SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 48 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de diciembre - 6. decembra 2007 KDAJ SE BO NEHAL TA VEČNI BO PROTI CERKVI? Janša v Rimu in Vatikanu ALOJZ REBULA. Vprašanje mi je nedavno na nekem kulturnem večeru s skoraj obupanim glasom izreklo neke dekle. Boj proti Cerkvi (ki so ga večkrat izzvali s svojim nekrsčanskim ravnanjem njeni ljudje) ^ Koliko obrazov si je prevzel skozi zgodovino! Če je bil njegov navdihovalec hudič, potem je treba reči, da padlemu angelu res ni manjkalo fantazije ^ Tristo let krvave ilegale: naval herezij; barbarska poplava; vzhodni razkol; zahodni razkol; Henrik VIII., Luter, francoska revolucija, Napoleon, hegeljanstvo, Marx, scientizem, modernizem, preganjanja v Mehiki in Španiji, nacizem, komunizem, porabniški materializem, new age Po vsem tem bi onemu navdihovalcu le moralo zmanjkati fantazije. Hudič bi bil moral svojo genialnost vsaj z marksizmom izčrpati ^ Pa je ni. Res, s kakšnim velikim odrešenjskim mitom, kot je bil komunizem, bo danes težko operiral: človeštvo ima tistega eksperimenta vsaj za kakšno stoletje dovolj. Kar se filozofije tiče, si sodobni človek res ne more želeti kakega novega Nietzscheja. da bi zabijal nove žeblje v krsto tistega Niča, v katerem evropska misel tiči že dve stoletji. Niča se je menda najedel. Mit državne veličine, ki je povzročil toliko zla v zgodovini, je, kot je videti, odvrgla celo njegova mati, Evropa, zdaj spravljena v skupnosti držav z eno vlado in eno valuto. Res, nastala je epidemija mamil, a vendar kot še omejen pojav. Res, za razne perverzije je na voljo televizija, toda na njenem dvoreznem zaslonu lahko slediš tudi nedeljski maši ali papeževemu govoru. Za množično perverzijo ostaja internet, ampak kako primerjati njegove možnosti z učinkovitostjo ugaslega marksističnega mita? Je torej hudič s svojim izumiteljstvom le pri kraju? Seveda ni. Opraviti imamo z angelom, z nadčloveško inteligenco in tudi nadčloveško fantazijo. Sicer pa, ali mu je treba novih izumov, odkar je tu religija materije, porabništvo? Mar porabniška mistika ne izpodjeda vere bolj kot komunizem? Čemu torej še kak nov izum, če gre ta zadnji v klasje? Iz nepotešljivosti sovraštva proti vsemu božjemu. A s čim novim naj Sovražnik začne, če so bile vse možnosti izčrpane? O, lahko osveži stari repertoar. Še zmerom je tu Cerkev, da se je loti od znotraj. Pavel VI. je rekel: ,,Satanov dim vdira v notranjost svetišča Tu so na voljo vse mogoče zagrenjenosti, zamere, ambicije, napuhi, ne samo v laiški bazi, ampak tudi med duhovniki, škofi in nadškofi ... ,,Kdaj se bo nehal ta boj proti Cerkvi?" Tistemu dekletu sem odgovoril. ,,Na sodni dan." Ampak vprašanje je merilo na tisti boj na Slovenskem. Zato o tem drugič. (P'o Dr^ž^i^^) Predsednik vlade Janez Janša je v četrtek, 29. novembra odšel na obisk v Rim. Na tem obisku ga je najprej v Vatikanu sprejel papež Benedikt XVI. Pogovor na štiri oči je trajal 20 minut, potekal pa je v angleškem jeziku. Po pogovorih sta si izmenjala tudi darila. Odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so po navedbah kabineta predsednika vlade zelo dobri, na obeh straneh pa obstaja sorodnost pogledov in ocen o vrsti pomembnih mednarodnih vprašanj. Kot prelomnico v dvostranskih odnosih med državama v kabinetu premiera označujejo t.i. vatikanski sporazum o pravnih vprašanjih, ki sta ga Slovenija in Sveti sedež sklenila leta 2002, ratificirala pa leta 2004. Dokument ureja razmerja med Slovenijo in Svetim sedežem ter položaj katoliške cerkve v Sloveniji in odpira možnosti za uspešno sodelovanje v prihodnosti. Premier Janša je na obisku v Vatikanu sogovornike seznanil s prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja EU, pogovarjali pa so se tudi o odprtih dvostranskih vprašanjih. Gre za lokacijo za novo nunciaturo, proces denacionalizacije cerkvenega premoženja in vprašanja, povezana z vatikanskim sporazumom, med katerimi je tudi duhovna oskrba, je po srečanjih s papežem Benediktom XVI. in državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Tarcisiom Bertonejem, za slovenske medije povedal Janša. Premier, ki ga je Benedikt XVI. sprejel kot prihodnjega predsedujočega EU, je v izjavi tudi ocenil, da so odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem dobri, prijateljski in da sta strani zadnje čase naredili veliko korakov naprej za sodelovanje. Premier Janša je papeža tudi povabil na obisk v Slovenijo. „Želeli bi si novega obiska svetega očeta v Sloveniji," je dejal in menil, da bi bila morda primerna priložnost za obisk ob 10. obletnici beatifikacije škofa Antona Martina Slomška, torej leta 2009. Slomška je med obiskom v Sloveniji proglasil za blaženega tedanji papež Janez Pavel II. Janša je med prednostnimi nalogami predsedovanja Evropski uniji med delovnim obiskom v Vatikanu izpostavil Unijino širitveno politiko, predvsem na Zahodnem Balkanu, ter medkulturni dialog. V zvezi s slednjim bo Slovenija med predsedovanjem po napovedih predsednika vlade priredila več srečanj z verskimi voditelji; eno med njimi naj bi potekalo aprila prihodnje leto. O podrobnostih dvostranskih odnosov se je premier pogovarjal predvsem z vatikanskim državnim tajnikom Ber- tonejem. Kot je pojasnil, ga je med drugim seznanil s podatki o vračanju premoženja cerkvi, glede katerega je veliko postopkov že zaključenih. Janša je Bertoneju predstavil tudi pobudo za sporazum s Svetim sedežem o duhovni oskrbi v policiji, obrambnih silah in ustanovah za izvajanje kazenskih sankcij, ki je v Sloveniji v zadnjih dneh dvignila veliko prahu. Kot je pojasnil, je ,,ta pobuda še zelo na začetku". Predlagani novi sporazum naj bi urejal organizirano versko oskrbo katoliških pripadnikov obrambnih sil, policije in zapornikov katoliške ve- roizpovedi. V ta namen naj bi ustanovili obrambno-varnostni ordinariat, ki bi bil po pravnem položaju izenačen s škofijo in bi imel sedež v Ljubljani. Ordinariat bi vodil škof ordinarij, ki bi ga imenoval Sveti sedež. Za gmotne in prostorske pogoje ordinariata pa bi poskrbela država. TUDI S PRODIJEM Premiera je na obisku spremljal zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je sestal z italijanskim kolegom Massim-om D'Alemo. Podobno kot Janša je tudi Rupel dejal, da bosta Italija in Slovenija glede ERC (hrvaška zaščitna Ekološko-ribolovna cona) „usklajevali svoje korake zelo podrobno in v vseh pogledih". Kot je pojasnil, državi menita, da bo Hrvaška zelo težko napredovala v smeri približevanja EU, če bo tvegala, da ta odločitev ostane v veljavi. Kot je v izjavi za slovenske medije še povedal Rupel, si Rim in Ljubljana prizadevata, da bi Hrvaška preložila veljavnost ERC oz. se ji odpovedala. „Najbrž bomo o tem govorili že na zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose 10. decembra," je napovedal minister. Janša in Prodi sta se sicer tudi strinjala, da je treba okrepiti sodelovanje med državama, zlasti na področju infrastrukture in energetike. Pri tem je italijanski premier omenil železniško Kongresni center Brdo, ki bo središče dogodkov v času slovenskega predsedovanja EU, je odprl svoja vrata. Sodobni konferenčni center, v katerem bo v prvi polovici prihodnjega leta potekalo okrog 130 dogodkov, sta slovesno odprla direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo Iztok Purič in zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v slavnostnem nagovoru spregovoril o prioritetah predsedovanja. Izgradnja centra, ki je bila od ideje do realizacije končana v pičlih 18 mesecih, je bila zelo zahtevna in jo je spremljala vrsta Center Brdo čaka zapletov. Ob koncu pa je Slovenija dobila takšen center za zahtevne naloge, kot ga še ni imela. Natanko mesec dni pred prevzem predsedovanja je Logar predstavil tudi simbol slovenskega predsedstva. Logotip, po katerem bo Slovenija v prihajajoči prvi polovici leta 2008 prepoznavna, združuje simboliko petih osnovnih elementov, ki tvorijo svet, to so ogenj, zemlja, voda, zrak in eter. Obsega pa tudi prepoznavne narodne simbole, kakršen je Triglav, in jih poveže s tradicionalno evropsko rumeno zvezdo ter poudarja nacionalne barve slovenstva. V prvi verziji je za novinarje začelo delovati tudi uradno spletno mesto www.eu2008.si, ki je osrednja informacijska točka slovenskega predsedovanja Svetu EU. Spletna stran, ki je na voljo v slovenščini, angleščini in francoščini ter bo po Logarjevih besedah informacijska hrbtenica slovenskega predsedstva, bo od 1. januarja pa do 30. junija skrbela za obveščenost o dogodkih, ki oblikujejo evropsko sedanjost in bodo oblikovali njeno prihodnost. progo Divača-Trst ter sodelovanje med pristanišči v Trstu in Kopru. Omenila sta tudi širitev schengenskega območja, ki se bo konec decembra povečalo za devet članic, med njimi tudi Slovenijo. „Veselim se najinega snidenja 22. decembra, ko bomo proslavili padec schengenskih meja," je italijanskemu kolegu na novinarski konferenci dejal Janša. Dodal je, da bo EU s tem simbolnim dejanjem tudi fizično združena, skupaj s prevzemom evra pa bodo izpolnjeni vsi pogoji za še dodatno izboljšanje odnosov med Slovenijo in Italijo. Slovenska stran je po besedah Janše še posebej vesela pozitivnih premikov glede zaščite slovenske manjšine v Italiji, in sicer glede zaščitnega zakona za manjšino. Odlok s seznamom 32 občin v Furlaniji-Julijski krajini (FJK), kjer bodo veljala določila zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji, je bil v torek objavljen v italijanskem uradnem listu. Premier je izpostavil, da je tudi Ljubljana v zadnjih letih namenila 35 odstotkov več sredstev za italijansko manjšino v Sloveniji. HRUP NA LEVICI Janšev obisk pri Papežu seveda niso gledali s simpatijo na levici. Poslanec LDS Aleš Gulič je glede pobude za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o verski duhovni oskrbi v obrambnih silah, policiji in zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij dejal, da ,,gre za nadaljevanje vladne in koalicijske politike v odnosu do rimskokatoliške cerkve (RKC), s katero se skuša vse bolj zamegliti ločnico med državo in RKC". ^ ■•VV I «v Sodisča hujša od udbe? Združeni ob Lipi sprave, Civilno združenje za nadzor nad institucijami (CZNI) in Civilna družba za demokracijo in pravno državo so se na skupni novinarski konferenci v ponedeljek 3. decembra odzvali na sodbo upravnega sodišča v primeru Zalar in poudarili, da pri tem podpirajo ministra za pravosodje Lovra Šturma in imenovanje Andreja Barage na mesto predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Po njihovem mnenju je sodba upravnega sodišča „sramotna in kriminalna, slovenska sodišča pa so hujša od udbe". Kot je povedal upokojeni odvetnik Stanislav Klep, podpirajo ministra Šturma, ki je v primeru Zalar napovedal revizijo postopka na vrhovnem sodišču. Sodba upravnega sodišča ugotavlja, da je minister ravnal nezakonito in diskriminatorno, ko je obravnaval kandidaturo nekdanjega predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Aleša Zalarja za vnovično predsedovanje največjemu sodišču v državi. ,,Ne podpiram Zalarja, ker je zadržal tožbo proti Milanu Kučanu," je dejal Klep in pojasnil, da gre za ustavno sodišče, ki je 25. novembra 1992 takratne predsedniške volitve zaradi smrti kandidata Ivana Kramber-gerja preložilo za 14 dni. Volitve niso bile prestavljene in Milan Kučan je zmagal, je poudaril odvetnik Stanislav Klep. Stran 2 6. decembra 2007 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI + Dr. Mirko ©pacapan TONE MIZERIT Letos je lanuška „kolonija" v Sloveniji doživela kar nekaj veselih, srečnih trenutkov. Med njimi je omeniti obisk kar dveh argentinskih škofov, ki sta^se rodila v Slovenski vasi v Sloveniji. Žal jo je — in druge „Argentince" v Sloveniji - ob koncu leta prizadela tudi žalostna novica: v bolnišnici v Vidmu je 23. novembra v 55. letu starosti po nekajmesečni bolezni umrl deželni svetovalec stranke Slovenska skupnost (Ssk) v deželi Furlaniji-Julijski krajini dr. Mirko Špacapan. Tako kot prej omenjena škofa, je tudi on prišel na svet v Slovenski vasi v Lanusu, pa se po odločitvi svojih staršev z njimi in starejšima bratoma Bernardom in Petrom že leta 1963 preselil v Gorico. Študije je nadaljeval v tamkajšnjih slovenskih šolah (torej je bila Baragova šola dobra podlaga!) in leta 1978 diplomiral iz medicine na tržaški univerzi, leta 1983 pa je na univerzi v Veroni opravil specializacijo iz pedia-trije. Zaposlen je bil najprej v goriški splošni bolnišnici, nato pa v videmski kot priznan pediater-neonatolog. Družina je bila aktivno vključena v goriško in celotno zamejsko skupnost, zato je tudi on bil delaven na raznih področjih. V mladosti je bil skavt, skavtski voditelj, navdušen športnik in atlet, potem športni funkcionar. Oče Mirko je bil že v Slovenski vasi zborovodja in organist; to je bil tudi v Pod-gori. Njegove glasbene sposobnosti je podedoval in razvil tudi sin Mirko, ki je nadaljeval očetovo delo v isti Pod- www.spacapan.com gori, kjer je ustanovil mešani pevski zbor in skupino Akord. Kot komponist pa je uglasbil mašo v očetov spomin, Teharske legije in še kaj. V središče javnega dogajanja pa je stopil s svojim političnim udejstvovan-jem. Začelo se je leta 1976, ko je v Gorici ustanovil mladinsko sekcijo stranke Slovenska skupnost. Iz izjave Ssk povzemam: ,,Mirko Špacapan pa je bil v širši javnosti najbolj znan kot prodoren in uspešen politik, zaverovan v slovenstvo, ki ga je iskreno gojil. Bil je zagotovo vodi na osebnost v Slovenski skupnosti, ki je pravzaprav ni mogoče nadomestiti. Slovenska stranka in sa- mostojno nastopanje sta mu bila politično vodilo že od mladih let, ko je ustanovil in vodil mladinsko sekcijo SSk. Izkazal se je kot odličen odbornik na goriški pokrajini, vodil je Slovensko skupnost na Goriškem in nazadnje zastopal slovenske interese v deželnem svetu." S svojim delovanjem je poživil politično prisotnost v zamejskem prostoru in v sklopu stranke Slovenska skupnost priboril marsikatero napisano pravico, ki je dotedanji oblastniki niso bili pripravljeni izpustiti iz rok. Zato je razumljivo, da je med pobudniki za žalno sejo, ki je bila v ponedeljek, 25. novembra v modernem Kulturnem centru Lojze ^Bratuž (tu je stal Katoliški dom, kjer so Špacapanovi ob preselitvi nekaj časa tudi živeli) najti toliko in tako različnih društev in organizacij: Slovenska skupnost, Svet slovenskih organizacij, društvo Podgora, Zveza slovenske katoliške prosvete, Športna zveza Olympia in Slovenska zamejska skavtska organizacija — Gorica in da so bili nanjo povabljeni politični delavci, kulturni delavci, člani pevskih zborov, športniki, skavti in sploh vsi, ki so Mirka cenili, bili njegovi sodelavci ali pa so videli v njem sijoč zgled predhodnika. Pogrebna maša je bila v soboto, 1. decembra v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku. Bratu dr. Bernardu Špacapanu in ostalim družinskim članom izrekamo naše globoko sožalje. Naj počiva v miru! GB Plečnikov podhod v Ljubljani Bomo dobili nobelovca? Ljubljanski župan Zoran Jankoviž je skupaj s podžupanom Janezom Koželjem in oblikovalkami iz skupine Prostorož, ki so prenovo zasnovale, slovesno odprl Plečnikov podhod, ki povezuje Kongresni trg s Trgom republike. Koželj je ob tem poudaril pomen tega podhoda, ki povezuje dva najpomembnejša trga v Ljubljani in je zgrajen na ruševinah rimske Emone. Hkrati pa je dejal, da je ta podhod prvi v nizu prenovitev vzdolž Slovenske ceste. Jankovič je napovedal še naslednjo fazo, ko bo Kongresni trg brez avtomobilov. Kot je še povedal Koželj, je imel ta prostor svojo zgodovino. Leta 1966 je bil urejen kot prehod in povezava med enim ,,največjih in najlepših" ljubljanskih trgov, Kongresnim trgom in Trgom revolucije, danes Trgom republike, ki je drugi najpomembnejši trg tega mesta. ,,Tedaj je bil ta prehod urejen tudi z določeno vsebino, določenim kulturnim nabojem," je dejal Koželj. Župan Jankoviž je dejal, da ga zelo veseli, da se je ob otvoritvi zbralo tako veliko število ljudi, na investiciji, ki je finančno relativno nizka. ,,Kot kaže v Ljubljani obstaja potrebna energija, da se mesto preuredi," in to je le začetek prenove, je še poudaril. ,,Jaz pa vidim že naslednjo fazo, ki je Kongresni trg brez avtomobilov," je napovedal Jankoviž in še dejal, da komaj čaka prvo kavo v lokalih v podhodu. Na knjižnem sejmu se je v okviru Debatne kavarne odprl pogovor ,,Zakaj Slovenci še nimamo nobelovca?", ki ga je pripravila založba Didakta. Ta je pred 10 leti od Cankarjeve založbe prevzela izdajanje knjig Nobelovih nagrajencev za književnost. Zbirka Nobelovci ni kaj prida dobičkonosna, ali se bo v njej znašel tudi kakšen Slovenec, pa je tvegano ugibanje. Kot je v šali dejal urednik pri Cankarjevi založbi Andrej Blatnik, šteje nemara tudi to, ali je avtor preveden v švedščino. V tem primeru se na spisek kandidatov za Nobelovo nagrado lahko uvrstita Tomaž Šalamun in Aleš Šteger. Sicer za večkratnega kandidata, ki ga izbirata Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN, velja tržaški pisatelj Boris Pahor, toda Blatnik ni povsem prepričan, če bi se akademija odločila zanj. Spomnil je, da je pred leti Nobelovo nagrado prejel madžarski pisatelj Imre Kertesz, ki je, tako kot Pahor, močno določen s taboriščno izkušnjo. Blatnik je na poti do Nobelove nagrade omenil pisateljevo dobro vpetost v mednarodne kroge. Tozadevno slovenskim pisateljem ne kaže slabo, a kot je dodala urednica pri založbi Irena Ostrouška, nekaj gotovo šteje tudi pomembnost države v širših kontekstih. Številčnih gotovo ne, je dodal Blatnik, saj so Nobelovo nagrado prejeli tudi pisatelji, ki pripadajo mnogo manjšim narodom kot je slovenski. NOVE KNJIGE Ljubljanski škofje in razstava Španzlovih portretov V Galeriji Družina so predstavili knjigo Ljubljanski škofje Franceta M. Dolinarja. Ta je dejal, da je knjiga pomembna, ker je večina ljubljanskih škofov odločilno posegla ne samo v versko oziroma cerkveno, pač pa tudi v kulturno in politično dogajanje v slovenskem prostoru, ter da nam brez poznavanja njihovega dela določeni segmenti ostajajo nerazumljeni. Obenem so odprli razstavo portretov cerkvenih in drugih dostojanstvenikov, delo akademskega slikarja Rudija Španzla. Spremno besedo za knjigo Ljubljanski škofje, ki je na več kot 600 straneh, v 1000 izvodih, izšla pri založbi Družina, je napisal kardinal ter nekdanji nadškof Franc Rode. V njej je zapisal, da bo leto 2007 zaradi številnih dogodkov v letopisu ljubljanske nadškofije zapisano z zlatimi črkami. To misel je na današnji predstavitvi knjige ponovil tudi ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je med letošnjimi pomembnimi dogodki izpostavil predvsem 300-letnico posvetitve stolne cerkve ter odprtje razstave Upodobitve ljubljanskih škofov v Narodni galeriji, ki je ponudila na ogled podobe pastirjev, ki se sicer nahajajo v različnih muzejih, cerkvah ali zaseb- nih zbirkah. Knjigo je predstavil sam avtor, ki je dejal, da ta odstira pomemben del nacionalne zgodovine, ki se zrcali v 34 osebnostih ljubljanskih škofov, knezoškofov, nadškofov in metropoli-tov ter v devetih osebnostih ljubljanski pomožnih škofov, in sicer vse od leta 1463, ko je bil imenovan prvi ljubljanski škof. Poudaril je, da je zbrano gradivo priložnost za pravilnejše vrednotenje zgodovinskega pomena ljubljanskih škofov. Za STA pa je še povedal, da je spodbudo za zbiranje gradiva in pisanje knjige dobil od kardinala Franca Rodeta. Komaj nekaj dni nas loči od nastopa nove vlade. Umestno se mnogi sprašujemo, kakšna bo smer delovanja, katere bodo spremembe, kaj nam bo nudila prihodnost. Preveč ,,istih". Gotovo se vsa pozornost suče okoli obljubljenih sprememb. A ne budimo pretiranih upov. Vse preveč je ,,istih": ista stranka, ista skupina, celo ista družina. Imena se ponavljajo, a najhuje je, da se ponavljajo iste metode. Pretekli teden je bil bogat in presenetljiv v dogodkih, ki so kazali na smer, morda ne toliko administrativnega kot političnega delovanja. Po eni strani so se nadaljevali vladni napadi na opozicijo, kot da bi bili še vedno v volilni kampanji. V ta okvir spadajo obtožbe proti ministrom, ki jih je v mestno vlado imenoval novi vodja prestolnice Mauricio Macri. Obtožbe se nanašajo na domnevne primere korupcije omenjenih. To je pa že stara vladna praksa, ki hitro vidi slamico v sosedovem očesu, ne pa žiri v lastnem. V isto področje pade tudi poseganje vlade v razmerje med Macrijem in novim guvernerjem province Buenos Aires. Daniel Scioli je že občutil težo vladne nejevolje. Ali niso ,,isti"? Človek bi pričakoval nekoliko več politične širine. A je ni. Scioli je zanimiva figura argentinske politike. Bil je svetovni prvak v dirkah motornih čolnov. Politično ga je ,,odkril" Menem. Sodeloval je nato z Duhalde-jem in pod njegovim vplivom postal podpredsednik Kirchnerja. Kljub raznim kratkim stikom s predsednikom, zlasti pa z njegovo ženo, je kot predsednik senata premostil težave in bil „nagrajen" s kandidaturo za guvernerja province Buenos Aires. Kirchner ga je izbral, ker je vedel, da je njegova figura bolj privlačna kot pa Balestrinijeva, ki je sedaj podguverner. A kratkih stikov ni in ne bo konca. Scioli je namreč hitro sestavil svojo vlado mimo volje Rožnate palače. Segel je po lastnih strokovnjakih in se ni oziral na stranko. Kot višek „neposlušnosti" pa je šel v dialog z Macrijem. S tem je prekoračil dopustno mejo. Vlada mu je že odrekla zaprošeno izredno finančno pomoč (600 milijonov) in napovedala, da jo bo usmerila direktno na občine (ali župane). Igra je enostavna: Scioli brez denarja nima oblasti nad župani; denar pa bo delil Kirchner, in si s tem zagotovil poslušnost. Guverner tako (p)ostane žrtev vladne volje ali nejevolje. Stvarno se lahko vprašamo: ali niso vsi iz iste ekipe? Smisel in nesmisel. V teku let smo v teh razmišlianiih večkrat opozorili na grozeč razkol med prestolnim mestom in sosedno provinco. Politična in administrativna razklanost, pomanjkanje koordinacije, nesloga hudo udarja skoraj 14 milijonov ljudi, ki prebivamo v Velikem Buenos Airesu. Varnost (ali bolje, pomanjkanje varnosti), zdravstvo, komunikacije vse postane bolj zapleteno in manj izvedljivo zaradi administrativne ločenosti tega, kaj je dejansko enota. Ni bil zgrešen projekt, ki je predlagal, naj prestolnica s svojo naravno okolico postane nova argentinska provinca. Politični interesi so pot usmerili drugam. In sedaj, ko se vodji obeh enot skušata dogovoriti vsaj o temeljnih problemih in jim iskati rešitve, znova sežejo vmes politični interesi, da bi preprečili potrebno in naravno sodelovanje. To je vsekakor grozeč nesmisel, ki postavlja pod vprašaj obljubljene spremembe. Zmaga umetnikov. Ar-gentinci imajo zanimiv izraz, kadar se govori o statistikah, ki niso resnične, temveč potvorjene. Rečejo, da so jih ,,narisali". In kadar je ta ,,risba" pretirano posrečena, je to prava ,,umetni-na". To nam daje povod, da govorimo o ,,zmagi umetnikov" kar zadeva povišic ter inflacije. In tudi v tem ne bo veliko sprememb pod novo vlado. Kljub napovedim, bo zloglasni državni sekretar za trgovino Guillermo Moreno ostal na svojem mestu in vodil vladno politiko na tem področju. Gospodarski minister prihodnje vlade Martin Lousteau je moral te dni obrazložiti nov način merjenja inflacije, kjer ima večjo težo potrošništvo nižjega in srednjega sloja. A vse ne bo nič pomagalo, če bodo še naprej upoštevali samo uradne cene, ki ne odgovarjajo stvarnosti. Uradna inflacija letos ne bo dosegla 10%. A privatne ugotovitve med januarjem in oktobrom dvigajo to številko do 17,5 in še več. Zanimivo je, da nekatere province pripravljajo lastne statistike, ki kažejo precej drugačno realnost. Tako v Neuquenu beležijo letno inflacijo v višini 32 odstotkov; in kar v osmih provincah presega 25%. Seveda, po navdihu državnega sekretarja je prihodnja predsednica že napovedala ,,božično košaro", v kateri bodo cene prazničnih jestvin in pijač po isti ceni kot lansko leto. Marsikdo se je ob tem vprašal, če bodo tudi jedi tiste, ki jih lansko leto niso mogli prodati. Bo več dialoga? Kljub vladnemu posegu v dogovore med Sciolijem in Macri-jem, obstoja upanje prihodnjega in bolj odprtega dialoga. Zgled daje buenosaireški nadškof kardinal Bergoglio, ki je že zaprosil za avdienco 3ri novi predsednici. Kakšen bo sad? SLOVENCI V ARGENTINI CARAPACHAY BIRMANSKO SLAVJE Blagoslov za naš dom Dan, ki ga je naredil Gospod Tako smo čutili, ko smo v nedeljo zjutraj občudovali lepo modro nebo in se spomnili, da bo škof msgr. dr. Peter Štumpf podelil zakrament sv. birme slovenskim otrokom. Slavje je bilo v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Ramos Mejiji. Že dobro uro pred sv. mašo so se v senci košatih, dišečih lip prostranega parka v Don Boskovem zavodu zbirali birmanci, botri, starši in sorodniki. Ob petih so bir-manci in botri v sprevodu odšli v cerkev, ki je bila za to priložnost bogato okrašena. Pred oltar je prišel škof dr. Peter Štumpf v spremstvu duhovnikov in ministrantov. Daroval je sv. mašo; somaševali so dr. Jure Rode, msgr. Janez Pu-celj, pater dr. Alojzij Kuko- vica, gg. Franci Cukjati, Simon Onušič in Pavel Novak CM. Janez Filipič je vodil sv. mašo, berili sta brala Jože Novak in Alenka Smole Bokalič; psalm je pel Marcelo Brula. Prošnje je povedala Magda Zupanc Petkovšek. Na koru je prepevala mladina iz San Justa s spremljavo orgel in kitar (prof. Andrejka Selan Vom-bergar, Andrej Grilj, Tonči Oblak, Aleks Puntar). Z mladostnim navdušenjem je mladina pritegnila vse versko občestvo k petju. Imeli smo besedilo pesmi in smo veselo prepevali: ,,Pridi sveti Duh". Pri ^pridigi je škof dr. Peter Štumpf prebral pozdravno pismo nadškofa msgr. Alojza Urana. Potem je govoril o svojem duhovniškem delu, o obnovi cerkvice sv. Križa. Razmišljal je o svojem poklicu, o zadnjem pismu svoje stare mame, ki mu je naročala, naj moli k presvetemu Srcu Jezusovemu. Priporočal nam je, naj molimo za birmance, da bi vedno ostali zvesti Bogu. Pri obredu sv. birme so se birmanci in njihovi botri približali oltarju, kjer jih je škof potrdil v sveti veri. Ob koncu maše smo vsi skupaj zapeli ,,Marija skoz' življenje", saj nam je škof priporočal, naj častimo Marijo, ki nas bo vodila po pravi poti. Vsi, ki smo se udeležili tega lepega slavja smo se srečni vrnili na svoje domove. Birmancem pa bo ta dan gotovo ostal v najlepšem spominu. m. m. SAN MARTIN ff ^Tukaj sem našel dom Že pastora proti koncu svojega nega obiska med Slovenci v Argentini, je v petek 23. novembra obiskal slovenski dom v San Martinu mariborski pomožni škof, msgr. dr. Peter Štumpf, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za prvi obisk, odkar ga je slovenska škofovska konferenca imenovala za dušnega pastirja izseljenih rojakov. Spremljala sta ga msgr. Janez Pucelj, koordinator za Slovence po svetu in Simon Onušič, župnik v Cerkljah ob Krki na Dolenjskem. Slovesnost in prvo snidenje z rojaki v San Martinu se je pričelo ob darovanju sv. maše pri kateri je somaševal tudi naš dušni pastir in katehet prelat msgr. dr. Jure Rode. Z občudovanjem je škof večkrat ponovil, da je prišel tako daleč, da se naužije slovenstva. Tudi je poudaril, kako veliko milost imamo sanmartinčani, ko naše slovenske maše potekajo vsako nedeljo v cerkvi: in to sicer v cerkvi zavoda Presve-tega Srca Jezusovega, kjer se lahko tedensko poglobimo v veri in Božji Besedi. Končno pa vse pohvale pevskemu zboru San Mart^n, katerega neutrudljivo vodi prof. Lučka Marinček Kastelic, da smo se s petjem tudi ob tej priložnosti res poglobili v smisel škofovih besed. Po lepo obiskani sv. maši smo se preselili v prostore doma. Tam smo s skupino narodnih noš in pred znamenjem naše Matere Božje, Marije Pomagaj, vsi rojaki in predsednik doma dr. Viktor Leber izrekli dobrodošlico z lepo slovensko navado: kruh in sol ob naslednjih besedah: Tu smo doma^Tu ste doma^ Kot dar rodov, kot dragotina neminljiva, kot živ simbol, zato kruh in sol^ In celo smo nazdravili z domačim mariborskem žganjem!^ Ob tej priložnosti in še preden smo se pomaknili v prostore velike dvorane, nas je objel topel blagoslov škofa in zahvalne besede ob sprejemu. Tako smo se med pogovorom in osebnimi pozdravi v izvrstno okrašeni dvorani, ki jo je pripravil Janez Filipič, udeležili avdio-vizuala, ki ga je oblikovala ga. Regina Truden Leber. V njem je bilo prikazano na kratko: begunstvo, doživetje v begunskih taboriščih, prihod v Argentino (Inmigrantski hotel) in naselitev rojakov v okolici ^San Martina, za katere je svetnik Karel Škulj preskrbel za prvo slovensko mašo na dan Marijinega Vnebovzetja (15. avgusta 1948). Končno pa še v slikah zgodovina slovenskega doma in delo vsake organizacije. Medtem so potekale recitaciji inž. Toneta Podržaja: Ded se poslavlja (M. Kunčič) in Družina (T. Kuntner). Izbrana je bila Kuntner-jeva pesnitev, ker se v San Martinu čutimo kot skupina prijateljev v eni sanmartinski družini. Ob tej priložnosti smo vsi navzoči zapeli z melodijo Škrjanček poje, tako: Prijateljstvo združuje nas, zapojmo skupaj na ves glas; prijateljstvo so te vezi, V sredo, 21. novembra smo imeli čast, da nas je obiskal msgr. dr. Peter Štumpf, pomožni škof mariborske nadškofije, skupaj z msgr. Janezom Pucljem in župnikom Simonom Onušičem (seveda sta z njimi prišla tudi dr. Jure Rode in g. Franci Cukjati). Prišli so malo pred napovedano uro, a ker smo Slovenci točni, smo bili že vsi na dvorišču Doma in smo jim izrekli dobrodošlico. Kulturna referentka Doma ga je pozdravila v imenu vseh, Mikaela Resnik (oblečena v gorenjsko narodno nošo) je pa g. škofu podala slovenski pušeljc. Razkaza-li smo mu prostore Doma. G. škof pa se je približal vsakemu, podal roko in z vsakim malo pokramljal. Zatem smo imeli sveto mašo v dvorani in je bilo res lepo videti kar pet duhovnikov pri oltarju. Kaj takega se že dolgo ni zgodilo pri nas. Ljudsko petje med mašo je kar močno donelo, saj je bila dvorana nabito polna. G. škof je med pridigo lepo povedal nekaj primerov v zvezi z zaupanjem v našo Marijo Pomagaj, kolikokrat je čudežno pomagala v raznih stiskah in kako se moramo vsak dan zatekati k njej in jo prositi za varstvo in pomoč. Po maši je predsednik Doma Franci Korošec opisal zgodovino in delovanje naše ustanove, za spomin na sreč^anje smo pa vse tri goste obdarili. Msgr. Štumpf je govoril o svojem delu, o otroštvu, o dragem Prekmurju ter o sedanjem položaju v Sloveniji. Veliko novega smo zvedeli ... Poslušali bi ga ure in ure, a ker so bile mize že pripravljene s slanimi in sladkimi dobrotami, smo se jim približali in dobro jedli, pili in se pogovarjali. Nenadoma je g. škof prosil za harmoniko, jo vzel v roke in začel igrat najlepše slovenske melodije. Mi vsi smo pa zraven peli: starejši, mlajši, otroci ... Nepozabno! Zadržali bi se še dolgo v noč, a naslednji dan je bil delavnik, zato smo se začeli poslavljati od naših nadvse prijetnih gostov v upanju, da se bomo še kdaj srečali tukaj ali pa tam. Taki obiski poživijo dom, obogatijo člane, saj človek marsikaj lepega sliši, preproste stvari, ki pridejo do srca in so za v razmislek. Hvala za obisk g. škof Štumpf. Bog vas živi še na mnoga leta in pridite kmalu spet ... Marjana Pirc NASA SKUPNOST ZIVI V četrtek, 15. novembra je bil v San Martinu sestanek ZSMŽ, vodila ga je predsednica odseka Polona Makek. Arh. Jure Vombergar je govoril o 60-letnici začetka prihajanja slovenskih beguncev v Argentino. V soboto, 17. novembra je bila zaključna prireditev Srednješolskega tečaja RMB v Slovenski hiši. Najprej je bila razdelitev spričeval, nato je bila sveta maša, potem pa prireditev v dvorani škofa dr. Rožmana. Vodila jo je ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel. Isti dan zvečer je bila razstava umetnice Eli Hafner. Bila je v Slovenski hiši pod okriljem Slovenske kulturne akcije. V nedeljo, 18. novembra je bila v mali dvorani Slovenske hiše razstava umetnice Eli Hafner. V nedeljo, 25. novembra je bila sv. birma slovenskih otrok v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejiji. Zakrament je podelil pomožni mariborski škof, msgr. dr. Peter Stumpf. V sredo, 28. novembra je bila seja voditeljic osnovnošolskih tečajev. Seja je bila v Slovenski hiši. V soboto, 1. decembra je bila v Slovenski hiši seja odbora Slovenske demokratske stranke v Argentini. Vodila jo je Andreja Dolinar Hrovat. Isti dan je bil na Pristavi zaključek Prešernove šole. V nedeljo, 2. decembra je bil v Slovenski hiši občni zbor SDO-SFZ, po sv. maši je bil skupni zajtrk, nato pa občni zbor. Isti dan je bila sv. maša, nato pa kosilo ter Miklavževanje v Rožmanovem domu. Prav tako isti dan je bil zaključek šolskega leta Balantičeve šole v Našem domu v San Justu. Prav tako isti dan je bila v sanhuški stolnici zahvalna sv. maša ob visokem jubileju sanhuških faranov. Vabljeni so bili vsi, ki imajo več kot 80 let. Po sv. maši je bil v Našem domu skupni zajtrk. D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije ki jih želimo vsi. Za dom-družino delamo veselje v srcih čutimo; prijateljstvo naj se krepi, iskreno naj živi. Ob koncu programa so tudi učenci šole škofa dr. Gregorija Rožmana z veseljem zapeli nekaj pesmic in podarili narodni šopek ter zbornik 50- letnice slovenske šole. Tudi predsednik je v imenu odbora podaril vsakemu gostu spominski krožnik z grbom doma in predstavil predstavnike krajevnih organizacij: msgr. Dr. Jure Rode, dušni pastir in katehet; Janez Filipič in ga. Marta Jenko-Škulj, za farni odbor; ga. Nina Pristovnik D^az, voditeljica šole; prof. Lučka Marinček Kastelic, pevovodkinja zbora; ga. Polona Marolt Makek, predsednica Zveze slovenskih mater in žena; Nataša Rupnik in Niko Škulj, za SDO in SFZ, ga Monika Zupanc Filipič, ki vodi skupino mladcev in mladenk. Nato je sledila zakuska, za katero je poskrbela Zveza slovenskih mater in žena, ob dobrih domačih jedeh in ob zvokih narodnih melodij za katere je preskrbel sam škof z harmoniko. Celo zavrteli smo se ob tako imenitnih zvokih. Posloviti se je bilo tudi hudo. V knjigo spominov nam je škof Štumpf tako zapisal: ,,Oj hišica očetova, Bog živi te! Tukaj sem našel dom, ne pod streho, ne med zidovi, ampak v vašem srcu. Hvala, da ste me sprejeli! Z vami, Mati Marija!" A hvaležni smo mi, sanmartinčani! Vr. Lr. OBISK III. letnik v Cottolengo in Schöenstatt Po večdnevnem deževju smo se v sončnem jutru 10. oktobra dijaki III. letnika Slovenskega srednješolskega tečaja Ravnatelja Marka Bajuka odpravili na obisk v Cottolengo in v Marijino svetišče Schöenstatt. Že na poti s skupnim avtobusom smo se malo bolj spoznali med seboj, saj smo imeli priložnost za prijateljski razgovor. Ko smo dospeli do ustanove smo izstopili in pustili v oddelku ses- ter hrano in vse druge darove, ki smo jih nabrali in prinesli za prizadete in potrebne. Ko smo stopili pred bolnike, nam je bilo tesno pri srcu, saj te prevzame trpljenje teh ljudi, pa tudi to, da so kljub prizadetosti tako srečni. Po prvem stiku z bolniki smo se odpravili v svetišče, kjer nas je čakal duhovnik ustanove Don Orione. Povedal nam je mnogo zanimivosti o življenju ustanovitelja Cottolenga: Don Orione se je rodil v Italiji leta 1872. Leta 1895 je bil posvečen v duhovnika. Ustanovil je mnogo zavodov, pomagal je bolnim in prizadetim. Dvakrat je obiskal Argentino, ki jo je zelo ljubil. Ko se je po drugem obisku vračal v Italijo je obljubil, da se bo se vrnil živ ali mrtev v to ljubljeno deželo. Leta 1940 je Don Luis Orione umrl v Italiji. Nekaj let pozneje so odkrili, da je njegovo telo skoraj povsem neiztrohnjeno. Srce so prinesli v Argentino, kjer je shranjeno v svetišču malega Cottolenga, v Claypole. Relikvija Orionovega srca je simbol njegove ljubezni do najbolj potrebnih. Leta 1980 je bil proglašen k blaženim, leta 2004 pa za svetnika. Po razlagi smo šli pred Najsvetejše, kjer smo zmolili in zapeli pred tabernakljem. Nato smo v spremstvu duhovnika ustanove obiskali samostan slepih sester, ki noč in dan častijo Sv. Rešnje Telo in molijo za potrebne ljudi. Ta samostan je ustanovil Don Orione; to je edini red, ki ima samostan, kjer živijo samo slepe ali slabovidne sestre. Spoznali smo različne oddelke, kjer opravljajo vsa potrebna dela za postrežbo bolnikov, pokazali so nam tudi delavnico ročnih del. Sledil je obisk bolnikov; nekateri so nas že navdušeno pričakovali. Skušali smo se jim približati ter jih razveseliti s petjem, igranjem ali vsaj s prijaznim pogovorom. Po kosilu smo se dijaki odpočili v tihi naravi, med veselim kramljanjem in smehom. Še prisrčno slovo od bolnikov in že smo se odpeljali v svetišče Schöenstatt v Florencio Varela. V mogočni cerkvi Boga Očeta so nam pokazali film o ustanovitelju kongregaci-je patra Kentenicha. Presenetilo nas je dejstvo, da so na svetu vse kapelice te ustanove enako zgrajene in tudi skrbno vzdrževane. Vse so lepo oskrbovane, čiste in okrašene s svežimi in čudovitimi rožami. V mali kapelici, kjer je na glavnem oltarju Marija iz Schöenstatt-a, je g. Franci Cukjati daroval sv. mašo v zahvalo za lepo preživeti dan. III. letnik je pomagal pri oblikovanju sv. maše ter z ubranim in veselim petjem ob spremstvu kitar Tonita Podržaja in Pavlita Oblaka. Po malici in kratkem razvedrilu smo obiskali še pokopališče sester, nato smo se kmalu odpravili na avtobus, saj sta nas priganjala tema in dež. Veseli smo se vrnili domov, s srcem hvaležni prof. Mirjam Oblak in g. Franciju Cukjatiju, ki sta nam pripravila to nepozabno doživetje! Nevenka Grohar OBLETNICA Z veseljem vas poslušamo Slovenci v Argentini lahko že 20 let na našem domačem radiu prisluhnemo kakovostni enourni slovenski oddaji. Sedaj je to ob sobotah od 13.00 do 14.00 ure po Radio Splendid AM 990. Mimo polemik o izvoru ali dedovanju imena, nas ,,Okence v Slovenijo" razveseljuje in preseneča. Prinaša slovensko glasbo, novice iz Slovenije ter intervjuje v živo z raznimi osebnosti iz različnih področjih, ki žive po svetu in so na en ali drug način del slovenskega življenja. Ti pogovori so v slovenskem jeziku, a se najvažnejše točke takoj za tem prevedejo, da tudi argentinski poslušalci lahko sledijo programu. Radijsko oddajo je ustanovil Alberto Čuk v decembru leta 1987 pod imenom „Slovenski kotiček v Argentini" in jo tudi vodil. Ta kotiček je Slovence razveselil pri vsaki oddaji s pesmimi in z dogodki iz daljne Slovenije. Alberto Čuk je vodil oddajo do svoje smrti, februarja leta 1993. Nato so z delom nadaljevali njegovi sodelavci. Danes pri njej sodelujejo Mirko Vasle, Ana Ličen, Marjana Pirc, Betty Miklavc, Nestor Stocca in Tatjana Willempart (poročevalka iz Ljubljane). Zanimivost ,,Okenca v Slovenijo" je tudi, da se poleg normalne oddaje (danes na AM 990), prenaša v živo tudi preko Interneta na naslovu: www.datamarkets.com.ar/okenceslo. Leto 2007 je bilo za skupino polno okroglih številk. 17. februarja so predvajali oddajo številka 1000, v soboto, 1. decembra pa so z izredno oddajo praznovali 20. obletnico neprekinjenega delovanja. Naše čestitke prav vsem, ki sodelujejo pri oddaji in jim ob tako visoki obletnici želimo še mnogo uspehov! Od leve proti desni: Nestor Stocca, Beti Miklavc, Ana Ličen, Marjana Pirc in Mirko Vasle Znova o dvojezičnih tablah Avstrijsko ustavno sodišče bo na svojem decembrskem zasedanju, ki se začenja, znova razpravljalo o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem. Tokrat bodo obravnavali zahteve po dvojezični topografiji v sedmih naseljih, med njimi je ponovno tudi Škocjan. Prav o tem kraju so avstrijski ustavni sodniki leta 2001 prvič odločili v prid dvojezičnim tablam, odločbo pa leta 2006 na osnovni novih podatkov s popisa prebivalstva spremenili. Sedaj je bila vložena nova pritožba. Ustavni sodniki bodo o zahtevi po dvojezični topografiji tudi tokrat razpravljali na osnovi kazenskih odločb zaradi prehitre vožnje skozi zgolj enojezično označena naselja. Ker pripadniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem nimajo ne individualne ne kolektivne pravice, da bi po sodni poti zahtevali uresničitev določil Avstrijske državne pogodbe (ADP) v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi tablami, se namreč za pot do ustavnega sodišča poslužujejo pravnih zvijač s prekoračitvijo hitrosti. Proti kazenski odločbi zaradi prehitre vožnje -storilci se praviloma ovadijo kar sami - se nato pritožijo z utemeljitvijo, da v zadevnem naselju sploh ni kakšne omejitve hitrosti. Ker avstrijska politika doslej še vedno ni uredila področja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, se bodo ustavni sodniki na svojem decembrskem zasedanju ukvarjali z zahtevo po dvojezični topografiji v Galiciji, Podkloštru, Žitari vasi, Dobrli vasi, Pliberku in Škocjanu. O Škocjanu je ustavno sodišče 13. decembra 2001 objavilo prvo odločbo, v kateri je ugotovilo, da mora kraj imeti dvojezično tablo, saj znaša delež slovensko govorečega prebivalstva v daljšem obdobju vsaj deset odstotkov. G. JOŽE RAZMIŠLJA Obletnica blagoslovitve Slovenske hiše Brali smo v Svobodni Sloveniji, 23. novembra 2006 članek z zgornjim naslovom. Dva velika razloga nam narekujeta dolžnost, da o teh obletnicah, lanski 50-ti in letošnji, že 51-ti, govorimo in pišemo. Slovenska hiša v Buenos Airesu v Argentini. Hiša ali Dom je kraj, kamor vsi domači in prijatelji radi zahajajo in se zbirajo v prijetnih in neprijetnih trenutkih. Slovenska hiša je tista, ki nas vedno sprejme z odprtimi rokami in z veselim srcem. V njej je polno življenja in dela vseh različnih vrst. Ne manjka duhovne in telesne oskrbe in ne kulturnega delovanja vseh Slovencev v Argentini. To je Dom za vse. Je kakor mati, ki sprejme z veseljem vse svoje otroke. Mati o sebi malo govori. Isto velja tudi za Slovensko hišo ali Dom slovenskih izseljencev in njih naslednikov v Argentini. Nikdar ne bomo vedeli za vsa imena naših ljudi, za vse ure opravljenega dela, za vse molitve in žrtve v korist naših ljudi. Stene molčijo kakor tudi vsi veliki ljudje. Streho imamo in trdne temelje tudi. Zgled naših prednikov je velik in to nas bo ohranilo za vso bodočnost. Drugi razlog, da se te obletnice in obstoja Slovenske hiše spominjamo, pa je obisk škofa Rožmana, ki je za njeno blagoslovitev prišel iz Združenih držav. On je vedno zelo rad prišel k nam v Argentino, in mi smo ga nadvse radi sprejeli. Radi smo ga imeli in še danes nam je v ponos, ker je bil škof na mestu in to v najhujših dnevih slovenske zgodovine. Argentina mu je bila kot druga Slovenija. Tu je bil doma. Tu bi moral biti tudi pokopan, ker je njegovo srce bilo pri nas. V Sloveniji ga mnogi ne marajo in ga še vedno blatijo kot izdajalca. A bil je veliki vodnik slovenskega naroda. Bil je med prvimi našimi mučeniki. Ni sicer umrl mučeniške smrti, živel in trpel pa je kot največji mučenec. Njegovo trpljenje in čutenje za slovenski narod nam je v zgled. Daroval se je in vsak dan znova prosil za spreobrnjenje vseh naših ljudi in za njih zveličanje. Sovraštvo je vračal z ljubeznijo Dobrega pastirja. Bog mu je gotovo že vse poplačal s svojo dobrotlji-vostjo. Za oboje se imamo Bogu zahvaliti. Za Slovensko hišo in za škofa Rožmana. Če bi ga vsi poslušali in mu sledili, se nam ne bi zgodilo, kar se nam je in trpljenje bi bilo prizaneseno slovenskemu narodu. Naj Slovenska hiša v resnici daje streho vsej naši dejavnosti še mnogo let. Škofu Rožmanu pa naj dobri Bog podeli svetniški venec, ki si ga je v veliki meri zaslužil. Avstrijsko odlikovanje bivšemu ravnatelju Vosperniku Nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu na avstrijskem Koroškem Reginald Vospernik je v iz rok avstrijskega ministra za znanost Johannesa Hahna prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. razreda. Vospernik je osrednjo izobraževalno ustanovo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem vodil med letoma 1978 in 2000. V tem času so bili na Slovenski gimnaziji uvedeni tudi t.i. Kugyjevi razredi, v katerih pouk poteka v štirih jezikih. Slovenska gimnazija je bila ustanovljena leta 1957 kot državna šola, kakršno predvideva 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP). Ob 50-letnici njenega delovanja je na izobraževalni ustanovi potekal simpozij s temo Znanje uresničuje sanje - koroški Slovenci/koroške Slovenke in družba znanja. Vospernik, ki je v okviru tega seminarja prejel visoko avstrijsko odlikovanje, je na šolskem in političnem področju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem dejaven že desetletja. Med letoma 1970 in 1972 je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), danes pa je podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS). V času njegovega vodenja celovške Slovenske gimnazije so bili leta 1999 uvedeni Kugyjevi razredi, poimenovani po alpinistu in pomembnem raziskovalcu Julijskih Alp Juliusu Kugyju. Posebnost teh razredov je, da pouk v njih poteka v slovenščini, nemščini, italijanščini in angleščini. Tudi dijaki v teh razredih prihajajo iz Avstrije, Slovenije in Italije. Leta 2006 so ustavni sodniki to zahtevo razveljavili, češ da je na zadnjih dveh popisih prebivalstva delež slovensko govorečih padel pod mejo desetih odstotkov. Skupina Slovencev iz Škocjana je nato zahtevala novo preverbo in s podpisi skušala dokazati, da njihov delež vendarle znaša več kot deset odstotkov. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se je s tradicionalno slovesnostjo pričel 23. slovenski knjižni sejem. Na prireditvi, ki jo je razgibal Teater Narobov, je zbrane med drugimi nagovoril fotograf in filozof Evgen Bavčar, podelili pa so tudi številne nagrade: Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo je prejel Slavko Pregl, nagrada za najboljši literarni prvenec je šla v roke Gabrieli Babnik, najboljša mlada prevajalka pa je Nada Grošelj. Sejem je potekal do nedelje, 2. decembra. Udeležilo se ga je 27.856 obiskovalce, skoraj 3.000 več kot lansko leto. 2008 - TRUBARJEVO LETO Vlada je leto 2008 razglasila za Trubarjevo leto. V letu 2008 bo Slovenija namreč praznovala 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja, protestantskega reformatorja, začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Praznovanje bo usklajeval Koordinacijski odbor za državne proslave, ki bo ustanovil tudi častni odbor. ODDAJA ZA CIGANE Odgovorna urednica 1. programa Radia Slovenija Tatjana Pirc je napovedala tedensko romsko oddajo Naša pot ali, kot pravijo Romi, Amare droma. Oddaja bo na sporedu vsak ponedeljek ob 21.05, prva je stekla že 3. decembra. Enourna oddaja se ukvarja z romsko ustvarjalnostjo, kulturo, jezikom in perečo problematiko. INFLACIJA V NOVEMBRU Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra podobno kot mesec poprej v povprečju občutneje zvišale. V primerjavi z oktobrom so bile v povprečju višje za 0,9 odstotka, medtem ko se je letna stopnja inflacije novembra zvišala na 5,7 odstotka (v enakem obdobju lani 2,3 odstotka). K inflaciji so največ prispevale višje cene tekočih goriv, nekateri slovenski ekonomisti pa opozarjajo, da so rast cen začela spodbujati tudi inflacijska pričakovanja. Finančno ministrstvo pričakuje postopno umiritev rasti cen. HRVATI SPET NA OSVAJALNEM POHODU Hrvaška namerava v Razkrižju svoj del mejnega prehoda preseliti bližje slovenski meji in ga zaradi prihajajočega slovenskega vstopa v schengenski prostor tudi razširiti. Pri tem pa je po poročanju RTV Slovenija prišlo do spora s krajani, saj naj bi nov mejni prehod stal na zemljišču, ki je v slovenski lasti, a sodi v hrvaški kataster. Kot je v Berlinu dejal zunanji minister Dimitrij Rupel, so Hrvaško zaprosili za pojasnilo o dogodku, sicer pa se po njegovih besedah "ni bati česa večjega". PO SVETU VOLITVE V RUSIJI Do ponedeljka, 3. decembra je bila stranka Enotna Rusija na čelu s predsednikom Vladimirjem Putinom, zmagovalka nedeljskih ruskih parlamentarnih volitev. Po 85 odstotkov preštetih glasovnic je prejela dobrih 63 odstotkov glasov. Komunisti so dobili slabih 12 odstotkov, liberalno-demokratska stranka dobrih 8 in Pravična Rusija slabih 8 odstotkov glasov. Misija opazovalcev parlamentarcev Sveta Evrope in OVSE je ocenila, da volitve v Rusiji niso bile poštene in niso izpolnile standardov, ki jih imata organizaciji. PODNEBNE SPREMEMBE Na Baliju se je začela 13. konferenca pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in tretja konferenca pogodbenic Kjotskega protokola. Konferenca bo trajala do 14. decembra. Združeni narodi pričakujejo, da bo prinesla dogovor o začetku pogajanj za nov sporazum na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb po letu 2012, ko se konča prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola. VENEZUELA Venezuelski volivci so na nedeljskim referendumu z 51 odstotki glasov zavrnili pobudo predsednika Huga Chave-za, da bi v državi uvedli socializem. Predsednik je s tem želel utrditi svojo oblast in državo preoblikovati v socialistično državo 21. stoletja. Referendum so napeto spremljali v Združenih državah Amerike. AVSTRALIJA IN UMIK ČET Novoizvoljeni avstralski premier Kevin Rudd je napovedal umik 550 svojih vojakov iz Iraka do sredine prihodnjega leta. V iraški operaciji sodeluje 1500 avstralskih vojakov, vendar jih večina ne deluje na iraškem ozemlju. Preostali vojaki bodo ostali na položajih, ki varujejo avstralsko veleposlaništvo v Bagdadu. Rudd je bil za predsednika avstralske vlade izvoljen 24. novembra, položaj pa bo uradno prevzel v ponedeljek 3. decembra. Nad njegovo odločitvijo bo najbolj razočaran ameriški predsednik George Bush. Avstralija je bila namreč pred tem ena najbolj trdnih zaveznic ZDA v posredovanju v Iraku. PONOS slovenskih izseljencev je JUBILEJNI ZBORNIK KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1958. Da je tako bogat po vsebini, je zasluga številnih najodličnejših sodelavcev iz Evrope, Kanade, Severne Amerike, Južne Amerike in Japonske. - Slikovitost mu daje nad sto ilustracij na lepem papirju. - Naslovno stran Zborniku-Koledarju in ilustracije naslovnim stranem posameznih delov je napravil največji živeči slovenski likovni umetnik GORŠE. Vsak Slovenec bo bral z zanimanjem, veseljem in izrednim užitkom to knjigo trajne vrednosti. XI. REDNI OBČNI ZBOR DRUSVA SLOVENCEV V BUENOS AIRESU Bil je v nedeljo 1. dec. 1957 po slovenski maši v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Začel in vodil ga je predsednik ing. Albin Mozetič. Pozdravil je zbrane člane društva ter jim predložil v odobritev pozdravna pisma ^ Sledila so poročila odbornikov in referentov. ^ Novoizvoljeni odbor DS je imel sejo ter se je konstituiral takole: predsednik ing. Albin Mozetič, podpredsednika Julij Savelli in Rudolf Žitnik, tajnik Nande Češarek, blagajnik Emil Cof, gospodar Nace Grohar, mladinski referent Aleksander Majhen, socialni referent Albin Magister st., kulturni referent Lojze Horvat in organizacijski referent Rudolf Smersu. SLOVENCI V ARGENTINI Slovenski počitniški dom v kordobskih gorah Kar so si Slovenci tako želeli, to bodo že letos imeli: svoj počitniški dom v prelepem in mirnem kotičku kordobskih gora. Živo spominjajo na Slovenijo! Bližnji Rio Dolores s svojimi naravnimi kopališči, suh gorski zrak, lepa sprehajališča vsepovsod po dolini in gorah, hladne noči brez komarjev in petje tisoče čričkov ponoči - vse to omogoča krepak odpočitek in utrditev zdravja. Pot tja je zdaj zelo enostavna: zvečer se usedeš v Capitalu v velik razkošen omnibus, noč v njem prespiš in naslednji dan zjutraj izstopiš na postajališču Dolores, ki je le pet minut proč od slovenskega doma. ... OSEBNE NOVICE Slovenska nova maša. V stolnici v mestu Lomas de Zamora v provinci Buenos Aires je bil v nedeljo dne 1. decembra posvečen v duhovnika g. Franc Prijatelj, novo mašo bo pa imel v nedeljo dne 8. decembra t. l. ob 11. uri v cerkvi kolegija Santa Teresita, Gral. Roca 2057 v mestu Florida. Novomašni pridigar bo g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj. Pri maši bo pel Slovenski pevski zbor Gallus. ... Družinska sreča. V družini g. Naceta Finka in njegove žene ge. Marije, roj. Kačar, se je v poned. 2. decembra rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Monika. Družino g. Jožeta Mikliča in njegove žene ge. Francke, roj. Krajnik, je pa razveselil sinček. Srečnim staršem naše iskrene čestitke. Svobodna Slovenija, 5. decembra 1957 - št. 48 RESUMEN DE ESTA EDICION CIVILNI PREDSEDNIK Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je dan potem, ko je odložil vojaško uniformo, prisegel kot civilni predsednik. S tem se je v Pakistanu končala osemletna vojaška vladavina. Na slovesnosti dne 29. novembra v Islamabadu se je Mušaraf zavezal, da bo spoštoval ustavo in naredil vse, kar je v njegovi moči, da zavaruje svoj narod. POGAJANJA Izraelski predsednik Ehud Olmert in palestinski predsednik Mahmud Abas sta 28. novembra v Beli hiši uradno odprla nova pogajanja o mirovnem sporazumu. Od 12. decembra bodo potekala vsaka dva tedna, dogovor pa naj bi sklenili do konca prihodnjega leta. JANSA EN EL VATICANO Y EN ROMA El primer ministro esloveno Janez Janša estuvo de visita en la ciudad de Roma. El primer encuentro lo tuvo en el Vaticano con el papa Benedicto XVI. El dialogo a solas entre ambos mandatarios duro 20 minutos, durante los cuales se hablo de las buenas relaciones entre Eslovenia y la Santa Sede, firmadas en 2002 y ratificadas en 2004. El Papa propuso un nuevo acuerdo para organizar la asistencia en la fe catolica a los militares, polic^as y presos que profesen el catolicismo. Los partidos de izquierda en Eslovenia, no vieron con buenos ojos el encuentro. Junto con el primer ministro Janša, viajo tambien el ministro de relaciones exteriores Dimitrij Rupel. Este mantuvo un encuentro con su colega de Italia Massimo D'Alema. Durante el dialogo acordaron que es necesario fortalecer las relaciones entre ambos pa^ses, especialmente en infraestructura y energ^a. Ambas naciones consideran tambien que sera dif^cil la entrada de Croacia a la UE, si continua con su posicion respecto de los l^mites de la zona mar^tima. (Pag. 1) UNA NOTICIA TRISTE El pasado 23 de noviembre fallecio a los 55 anos de edad el consejero del partido Slovenska skupnost (Ssk), dr. Mirko Špacapan. Nacido en Lanus, provincia de Buenos Aires, se mudo junto con sus padres y hermanos a Gorica (Italia) y all^ continuo sus estudios. En la universidad de Trieste se recibio de medico y en Verona se especializo en pediatr^a. A la vida pol^tica se sumo en 1976, cuando en Gorica creo la seccion para jovenes del partido Slovenska skupnost. Fue un excelente defensor de los intereses eslovenos en la region de Gorica. (Pag. 2) VISITA PASTORAL El miercoles 21 de noviembre el obispo Štumpf visito a los eslovenos de Carapachay. Luego de la bienvenida y de mostrar las instalaciones del centro tuvieron la misa en el salon principal. Durante la homil^a el obispo dio ejemplos relacionados con la fe en la virgen Mar^a Auxiliadora y que todos los d^as se le debe rezar pidiendo proteccion y ayuda. Finalizada la misa, el presidente del centro narro la historia del lugar y le cedio la palabra al invitado. Las mesas preparadas invitaron a acercarse y a cerrar la noche en un calido clima. Por otra parte, el viernes 23 de noviembre el obispo visito a los eslovenos de San Mart^n. La misa se celebro en la iglesia Sagrado Corazon de Jesus, donde todos los domingos los eslovenos tambien la celebran. Msgr. Štumpf recalco que realizo este viaje tan largo, para gozar del ser esloveno. Ya en el centro de San Mart^n, se le dio la bienvenida con una costumbre eslovena: pan y sal. Por medio de un audiovisual se narro la historia del centro. El obispo tambien dejo su firma en el libro del centro. El domingo 25 del corriente fue el d^a en que los chicos eslovenos recibieron al Esp^ritu Santo. Sabado a sabado, en los cursos de idioma esloveno de los diversos centros, se prepararon para el acto de la confirmacion junto a los sacerdotes y catequistas. El sacramento lo recibieron en la iglesia Mar^a Auxiliadora de Ramos Mej^a. El d^a soleado acompano a los chicos, con sus padrinos y familiares a recibir la confirmacion que impartio el obispo msgr. Štumpf. (Pag. 3) UNA BUENA OBRA Los chicos que concurren al tercer ano del curso avanzado de idioma esloveno visitaron junto con un sacerdote y una profesora, el Cottolengo Don Orione. All^ visitaron a los enfermos, les llevaron los alimentos y demas donaciones, y conocieron un poco mas de la historia de Don Orione. Luego visitaron en Florencio Varela el templo Mariano de Schöenstatt, donde tuvieron la misa. (Pag. 4) NUEVO LIBRO La editorial Družina edito un nuevo libro con mas de 600 paginas sobre los Obispos de Ljubljana. Su autor es France Dolinar y dijo que el cardinal Franc Rode fue quien lo motivo a escribirlo. El libro menciona la historia de los 34 obispos de la capital eslovena desde 1463, cuando se produjo el primer nombramiento. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Metka Mizerit, Marjana Pirc, Franci Korošec, Viktor Leber, Nevenka Grohar, Mirjam Oblak in Pavlina Dobovsek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 120, pri pošiljanju po pošti pa $ 160; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O