FILMSKI DOKUMENTI DR. BORISA KUHARJA Nadja Valentineie Furlan IZVLEEEK Elanek obravnava trinajst filmskih zapisov, ki jih je dr. Boris Kuhar, nekdanji ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja, med letoma 1963 in 1971 posnel na slovenskem etnienem ozemlju. Filme analizira z vee zornih kotov (eas in kraj snemanja, osnovna vsebina in drugi vizualni podatki, vrsta zapisa, dol.ina, naein obna.anja ljudi pred kamero, tehnika snemanja). Osem filmskih enot je do danes ostalo nedotaknjenih (brez monta.nih posegov) in nepredstavljenih, pet zmontiranih pa je dr. Kuhar .e leta 1963 vkljueil v razstavo Ju.no Pohorje. Dr. Kuhar torej ni samo zaeetnik avdiovizualne dokumentacije v SEM, ampak je tudi prvi v Sloveniji uvedel namensko posnete filmske dokumente na razstavo. Kljuene besede: film, etnolo.ki film, filmski dokument, vizualna dokumentacija, muzejska razstava, etnologija ABSTRACT The article deals with thirteen film records made by Dr. Boris Kuhar, the director of the Slovene Ethnographic Museum from 1963 to 1971, in the Slovene ethnic territory. The films are analysed from several angles (time and location, basic contents and other visual data, type of record, duration, the behaviour of people in front of the camera, filming technique). To date eight films have remained untouched (i.e. unedited) and have not been presented yet, while five were edited and included by Dr. Kuhar in the exhibition "Ju.no Pohorje" in 1963. Dr. Kuhar was not only the pioneer of audio-visual documentation in SEM, but also the first in Slovenia to use purpose-shot film documents in an exhibition. Key words: film, ethnological film, film document, visual documentation, museum exhibition, ethnology Leta 2000 se je v Slovenskem etnografskem muzeju odprl Kustodiat za etnografski film. Tedaj sem poleg ostalega avdiovizualnega gradiva prevzela tudi filme dr. Borisa Kuharja. Ker v muzeju nimamo niti tehniene opreme za pregledovanje filma niti primernih pogojev za hranjenje, smo jih predali v hrambo Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu Republike Slovenije (SFA), jih skupaj z dr. Kuharjem identificirali in jih presneli na DVD in VHS format za muzejsko uporabo. Javnosti smo jih predstavili 16. oktobra 2003 na posebnem filmskem Nadja Valentineie Furlan veeeru z dr. Kuharjem, nadvse dragoceni pa bodo tudi kot vizualni dokumenti doloeenih segmentov stalne razstave, ki bo odprta konec leta 2004. Filmsko delovanje dr. Borisa Kuharja Boris Kuhar, doktor etnologije, je bil direktor Slovenskega etnografskega muzeja od leta 1962 do 1987. Za to obdobje je znaeilna bogata razstavna dejavnost, ustanovitev Muzeja neevropskih zbirk v Gorieanah, preimenovanje v Slovenski etnografski muzej (prej Etnografski muzej), veliko poveeanje zbirk in uvedba filma v muzejsko delo. Zadnje je gotovo povezano z dejstvom, da je bil dr. Kuhar pred tem zaposlen na Radioteleviziji Ljubljana. Vse od njenega nastanka leta 1957 je 264 delal kot scenarist in urednik, veasih tudi kot snemalec. Med drugim je napisal scenarij in re.iral prvi etnografski film in sploh prvi dokumentarni film na slovenski televiziji, Borovo gostüvanje, ki je bil posnet leta 1958 v Moravcih. Ko je bil dr. Kuhar zaposlen v muzeju, je obe podroeji vsebinsko povezoval. Za televizijo je pripravil vee posebnih oddaj z etnolo.ko vsebino, na primer neposredne prenose iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki so se navezovali na razstave v muzeju. En je bil posveeen vra.everju na Slovenskem, drugi etnografskim znaeilnostim Ju.nega Pohorja, tretji slovenskim ljudskim maskam itd. V tem obdobju je bilo delo Slovenskega etnografskega muzeja medijsko gotovo najbolj bogato predstavljeno .ir.i javnosti. Po drugi strani je za muzejsko dokumentacijo najprej s svojo, potem pa z muzejsko kamero Bolex po Sloveniji bele.il obrti, .ege in delovne procese. Povedal je, da so bili ljudje na terenu pred kamero spro.eeni. Ponavadi se je z njimi prej dogovoril za snemanje, pogosto pa so ga celo sami povabili. Kadar je snemal muzejsko dokumentacijo, se je prilagajal situaciji brez vnaprej.nje re.ije, ki je veeinoma znaeilna za televizijsko produkcijo. Verjetno ni potrebno poudarjati, da imajo taki posnetki za etnologijo neprimerno veejo vrednost, ker so zabele.ene situacije bolj avtentiene. Televizijska snemanja so veeinoma zahtevala tudi veejo ekipo ljudi, kar je gotovo bolj vplivalo na dogajanje pred kamero kot snemanje vizualne muzejske dokumentacije, ki ga je najveekrat opravljal sam ali v sodelovanju s kustosom. Tudi luei je veeinoma postavljal sam in po potrebi je zvok snemal na magnetofon. V easu, ko je bil dr. Kuhar direktor SEM, .e ni bilo v navadi, da bi filmski medij vkljueevali v razstave. Leta 1963 so na razstavi Ju.no Pohorje ob posebnih veeerih ali za napovedane skupine kazali tudi pet filmov s terena (prvih pet spodaj navedenih). Poleg tega so v Gorieanah ob nedeljah veekrat organizirali projekcije etnografskih in dokumentarnih filmov o tujih de.elah. Veeinoma so si jih sposodili od Ameri.ke, Indonezijske ali drugih ambasad. .estnajstmilimetrski filmski projektor so imeli v muzeju. Na vpra.anje, kak.en je bil splo.ni odnos do filma v muzeju in ee so se takrat zavedali njegove dragocenosti, je dr. Kuhar dejal, da je vladalo podcenjevanje in da so na njegovo snemanje gledali bolj kot na igraekanje. Seveda je izrazil veliko zadovoljstvo, da je eas pokazal pravo vrednost filmskega medija v muzeju in s tem njegovemu delu dal nov pomen. Filmski dokumenti dr. Borisa Kuharja Filmski dokumenti dr. Borisa Kuharja Filme, ki jih je dr. Kuhar posnel za Slovenski etnografski muzej, navajam po kronolo.kem vrstnem redu. Naslovu sledita letnica in kraj nastanka, potem pa se zvrstijo podatki o producentu, snemalcu, tehnieni podatki in dol.ina. Oznaka pomeni zaporedno .tevilko, pod katero je originalni filmski zapis na obraeilnem traku shranjen v Slovenskem filmskem arhivu. Dodajam tudi kratek opis vsebine. Tkanje v Spodnjem Doli.u pri Vitanju ju. 1963, Spodnji Dolie pri Vitanju. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, eb, nemi, 2'56s. Oznaka: SFA 4486. Postopek tkanja pri Mutniku v Spodnjem Dolieu poka.e Bernard Verboten. Zadnje vauhanje v Sloveniji. ji. 1963, Vitanje. SEM, kamera Boris Kuhar, 265 16mm, eb, nemi, 5'. Oznaka: SFA 4485. Obdelovanje lodna pri Hofbauerju v Vitanju, meheanje, »ferbar« Alojz Hofbauer blago izpira v potoku. Stope za sukno v valjalnici poganja elektromotor. Alojz Hofbauer razteguje resovino (foto: Boris Kuhar) Nadja Valentineie Furlan ju. 1963, Vitanje. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, VHS, Coklar v Vitanju. eb, nemi, 3'. Oznaka: SFA 4478. Ivan Pungartnik Hanzek v Vitanju izdeluje cokle iz javorjevega lesa in usnja. Trenje in preja lanu. 1963, Spodnji Dolie pri Vitanju. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, eb, nemi, 36s. Oznaka: SFA 4477. Terice lanu, kmet Peterne. iz Spodnjega Doliea pri Vitanju obleeen v ra.evinasto srajco in hleee iz lodna, njegova .ena prede, na posnetku tudi Marija Makarovie. Coklar Ivan Pungartnik pri delu (foto: Boris Kuhar) Filmski dokumenti dr. Borisa Kuharja Peterne.eva gospodinja pri preji (foto: Boris Kuhar) Vrae Karl Denovnik pripravlja lonec za earanje (foto: Boris Kuhar) Nadja Valentineie Furlan Dr. Boris Kuhar med udele.enci Borovega gostüvanja v Prekmurju leta 1964 (osebni arhiv dr. Borisa Kuharja) Zadnji vra. na Pohorju. 1963, Spodnji Dolie pri Vitanju. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, eb, nemi, 43s. Oznaka: SFA 4479. Vrae Karl Denovnik eara za lepo vreme . zakuri v loncu in z dimom odganja nevihto; na posnetku tudi etnologi pred domaeijo, Marija Makarovie. Borovo gostüvanjeje. 1964, .alovci. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, eb, nemi, 2'28s. Oznaka: SFA 4474. Iz gozda vleeejo bor v vas, ciganka, pozvaein, .upnik, .enin in nevesta, doktor, medved, borov pop, sodeluje cela vas. Ohcet v Škocjanu pri Turjaku. u. 1964, .kocjan pri Turjaku. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, eb, nemi, 2'33s. Oznaka: SFA 4473. Ohcet s kamelo se dogaja pri Severju, brivec, ples, kamela, pogajajo se za njeno ceno. Koline na Zabukovju. ju. 1964/65, .kocjan pri Turjaku. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, barvni, nemi, 15'23s. Oznaka: SFA 4488. Na Zabukovju nad .kocjanom pri Turjaku koljejo pra.iea. Klavec je Alojz Sever-Baltkov, pomaga mu tudi sin. Postopki: razrez, »mav.anje«, odstranjevanje ko.e, razkosavanje, odstranitev .peha in ledvic, .enske perejo ereva in delajo krvavice. Vmes posnetki domaeije, natakanje vode iz ».tirne«, na koncu vsi nazdravijo. Ekipa Slovenskega etnografskega muzeja na terenu v Koštaboni. 1965, Ko.tabona. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, eb, nemi, 1'37s. Oznaka: SFA 4475. Panorama Ko.tabone, hi.e, detajli, kamnite plastike, ekipa SEM, Gorazd Makarovie se pogovarja z domaeini, Rado Mihevc in drugi etnologi. Kurentija v Markovcih in na Ptuju. ju. 1969/70, Markovci, Ptuj. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, barvni, nemi, 4'49s. Oznaka: SFA 4471. Filmski dokumenti dr. Borisa Kuharja Halo.ki kurenti, obhod hi., pokae, oraei ali plu.arji, baba nosi deda, jajear, kurent od blizu, vidna je tudi arhitektura s slamnato kritino na Ptujskem polju; Ptuj, trg, mno.ica, pustarija. Lu.anje. je. 1970, Dolina pri Trstu. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, VHS, eb, nemi, 3'46s. Oznaka: SFA 4470. Panorama vasi Dolina pri Trstu, arhitektura, dekleta in fantje se obmetavajo s pomaraneami na .tefanovo. Sejem v Šentjerneju. ju. 1970?, .entjernej. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, eb, nemi, 11'44s. Oznaka: SFA 4484. .ivinski sejem v .entjerneju, prodajalci, .ivina, .tetje denarja, obiskovalci pijejo in jedo, kupujejo .ivino, gledajo eevlje, stojnice, suha roba, voz z vpre.enimi voli. 269 Trgatev. 1971, Jeruzalem. SEM, kamera Boris Kuhar, 16mm, barvni, nemi, 8'15s. Oznaka: SFA 4487. Trgatev v Jeruzalemu v Slovenskih goricah, vinogradi, brente, grozdje vozijo v pre.o z voli, traktor, »fieko«. Analiza filmskih dokumentov dr. Kuharja Skupno gre za trinajst nemih filmskih zapisov s podroeja slovenske etnologije1, ki jih je dr. Kuhar med letoma 1963 in 1971 posnel na 16-milimetrski filmski trak. Kraji snemanja so po Sloveniji razporejeni takole: .tajerska 7, Dolenjska 3, Primorska 2 in Prekmurje 1. Od dveh filmskih zapisov, posnetih na Primorskem, je bil eden (Lueanje) narejen na slovenskem etnienem ozemlju v Italiji. Najvee filmskih zapisov prikazuje delovne postopke in opravila (tkanje, vauhanje, izdelovanje cokel, trenje in prejo lanu, koline, trgatev) ter .ege letnega in .ivljenjskega cikla (borovo gostüvanje, kurentijo, lueanje, ohcet), po en pa earovni.ko prakso, sejem in terensko delo muzealcev. Poleg tega na filmskih zapisih lahko razberemo tudi mnoge druge podatke. Za kulturo oblaeenja so povedni vsi filmski zapisi: prvi .tirje filmi prikazujejo izdelavo oblaeil, delovna oblaeila so zabele.ena na prvih petih filmih, na Kolinah in Trgatvi, sveeana oblaeila na Ohceti, mestna pa na Lueanju. Sejem v .entjerneju poleg oblaeil bele.i predvsem naeine prodaje, komunikacijo med obiskovalci in razliena prevozna sredstva. Tudi Trgatev prikazuje nekaj naeinov no.nje tovorov in vee vrst transportnih sredstev. Za preueevanje kulture prehranjevanja sta zanimiva predvsem Koline in Trgatev. U.ivanje hrane in pijaee vidimo na Sejmu, nazdravljanje poleg tega .e na Kolinah. Kajenje je zabele.eno na Kolinah, Sejmu in na Trgatvi. Filmi, ki dokumentirajo dejavnosti v zaprtem prostoru (Tkanje, Coklar, Trenje, Ohcet), prikazujejo samo ljudi v akciji. Kadar se dejavnosti dogajajo na odprtem prostoru, je zabele.eno tudi okolje. Ponavadi vidimo domaeijo (Vauhanje, Zadnji 1 Poleg tega smo na.li tudi pet filmskih zapisov z afri.ko tematiko, ki pa niso predmet obravnave tega elanka. Dr. Kuhar je povedal, da so to ostanki posnetkov za njegove prispevke na Televiziji Slovenija, ki bi jih drugaee po monta.i zavrgli. S podroeja Afrike je namree posnel okrog petnajst filmov za televizijske oddaje, ki so shranjene v arhivu Televizije Slovenija. Nadja Valentineie Furlan vrae, Koline) ter naravno in/ali kulturno krajino (Borovo gostüvanje, Kurentija, Sejem, Trgatev). Lueanje in Ekipa SEM na terenu v Ko.taboni okolje in predvsem arhitekturo dokumentirata izredno nataneno. To je gotovo povezano s tem, da je imel snemalec na razpolago dovolj easa: v primeru Lueanja zato, ker je eakal, da se bo akcija zaeela, v primeru Ekipe SEM v Ko.taboni pa zato, ker je bilo dogajanje easovno in prostorsko razpr.eno. Komunikacija muzealcev z ljudmi na terenu je poleg tega zabele.ena tudi v dveh filmih s Pohorja: Trenje in preja lanu ter Zadnji vrae na Pohorju. Deset filmov je erno-belih, trije pa so barvni. Ni logienega pravila, katere vsebine so posnete na erno-beli film in katere na barvnega. Preseneea namree, da 270 so barvni filmski zapisi easovno posejani med erno-bele. Dr. Kuhar je razlo.il, da je na teren vzel tisti film, ki je bil pae na razpolago. Poka.e se tudi, da so se erno-beli zapisi ohranili relativno bolje kot barvni. Izgleda, da barvni filmski trak tedaj .e ni bil tako kvaliteten in je loeljivost slike slab.a. To je .e posebno oeitno pri filmu Koline, ki je bil posnet prvi. Dol.ine filmov so pogosto odvisne od kolieine traku, ki ga je imel dr. Kuhar na razpolago. Pri nekaterih filmih (Ohcet, Trgatev, Borovo gostüvanje) je prav oeitno, da se dogodek ne zakljuei. Je zmanjkalo traku ali morda nismo odkrili vseh posnetih kolutov? Ohcet prikazuje samo nekaj sekvenc; ob ogledu je dr. Kuhar napovedal razbitje vrea, vendar ni zabele.eno. Trgatev se je po Kuharjevih besedah nadaljevala s starim naeinom pre.anja grozdja z nogami, vendar tega ne vidimo. Tudi pri Borovem gostüvanju se posnetki koneajo, preden je .ega zakljueena. Za primerjavo sem si lahko ogledala .est let starej.i televizijski film z enakim naslovom2. Ta poroko z borom predstavi bolj celovito, zato pa na raeun medijske preprieljivosti .rtvuje nekaj avtentienosti: poleg obse.nega komentarja v offu ima dodano tudi glasbo, v nekaterih segmentih pa je videti dokaj zre.iran (dialogi med nevesto in .eninom). Prav ti zre.irani dialogi v televizijskem dokumentarcu .e okrepijo nasprotni vtis, ki ga dajejo obravnavani filmi, namree da se ljudje pred kamero obna.ajo naravno. Pri posnetkih mno.ice (Borovo gostüvanje, Kurentija, Lueanje, Sejem) naravno obna.anje navsezadnje zajema tudi poglede v kamero. Kadar ljudje opazijo, da jih nekdo snema, je bolj naravno, da pogledajo kamero in snemalca, kot da se pretvarjajo, da se ne dogaja nie posebnega. Izrazita komunikacija s kamero je opazna na Ohceti, kjer so svatje .e precej dobre volje. Tipiena skupina protagonistov, ki se ponavadi svobodno spogledujejo s kamero, so otroci (Koline, Kurentija, Trgatev). Dr. Kuhar ima izrazit smisel za snemanje tako ljudi kot tudi dogajanja in okolja. Ljudi zna okarakterizirati z detajli rok in obraza, postopke predstavi celovito, okolje dokumentira nataneno. Pri njegovem naeinu snemanja ne gre za preprosto opazovanje dogajanja s kamero (tedanja tehnika temu tudi ni bila naklonjena), ampak doloeen postopek razgradi v posamezne kadre, posnete v razlienih planih in pod razlienimi koti, da bi jih potem v monta.i sestavil v celostno pripoved. 2 Borovo gostüvanje. 1958, Moravci. TVS, scenarij in re.ija Boris Kuhar, kamera Franjo Meglie, Boris Gorjup, 16 mm, zvoeni, 12'. Filmski dokumenti dr. Borisa Kuharja Glede tega ga je bistveno zaznamovala televizijska izku.nja. To se nana.a predvsem na prvih pet filmskih dokumentov, ki so urejeni v pripoved, zanimivo pa je, da je filmski izraz kasnej.ih posnetkov manj izei.een. V primerjavi s preprostostjo in avtomatiko snemanja z modernimi video ali digitalnimi kamerami je bilo snemanje s filmsko kamero precej bolj zahtevno. Dr. Kuhar se je prilagajal situaciji, veasih je snemal s kamero na stativu, veasih pa »z roke«. Filmske kamere niso omogoeale »zumiranja«. Dr. Kuhar je imel tri razliene objektive, ki jih je po potrebi menjal. Ee je hotel izpostaviti detajl in ga umestiti v celoto, je posnel vee kadrov. Tak primer je letnica nad vrati v filmu Trgatev: najprej je posnel hi.o, potem napis 1869 in nazadnje portal. Poleg slike v barvah dana.nje kamere avtomatieno snemajo tudi zvok, znaeilnost obravnavanih posnetkov pa je odsotnost vsakega zvoka. 271 Dr. Kuhar je to pomanjkljivost presegel tako, da je govor in .ume ob razlienih opravilih snemal na magnetofonski trak. .al zvoeni posnetki niso ohranjeni. Od trinajstih filmskih dokumentov je zmontiranih3 samo prvih pet z ju.nega Pohorja. V slovenskem prostoru so to prvi filmski dokumenti, ki so bili namensko posneti za etnolo.ko razstavo. Poleg tega so bili vklopljeni v polurni direktni prenos iz Etnografskega muzeja pod naslovom Ostanki starih obieajev . o rezultatih raziskovanja na Pohorju, ki je bil predvajan 22. 11. 19634. Osem filmskih zapisov je ostalo v obliki terenskega gradiva in nikoli niso bili javno predstavljeni. Filmi dr. Kuharja imajo danes veliko dokumentarno vrednost, saj bele.ijo mnoge ne vee ohranjene ali pa precej spremenjene kulturne prvine. V Slovenskem etnografskem muzeju jih bomo na stalni razstavi uporabili kot vizualne dokumente, ki prieajo o naeinu .ivljenja v .estdesetih letih prej.njega stoletja. Filmsko delovanje dr. Borisa Kuharja v okviru muzeja je bilo doslej povsem prezrto, zato je prav, da ga prepoznamo kot zaeetnika terenskih snemanj v muzeju in kot etnologa, ki je v Sloveniji naredil prve namenske filmske zapise za etnolo.ko razstavo. Zahvala Za sodelovanje pri razkrivanju podatkov o filmskih dokumentih se zahvaljujem: njihovemu avtorju dr. Borisu Kuharju, mag. Lojzu Ter.anu in Marti Rau Selie iz Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, J o.ici Hafner iz Slu.be za arhiviranje in dokumentacijo na Televiziji Slovenija, Barbari Sosie iz Oddelka za dokumentacijo v Slovenskem etnografskem muzeju. REFERENCE (B.n.a.), Razstave etnografskega muzeja, Slovenski etnograf XXXII, Ljubljana 1980.1982, str. 219.231. BOROVO gostüvanje. 1958, Moravci. TVS, scenarij in re.ija Boris Kuhar, kamera Franjo Meglie, Boris Gorjup, 16 mm, zvoeni, 12'. 3 Podatki o monta.erju niso znani. 4 Oddaja ni ohranjena. Nadja Valentineie Furlan KUHAR, Boris, Borovo gostüvanje, Ob spremembah, ki jih prina.a eas, Slovenski etnograf XVI.XVII, Ljubljana 1964, str. 133.148. ROGELJ .KAFAR, Bojana, Slovenski etnografski muzej . sprehodi skozi eas in le delno skozi prostor = The Slovene Ethnographic Museum . a journey through time and only partly through space = Le Musée etnographique slovene . promenade a traverset en partie a travers l'espace, Ljubljana 1993. BESEDA O AVTORICI Nadja Valentineie Furlan, dipl. etnologinja in kulturna antropologinja. Z etnografskim filmom se je sreeala med .tudijem na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo272 Filozofske fakultete. Diplomirala je z raziskavo bivalne kulture v .tudentskem naselju v Ro.ni dolini in rezultate kot prva na Oddelku predstavila z videofilmom, ki ga je dopolnjevala ob.irna pisna naloga. Zaposlila se je v Slu.bi za arhiviranje in dokumentacijo na Televiziji Slovenija. S Slovenskim etnografskim muzejem je deset let sodelovala kot snemalka in realizatorka etnografskih filmov, leta 2000 pa se je v muzeju tudi zaposlila kot kustodinja za etnografski film. ABOUT THE AUTHOR Nadja Valentineie Furlan has a degree in ethnology and cultural anthropology. She became interested in ethnographic films during her studies at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology at the Faculty of Arts in Ljubljana. She obtained her degree with a research into the dwelling culture on the campus in Ro.na dolina (Ljubljana), and she was the first at the Department to present the results with a video film which complemented her extensive written dissertation. Her first employment was with the Archive and Documentation Service of TV Slovenia. For ten years she co-operated with the Slovene Ethnographic Museum as a cameraman and author of ethnographic films, and she has been employed by the museum as curator of ethnographic films since 2000.