastonj. Opravil bi sv. maše za njih ranjke :n njih namene. Pozdravi v mojem imenu vse _ naše farane, Toneta, Lojzeta Kužnik, Franca Kovačič, Tvoje sestre Marijo, Franco, Lojzeta Jarem, Joškovo Rezo in druge ostale, vdani Anten Oblak, župnik. (Konec) ------o------- — Prva električna lokomotiva je napravila svojo poskusno vožnjo 29. aprila 1875 s hitrostjo 19 milj na uro MAL! OGLASI Prijatei’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68tk Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. ST. CLAIR HARDWARE ORODJE, BARVE, PLUMB ARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE 7014 St. Clair Ave. Tel. UT 1-0926 Laddie Pujzdar Joe Vertocnik Hooked Rug Hobby Kentucky LusUrsyun Vara Even a beginner can make a hooked rug like this one. Made in Lusterspun all-rayon yarn, it is worked on plain canvas without a pattern. Hook squares in different colors like a patchwork quilt. Leave the loops uncut, for a tightly curled, lustrous effect. For a leaflet of basic instructions on making hooked rugs, send a stamped, self-addressed envelope to the Women’s Department of. this newspaper, y'- ;: POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK In tako je Maurice v poslednjih dnevih februarja sklenil pobegniti. Določba v pogodbi se je ‘glasila, da se vojaki, kar jih tabori v Parizu, razorožijo in pošljejo domov. On pa ni čakal, zdelo se mu je, kakor da bi izruval srce, če bi zapustil S’ tlak tega ga je glad edini mogel premagati: in izginil je ter si najel v ulici Des Orties na višini Moulinskega griča v šesterd-nadstropni' hiši tesno, opremljeno sobico, nekakšen razgledni stolp, odkoder se je videlo vse brezmejno morje streh od Tuilerij do Bastilje. Neki bivši šolski tovariš mu je bil posodil sto frankov. Sicer pa je, kakor hitro sp je uredil, vsto-nil v bataljon narodne garde, in plača po trideset sous mu je morala zadoščati. Misel o mirnem, sebičnem življenju v pro-vinciji ga je navdajala z grozo. Celo pisma, ki jih je pre-ivmal od sestre Henrijete, ki je pisal prvi dan po sklepu premirja, so budila njegovo nejevoljo s svojim: prošnjami in s svojo gorbčo željo, da bi prišel v Remilly odpdčilt. Odklonil je vabilo, češ, da pride kasneje, kadar Prusov ne bo več tu.. Med rastočim, mrzličnim razburjenjem je nadaljeval svoje brezdelno, vagabundsko'' življenje. Lakcta ga ni več mučila. S slastjo je pogoltnil prvi kos belega kruha. Z alkoholom prepojeni Pariz, kjer ni primanjkovalo niti žganja niti vina, je živel ob tej uri razkošno ter se pogrezal v stalno pijanost. Ječa pa je bil še vedno. Vrata so bila zastražena od Nemcev, in nebroj for-malonsti je človeku branilo ustaviti mesto. Družabno življenje se še ni pričenjalo; niti dela še ni bilo, niti kupčije. Tu je ždej cel narod in čakal v brelzdelnosti ter se naposled zanemarjal v solncu prihajajoče pomladi. Med obleganjem je vsaj vojna služba upehala ude in dajala glavi opravka, dočim se je zdaj prebival- mesece kipele iz množice. Neomejena svoboda, ki so jo uživali vsi, je dovrševala splošni razpad. Čital je časopise, pohajal javna zborovanja, migal ponbkod z ramami nad prehudimi oslarijami ter se vračal vseeno z možgani, polnimi na- glavnega Pariza, kiisilstvenih sanjarij, pripravljen počenjati obupne čine v obrambo tega,, kar je imel po svoji pameti za resnico in za pravičnost. In iz svoje sobice, odkoder je razg1edaval mesto, je še vedno sanjal o zmagi ter si dopovedoval, da je mogoče oteti Francijo, oteti Ijudovla-do, dokler ni mir podpisan. Dne II. marca je bilo rečeno, da pridejo Prusi v Pariz; dolg krik sovraštva in srda se je dvigal iz vseh src. Maurice1 ni več pristostvoval nobenemu javnemu shodu, ne da bi slišal obtoževati narodni zbor. Thi-ersa in vse može 4. septembra zaradi te skrajne sramote, ki je niso hoteli prihraniti velikemu, jaunaškem mestu. On sam se je nekega večera tako navdušil, da je prosil za besedo in kričal, da mora ves Pariz rajši poginiti na nasipih, nego pustiti le enega Prusa na mestna tla. V tem prebivalstvu, pokvarjenem od mnogo-mesečnega strahu in gladu, ki je bilo izdaj izročeno lenobi, polni zlih izmišljotin, ter se je razjedalo v sumu o strahovih, ki .si jih je ustvarjalo samo iz sebe, je rastei upor kakor na svojih naravnih tleh ter se organiziral ikar ob belem [dnevu. To je bila duševna kriza, kakršne se opažajo povseh obleganjih: nezmernost duše, nato pa se izpremenilo v slepo željo po maščevanju in uničevanju. Glavni odsek, ki so ga izbrali zastopniki narodne garde, je protestiral proti vsakršnemu poizkusu razoroženja. Na Ba-tiljsikem trgu se je vršil velik shod: plapolale so rdeče za- stave, slišali so se plameneči govori, zbrala se je ogromna množica ljudstva, in prišlo je do umora nekega nesrečnega -redarja, ki so ga privezali na desko ter ga vrgli v prekop in pobili s kamenjem. In dva dni kasneje, v noči 26. febr. je Maurica zbudil alarm in plat zvona, in videl je na Batignoll-skem bulvarja tolpe moških m ženskih, ki so vlačili topove, on sam se je iz dvajsetorieo drugih zapregel pred neki top, ko je slišal, da je narod vzel te topove na Wagramskem trgu-, da jih narodni zbor ne bi mogel izročiti Prusom, Stoin-deset jih je bilo, in ker je manjkalo zaprege, jih je ljudstvo vleklo z vrvmi, rinilo jih s pestmi ter jih z divjim na-vdušenj em barbarske trume, >d rešuje svoje bogove, spravilo na viškino Montmarta. stvo nenadoma pogreznilo v popolnoma leno življenje, ločeno od vsega sveta, ki je ostal še vedno tak kakor prej. Z drugimi vred se je potikal od jutra do večera in sopel zrak, okužen z vsem kalmi brezumnosti, ki so že dolge V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNI:OE SM.R,Tl NAŠE DRAGE SOPROGE IN LJUBLJENE MATERE Frances Torkar t ki nas je za vedno zapustila in se preselila v večnost dne 6. marca 1944. Šest let Te hladna zemlja krije in spomin nam žalosti srce, spava.i tam v grobu zdaj sladko in večni Bog Ti plačilo. Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O. 6. marca 1950. .A;,' ^tVdiwAD':: Ko so se moali Prusi dne 1. marca .zadovoljiti s tem, da iso v teku dneva zasedli oddelek Champs - Elysees, natlačeni med pregradami kakor čeda plahih zmagovalcev, se mračni Pariz ni ganil. Ceste so bile pusto in prazne, hiše zaprite, vse mesto mrtvo, kakor zagrnjeno z ogromnim žalnim pajčolanom. Pretekla sta dva nadaljna Wna. V pričakovanju tistega ogromnega, temnega nefčesa, čigar bližan je je čutil, Maurice ni več vedel, kako mu mineva življenje. Mir je bil sklenjen in podpisan. Narodni zbor se ; e imel dne 20. marca nastaniti v Versailles-u; zanj pa še ni bilo nič končanega, pričeti se je imela kakršnakoli strašna osveta. Dne 18. marca, ko je zjutraj vstal, je prejel od Henrijete pismo, v katerem ga je še enjkralt prosila, naj pride v Remilly, ter mu ljubeče proetila, da se sama odpravi na pot, če se bo predolgo obotavljal, napraviti ji to veselje. Nato mu je poročala o Jeanu ter mu pripovedovala, kako jo je koncem decembra zapustil, da se pridružži severni armadi, a je nato v neki belgijski bolnici obolel za hudo mrzlico; šele pred tednom dni ji je pisal, cla je vzlic svoji slabosti odšel v Pariz, z name-uom, da tamkaj zopet stopi v vojaško službo. Henrijeta je sidepala s prošnjo, naj ji brat kar najpodrobneje poroča o Jeanu, kakor hitro ga kje vidi. Maurica je ob pogledu na to odprto pismo objela mehka sanjarija. Henrijeta, Jean, njegova tako .silno ljubljena sestra, njegov brat po bedi in po usmiljenju, moj Bog, kako daleč sta ti dve dragi bitji od njegovih navadnih . misli, odkar prebiva v njegovih prsih vihar. Toda ker ga je sestra opozarjala, da Jeanu ni mogla dati naslova ceste Des Orties, ga je sklenil poiskati še tisti dan in poizvedovati o njem pri vojaških uradih. Jedva pa je bil na ulici ter korakal po cesti Saint-Honorg, sta ga srečala d ra tovariša iz njegovega ba-talijona in mu povedala, kaj so je godilo ponoči in zjutraj na Montmartre-u. In vsi trije so zdirjali v njavečji razburjenosti. Ah, s kakšnim usodnim zanosom je ta dan 18. marca razmajal Mauricevo dušo! Kasneje se ni mogel jasno spomniti, kaj je govoril in počenjal. Najprej, dokler je tekel, se je videl besnega nad vojaškim nopacjom, ki e o ga poizkusili še pred jutrom, da bi razorožili Pariz ter vzeli montmartr-ske topove nazaj. Thiers, do-apevši iz Bordeaux-a, je oči-vidno že dva dnj kanil to nasil-stvo, da bi mogel narodni zbor v Versailles-u brez strahu prositi monarhijo. Nato se je znašel okrog devete ure na Mont-martre-u samem, razvnet od bajk o zmagi, ki so mu jih priglasiti monarhijo. Nato se je MMontmartre-u samem, razvnet od bajk o zmagi, ki so mu jih pripovedovali. Pravili so, kako so se skkrivaj približale čete in kako se je srečno zakasnila živina, kar ja omogočilo narodnim gardam, da so vzele orožje; in kako si vojaki niso upali streljati na žene in ot- roke, marveč so postavili puške na tla in se bratili z narodom. Nato se je videl zopet, kako je tekal po Parizu in izvedel opoldne, da je mesto v oblasti komune, ne da bi se bil vršil kak boj. Thiers dn ostali ministri so bili pobegnili iz urada zunanjih zadev, kjer so bili zbrani, in vsa vlada ,se je v brezglavem begu spustila v Versailles ter v naglici odvedla s seboj svojih trideset tisoč mož vojaštva, dočim jih je pustila nad pettisoč razkropljenih po ulicah. Nato se je okrog polše-ste ure znašel na vogalu nekega zunanjega bulvarja sredi gruče zbesnelih ljudi, kjer je brez ogorčenia poslušal stra- šno povest o umoru generalov Lecomte-a in. Clement Thomas-a. O ti generali! Spominjal se je generalov sedanskih, nesposobnih dobroživcev. Eden njih več ali manj, kaj zato! In ostanek dneva mu je potekel v isti razburjen; prenapetosti, ki je jemala vsem rečem pravo lice. (Dalje prihodnjič). ------o------- — Velika Britanija je leta 1949 producirala 14,877,000 ton jekla, ali skoro trikrat toliko kot leta 1930. • m NOVEM NASLOVU! Mojim klijentom in naročnikom “BARAGOVE PRATIKE” in Baragovih knjig naznanjam, da sem se preselil na novi naslov v Chicaško predmestje BERWYN, ILLINOIS. Moj NOTARSKI URAD in urad “BARAGOVE PRATIKE” je od zdaj naprej sledeči: JOHN JERKH NOTAR in IZDAJATELJ “BARAGOVE PRATIKE” 6519 West 34th Street Berwyn, Illinois Telefon: Stanley 5863 (Izrežite ta oglas, da boste imeli naslov in telefon ifi rokah) OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 1-2730 kS"edaj na razpolago ! SPLOŠNI JAVNOSTI IN 10 PRVIČ V 58 LETSH! PRIHRANITE NA BLAGU IN PODLOGAH ZA OBLEKE V NAŠI TOVARNIŠKI TRGOVINI «g VELIKA IZBIRA RAZNEGA BLAGA VOLNENEGA IN SUKNENEGA IZ KATEREGA SI LAHKO NAPRAVITE SUKNJO ALI OBLEKO ZA VELIKO NOČ. • CREPE IN TAFFETA PODLOGA V VSEH BARVAH GUMBI, OKRASKI IN DRUGO. VSE PO ZARES LEPIH PRIHRANKIH! URE V DELOVNIK 9 ZJUTRAJ DO 4 POPOLDNE OB SOBOTAH 9 DOPOLDNE DO OPOLDNE THE PRINTZ - BiEDERMAN CO. (IZDELOVALCI ŽENSKIH SUKENJ IN OBLEK) 1974 East 61. St. koj severno od Euclid Ave. OPOMBA: Na drobno tukaj ne prodajamo izgotovljenih oblek NAZNANILO IN HIMILA Žalostnega ter potrtega srca naznanjam vsem dragim! sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj dragi in ljubljeni soprog Tom Vidovich ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 24. januarja 1950. Pokojni je bil rojen v vasi Osuinja, župnija Žumberak dne 27. februarja 1891. Pogreb se je vršil dne 28. januarja iz Golubo-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv Nikola na E. 36 in St. Clair Ave. Siv. mašo zadlušnico je darova; preč. g. Msgr. Firis. Po sv. maši pa je 'bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se v prvi vrsti zahvalimo Msgr. Firisu, ki je pokojnega previdel z sv. zakramenti, zanj opravil sv. mašo zadušnico, spremi; truplo pokojnika iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev ,sv. Nik!c|le, in potem na pokopališče Kalvarijo vse do njegovega groba, za vse to naš iskreni Bog plačaj stotero. Dalje se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika ter mu tako izkazali zadnjo čast. Enaka se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, Iki se bodo opravile za dušo dragega pokojnika. Iskrena zahvala vsem, ki so dali na razpolago išvoje avtomobile na dan (pogreba ter prav tako vsem onim, ki so prišli pokojnika krapit, ko je počival na mrtvaškem odru. Prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter pokojnika spremili na njegovi zadnji ,poti na pokopališče. Iskrena zahvala društvu Žumberak št. 21 HBZ, ter podružnici št. 6 SMZ za vso pomoč in naklonjenost. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Golobovemu za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo. Kcfnčno se (zahvalim vsem, ki so mi na en ali drugi način kaj pomagali, me bodrih in tolažili. Bog plačaj vsem skupaj. Ti pa dragi nepozabni soprog, počivaj v miru v hladni zemlji ameriški, in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želim. Bog daj da se enkrat vsi srečni snidemo na desnici Gospodovi v večnem veselju izvoljenih. Tvoj žalujoča seproga ANTOINETTE VIDOVICH. Cleveland, O. 6. marca 1950. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride 'h jisš’