Poštnin« platan« v (otorksl
Cena 3 din
NOVAp
St flJp
Delo žena mora biti 1 najtesneje povezano z izgradnjo socializma
Bolka«. 17. decembra 1948
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ
Loto II. — St. 40
22. december-dan Jugoslov. armije
22. decemMr 1941- leta je formiral tov. Tito v mestu Rudo. po prvi so' vražni ofenzivi, s katero je Sovražnik hotel uničiti upor. I. Proletarsko brigado- Domače izdajalce je okupator v tem času že organiziral. So* vražniku je uspelo zbrati in vreči v borbo vse protiljudskc elemente v Srbiji, a kmalu potem jih je organiziral v Črni gori. Bosni in Hercegovini. BiJ je siguren, da bo tako lahko uničil narodnoosvol>odilni pokrči. Toda Centralni komite KPJ na čelu s tov. Titom je situacijo drugače ocenil- Formiranje I. Proleterske brigade jo pomenilo začetek razšir« jevanja še večjega upora, še številnejših in bolj upornih borb. »Prva Prostorska brigada je bila enota popolnoma drugega tipa kot so bili ti partizanski odredi- To ie bila strnjena enota, ki je lahko delovala kot celota aM po bataljonih, toda vedno pod trdnim centraliziranim poveljstvom. Bila je enota z nenavadno visoko disciplino tako v svojem živ s ljenju. kakor v izvrševanju nalog-«
Dan armade, 22- december, bodo slavili vsi naši narodi, ponosni na slavne tradicije, pridobljene v težki osvobodilni vojni, in ponosni na svojo ljudsko armado, zaščitnjco naše svobode, naše izgraditve in naše srečne bodočnosti.
Stanje zadružnih domov
na dan 15. decembra 1948
Pokriti domovi: 1. Dol Predmeja, 2. Medana, 3. Lokve, 4. Vrtojba, 5. Gradišče, 6. Col, 7. Kal nad Kanalom, 8. Višnjevik, 9 Kanal, 10. Ročinj, 11. Trnovo, 12. Šempas.
Pokrivanje strehe: 13. Rihemberk, 14. Prvačina, 15. Hum-Njivice, 16. Dobrovo, 17. Grgar.
Zidanje nadstropja: 18. Kostanjevica, 19. Miren, 20. Otlica, 21. Vipava, 22. Renče.
Zidanje pritličja: 23. Osek, 24. Preserje, 25. Černiče.
Betoniranje: 26. Vogersko, 27. Selo, 28. Dornberg, 29. Batuje, 30. Ajdovščina.
Kopanje temeljev: 31. Sent Vid, 32. Lozice, 33. Srednji Lokovec, 34. Goja-čevo, 35. Kojsko, 36. Budanje, 37. Cerovo.
Priprava materiala: 38. Cepovan, 39. Neblo, 40. Bukovica.
Mrtva gradilišča: 41. Bate-Ravnc, 42.
Dobravlje.
V Grgarju se je sedaj pričelo s pokrivanjem strehe na dvorani. V Šempasu je dvorana in del poslopja že pod streho. Pokriva se na ostalih gradili-ščih, ki so označene pod kolono pokrivanje strehe. Delo zaradi prevoza po-s časi napreduje.
Uprava »Nove Gorice« ima svoj tekoči račun pri Narodni banki % Šempetru pri Gorici pod št. 619-90601-0
»Kar sem videl z očmi, s srcem in razumom, nisem zatajil; in bi ne zatajil za same zlate nebeške zvezde Ivan Cankar,
Frontovska brigada—kovačnica zavestnih borcev
pri graditvi socializma
Ko gradimo naše socialistično gospodarstvo v okviru petletnega plana stojimo pred reševanjem najtežjega problema, to je mobilizacija delavne sile. Da bi se to vprašanje čim zado-voljivejše rešilo, je OF v goriškem okraju pristopila k organizaciji posebne frontovske brigade, ki naj bi delala na najvažnejših gradiliščih ter s tem v največji meri cripomogla pri izpolnitvi plana v letošnjem letu. Eno tako važnih gradilišč je proga Dutovlje—Sežana.
V samem začetku so odbori OF tej važni nalogi posvečali premalo paž-nje, bodisi v agitacijskem delu kakor tudi v tem, da niso vršili široke akcije za formiranje brigade med našim ljudstvom in to posebno sedaj, ko so v glavnem vsa poljska dela za nami.
Ker so se nekateri odbori OF postavili na stališče, da v njihovi vaši ni več delovne sile, se je pri okrajnem odboru OF formiral posebni aktiv, ki je obiskal teren. Po nekaj obiskih so bili takoj doseženi uspehi.
6. decembra je odšlo na progo Dutovlje—Sežana II frontovcev iz Dorn-berga in okolice, 10 iz Prvačine, 3 iz Rihernberka, 14 iz Banjških vasi, 10 iz Levpe, 6 Iz Kala nad Kanalom in še nekaj zavednih frontašev iz drugih vasi. Vseh je odšlo 58 frontovcev.
Vsi, ti člani fronte so potem ko jim ie bilo pravilno raztolmačeno, razumeli potrebo po delovni sili in so posebno frontovci Iz Banjšic odšli na delo z veseljem, zavedajoč se skupne borbe za dosego ciljev, ki stojijo pred
nami. Ne glede na slabo obutev, so se klicu fronte odzvati. S tem so ptkazaK globoko razumevanje do naše ljudske oblasti, fronte in partije in jih lahko uvrstimo med frontovce, ki naj služijo za vzgled ostalini. Ko so odšli na progo, so izjavili, da bodo po končanem delu na progi Dutovlje—Sežana odšli na drugo važno delo in sicer: na cesto Opatjeselo—Miren.
S formiranjem te brigade pa še nismo zadostili vsemu pomanjkanju delovne sile in naj zato odbori OF na vasi tej nalogi še vedno posvečajo Vso pažnjo. Frontovci iz teh brigad bodo prišli nazaj v vas prekaljeni in trdni bord, kovači novih zmag na polju naše gospodarske borbe za izgradnjo socializma.
Bore! na Vogersketti so tudi danes v prvih vrstah naše gospodarske borbe
Pretekli teden je bilo na Vogrskem masovno zborovanje Zveze borcev, ki so se ga borci polnoštevilno udeležili. Na tem zborovanju so najprej sprejeli v organizacijo nove zaslužne člane, ki so mnogo doprinesli v NOB in so tudi danes še vedno zelo aktivni. Ob tej priliki so razdelili tudi značke vsem onim borcem, ki so že izpolnili obveznosti, katere so si zadali pri gradnji zadružnega doma. Značko je dobil tudi najstarejši član tov. Šavor Jožef,
kt je prekoračil že 83 leto. Značko je dobil v znak priznanja, saj je že v letu 1944 bila v njegovi hiši tiskarna. V tem času so pri Šavorju mnogokrat divjali fašisti vseh vrst, toda bunkerja niso odkrili. Stari očka je še danes med najbolj aktivnimi v vasi in je bil predčasno za svoje delo nagrajen s sliko maršala Tita.
Borci so na tem zborovanju sklenili, da bodo v prihodnjem letu postavili spomenik padlim borcem in najaktiv-
Vablfo na IV. redno zasedanje
OLO Gorka
Vsem odbornikom sporočamo, da se lw vršilo v torek 21. decembra t- 1. IV. rodno zasedanje OLO Gorica in sicer ob 8 v dvorani okrajnega odbora OF v Solkanu.
U vodni del:
1. Otvoritev in pozdrav.
2- Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnik«.
3.	Izvolitev verifikacijske komisije.
4.	Izvolitev delovnega predsedstva
5.	Predlaganje dnevnega reda.
6- Poročilo verifikacijske komisije.
7.	Poročilo mandatne komisijo.
8.	Zaprisega novih odUirnikov.
Dnevni red:
1.	Citanje in pregled sklepov zadnjega zasedanja.
2.	Politično gospodarski referat.
3.	Diskusija o referatu.
4.	Poročilo o delu OIO.
3. Diskusija o poročilu.
6.	Finančni obračun o letu 1947 in diskusija.
7.	Poročilo okrajnega sodišča, in disk maja.
8.	Ustanovitev in ukinitev okrajnih podjetij.
9.	Uredbe.
10- Sklepi.
11. Slučajnosti.
Tovariše odltornike naprošamo točnosti. Utemeljeni izostanek se predhodno pismeno opraviči.
Tajništvo OILO — Gorica |
Obvestilo
Okrajni sekretarijat OF — Gorica, sklicuje plenum OF Goriškega okraja v nedeljo 19. decembra 1948 ob 8 na sedežu okrajnega OF — v Solkanu.
Zasedanje okrajnega plenuma OF naj se vsi delegati sigurno udeležijo.
Kamijon bo odšel po avtobusni cesti iz Peternel« v Brdih ob 6. Vsi delegati naj čakajo na avtobusnih postajali.
Za Grgarski sektor bo kantijon odšel iz Cepovana—Banjšiee—Sol, kan ob 7.
Iz Opatjega sela gre kamijon ob 6.
Vse ostale delegate obveščamo, naj se poslužujejo jutranjih vlakov.
Sekretariat IOOF — Gorica
nejše sodelovali pri gradnji zadružne--ga doma.
Borci na Vogrskem so tudi pred kratkim ustanovili vinogradniško obdelovalno zadrugo pod imenom II. Kongres KPS, ker je bila osnovana prav v času, ko je bilo zasedanje II. kongresa. Najprej je vstopilo v zadrugo 20 članov, do sedaj pa jih je vstopilo še 7. Med zadružniki vlada najlepše soglasje in dobro razpoloženje. Z zavihanimi rokavi so že krepko prijeli za delo, na drugi strani pa so prejeli že izdatno pomoč. Poslana jim je bila pšenica za seme, razno orodje, nakazanih imajo 2 para volov in že vse potrebne knjige za pravilno vodstvo. Pripomniti moramo, da so n« Vogrskem tudi nasprotniki te zadruge, seveda vaški špekulanti, ki jim ni po volji socializacija vasi, ker vedo, da ne bodo imeli več možnosti izkoriščati malega kmeta na vasi.
Z Vogrskega nam sporočajo, da bodo o uspehih zadruge in napredovanju še poročali.
Obnovljena šola v Srednjem Lokovcn bo mladim pionirjem nov dom
V Srednjem Lokovcu so pred krotkim obnovili dolsko poslopje. Ko so zidarji končali s svojim delom, so pionirji z veseljem prenesli ves .šolski, inventar Iz mrtvaške kapele, kjer se je do sedaj vršil pouk, v obnovljeno šolsko poslopje.
Mrtvaška kapela, kjer so je vršil pouk od 2. oktobra 1945 pa vse do sedaj, vsekakor nt bila primerna za Solo. Cementna tla, klopi najstarejše, ga tipa in še te polomljene, slabo zakurjeni prostori v zimskem času, grobovi na pokopališču ob kapeli itd. so bili gotovo vzrok slobemu šolske, mu obisku.
Danes pa Je precej drugače, dolski otroci prihajajo redno v lepo šolsko sobo z modernimi pisalnimi mizicami in stolčki. Ko dobi šola opremo še za drugo učilnico, se bo vršil pouk iaUv časno v dveh enako velikih šolskih sobah, saj je v tem kraju 105 šolo. obveznih otrok. Imeli bodo tudi po. sobno sobo za pionirsko organizacijo, kjer se bodo sestajali, učili in igrali.
Pohvaliti je treba podjetje, ki je vodilo delo pri obnovi šole, marljive zidarje in krajevne oblasti, ki so sto. rile vso, da je omogočen otrokom reden pouk v udobnih prostorih, kjer se bodo z veseljem marljiveje učili in sl pridobili čim voč znanja.
Ob zaključku leta bo treba pregledati uspehe in pomanjkljivosti na posameznih gradiščih
zadružnih domov
Bližamo sc z-aikljnčku gradbene sezone ni bo treba ugotoviti vse dosedanje Izvršeno delo, to je, dati bo treba obračun, kolikor so bite izpolnjene obveznosti, ki so jih sprejela posamezna gradišča. Razumljivo te, da bomo pri tem lahko ugotavljati precejšnje uspehe, s katerimi se pa ne moremo popolnoma zadovoljiti, ker bomo istočasno pretresali tudi razne pomanjkljivosti, ki bj se dale s pravilno organizacijo dela že v letošnjem letu odpraviti. Vsekakor se bomo z izkušnjami obogatili in bomo lahko v bodočem letu aktivneje pristopili k delu. Goitovo je, da bomo te izkušnje črpali predvsem iz gradbišč, k! so s pravilnim pristopanjem k delu tako z brigadmm sistemom dola, s pravilno mobilizacijo vseh prevoznih sredstev, z nabavo materiala -iz lokalnih virov, dosegli lepe uspehe. Prav ti prijemi so omogočili tem gradiščem, da so v celoti izpolnila obveznosti za leto 1948.
glavnem sloneti na črpanju vseh sredstev iz lokalnih virov. Dostikrat prav ta gradišča ne pomislijo, da so v vasi kmetje, kj imajo vprežno živino, s katero bi lahko dovažali material za gradnjo, pomanjkanje katerega na drugi strani zaustavlja delo. Tak primer imamo v Dobrovem, kjer splob ne pristopijo k mobilizaciji prevoznih sredstev iz lokalnih virov in čakajo izključno na avtomobile. Delo bi vsekakor lahko boljše napredovalo in bi xospodar. poslopja bila lahko že zdavnaj pokrita. Vaščani ia. Dobrovega bodo morali izvršiti na množičnem sestanku sprejeto obveznost, čc se bodo seveda odločno zagrizli v delo.
Borba za izpolnjevanje obveznosti pri gradnji zadružnih domov ie v glavnem slonela na našem malem in sred njem kmetu, medtem ko bogati kmetje
ne razumejo in nočejo pristopiti k uspehe.
delu, čeprav imajo zato več možnosti. Prav zaradi tega negativnega zadržanja teh elementov na naši vasi se morajo mali in srednji kmetje s podvojeno silo vreči na delo in se boriti s tež-kočami, ki bi jih s pomočjo tudi teh zaviračev lažje premostili. Večji kmet-ie na vasi imajo v svoji posesti prevozna sredstva, ki lih pa nikakor nočejo nuditi gradiščem, da hi se z njimi okoristili vaščani takrat, ko bi bilo po-treboo prevažati material. Toda to ne bo oviralo na&ega delovnega kmeta, ki bo zaai brez njih poiskati Mžuosti. da reši tn preurosti tudi najtežje probleme.
S takim kritičnim ocenjevanjem dosedanjega dela bomo morali ob koncu leta sprejeti sklepe, da bomo obogateni z izkušnjami, ki nam bodo »lužile za zboljšanje sistema in načina dela, dosegli v prihodnjem letu še večie
V Šempasu so pokrili zadružni dom
Nepravilen odnos kmetovalcev do obvezne oddaje krompirja
Oporni zidovi med Ravnico in Trnovem so končani
sti 2 naša gozdna tesača uprave, ki sta stesala 85 m’ v rekordnem času. sai sta dnevno stesala tudi 8 m’, kar presega normo za 400 %. Pri tem sta še opravila vsak po 30 udarniških ur.
Posebno požrtvovalna pa sta bila tudi šoferja Gozdne uprave, to sta tov. Leban Franc in Humar Franc, ki sta speljala skoro ves les iz Trnovskega gozda v Šempas. Končno naj omenim še tov. Batič Antona, delovodjo gradilišča, ki je res pripomogel mnogo, da se je delo razvijalo v hitrem tempu, ter tov. l.ojka Vladimira. predsednika gradbenega odbora, ki je napravili načrt za naš zadružni dom. Oba sta s svojini požrtvovalnim delom tudi mnog« prispevala za dosego dosežene delovne zmage da smo pokrili našo dvorano, ki je prva etapa gradnje našega zadružnega doma, središče vsega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja na vasi.
kleti preko 3000 kg krompirja, da ne upoštevamo onega, ki ga je uporabil že za rejo svojih prašičev.
Cvetrežnik Avguštin iz Marcijni bi moral oddati prav tako 1000 kg, oddal ga je na večkratni poziv prvič 215 kg, drugič pa še 38ti kg. V njegovi kleti pa so organi ljudske oblasti našli še 3900,kg krompirja brez tistega, kar ga je že odd dl in kar so ga že za domače potrebe v družini porabili. Poleg vsega tega je pa prijavil samo 3000 kg. Seveda je stalno godrnjal češ, da krompirja nima in da sploh ne more oddati obvezne oddaje.
Žbogar Alojzij in Marcinj bi moral oddati 1000 kg, oddal pa ga še ni niti kilogram z izgovorom češ, da mu je vse uničila poplava in slana.
To je samo par primerov, je jih pa še nekaj, katere pa bodo zavedni fron-tovci krajevnega ljudskega odbora iz Banjšic prav gotovo znali poiskati in jih kot take tudi razkrinkali na masovnem sestanku in jih tako onemogočili pri vsakem poizkusu revarenja in neizpolnjevanja odredb liudsk* oblasti.
Vzemimo n. pr. gradišča, ka so v tein letu svoje domove pokrila in bomo • ugotovili, da so ista imela mnogo večje težkoče kot nekatera gradišča, ki teh uspehov niso dosegla. Na Predmeji imajo danes lep zadružni dom, urejen tako, da ljudstvo v njem resnično vidi svoj gospodarski in kulturni center. Zadruga, KI.O in vse množične organizacije imajo tam svoje prostore, poleg lepo urejene dvorane in bogate knjižnice. Tudi oospodarsko se je Predmeja opomogla s tem, ko imajo poleg skladišče, v njem pa svojo mlatilnico. Vse to so Predmeičani zgradili v tem letu zato, ker so bili odtočni in uvideli potrebo v vasi ter takoj še v . začeku načrtno pristopili k delu. Na Predmeji so častno izpolnili svojo letošnjo obveznost kljub vsem težkočam, na katere so pri svojem deJu naleteli, še poleg vsega tega pa je bila vas v času NOB najbolj prizadeta. Vsega skupaj so dosedai na Predmeji naredili, 28.450 delovnih nr.
l'tidi v bližnji vasi Otlici, ki je v istih težkočali im položaju kot Predmeja. lahko zabeležimo lepe uspehe, ki jih moramo pripisati edino pravemu razumevamo in pravemu pristopanju k delu vaščanov samih, ki so do danes na gradišču napravili 15.000 delovnih nr po večini vse na prostovoljni bazi. Zazidali so že 34(1 kub. m zidu na temeljih. Izkopanih v živi skali. Sami so pripravili 5U0 stotov apna in ves ostaili material. Omenimo nai še zadružni dom na Goto, ki ie danes že pod streho in so do sedaj napravili že nad 20.000 delovnih nr. od teh nad 14.000 prostovoljno. S terni urami sp prevozili 300 kub. m materiala, izkopali in zabetonirali 185 kub. m temeljev, zazidali 350 kub. m zidu, iz lokalnih virov pripravili 175 stotov apna. 125 kub. m lesa ter ves ostali material. Lahko bi navedli še mnogo drugih uspehov prav v vaseh, kjer ie delo najtežje.
Kako so za vsako cono hoteli izpolniti svojo obveznost v Šempasu, je bito prav lepo videti zadnji čas, kjer so se vaščani množično udeleževali dela, vedoč, da se bliža slabo vreme, kj jim bo delo oviralo. Mobilizirali so vsa razpoložljiva sredstva, da do določenega roka svojo kulturno dvorano pokrijejo. Vprašanje prevoza so v glavnem rešili z vprežno živino, s katero so tudi vozili les na gradišče. Ob cesti v Šempasu danes lahko vidimo preko 599 kv. m pokrite strehe na lepimi zadružnem domu. Vaščani pa pravico, da se s tem'; uspehi še ne bodo zadovoljili in da bodo še boli uspešno nadaljevali z delom. Po številu iz vršen rJi delovnih ur bodo v našem okraju kmalu na prvem mestu.
Za izpolnitev sprejete obveznosti se borfljo tudi v Grgarju, kjer vaščani prav tako nočejo zaostajati.
Vsega tega pa ne opazimo na nekaterih gradiščih, kjer pravilno ne pri-' Vupato k tjradnji ali nočejo razumeti, da gradnja zadružnega doma mora v
Iz Šempasa nam pišejo:
S ponosom lahko trdimo Sempa-ščani, da smo izpolnili svojo obveznost, saj srno pokrili naš zadružni dom že v petek 10. decembra 1948. Tako smo dokončali z uspehom prvo etapo pri gradnji doma, to ie dograditev in pokritje dvotane.
V treh pičlih dneh. smo pokrili vso streho dvorane. Pri tein je oživelo naše gradilišče. Pohitele so vse tri brigade, frontovska. mladinska In pionirska, da z udarniškim delom dokončajo obveznost. Tako so opravili frontovci 125 ur, madina 277 uri in žene 44 ur. Porabili smo-19500 korcev.
Marsikateri, ki je še do zadnjega upal in želel, da bi letos ne pokrili naše dvorane, ie moral razočaran vendar spoznati, da smo kljub raznim oviram in težkočam dosegli veliko delovno zmago.
Ob tej priliki pa moramo pohvaliti zla-
Na Banjški planoti je nekaj prav dobro stoječih kmetov, ki nikakor nočejo izpolniti obvezne oddaje krompirja. Res je, da so bili nekateri prizadeti od slane in poplave, vendar pa so zavedni frontovci vseeno svojo obveznost izpolnili in se na drugi strani protivijo le nekateri, ki imajo namen s krompirjem spomladi špekulirati. Isti se ne zavedajo ogromnih naporov našega delavca v tovarni pri Izpolnjevanju planskih nalog, ne zavedajo se ogromnih naporov vsega delovnega ljudstva v borbi za izgradnjo socializma in mislijo še vedno biti ljudje, ki jim za skupnost ni nič mar in ki niti ne upoštevajo uredb ljudske oblasti.
Par kričečih primerov z Banjške planote nam dokazuje vse negativno delovanje teh elementov, ki hočejo zavarovati vse, samo da bi zadostili svojim osebnim stremljenjem, ne glede na to, ali bo drugi zato prikrajšan.
Pertovt Stanko iz Podlešč bi moral oddati 1000 kg krompirja. Kljub temu, da je bil dvakrat obveščen, se temu ni odzval. Vsekakor pa nima dobrih namenov, ko je mislil prikriti v svoji
Delavci Trnovske gozdne uprave in vsi vaščani okoliških vasi se še prav dobro spominjajo, kako je pred nekoliko meseci neusmiljeno pod težo težkih kamionov, naloženih z lesom, škripal začasni most med Ravnico m Trnovem,' ki ie končno'tli dl po vsem odpovedal. Toda tega se niso ustrašili delavci, ki so takoj pristopili k popravilu. Pet požrtvovalnih tovarišev se je zagrizlo v delo in so že takoj, v začetku naredili toliko, da so neuporabni most podprli in tako omogočili redni promet.
V petih mesecih so utrdili In zazi-dailii temelje ter tak« oporne zidove
zopet dokončno utrdili, da lahko služijo svojemu namenu. Vsekakor to ni bilo lahko delo, če pomislimo, da se ie preko tega mostu redno vršil promet in to ne lažji, temveč najtežji. Vse to pa so lahko storili edino delavci v državi, kjer vlada delovno ljudstvo in kjer se vsak delaven človek zaveda svojega dela. ker vc, da dela le sebi in skupnosti dobro, istočasno pa izpodriva vse tiste, ki še hočejo izkoriščati in brezplodno besedičiti, delo za skupnost pa iim je trn v peti.
Delavcem pri popravilu tega mostu gre za njihovo požrtvovalno delo vse priznanje.
' unirj	il (j rnič breaiiiadi o
v Olriffl rm u -
Poglejmo, kaj delajo pionirji v Črničah. Vsekakor lahko z zadovoljstvom trdimo, da je v tem odredu delo pionirske organizacije precej razgibano. Ze takoj v pričetku šolskega leta so si na prvi odredni konferenci izvolili nov pionirski štab in postavili plan dela za leto 1948-49. Ta plan tudi v > e-loti izvajajo.
Najbolj živahno je pri njih kulturno-prosvetno delo, saj nastopajo z lepimi prireditvami na raznih proslavah in večkrat z lastnim programom. V zadnjem času so pokazali prav lep uspeh ob priliki obletnice Cankarjeve smrti.
Prav dobro se zavedajo tudi besed maršala Tita, zato ne zaostajajo v učenju in ne zanemarjajo šole. Na sten-čusu vestno in pravočasno izmenjujejo članke. Da bodo prenesli svoje izkušnje pri delu, si bodo dopisovali z odredom iz Ilirske Bistrice, od katerih hočejo izvedeti tudi kaj novega. Kor se zavedajo, da bodo s tekmovanjem stopnjevali »voje delo, so napovedali tekmovanje odredu iz Gojač in Dobravelj. Sklenili so, da bodo vse točke tekmovanja ne samo dosegli, temveč tudi prekoračili. Da gre delo boljše in uspešejše, so iz svoje srede izvolili dežurnega, ki dnevno kontrolira tn vodi evidenco nad posamezniki in odredom.
V letnem načrtu so tudi sprejeli, da bodo zbrali sredstva za nabavo radio aparata in se tako seznanjali z dogodki v svetu. Seveda v konkurzu mladih naravoslovcev niso zaostajali, temveč so delali povsod in na vseh panogah, ki so prišle za njih v poštev: nabirali so zdravilna zelišča, sadili bore in skoro vsak pionirček je imel svoj majhen vrtiček, ki ga je skrbno obdeloval in gledal, da bo čim boljše urejen. Vedeli so, da tudi z nabiranjem zdravilnih zelišč in z drugimi panogami konkurza pomagajo pri izvrševanju petletnega plana.
Ce bodo s svojim delom tako nadaljevali, smo lahko prepričani, da bodo ob priliki pionirskega dneva korakali v prvih vrstah najboljših odredov v našem okraju.	H. V.
Cankarjeva proslava v Mirnu
Iz Mirna se malokdaj oglasimo, pa se kljub temu na prosvetnem polju krepko udejstvujemo. 14 dnevno se zbiramo na prosvetnih večerih, ne zbere se nas sicer posebno veliko, kolikor pa nas je, pa se v polni meri zavedamo važnosti teh večerov.
Cankarjev večer je bil lep. Več se jias je zbralo. Predavatelj nas je popeljal v Cankarjeve čase in prilike, ki so tedaj vladale Odlomki iz Cankarjevih del so dopolnili predavateljeva izvajanja. Pred poslušalci so v vsej jasnosti nastopali hlapci Jerheji, Martini Kačurji, vaški mogotci, sovražna šola in težki družbeni odnosi. Cankar nas je popeljal v deželo, kjer ni krivic in nasilja ...
Predavatelj nas je opozoril na naš čas, ko je konec nasilja, ko ne more biti več ne hlapcev Jernejev, ne Martinov Kačurjev Tudi ne srečamo več Petrov Klepcev, ki bi nosili , za tujega gospodarja butare in težke koše: Peter Klepec se je predramil: udaril je v na-rodno-osvobodilni borbi po svojih krivičnih gospodarjih. Danes gradi sebi in svojemu ljudstvu.
Bil je lep večer. Zdelo se nam je, da nas Cankar z okrašene slike prijazno gleda. Na njegovem obrazu je bil nasmeh. Cas, ki ga je on oznanjal, je prišel. Da bi4, ga vsi spoznali, kakor ga je oznanjal on!	S. A.
Ko citati nai list *>Novo Gorico«, pomisli tudi na to, ati si že poravnal naročnino. Bodi pri plačevanju reden, ker s tem boi omogočil tedensko izhajanje lista.
Kmečka obdelovalne zadruge feffido v naj večji meri pr pomnile k socializaciji vasi
Agrarna reforma, k;i je ena lamed mnogih važnih pridobitev NOB. se vrši u«|K«no tudi v našem okraju.
Zakon o Utfrarna reformi je zadel predvsem velepoeeetnike, barone grofe itd., ki niso san iti obdelovali zemlje; cerkve, ki so »mete več kot 10 ha zemlje, kmete z več kot 45 ha zemlje, in kmete im tiste, ki so vršiti drug jjeklic zemljo pa jim oUlelovali koloni, od katerih so zahtevali in dobivali zalo gotovo količino pridelka. S tem je prišlo v agrarni sklad 4000 ha zemlje.
Pri tem ni hit dosežen »a mo l» uspeh, da je bita zemlja oduzeta H-filim. ki je služila za izkoriščanje človeka po človeku, ali tistim, ki so je imeli preveč, a-mpak smo s tem po-pplnoma odpravili preostali fevdalni sistem, ki je še obstojal predvsem v Brdih Ln ustvarili začetek »ociaBstič-ner- gospodarstva na vasi.
<' to zemljo so se osnovala v okraju tri državna kmetijsko posestva, ki nam bodo kljub začetnim težkočam in ne-rarzumevan iu nekaterih bivših kolonov do državnega sektorja pokazala prednosti socialističnega ob delov a n jat zemlje in pomagala ostalemu kmetijstvu v okraju z nasveti semgmi agrotehničnimi izboljšanji itd. Poleg tega je ustanovljenih 14 kmečko in vinogradniško obdelovalnih zadrug, katerim je bilo dodeljeno preko 1000 lia po agrarni reformi razglašene zemlje. Stoletja so rod za rodom Briški kotni pod čisto fevdalnim eistemom s svojini znojem namakali zemljo, ki po ob-doječih socialnih krivirali kapitalističnega sistema ni bila njih last. S svojo borbo so dosegli ljudsko oblast, ki je izdala zakon o agrarni reformi in uresničila načelo izemljo tistemu, ki jo obdeluje«'. Danes se po briških gričih razlega pasem, kmetje novo ustanovljenih obdelovalnih zadrug veslo, da obdelujejo svojo zemljo, obdelujejo na nov ecialističnii način in s tem po-
magalo k čimprejšnji izgradnji socializma v naši državi.
Imamo |«i še primere nerazumevanja, kakor nekateri bivši koloni v ob-nkočju KL() Višnjevik, ki smatrajo, da je bolje še vedno plačevati nekako na. jeiiMnino kot pa ustanoviti obdelovalno zadrugo in v njej zvišati blagostanje svojega, živi jenja. ki ni bilo nikdar delavnega človeka dostojno. Tako neza-upno gledanje na obdelovalno zadrugo vsekakor ovira socialistični razvoj same vasi.
Iz zemljišč agrarnega sklada tio ualaaovljenih 40 zadružnih posestev pri kmetijskih zadrugah. Ta posestva l>odo služila za dvig plemenske živine, prašič jr reje. pridobivan ja semen. jh»-vrtnin itd.
Nekatere zadruge so že pristopile k ustanavljanju teli gosjiodarstev, zadruge pa. ki imajo v odl>orih ljudi, ki jim ni za razvoj in napredek Kmetijstva v vasi. najdejo nešteto izgovorov, češ, da ni delovne sile, da ho več stroškov kot dohodkov, kdo hi vodil to in še vse nemogoče. Ne znajo pa zainteresirati malega kmeta, da bi svoj delovni čas, ki mu preostaja, vložil v zadružno gospodarstvo, ne pa kulaku na vasi. ki ga še danes skuša izkoriščati.
Zemlja je, zemljo jo treba samo pravilno izkoristiti z iztioljšavanjem obdelave z uvajanjem socialističnega sistema v naših vaseh.
Agrarna reforma Se ni končana, precej krivde zato leži na KLOjih, ki ne dostavijo komisiji prijav posestev, ki s|wclajo pod agrarno reformo, tako, da mora komisija največkrat ugotavljati in iskati podatke takih posestev.
S pravilnim delom in sodelovanjem vseli krajevnih organov in političnih organizacij, bomo lahko dosegli pri izvajanju agrarne reforme še večje uspehe, kar ho brez dvoma v korist vsega delovnega ljudstva.
K. A.
V šentpetrskem draškem tou se vzgaja delovna in r nosra mladina
V dijaškem domu nas živi 147 dijakov in dijakinj, ki posečamo državno realno gimnazijo v Sentpetru. V svojem domu se odlično počutimo.
Razumljivo Je, da ima tak kolektiv svojo mladinsko organizacijo, ki po-tnnga upravi in dijakom pri njihovem delu.
Naša organizacija je do sedaj še premalo storila, da bi vsi dijaki bili pozitivno ocenjeni pri prvi redovalni konferenci, ki ni ugotovila zadovoljivih uspehov.
Res, d^ smo imeli razne tehnične ovire, a kljub temu bi bili uspehi lahko mnogo boljši. To lahko trdimo zato, ker imamo dijaki v domu vse možnosti, da se posvetimo študiju, medtem ko zunanji djjaki tega nimajo v tolikšni meri. Da odpravimo napake in neuspehe, smo imeti masovni sestanek, na katerem smo razpravljali, kako bi uspeh izboljšali In odpravili napake. Tov. predsednik dijaškega doma je na sestanku obrazložit, kaj je vzrok slabega uspeha — nezadostna poglobitev v učenje in premajhna pomoč in nadzorstvo starejših dijakov mlajšim. Podčrtat je, da nekateri dijaki jemljejo učenje neresno, ker se ne zavedajo, da so tudi oni vključeni v petletko, da moralo tudi oni s svojimi silami prispevati k izvedbi tega načrta. Da bodo to razumeti, moramo imeti več študijskih sestankov, ki bodo vsakemu razjasnili zakaj se uči. Zločin Je, da dijak, ki živi v tako udobnih pogojih, ne opravlja svojega dela v takšni meri, kot zahtevajo starši, narod in Partija.
Obenem je tudi poudaril, da mnogi mladinci niso bili sprejeti v dijaški dom samo zato, ker so bili vsi prostori zasedeni. Žalostno je, da se ne
zavedamo, kako ogromno nam ljudstvo nudi, kako se trudijo za nas starši, profesorji, delovno ljudstvo in koliko oči je uprtih v nas, ki pričakujejo od nas ljudske inteligente, ki bodo svojemu ljudstvu koristili z resničnim znanjem. To se prihodnje leto ne bo ponovilo, ker se ne sme.
Prav zato smo uvedli knjigo, v katero bomo vsak dan popisovali vedenje in končno tudi uspeh dijakov, ki bo merodajen za sprejem v dom. Skrunili bi spomin na naše žrtve, če bi dopustili, da bi dijaki ne opravljali svoje dolžnosti, v škodo sebi, staršem in narodu. V naših šolah ni prostora za lenuhe in šest cvekov, pa tudi eden Je izraz lenobe.
Povedali smo, da imajo še čas popraviti slabe ocene in postati pravi dijaki. Dolžnost naše mladinske organizacije je, da jim na vsakem koraku nomaga, njihova pa, da to pomoč izkoristijo za boljši uspeh in to bo organizaciji in vsein najlepše plačilo, ki ga dijak lahko da.
Sklenili smo, da za semester ne sme biti uspeh takšen, kot je bil ob prvi redovalni konferenci. To pa bomo dosegli, če se bo vsakdo samostojno uči!. Ker se mlajši dijaki tega popolnoma ne zavedajo in ker so po uspehu slabši od starejših, jim bomo pomagali pri učenju.
Po večerji bomo posamezni dijaki vodili krožke, poleg lega pa bo starešina spalnice odgovoren za zboljšanje slabih tovarišev.
Vse smo sprejeli z navdušenjem, kajti danes ne zadostuje, če se samo ti pridno učiš, temveč moraš stremeti, da bodo tudi ostali dobri in to uresničiš, če pomagaš slabšim.
Naša organizacija in šola stremi za tem, da bo čim večje število dirii i uspešno dokončalo šoisko telo Sestanek se je zaključil z gusnt. odobravanjem sklepov, ki smo si jih postavili za nalogo. Sli smo s sestanka z zavestjo in 'obljubo pred narodom, domovino in organizacijo. Vem, da je dijak čutil v sebi srce, ki mu je dejalo, očitalo: »Ali ne vidiš kako se vsi trudijo, da Ustvarijo boljšo bodočnost, ki se gradi tudi zate in
zakaj Ji ti ne pomagaš, da bi čimprej prišla-?!«
■ repu ,i>. sem, da je dober dijak v sebi glas iz notranjosti, ki mu .•3iekoval: »Pomagaj slabšemu, ker to si dolžan storiti kot pravičen človek in to te bo razvestl^o ob koncu šolskega leta, ko bo tudi tvoj tovariš vesel, ki bi morda ne bil brez tvoje pomoči!«
In oba sta odgovorila: »Bom!«
Dijak dijaškega doma.
Dijaki višjih razredov šempetrske gimnazije v Ljubljani
V soboto 4 t. m. smo se šestošol. . sedmošolci im osmošolci, veselo razpoloženi odpeljali rz Gorice croti Litih liani.
Vsakdo je nestrpno pričakoval trenutka, ko bo zagledal belo Ljubljano. Čeprav nas je ob prihodu sprejela gosta megla, je vsakdo izmed nas topni občutil prijateljski objem naše on stolnice.
Prvič, po dolgih letih, je gnriški dijak vstopil v slovensko gledališče! Gledali srno upriizoritev Massenctovc opere »Marou«, Moliereovo komedijo: »Tartuffe« in Kreftove: »Kraniske ko-
mediante«. nekateri pa še celo opero: » Tosco«. Poleg tega smo si otgledali muzej, ponosno pričo naše preteklosti. Vse predstave je naše dijaštvti nagradilo s prisrčnim ploskanjem in odobravanjem.
Da so imeli dijaki pri izletu čim mani stroškov, se je treba zali valiti krajnemu koinitetu KPS, poverjeništvu za prosveto in odboru LMS Go-ica. ki so nam šli zelo na ro-ko.
Vrnili smo se z željo, da ni to naš adnji izlet in da bomo še lahko črpali ■z bogate narodove zakladnice svojo (iiltnro.	Dijak.
Učijo sc z veseljem h
Skozi vse leto so naši pionirji sodelovali v konkurzu mladih naravoslovcev. Obdelovali so vrtove, se ličili cepiti drevesca, gojili cvetlice in delali razne poskuse. Vse, da bi svoje znanje izpopolnili. Nabirali so tudi razna zdravilna zelišča in pogajali gozdne parcele. Tudi koloradskemu hrošču niso prizanesli, vedno so bili prvi in skupijo z mladino pregledovali njive krompirjevih nasadov.
Okrajni pionirski štab je o tem vodil evidenco in kontroliral kateri izmed odredbv bo v tem najboljši,%da se mu podeli nagrada in priznanje.
Kot najboljši je bil odred »Janka Premrla-Vojka« iz Predmeje, ki je v celoti sodeloval v konkurzu. Drugi je bil odred »Marjana Bajca« iz Ajdovščine. Ta dva odreda sta bila nagrajena tudi od GO t.MS. Poleg teh odredov so biti nagrajeni še odredi iz Dobravelj, Gornjega Lokovca, Ri-hemberka in 'Jšpeka.
Te nagrade so bile svečano podarjene 12. decembra v Ajdovščini. Ze kmalu popoldan so se začeli zbirati Ajdovski pionirji, vsi s pionirskimi
požrtvovalno delajo
ruticami in težko pričakovali kakšno bo poročilo. Z obrazov si jim čital samozavest in prepričanje, da so gotovo med prvimi. Tudi ostali pionirji so se kaj kmalu zbrali v kulturni dvorani
Uvodoma so zapeli pionirsko himno na kar so sledila poročila načelnikov čet odredov, ki so ga izvršile. Tov. načelnica OPS je pionirjem čestitala na doseženih uspehih ter razdelila nagrade. Odred iz Predmeje je bil nagrajen s poljedelskim orodjem in pionirsko knjižnico. Odred iz Ajdovščine pa bo skozi celo leto brezplačno prejemal pionirsko literaturo. Ob koncu proslave jih je z bodrilnimi besedami pozdravil tudi zastopnik JA. Po kratkem kulturnem 'sporedu jim je bil predvajan film.
S tem, da so bili naši najmlajši nagrajeni za svoj trud in požrtvovalno delo dokazujejo, da ZP v našem okraju hoče in bo še nadalje pod vodstvom LMS na čelu s KP stopala smelo v izgradnjo boljšega in srečnejšega življenja.
T. V.
Rkipa SD Nova Gorica, ki je v jesenskem prvenstvu prva v II. skupini slovenske lige Snediie Moštvo SD Volga.
Hill * ! T;} >
M,
NOVA GORICA
Štev. 40
Goriški prepih
NISO GA HOTKU ZAPOSLITI Po dveh Jctih dela pri gradbenem podjetju Gradite — Ljubljana se je vrnil v domače kraje 71 letni Tolikar Vincenc. ki je hoteJ dobiti tu zapOBetnje. Uprava za delovno silo ga je napotila na gnHsmo podjetje Primorje — Nova Gorica, kjer ga je sprejel uslužbenec pereonale, kii mu je po dolgom razpravljanju in prepričevanju povedal, da niinia odjavnice in ga na|x>til nazaj v Ljubljano po živilsko nakznico, češ da ca lahko Sele potem sprejmejo na delo- Tovarič je odšel nazaj na upravo na delovno eik>, da mu pojasnijo, kaj sploh potrebuje, da se lahko na Pri-morju zaposli. Po obvestilu uprave Ra je podjetje sprejelo v službo, toda ni mu dodelilo dela. Seveda se je starček zopet napotil no upravo za delovno silo, ki ga je napotila v drugo podjetje, kjer so ga z veseljem sprejeli na delo. Tako se je končal dol« proces zaposlitve enega tovariša.
KIX) Neblo je obremenil enega največjih posestnikov v Neblem za oddajo enega prašiča od štirih, ki jih ima. Seveda se je bogat kmet začel temu protiviti in trdi, da ima v svinjaku saimo tri prašiče in da nima nikakih velikih dohodkov. Volilci KLO Neblo naj ocenijo če so vse njegove trditve v pritožbi resnične.
* Humar Franc iz Banj&ic št. 27 ima 37 ha zemlje in dolguje za leto 1947 22.000 dinarjev davka poleg vsega za leto 1948. Humar sc temu plačilu vsekakor upira in pri svojih pritožbah ne upošteva niti KLO-ja niti OILO-ja temveč se je s pritožbo obrnil direktno na ministrstvo.
POMANJKANJE DELOVNE SILE Dva Irontovoa 6ta se pred časom prostovoljno javila za 15 dni na delo k gradl>eneimi podjetju za ceste LRS V Novi Gorici. Njih prošnjo pa podjetje ni hotela • uslišati' z motivacijo, da fiodjotje nc sprejema prostovoljne delovne sile temveč samo plačano in ne samo za 15 diii, ampak več kot za en rfiesee. Tako sta se morala omenjena tovariša vrniti domov, ne da bi dosegla svojo željo.
VODE BO DOVOLJ
Po enoletni diskusiji in izvršenem virmanjru je KLO Vipava prišel do za ključka, da v letošnjem letu vodovoda
FIZKULTURA
no bodo popravljali, ker se pričakuje tudi v prihodnjem lotu, deževno vreme.
EKSPEDITIVNOGT Pošto, katero preje.nia na novo izvoljena odbor A FŽ v Ravnah pri Cenni-čah. tako hitro rešijo m se trudijo, da pismo še isti dan odpošljejo in sicer zaradi tega, ker jo nihče noče sprejeti.
V	Št. Vidu je odprta razstava teme ljev zadružnega doma.
Uprava za gradnjo zadružnega doma v Št. Vidu obvešča vse, da se lahko saimo še nekaj časa ogledajo temelje zadružnega doma, ki so bili izkopana že meseca julija. Ker se bliža konec sezone, naj se vsak, kdor hoče temelje ogledati, čimprej potrudi na lice nista, sicer bo priroda, to je veter ali slabo vreme temelje zasulo za kar oni ne bodo odgovarjali.
ZADRUŽNI DOM ŽE SLUŽI GOTOVEMU NAMENU
V	Rajskem so v zvezi z gradnjo za. družnega doma že izkopali veliko klet, ki je spredaj odprta. Že več mesecev so dela ustavljena. Da pa ne bi bil trud zaman in da bi vsaj dosedaj izvršeno delo nekomu koristilo, se tja v zavetje hodijo nekateri popoldan sončit, ko sije toplo jesensko sonce. V tem kraju sc prav lepo počutijo, saj ne piha mrzla burja. Ni jim žal, da so zato izgubili toliko ur. Vendar pa je tja v to zavetje prišel Goriški prepih.
ZNIŽALI SO PROIZVODNJE STROŠKE
Kdo ne pozna velikih loncev v mestni restavraciji v Solkfuiu v katerih so do sedaj kuhali 48 obrokov-Danes pa. ko vse tekmuje za zvišanje efekta dela in za znižanje proizvodnih stroškov, eo tudi v tej restavraciji prišli do zaključka, da iz vsebine teh loncev napravijo kar 69 obrokov. Gotovo to iznajdbo pozdravljajo vsi gostje, ki se tam hranijo in predlagajo, da se restavracijo javno pohvali. Precej dela pa bodo razumljivo v restavraciji prihranili takrat, ko v estavraciji nc bo več toliko gostov,
Z onstran meje
V Skednju hočejo Vidalijevci po svoje ribariti
V	Skednju že dalj časa opažajo nekatere obraze nekakšnih škedenjskih Vidaljevih pristašev. Kaj tam delajo, je lahko odgovoriti. Te obraze namreč srečaš in lahko vidiš ob vsaki večerni uri. Isti namreč vohunijo in hočejo stailno kontrolirati določene ijudii v Skednju in zato stalno posegajo po škedenjskih lokalih, da niti kina ne izpustijo. Ti klavemi detektivi eo golobradi fantiči, za katere bi bilo mnogo bolje, da ostanejo doma in ne posedajo po gostilnah, ker se družijo več-
V	Gorici imajo italijanski pisatelji svoje knjige
kar na cesti
Že več tednov potujč skupina ital i-
krat z drugo polovico istih, kd izhajajo iz že pognanih vrat vinskih bratcev, ki zaradi večje starosti pod krinko kvar-tinov čepijo v kotih in jim oči brezplodno begajo po lokalu.
Ta bedna bitja, ki so slepo orodje V klali ja. so pač žalosten izraz politike njihovega gospodarstva, ki uganja ti-zični in duhovni teror. Zato se pač ne zavedajo, da eo kot taka podvržena zaničevanju, preziru in posmehu vseh domačinov.
STRAH PRED ČLANKI
Okrajna uprava za odkup se bolj boji pisanja člankov za »Novo Gorico« kot priti v »Goriški prepih«.
Goriški smučarji se pripravljajo
V nedeljo se Je vršila v prostorih kulturnega doma v. Solkanu Prva kofnerenca smučarjev goriškega okraja. Referent in načelnik okrajnega telovadnega odbora je v začetku svojega poročila ožigosal tiste tovariše, ki so obljubili njih udeležbo na današnji konferenci, a se iste niso udeležili. S tem zadržanjem so pokazali, da se ne zavedajo važno* stl posvetovanja, ki ima namen poživiti smučarski šport, v goriškcm tderaju- V nadaljnjem je tovariš načelnik priporočal smučarjem, naj sc vključijo v Smučarske družine in tam. kjer so dani pogoji, naj se ustanovijo smučarske sekcije. Prikazal J« na naše smučarske točke, kot n. p*. Lokve, kj nikakor ne zaosta* Jajo za najboljšimi domačimi in inozemskimi smučarskimi polji- Z veseljem je beležil sekcije, ki že delujejo tako v Šempetru. Mimu. Solkanu, Cepovanu. Anhovem itd. Podal je smernice _za nadaljnje udejstvovanje, Prikazal je zbranim tovarišem skrh, ki jo imajo naš© oblasti in telovadna zveva za vse naše športne organizacije ter pozVal vs* resne in dobro* misleče tovariše na bližnjo smučarsko sezono, kd je pred vrati. Okrajni telovadni odbor predvideva od 15. do 25- januarja snuičarskj tečaj na Lokvah. Ravno tako fe vodstvo predlagalo, da se ustanovi istotam
smučarski center. Z majhnimi stroški bi si nabavili 2 baraki, ki bi služili smučarjem. Obvezalo se bo eno osebo, ki bo stalno v smučarskem centru. držala povezavo z okrajnim telovadnim odborom ter skrbela za vse potrebe smučarjev. Čeravno ni bilo mogoče na sestanku še določiti smučarski koledar, vendar so navzoči na konferenci izvolili iz svoje srede ožji odbor, ki bo v prihodnjih dneh določil, dneve za meddruštvene in medokrajne tekme. Razpravljalo se je še o sodniškem zboru. kat»* remu bo potrebno posvetiti več paž5 nje, tako da se ne bodo Ponovile napake iz lanskega leta. Ravno tako se bo ustanovila primerna sanitetna služba- Tekom tedna bodo v raznih kinodvoranah goriškega okraja pred’ vajaK »Solo smučanja«, kar bo brez dvoma pripomoglo, da se bo. ta šport še boli populariziral med ljudstvom. posebno med našo mladino-Po referatu je sledila živahna diskusija. Zastopnik novoustanovljene sekcije Miren je omeni, da imajo v Mirnu dvakrat tedensko smučarsko gimnastiko. Mladinci kažejo veliko veselje za smučarski šport, vadijo se ter prirejajo izlete- K besedi s« je oglasil še zastopnik »Putnjka«. tajnik okrajnega telovadnega odbora ter referent za komunalno zadeve in turizem in gostinstvo, kateri fe oblju-
ja tiski h pisateljev po Italiji i:n se je končno ustavila tudi v Gorici, kjer je pred gledališčem »Verdi« razvila svoje proizvode. V večernih urah, ko je tam najbolj živo. ponujajo svoje umotvore mimoidočim. Na željo kupca ti avtorji napišejo v kupljeno knjigo tudi posvetilo.
V tej skupini so pisatelji: Robert, Carlotta In Gabrijel Mandel, Mauro de Pat mas in Ma-riella Mondovi. Te knjige eo razen par izjem. Id so pisane v francoščini, vse v italijanščini. V njih
bil. da. ho skušal od svoje strani zadovoljiti smučarske sekcije glede prevoza tor ho podprl vse zdrave iniciative goriške telovadne organizacije.
Iz sklepov in predlogov smo do* bili jasno sliko, da imamo v gori’ škem okraju nekaj resnih smučarskih ekip. katerim niso mar zatohli gostilniški Rrostori. ampak strmijo po res zdravem športu, ki krepi duha in telo. Smučarska sezona je pred nami; goriški smučarji naj sedaj Po* kažejo, da se bodo ros-n-o oprijeli dela za podvig tega lepega športa v našem okraju.	K• B-
SD Volga s Železničar (Ljubljana) I i 0
Preteklo nedeljo je gostovala na solkanskem igrišču enajstorica »Železničarja < iz Ljubljane, katero so ob prihodu na igrišče številni gledalci viharno pozdravili. Nič manj prisrčnega odobravanja so bili deležni domači nogometaši, kateri so že po par minutah dosegli edini gol. Ljubljančani _so takoj reagirali ter hoteli po vsej sili izenačiti. Tričetrt igre so napadali vrata »Volge«, toda vsi napori so bili zaman- Nešteto ne5 varnih strelov je ubranil vratar, md temi tudi enajstmetrovko. Odlična je bila tudi obramba. Od gostov je briljirala napadalna vrsta. Igra je bila, od začetka do konca zelo napeta in zanimiva- Situacija na igrišču se je od minute do minute menjavala. Obojestraski siloviti prodori so zadivili občinstvo, k; ]e prisostvo* valo eni izmed najlepših tekem v sezoni. Sodnik je zadovoljil- K• B.
pa človek Lahko zasledi vse od pomni do zgodovine, gledališč potvorjene znanosti pustolovskih in ljubezenskih romanov.
Ta navedena skupina, ki je nekako podobna potujočemu cirkusu, se je. v Gorici zadrževala nekoliko dni in razstavljala samo popoldan in v večernih urah. Radovednežem in kupcem so dajali posamezni pisatelji tudi potrebna pojasnila o svojih delih. Kakšna pa je vsebina teh knjig pa ve vsak zaveden Slovenec v Gorici.
Član« društva vabljeni, da se udeležijo 100%.
Po končani skupščini se bodo vršile motorne tekme.
Obvestilo
Obveščamo vse šoferje iz tečaja v Šempetru pri Gorici, ki so položili izpite dne 20., 21. in 22. novembra t. 1., da Avtomoto dr.uštvo Nova Aloriea razpolaga za vsakega po 5 litrov bencina.
Bone za bencin dvignite na sedežu društva v Solkanu, Tovarniška ul. 156. Neaktivni člani, ki ne delujejo v društvu, ne bodo dobili bencina, iz raz, loga, ker društvo po svoji moči pomaga samo članom, ki imajo čut do društvenega sodelovanja.
Društveni odbor.
Borba za socializem je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakodnevne, nepopustljive borbe za uničenje kapitalističnih elementov
Letna skupščina Avto-moto društva Nova Gorica
Avtomoto društvo Nova Gorica, sklicuje redno letno .skupščino v nedeljo 19. decembra t. 1. ob 9. Skupščina se bo vršila v Šempetru pri Gorici s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev letne skupščine in izvolitev delovnega predsedstva.
2.	Poedravni govor.
3.	Referat o k v riten em delu v letu 1948.
4.	Volitev kandidacijskega in verifikacijskega odbora.
5.	Sprejeti plan za leto 1949.
6.	Podelitev nagrad.
7.	Diskusija po referatu.
8.	Volitev upravnega društvenega odbora.
9.	Volitev delegatov v okrajno skupščino L. T.
10.	Zaključek.
Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«?
Čebelarji, pozor!
Ministrstvo za trgovino in preskrbo Je nakazalo za potrebo čebelarjem Goriškega 1000 kg sladkorja po din 100 za kg. Okrajni magacini in potrošniške zadruge bodo prodajale do 2 kg sladkorja na panj proti predložitvi potrdila KLO-Ja, da čebelar nima možnosti nakupa sladkorja po vezanih cenah (na bone) in da do-tični poseduje določeno število panjev čebel.
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili našega dragega očeta na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala tov. župniku In pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Lokovec, dne 7. decembra 1948.
Družina Humar.
Uredništvo to opravai Solkan ni IX. Korpusa 186. teL lil In ?. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. porot, v Ljubljani. Izhaja vsak petek.