Cena 2 din oštnina plačana v gotovini. Mnrikn Rokk Ufn Nekaj važnih nasvetov za dame GUBE NA OBRAZU Ne morete doumeti, zakaj se je guba med vašimi obrvmi, ki je bila še nedavno nepomembna črtica — v zadnjem času tako poglobila. In čemu se vam zmeraj bolj pojavljajo gubice ob levem ustnem kotu? Ni treba povedati vaše prave sta¬ rosti: to ni znak staranja; te nakaze ob¬ ličja nastajajo drugače. Kadar vas ljudje ne vidijo, ne obvladujete svojega obraza, takrat nehote kažete zamišljen in slabo- voljen obraz, da se vam delajo globoke gube po čelu. Pogostoma zatezate nekako zaničevalno levi ustni kot. da se vam na¬ grbanči vse lice. Od tega se dan za dnem množe gube in gubice na vašem obličju. Upoštevajte ta nasvet: obvladujte se tudi, kadar govorite z ljudmi, ki so vam naj¬ bližji. Poskusite odgovarjati na neprijet¬ na vprašanja pred zrcalom. Že čez nekaj dni boste poslej kazali zmerom miren, obvladan obraz — četudi vam bo šivilja sporočila, da ni izgotovila vaše nove ob¬ leke, ko se vam je zanjo najbolj mudilo. VEČNA MLADOST Danes vam bomo izdali tajno večne mladosti velike igralke Sare Bernhardt. Ta umetnica je prav spoznala, da more posebno mirno, globoko spanje resnično ohraniti njeno mladostnost. Našla je ča¬ robno sredstvo, ki ji je po napornem in vznemirljivem delu \ gledališču dajalo tako potrebni počitek, ne da bi bilo nar¬ kotično. Dvesto gramov navadne, morske soli je raztopiti v enem litru vrele vode in to vodo je potem precediti skozi gosto tkanino. Ko sc ohladi, je dodati pol litra vinskega cveta in 100 g kafre. S to razto¬ pino si je vsak večer omočiti telo z mehko gobo in potem dobro otreti s frotirko. Po¬ skusite tudi vi to sredstvo, ki je Sari Bernhardt ohranilo večno mladost. Že po kratkem času boste opazili, kako globoko in enakomerno je postalo vaše spanje. In zjutraj se vam bo nasmejal v zrcalu spo¬ čit in pomlajen obraz... »Lepota je premoženje«, pravimo. Lepo in prav. Revija »Film« pa vam daje pri¬ liko, da to premoženje, s katerim so Slo¬ venke v veliki meri obdarjene, plodonos- no naložite. Vse čitateljice vabimo na so¬ delovanje v našem lepotnem tekmovanju, za katero so razpisane lepe nagrade. POGOJI ZA UDELEŽBO Vsaka tekmovalka pošlje svojo fotogra¬ fijo (more tudi več različnih) cele postave na uredništvo revije »Film«, Ljubljana, Vegova ulica 6. Na zadnji strani fotogra¬ fije naj napiše svoj točen naslov in pri¬ loži tisto sliko iz te številke revije, ki ji najbolj ugaja. Vseeno je, če je poslana fotografija amaterska ali izdelana v foto¬ grafskem ateljeju. NAGRADE 1. nagrada: Dobro plačana namestitev za predvajalko modnih novosti in foto¬ grafski model tvrdke Goldfisch-Werke, tovarne pletenin v Oberlungwitzu, Nem¬ čija. Nagrajenka bo mogla potovati na stroške tovarne v Nemčijo in nazaj, kot predvajalka mode pa bo nastopala po po¬ trebi v tu in inozemstvu. Ta nagrada ne bo podeljena, če bi se med tekmovalkami ne našla nobena, ki bi ustrezala strokov¬ nim zahtevam tovarne! 2. nagrada: Najmodernejši vzorec oble¬ ke iz tovarniške zaloge. 3. —10. nagrada: Originalne fotografije filmskih igralcev in igralk. Razen prve, bodo vse nadaljne nagrade podeljene v vsakem slučaju. RAZSODIŠČE Razsodišče sestavljata dva sotrudnika naše revije in dva zastopnika »Goldfisch« tovarn. Sestalo se bo 10. januarja 1940 in podelilo nagrade. Imena nagrajenih bodo objavljena v 5. številki revije, ki izide dne 15. januarja 1940. ROK ZA PRIJAVE Zadnji dan za prijave je 30. december; do takrat mora biti pismo oddano na pošto! Torej k tekmovanju! Takoj danes, ta¬ koj zdaj! Ne čakajte do zadnjega časa. Nikar ne mislite »saj tako nič ne dobim«. Razen velike prve nagrade je še druga, tretja — do desete, ki jih prav tako ni zametovati! Revija »Film« izhaja L in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6: čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodinat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). Žarah Leander Ufa »FILM«, 15. DECEMBER 1939 ŠT. 3. Življenje Petra lljiča Čajkovskega . »Simfonija življenja« V Plemiški palači v Moskvi so zvenele gosli v taktu valčka. Diademi so se lesketali in bleščali v soju tisočerih sveč. Zmerom pogosteje so se vrstili plesi. Ura se je bližula polnoči, še nekaj bežnih trenotkov in maske bodo snete. Zape¬ ljivo so se smehljale prenekatere rdeče ustne, obetajoči pogledi so sijali i/, temnih oči krasotic, 'lukoj bodo padle maske — in videlo se bo, za čem so se poganjali. Morda se bo potem vnela ljubezen, ali pa se bo morda končala. Na belih in svetlo¬ modrih uniformah so se lesketala odlikovanja in zlato vrvičje. Kakor šumenje svile in brokata je valovilo rahlo šepetanje melodije in glasov. Še so maske na obrazih, V globokem naslonjaču počiva žena. Lepa je — neizrečeno lepa. Svetlo rdeči lasje, ki ji valove okrog glave kakor diadem in rahla bledica na licih daje njenim zelenim očem lesk smaragdov. Nemirno razpirajo njene roke pahljačo in vsa njena obvladnost ne more zatajiti skoro bojazljivega nemira. Njene oči iščejo, begajo po stopnjiščih in ložah, ošinjajo plešoče pare in spet strine v žarenje svetlobe. Ta žena je Žarah Leander v filmu »Simfonija življenja«; soproga neljubljenega moža, dvignjena v sijaj in veličino življenja; obdana z raz¬ košjem, vendar nesrečna. Ljubi komponista Čajkovskega, pomaga mu iz tisočerih težav, ki obdajajo muzika brez sredstev. Pomaga mu k napredku in Čajkovski niti ne ve, komu se mora zahvaliti za vse. Toda ne more se odtrgati od življenja, ki ga živi. Noče k Čajkovskemu in živeti z njim, kajti to bi pomenilo ločitev od udobja in razkošja. Ne, zato se ne more odločiti. Ljubi, trpi in se odreka in ko končno zmaga nad vsem, je že prepozno. To je nova vloga Žarah Leander. Umetnica nam bo pokazala nov višek svoje umetnosti. , i ! iJLi, i .-L^J J Ime Petra lljiča Čajkovskega je znano ljubiteljem glasbe po vsem svetu. Ta slavni ruski komponist, obdarjen z božanskim navdihom, vročim srcem, prepolnim mehkega slovanskega čustva in večnega hrepenenja, ki ni bilo nikoli izpolnjeno, je dal ljudem nezabne zvoke, ki so ponesli njegovo ime po vsem svetu. Toda kakor so bila dela Čajkovskega znana, tako malo se je doslej vedelo o njegovem življenju. Film si je zadal nalogo, da pokaže najznačilnejšo dobo nje¬ govega življenja v okviru njegove glasbe, polne strasti, da bi pričaral na platno samega človeka Petra Čajkovskega. To nalogo si je nadela Ufa in z njo zaposlila režiserja prof. Carla Froelicha. Osebnost slavnega skladatelja je prikazana dokaj idealizirano, nekako tako, kakor si jo ljudje ob njegovi glasbi zamišljajo. Kom¬ pozicije dajejo polet vsemu filmu in vrhujejo v zvokih slavne »Patetične sim¬ fonije«. To je labodji spev skladatelja in danes se zdi, da je pri njenem ustvar¬ janju že čutil bližino smrti. Izvrstni poznavalec ljudi režiser Carl Froelich jo dal vlogo Čajkovskega Hansu Stihveju. K ti izbiri je pripomoglo tudi dejstvo, da je Stiiwe tudi sam strasten glasbenik in da ima visoko razvito glasbeno občutje, ki je za utelešenje take vloge neobhodno potrebno. Hans Stuwe je tih, vase zaprt človek. Pravi pro¬ blematik in zmerom se bavi s čim novim. Ob snemanju smo govorili z njim. »Te vloge se veselim,« nam je povedal. TUDI BREZ SREBRNIH LISIC... Po sklepu japonskega trgovinskega mi¬ nistrstva in vlade pokrajine Ilokkaide na otoku Sahalinu je bila uzakonjena pre¬ poved prodaje kožuhovine polarnih sre¬ brnih lisic na japonskem trgu. Ta drago¬ cena krzna sc smejo odslej prodajati le v inozemstvo. Največ teh živali je na Japonskem uplenjenih na Sahalinu (pol otoka je ruskega, pol japonskega). Lan¬ sko leto je dosegla produkcija okrog 22.000 kosov, od katerih pa je bilo le ne¬ kaj manj kot dva tisoč prodanih v ino¬ zemstvo. Srebrna lisica je zelo iskana ko¬ žuhovina in radi doteka čim številnejših deviz se morajo Japonke popolnoma od¬ reči temu okrasju. POSLOVILNI VEČER Veliki francoski romanopisec Balzac je bil povabljen k večerji. Vse je bilo v najlepšem razpoloženju. Tedaj javi sluga igralko X. Lepa, duhovita dama je slo¬ vela po dokaj svobodnem dojemanju lju¬ bezni... Gostitelju, ki je bil v ostalem šam pravi tič, je nemara v zadnjem času kaj nagodla in zato reče Balzacu: »Povej ji, da odslej občujem le z do¬ stojnimi ljudmi.« Naš pisatelj pa odloži nož in vilice, se dvigne in vzklikne obr¬ njen k gospodarju: »Oho, tega nisem vedel, da se danes vsi poslavljamo od tebe.« — Nastal je splošen smeh in igralko so povabili k mizi. 2 Čudovite dogodivščine iz življenja Brigitte Horney Nt. 9 Foto: Minerva / Terra Brigitte Horney in Joachim Gottschalk v filmu »Ti in jaz« BIGGI STARTA V ŽIVLJENJE Velika umetnica nemškega filma je po pisatelju Eberhardu Froweinu pripo¬ vedovala pestre dogodivščine svojega življenja. Tudi našim čitateljem bodo gotovo ugajali prisrčno pripovedovani dogodki. Kot otrok sem bila dokaj let v Zuozu v Engadinu, ker sem bila bolna na plju¬ čih. Zmerom sem ležala na soncu in strmela v nebo. Kaj vse sem tačas pre¬ mislila! Nekoč bom res morala začeti pisati. Za Božič sem v Zuozu nastopila v vlogi angela, starejša od pet let gotovo nisem bila. Bila je sijajna božična igra v švicarskem narečju. Jožefa je igral naš zdravnik; tak je bil videti kakor Viljem Tell. Še danes sem zaljubljena vanj in Viljem Tell mi je bil dolgo časa edino, kar je bilo kaj vrednega na svetu. Moja negovalka pa je igrala Mater božjo, jaz pa angela. To je bilo težko, kar sem se morala naučiti! Na vrsto isem prišla na koncu, tako nekako sem bila kakor moralna poanta v povesti. Oblečeno sem imela nočno srajčko in papirnato žarkovje okoli glave, sicer pa sem bila gola. Zapela sem pesemco o detecu v jaslicah, ni bila težka in jo znam še danes. V ostalem je bilo dete v jaslicah moja punčka iz celuloida, toda zato se nisem razburjala. Drugi zdravnik pa je bil v vlogi hudiča. Še danes si predstavljam peklenščke z njegovo podobo in pojavlja se mi vedno, kadar ne morem spati. To je najslabše uspavalno sredstvo na svetu. Že mnogo dni pred nastopom sem neprestano ponavljala naučene verze in bila sem zelo vznemirjena. Tresla sem se, ko sem morala nastopiti, saj je bilo tako pretresljivo, kar sem morala povedati in besede so bile naperjene proti hudiču, drugemu zdravniku. Tu v dvorani pa so bili zbrani vsi najboljši ljudje iz Zuoza in okolice. Celo iz Samadena so prišli in Samaden je videti kakor velemesto sredi gorovja. Prvi zdravnik je sedel v vlogi Jožefa ob jaslih in bolščal vame. Zamigljalo mi je j>red očmi. žal moram priznati: tam, kjer sein stala, je nastala na tleli mala lužica. To so gledalci skoro opazili in vsa dvorana se je smejala, jaz pa sem 3 jokaje bežala z odra. Moja negovalka me je vzela v naročje in me tolažila s hvalo pesmice. »Niti sam Jožef ni bil tako dober v svoji vlogi. In tega, kar se ti je pripetilo, je samo on kriv in pa jaz, ker te že prej nisem dala na lonček. Toda v življenju boš morala za to že sama skrbeti zmerom, preden se ti bo kaj važnega pripetilo. To si zapomni!« Moja mati je potem rekla: »Ta je pametna!« Taka ženska bi morala v svet in marsikatera diplomatska preklarija bi lepše potekala, če bi bili moški tako premišljeni. * Kaj bodo ljudje čez dva tisoč let pisali o filmu? Zdaj se nam zdi vse tako samo po sebi umevno. Prej so govorili o novinah kot o sedmi velesili. Katere so bile ostale, sem- že pozabila. Očitno se je nekaj premaknilo. Film je nekaj več, oblast ima nad dušami. Umetnik bo po njem nekoč govoril milijardam. Morda. No, recimo rajši: Upajmo... OZDRAVLJENJE Nedavno se mi je pripetil doživljaj, ki bi se kaj lahko končal tragično, a je vendar vse poteklo po sreči. K meni je prišla mlada, pogumna ženska in takoj sem jo vzljubila. »Morate mi pomagati,« je začela. »Moj mož je popolnoma zatreskan. Zmerom leta po kinih, samo da vidi vse vaše filme. Pesmi dela o vas. Zamislite si: Tako razsoden in pameten mož! Ne vem kaj početi.« Odgovorila sem, da ga bom kratkim potom ozdravila. »Moja mati je zdravnica, pripeljite svojega moža k meni.« Skoro mi je bilo žal. Čeden mož je bil. Toda dobro delo je kakor ogrevajoč konjak. Hodila sem okrog v hlačali in igrala moškega, kar se mi vselej dobro Warner Bros Iz filma »Angeli temnili obrazov« 4 posreči. Tu mislite si: kadila sem cigaro in mil puhala dim pod nos. Zmerom bolj bled je bil, tudi z mano ni bilo dosti drugače. Vendar mož ni prestal /. govorje¬ njem in morala sem ga poslušati: saj je vendar gledal moje filme in od obilnega poseta kinov so odvisni tudi moji honorarji. Toda, dobra dela naj gredo k vragu! Človek je zmerom krivičen s seboj, ko hoče drugim dobro. NEKAJ PRIPOMB O ZAKONU Pogostokrat mislim, kakšna nesreča je, ker nisem poročena. Kaj bi se vse dalo o tem pisati. Nekatere stvari se dajo prav lepo izmisliti. Bilo bi prav za prav silno veselo. Toda odkje vzeti moža? Mislim namreč »svojega« moža. Nekje na svetu mora oač živeti. Kaj mislite, da bi si mogla predstavljati, da sploh ne obstoja? Filozofiio sem podedovala po očetu, sem namreč nekakšna zmes. Vi tudi, sploh vsi. Toda odkje vzeti moža? Če bi bila poročena, potem bi bilo z mano takole. Torej doma sem jaz šte¬ vilka 1. Potem jaz skrbim za denar, na može se tako ni dosti zanesti. »Sijajno!« pravite. Moj slučaj je žal brezupen. Vprašajte najboljšo ženitno posredovalnico. Pove¬ dali vam bodo. »Kaj takega ni na vsem svetu.« Kajti vedeti morate, da bi se moj mož ne poročil z eno, temveč z neštetimi ženskami; sem nežna, ljubezniva, vl judna, potem pa hudobna, razdražljiva, divja in še kaj. Vsakih pet minut se spremenim v drugačen tip. Ubogi mož. Nič ga ne bom več iskala. GOSPA TI UT IN IMA SRCE Tinam gospo Hulin, to je najboljša gospodinja našega sončnega sistema. Kuha mi. Zna kuhati preproste jedi. komplicirane zna namreč vsaka in ob ni>'h me mine tek. Toda gospa Hulin ima srce. Ne. tega ne morem napraviti gospe Hulin. da bi se možila proti njeni volji. Sem že itak ugotovila, da se moški silno precenili jejo. Znali so se v življenju zriti na boljši prostor in tam zdaj žde in sc ne dajo odgnati. Toda jutri, gospodje, bo moglo biti že drugače. Škoda, da se vsega ne more doživeti. Moja. mati pravi: »Nekateri moški mislijo, da je ljubezen kakor centralna kurjava za vklopiti in izklopiti.« Takšni so možje. Strašno! Človek bi obupal. NESPORAZUM Malo znan filmski igralec se je za par ur s svojo soprogo ustavil v Berlinu in se medtem, ko je soproga kupovala v trgovinah, nemirno sprehajal zunaj po pločniku. Nenadoma ugleda nase namer¬ jeno filmsko kamero in ko medtem stopi soproga iz trgovine, ji zakliče: »Pojdiva, so me že spoznali!« A že pristopi mož s kamero in vljudno spre¬ govori : »Vas smem prositi za Vaše cenjeno ime in naslov?« TEMPO Richard Strauss, eden i/ dinastije veli¬ kih glasbenikov, je imel obisk. Neka da¬ ma iz Kdnigsberga je na vsak način ho¬ tela za poskušajo neti pred njim. Komaj je odpela prvo arijo do polovice, ji kom¬ ponist zakliče: »Pojte hitreje!« Tri takte zatem se spet oglasi: »Še hitreje!« Tedaj pripomni dama: »Ta arija se mora vendar počasi peti; zakaj hočete, da jo pojem tako hitro?« A Strauss de ma¬ lomarno: Warncr Bros »Zato, ker boste sicer zamudili vlak.« Alan Glirtis Pisane slike iz filmskega mesta Babelsberga V Ufinem mestu Babelsbergu sla dve kantini. Ena, in ta je najvažnejša, je takoj ob vhodu in v neposredni bližini glavne blagajne. Tani se zbirajo na senč¬ natem vrtu vsi, ko končajo svoje delo — če imajo v žepu kaj denarja. Denar sicer človeka ne osrečuje, pač pa ga pomirja in zato je v ti kantini dosti manj nervoz¬ nosti, nepotrebne naglice, — ki je v ostalem le hudičev izum — ko je Bog dal človeku dovolj časa za vse. PRAZNI STOL... Najodličnejši prostor, ki je že z napisom na vratih: »Režija«, označen za nekaj prav posebnega, je shajališče režiserjev in igralcev glavnih vlog, ki tu tudi skupno obedujejo. Najodličnejši v tem odličnem prostoru pa je prazni stol na koncu mize. Pred njim leži na mizi več časopisov in ko bi komu med obedom padlo na misel prebrati iz njih nekaj novic, bi ga natakar Fuchs vljudno, toda prav tako odločno opozoril, da je ta prazni stol pripravljen za Žarah Leander, ki ne vidi rada. da bi kdo pred njo prebiral njene časopise. To je morda lastnost, ki je prisvojena milijonom ljudi po vsem svetu. Novice morajo biti sveže, prav dišati morajo še po tiskarski barvi... V zadnjem delu kantine natakarji ne posnemajo gospodovalnega temperamenta svojega tovariša Fuchsa. Tam drve s težko preračunljivo povprečno brzino med množico kostumiranih in našminkanih ljudi in ko bi jim bilo nekoč dano na voljo naj si požele karkoli, stavim eno proti tisoč, da bi si vsi izbrali še po en par rok ln nog k tem, katere že imajo. PRED SNEMANJEM Tu pa tani premešajo gosti z izparinami najrazličnejših jedi pomešani zrak glasni klici, ki jih ni moč preslišati. Tako nekako: »Angeli naj se podvizajo«, se glase, ali: »Licejke si morajo po jedi obrisati ustnice«, in podobno. Na prvi klic se dvigne izza mize kakih deset srčkanih plavolasih postavic, v katerih takoj spo¬ znamo angele (na uho povedano: Ne vemo. če so tudi sicer angeli!) in v zboru kličejo plačilnega. Toda licejkc še po klicu čebljajo dalje, kakor bi sploh ne PREKINJENA TRAGEDIJA Garrick, največji igralec 18. stoletja je nekoč nastopal v klasični vlogi. Igralca, ki bi imel v zadnjem dejanju predstav¬ ljati sla. so kral jevi biriči med predstavo odvedli iz oblačiinice in ga vtaknili v ječo z