m GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XI • ŠTEVILKA 9 • 9. SEPTEMBER 1975 STABILIZACIJA V PRAKSI MORA POSTATI STALEN NAČIN OBNAŠANJA Danes že lahko upravičeno rečemo, da so prizadevanja za stabilizacijo resnično postala široka družbena akcija. To je tudi P°8oj uspešnosti celotnih prizadevanj. V naši družbi ne govorimo Prvič o družbeni štednji, racionalizaciji v proizvodnji, ali reformi. V Preteklosti pa so te družbene akcije žal ostajale na pol poti. pasoma smo na vse obveze, ki iz tega izhajajo, pozabili. V čem naj 1)0 zagotovilo, da to pot ne bo tako? Prav gotovo jezagotovdo Učinkovitosti ukrepov za stabilizacijo v tem, da vsa prizadevanja ne "Odo ostala v ozkih krogih strokovnih delavcev ali samoupravnih °rpnov, temveč, da bo na ukrepih za stabilizacijo mobiliziran vse uelavski razred. Da pa bo temu res tako, mora sleherni delavec Vedeti, čemu služijo in kaj bodo prinesli njegovi okrepljeni napori P*1 uresničitvi stabilizacijskega programa. Marsikakšen, na videz droben ukrep, včasih pomeni precej sredstev, s čemer morajo biti delavci seznanjeni, če hočemo, da bodo te ukrepe tudi zavestno bajali pri svojem vsakodnevnem delu. Pa tudi to ni vse. Odločanje ? Pogojih in rezultatih svojega dela bo najbolj trajen in trden motiv j” Pobudnik vseh delovnih ljudi za izvajanje ukrepov stabilizacije. cene o gospodarskem položaju posameznih kolektivov so dosti-j/dt različne: čeprav je res, da je marsikaj relativno, pa celoten oiektiv mora poznati resnico o stanju v podjetju, zlasti takrat, udar je položaj kritičen. Nejasnosti in dvomi med delavci o svojem ijvjPodarskem položaju so kaj slaba podlaga za njihovo angažiranje. „rj,0 kratkovidna politika vodilnih delavcev, ki so stanje podjetja ^‘^az ovali lepše, kot je bilo v resnici, seje že dostikrat maščevalo. Dol * •na- kolektivov je dokaj resno pristopila k oceni svojega vnr°H a in k izdelavi stabilizacijskih programov. Tudi samozado-Jstvu, da so £e storili, kar se je storiti dalo, da ni več rriožnosti ceneje proizvajati in kakorkoli prištediti, so skoraj Povsod zlomljene korenine. V premajhni meri pa se še zavedajo, juko vodstva podjetij kot samoupravni organi in družbenopolitične Organizacije, nujnosti angažiranja slehernega delavca na izvajanju Prejetih programov. Ta del družbene akcije za stabilizacijo še ni v , °ti opravljen. Težnje, da bi delali po starem, povezane z dvomi “spešnosti akcije, so še kar preveč pogoste. Marsikod po tihem ali ^eio na glas razmišljajo, da gre le za družbeno gonjo, ki bo počasi stabilizacijski programi bodo šli v predal, nato pa se bo on i'Po Starem in 1111166 več ne bo vPraSal. kaj je bilo od tega pravljcno, kar smo v programih zapisali. Tega se je res bati tam, kovn u d° stabilizacijski programi ostali stvar ozkih krogov stro-u 'j} 'n vodstvenih delavcev ali tam, kjer bodo organi samo-Pozakn13’ ^e*avske kontrole in družbenopolitične organizacije se n- 6 sPremliati *n preverjati izvajanje dogovorjene politike, kar stabr*1 v .P1^5* rat*° dogaja. Še tako dobri ali pa nekoliko slabši Oljski programi ne morejo obroditi uspeha, če Zveza prevUl?lst.ov ne bo skrajno dosledna pri zagotavljanju nenehnega £.ver)anja, kako se ukrepi uresničujejo. Sproti bo treba preverjati, it, ("vsak opravlja naloge, ki izhajajo iz stabilizacijskega programa 0dtft° 'zvaJa stabilizacijsko politiko. Temu pa mora seveda slediti «ovornost vseh tistih, ki govore tako, delajo pa drugače. DARKO PEROVŠEK v TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: Osnovna šola v Ponikvah je zgrajena. Ob slovesni otvoritvi je tudi naša občina (vse ljubljanske občine so prispevale sredstva za izgradnjo) prejela v zahvalo priznanje. SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS KOMUNISTI OCENILI RAZMERE V OBČINI Osrednja pozornost in razprava na zadnji seji OK ZKS, ki je bila 27. junija, je bila namenjena oceni družbenopolitičnih razmer in aktivnosti komunistov v občini v prizadevanjih za uveljavljanje ustave in gospodarsko stabilizacijo. Podal jo je sekretar občinskega komiteja Darko Perovšek. Ocena je odraz realnega življenja in družbenoekonomskega stanja v občini. Čeprav povsod še ni dosežena idejnopolitična in akcijska enotnost do vseh vprašanj, ki zadevajo uresničevanje ustave, uresničevanje kongresnih sklepov in položaja delavca v združenem delu ter krajevni skupnosti, pa vendarle celotna družbenopolitična prizadevanja v zadnjem času potrjujejo vsestransko aktivnost na vseh področjih. Tako realno in če hočemo tudi kritično utemeljena ocena pa ni sama sebi namen, temveč je dobra podlaga za nadaljnje delo ne samo za organe in člane Zveze komunistov ampak tudi slehernega delavca in občana. Tako lahko danes ocenjujemo, da bi morale biti tovrstne ocene občasna nujnost, saj so lahko ob celovitih družbenoekonomskih akcijah kot npr. akcija za uresničevanje stabilizacije, uspešno vodilo. Ob tem pa je seveda neobhodna učinkovita organiziranost vseh članov ZK ter enoten nastop pri reševanju posameznih vprašanj. v* Šolski zvonec seje spet oglasil! Spet je tu september in spet veselo (oziroma za koga malo manj veselo) brnijo šolski zvonci in kot vedno preplašeni prvošolčki negotovo stopajo „ v neznano", češ, kdo ve, kaj nas tu čaka? Brat je rekel, da je strašno, sestra pa, da je čisto v redu... Pa si oglejmo malo te prvošolčke, a ne čisto najmlajše, temveč tiste večje, tiste, ki so stopili v gimnazijo ter njihove starejše vrstnike, ki so že „prebili led". V viško gimnazijo se je letos vpisalo v prvi letnik 167 dijakov; intenzivna razreda sta dva. In kako je z lanskim uspehom? Od skupaj 487 vpisanih jih je izdelalo 373 oziroma 76,59 %. Učni program se bistveno ni spremenil, razen dveh novosti. Namreč, v prvem letniku so uvedli novo biologijo. Le-ta temlji na drugačnem pristopu do znanosti same, poudarek je bolj na izhodišču odkrivanja vzrokov nastanka življenja. Se pravi, da je ta biologija pretežno raziskovalnega značaja, več je vaj ter s tem več skupinskega dela. Ta predmet so eksperimentalno uvedli sicer že lani, a le v enem prvem letniku. Druga novost učnega programa je uvedba predmeta obramba in zaščita v prve razrede; skupaj s prvim ima obrambo še četrti razred. Predmet samoupravljanje in marksizem je še vedno v prvem in drugem letniku. Videti je, da so ga dijaki dobro sprejeli Predvsem veijetno zaradi tega, ker omogoča in zahteva aktualizacijo v najširšem smislu, se pravi, povezavo med teorijo in prakso ter s tem vpogled v vsakdanje družbenopolitično dogajanje. Po drugi strani pa omogoča tudi teoretično spoznavanje idej marksizma in dpliciranje le-teh v sistem socialistične samoupravne družbe. Kar zadeva možnost seznanjanja z dogodki v praksi je treba ugotoviti, da so v tem pogledu krajevne skupnosti dijakom široko odprle vrata na razne sestanke in seje, medtem ko za organizacijo združenega dela tega ne bi mogli trditi v tolikšni meri. M. OPREŠNIK Stabilizacijska praksa mora postati stalen način obnašanja..............................................str. 1 STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA V OBČINI ^hšča na Dobrovi bo kmalu nared......................str. 2 Obiskali smo KS Velike Lašče, Rob in Turjak .... str. 4 ^obo in kdaj urediti Pacug?..........................str. 6 ^ dele občini gatski prilogi objavljamo seznam štipendistov v naši j^ozarjamo na posebno priogo, kjer objavljamo povzetke o športnih in rekreacijskih objektih ter površinah v občini. AKCIJA V POLNEM TEKU V prvih dneh julija je bil formiran koordinacijski odbor za uresničevanje programa stabilizacije pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, katerega vodi France Martinec. Potem, ko je bil izdelan zelo konkreten in dokaj jasen stabilizacijski program za našo občino, je koordinacijski odbor pripravil in uspešno izvedel številne posvete. Na teh posvetih, ki so bili izredno dobro obiskani, so stabilizacijski program oziroma njegova izodišča predstavili vsem vodstvom občinskih družbenopolitičnih organizacij, vsem sekretarjem 00 ZK, predsednikom SZDL, ZSMS, izvršnih odborov sindikalnih organizacij, predsednikom sveta KS, skupščin in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, skratka olono so bili angažirani vsi družbeni dejavniki občini. V tem mesecu je bila sklicana tudi izredna seja občinske skupščine, kije bila v celoti namenjena uresničevanju ciljev družbeno ekonomske politike v občini. Čeprav je bila akcija zastavljena v dopustniškem času, je stekla proti vsem pričakovanjem. Ne samo obisk, temveč tudi vse razprave udeležencev teh posvetov so ponovno poudarile in opozorile na številne nepravilnosti in pojave dosedanje družbeno ekonomske situacije. Jasno in odločno so bile oblikovane zahteve, da se v vseh delovnih organizacijah tako gospodarske kot negospodarske sfere, izdelajo jasni in konkretni stabilizacijski programi, ki naj ne bodo samo programi zaradi programov, temveč programi, ki zavezujejo vse zaposlene. Podanih je bilo nemalo konkretnih predlogov od zaostritve delovne discipline in odgovornosti, bolj urejene izvozno-uvozne politike, doslednih akcij varčevanja do prostovoljnih akcij in podobno. Težko bi ločevali razprave na raznih posvetih in če hočemo tudi zelo plodne, razprave na seji občinske skupščine, saj jebil skupni imenovalec vseh „da naj bo akcija stalna, konkretna, celovita in obvezujoča/* In ob prvih, sicer še nedokončanih ocenah dosedanjega izvajanja akcije, je koordinacijski odbor ugodno ocenil prizadevanja. Seveda bo v tem trenutku treba akcijo nadaljevati ter se dotakniti še nekaterih vprašanj, nejasnosti, predvsem pa se soočiti s trenutno situacijo in seveda sprejeti nekatere konkretne ukrepe. STRAN 2 S PROSTOVOLJNIMI DELOVNIMI AKCIJAMI DELOVNIH ORGANIZACIJ. MLADINE IN OBČANOV IGRIŠČE NA DOBROVI BO KMALU NARED Potreba po športnih in rekreativnih objektih v krajevni skupnosti Dobrova je bila že dalj časa navzoča, saj posebno mladina ni imela večje možnosti aktivnega delovanja na telesnovzgojnem področju. Z novo šolo, ki je v preteklem šolskem letu ena izmed prvih v Sloveniji začela s celodnevnim poukom, pa so te zahteve postale še mnogo večje in tehtnejše. Slovenija projekt je izdelal glavni načrt zunanje ureditve, ki predvideva igrišča za košarko, rokomet, odbojko, večje travnato igrišče, atletska igrišča, poti in parkovne nasade. Koordinacijski odbor pri občinski in krajevni konferenci SZDL za uvajanje celodnevne šole sta pričela z organizacijo prostovoljne delovne akcije za izgradnjo igrišč, ker finančnih sredstev za celotno ureditev ni mogoče pričakovati od družbene skupnosti spričo sedanjih stabilizacijskih ukrepov. Po številnih razgovorih s predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij, seje izoblikoval program delovne akcije, ki temelji na sodelovanju občinske skupščine, delovnih organizacij, občanov in mladine. Akcija vredna posnemanja S prostovoljnimi deli smo pričeli 20. julija letos, ko je Cestno pod-jetje Ljubljana začelo z meritvami in zakoličenjem igrišč, že 4. avgusta pa so buldožerji Komunalnega podjetja Vič in Ljubljanskih mlekarn začeli z zemeljskimi deli. V mesecu avgustu je opravljen velik premik zemljskih mas in kljub slabemu vremenu dela potekajo po predvidenem operativnem planu. Ves čas je aktivno sodelovala tudi mladinska organizacija ZSMS Dobrova, saj so tukajšnji mladinci opravili že okrog 500 delovnih ur. Doslej so k sodelovanju pristopile z mehanizacijo, materialom in sprejemom finančnih obveznosti naslednje delovne organizacije: Komunalno podjetje Vič, Komunalno podjetje Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Slovenija ceste, Ljubljanske opekarne, Megrad Ljubljana, PTT Ljubljana, Krajevna skupnost Dobrova, Slovenija projekt, Rast Ljubljana, Gramex Ljubljana, Lesnina, Šport oprema, Agroob-nova, Železniško gospodarstvo. Vodna skupnost Ljubjjanica-Sava, občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik, Tobačna tovarna, Tovil, Ilirija, Vinocet, Hoja, Mercator Ljubljana, Slovenijales. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudmk je z najetjem posojila zagotovil 500.000.— din. S prostovoljnim delom mladine, staršev, učencev in kolektiva osnovne šole Dobrova bomo opravili približno 8.000 delovnih ur. 1. septembra je prišla na dvorišče mladinska delovna brigada v organizaciji občinske konference ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo delala 3 tedne. Brigado sestavljajo mladinci iz delovnih organizacij naše občine, v popoldanskem času ter ob sobotah in po potrebi tudi ob nedeljah pa se jim bodo priključili še mladinci iz Dobrove in starši, saj je potrebno gradnjo pospešiti. Na posebnem sestanku s prevozniki kamionov je bilo sklenjeno, da bodo tudi prispevali s prevozom materiala vsak vsaj dva dni. Delovne obveznosti so nekateri že tudi opravili Prav tako bodo vsi zaposleni na tej šoli prostovoljno opravili pri gradnji igrišč skupno 800 ur. K delovni akciji imamo namen vključiti tudi še nekatere druge delovne organizacije, posebno tiste, v katerih so zaposleni starši učencev, ki obiskujejo šolo na Dobrovi Nadzor nad gradnjo je prevzel Ciril Stanič, strokovno vodstvo na delovišču pa Komunalno podjetje Vič. Predvidevamo, da bodo dela v glavnem končana v mesecu sep^ tembru, kar je seveda odvisno tudi od vremenskih razmer. S pridobitvijo rekreativnih površin bo osnovna šola na Dobrovi še v večji meri predstavljala družbeni, kulturni, športno rekreativni center, V soboto 30. avgusta je bila v prostorih lesnega obrata tovarne lltensilia slavnostna seja delavskega sveta ob 25-letnici samoupravljanja v tovarni ter ob 30-letnici osvoboditve. Seje so se poleg celotnega delovnega kolektiva, to je okoli 400 ljudi, udeležili še predsednik izvršnega sveta občinske skupščine France Martinec, podpredsednik občinske skupščine Franc Krumberger ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Čebulj. Slavnostno sejo je odprla podpredsednica DS Ana Vodopivec. Maks Močnik, sekretar OOZK, je podal poročilo o samoupravljanju v podjetju od samega začetka, to je od prve seje 15. avgusta leta 1950. Sicer pa bo ta OZD prihodnje leto praznovala 30-letnico obstoja. Nato je predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Čebulj v kratkem govoru čestital kolektivu k velikemu jubileju. Opozoril je, da morajo delovni ljudje dejansko in ne le pasivno Ob letošnjem praznovanju dneva borcev so slovesno zaključili akcijo solidarnosti pri izgradnji Doma mladine in Zveze borcev NOV v Kumrovcu v naši občini Iz poročila v katerem bodo našli svoje mesto poleg učencev tudi starši, mladina, družbenopohtične organizacije. Posebej je treba poudariti, da so vsi z največjo pripravljenostjo in razumevanjem takoj pristopili k akciji in sprejete obveznosti po načrtu izpolnjujejo. S prostovoljno akcijo dokazujemo, da so delovni ljudje, občani mladine, pripravljeni prispevati za hitrejše izpolnjevanje pogojev za delo v celodnevni šoli. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA UVAJANJE CELODNEVNE SOLE sodelovati v upravljanju; da pa bi bilo temu tako, je nujno delavce za to usposobiti. Potrebna je popolna doslednost ter'obenem vztrajnost. Težnja k stabilizaciji gospodarstva, je še posebej poudaril Janez Čebulj, ne sme biti le trenutna akcija, temveč mora postati trajno in splošno sodelovanje. Potem je Anton Dolničar podal poročilo o sklepu s seje DS 21. avgusta o podelitvi priznanj najzaslužnejšim članom kolektiva ter upokojencem, ki so bili v organizaciji zaposleni v preteklih letih. Priznanja so prejeli: Rudi Boh, Anton Čarman, Ivan Prečnik, Anton Jere, Marija Smole, Anton Kozamernik, Darko Kolenc, Venčeslav Koderman, Maks Močnik, Jože Rožun, Davorin Semolič, Janez Vertelj, Anton Tadel, Rado Žitnik, Jože Pre-šiček in Franc Žagar. Po uradnem delu seje je sledilo tovariško srečanje sedanjih ter nekdanjih članov kolektiva tovarne. MILOŠ OPRESNIK akcijskega odbora je razvidno, da je bilo v dveh letih, kolikor je trajala akcija zbiranja sredstev, zbranih 540.042,30 dinaijev ali 107 % glede na razdelilnik po občinah v SR OB PRAZNOVANJU 25-LETNICE SAMOUPRAVLJANJA V UTENSIUI SLOVESNO DOM MLADINE IN ZVEZE BORCEV NOV STOJI NA SOLIDARNOSTI OBČINSKI AKCIJSKI ODBOR ZAKUUČIL SVOJE DELO • 00 ZB PODELIL PRIZNANJA PLANIRAJMO STANOVANJSKO IZGRADNJO! C ^ Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: ing. Janez Čemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. v________________________/ Znano je, da se še mnogo občanov in njihovih družin otepa s stanovanjsko stisko - v naši občini potrebujemo po oceni plana do leta 1975 kar blizu 5.000 stanovanj. Del tega primanjkljaja bo po planu potreb iz 1971-75 odpravljen. Za naslednje obdobje 19/6-80 bodo nedvomno trebiti skupni napori za odpravo nepokritega primanjkljaja m za novo nastale potrebe. V začetku tega meseca je Ljubljanska banka -podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva razposlala vsem organizacijam združenega dela posebno pismo z navodili in obrazci za sestavo plana srednjeročnega razvoja stanovanjskega gospodarstva v občinah ljubljanske regije. Za to je banko pooblastila stanovanjska skupnost ljubljanskih občin. V tej zvezi so se zvrstili sestanki strokov- njakov v banki in ciganih stanovanj-ske skupnosti po ljubljanskih občinah. Splošni zaključek je bil, da se osnutek srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje v TOŽD oziroma delovnih organizacijah oblikuje po redhodni izdelavi v finančnih in adrovskih službah tudi v komisijah delavskega sveta ter izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata. Ugotovljeno je, da stanovanjski primanjkljaj najbolj prizadeva mlade delavske družine. Zato bo prav, da se tudi vodstva osnovnih organizacij zveze socialistične mladine bolj odločno vključujejo v pripravo stanovanjskega plana, kot je bilo to pred petimi leti. JOŽE DERNOVSEK Sloveniji. Med zbiranjem so se najbolj zSvzele organizacije ZRVS in Zveze borcev ter sindikata. V tej akciji so izvedli tudi dve zabavno glasbeni prireditvi z naslovom „Do-bimo se za Kumrovec in Kozjansko". Omeniti pa moramo tudi, da so obenem organizirali še akcijo zbiranja sredstev za odpravo posledic potresa na Kozjanskem in stalno udeležbo mladinske delovne brigade pri izgradnji cest in vodovoda na Kozjanskem, ki je bila tudi večkrat javno pohvaljena in je prejela udarniške naslove. Ob zaključni slovesnosti so podelili 12 priznanj posameznim aktivistom in 21 priznanj družbenopolitičnim orgamzacijam in organizacijam združenega dela. Seveda se solidarnostne akcije s tem v občini še niso zaključile. Sedaj poteka velika solidarnostna akcija zbiranja sredstev za obnovo partizanskih Brkinov. J. DERNOVSEK POSAMIČNA PRIZNANJA: 1. Tončka Grad, ZB Škofljica 2. Tone Legiša, ZB Milan Cesnik 3. Boris Jakopin, ZB Ig 4. Tone Žiberna, ZB Lado Miklavc 5. Franc Zupančič, OOS KIG 6. Pavel Jereb, OOS Iskra RI 7. Jože Demovšek, predsednik občinskega koordinacijskega odbora. KOLEKTIVNA PRIZNANJA: 1. Koordinacijski odbor v KS Velike Lašče 2. KO ZB NOV Kozarje 3. KO ZB NOV Lavrica 4. KO ZB NOV Podpeč Preserje 5. KO ZRVS Trnovo 6. KO ZRVS Brezovica 7. Pionirski odred OS Oskar Kovačič Rudnik 8. OOS Tovarna vijakov TOVIL Ljubljana 9. OOS Kovinska industrija Ig 10. OOS TOZD Ilirija 11. Mehanografski center Ljubljana 12. OOS Študentski domovi Ljubljana 13. OOS Mizarstvo in tapetništvo Ig 14. OOS Mercator TOZD Hrana Ljubljana Od prireditvenega odbora v Ljub-j Ijani „Dobimo se za Kumrovec in Kozjansko" smo prejeli 12 priznanj. , Podeljenih je bilo 5 posamičnih in 7 ’ kolektivnih priznanj. POSAMIČNA PRIZNANJA: 1. Milan Dretnik, OOS GG Ljub-. Ijana 2. Anton Mehle, OOS Metalurški inštitut 3. Rudi Rojc, OOS Ljubljanske opekarne 4. Rudi Rojc, OOS Ljubljanske opekarne 5. Stane Moškon, OOS TOZD Ilirija KOLEKTIVNA PRIZNANJA: 1. OOS IGO Ljubljana 2. OOS Ljubljanske opekarne 3. OOS Tobačna tovarna Ljubljana 4. OOS Komunalno podjetje Vič 5. OOS Mercator - TOZD Grosist 6. OOS Podjetje za urejanje hudournikov 7. OOS Elektromontaža USTANOVLJENI SVETI POTROŠNIKOV Oblika sodelovanja krajevne skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela so sveti potrošnikov, preko katerih se vzpostavljajo neposredni odnosi med delovnimi ljudmi in občani krajevne skupnosti kot potrošniki dobrin in stontev in delavci temeljnih organizacij združenega dela zlasti na področjih gostinstva, trgovine, servisnih dejavnosti i.t.d. Z uveljavitvijo svetov potrošnikov bo omogočeno skupno samoupravno odločanje o načinu in obsegu poslovanja, kvaliteti uslug itd. ter s tem odpravljena odtujenost teh dejavnosti, ki v preteklosti in še danes, kjer se ta oblika sodelovanja in neposrednih odnosov še ni uveljavila, povzroča nezadovoljstvo krajanov. Iniciativni odbor za ustanovitev občinske konference svetov potroš- nikov pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnflc je 17. julija 1975 sklical ustanovno zasedanje delegatov za ustanovitev občinske konference svetov potrošnikov Ljubljana Vič-Rudnik. Delegati so uvodoma razpravljali o vlogi in osnovnih nalogah svetov potrošnikov, sprejeli poslovnik konference, izvolili organe konference ter delegate za mestno konferenco svetov potrošnikov. V živahni in konkretni razpravi so delegati izoblikovali osnovna stališča v zvezi s samoupravnim sporazumom glede zapiranja trgovin v soboto popoldan ter sprejeli smernice za delo potrošniških svetov ter smernice za izdelavo delovnega programa za leto 1975. V razpravi je bila jasno izražena zahteva vseh prisotnih delegatov na ustanovni konferenci, da bomo le s kritično besedo in prizadevanjem na delovnem mestu oziroma v okolju, V katerem živimo, pa tudi preko svetov potrošnikov, na podlagi sprejetih izhodišč stabilizacijskih ukrepov izvedli stabilizacijo v gospo-darstvu in v družbenih dejavnostih- Delegati so ostro obsodili odnos posameznih temeljnih organizacij združenega dela, ki z uvažanje;« nepotrebnih luksuznih materialov m materialov, ki jih proizvajamo v zadovoljivih količinah doma, slabijo akumulativno sposobnost gospodarstva itd. in pri tem upoštevajo samo svoje ožje kratkoročne interese. Mnogo svetov potrošnikov bomo poživili in uveljavili le z vsebinskim in delovnim pristopom do vsakda^ njih pojavov v svoji ožji in širši okolici, v kateri živimo in proizvajamo. I.J- SPOMINJALI SE JIH BOMO... IDA LUKEŽIČ Neizprosna smrt je pred časom iztrgala iz naših vrst Ido Lukežič - aktivno udeleženko NOB, predano aktivno družbenopolitično delavko krajevne skupnosti. Dolga leta je bila marljiva tajnica ZB NOV Kolezija in nato KS Milan Cesnik. Kot članica občinskega odbora ZZB NOV je aktivna pri reševanju pomembnih vprašanj ZZB NOV - neprecenljiva je bila njena pomoč in sodelovanje v vseh organizacijah krajevne skupnosti Tvoja mladost je bila polna težav in trpljenja. Tudi po končani šoli ti življenje m prizaneslo, saj dolgo nisi dobila zaposlitve. Končno si dobila službo, a občutila si kaj kmalu izkoriščanje človeka, ki ga je pogojeval takratni režim, zato ni slučaj, da si takoj leta 1941 začela aktivno delati za narodnoosvobodilno gibanje. Že v letu 1941 si bila članica odbora OF na ustanovi, kjer si bila zaposlena in na terenu, Iger si stanovala. Opravljala si odgovorne in pomembne funkcije. Bila si sekretarka uličnega OF odbora, kvart-na intendantka in obveščevalka, pomočnik rajonskega obveščevalca. Bila si aktivna v narodni zaščiti itd. Vse zaupane in odgovorne naloge si predano in disciplinirano izvrševala do usodnega julija 1944, ko je tvoje požtvo-valno delo prekinil izdajalec -bila si aretirana. Začela se je tvoia trnova pot trpljenja, ponižanja in nečloveških naporov. Zapori, nepopisno trpljenje koncentracijskih taborišč v Nemčiji barbarske metode SS in gestapa te niso zlomile. Bila si trdna, neupogljiva, in se pogumno držala v zaporu in internaciji. Se več, s svojo zavestjo in trdnostjo si hrabrila sotovarišice ter jim dvigala moralo. Po končani vojni si se vsa izmučena, izčrpana, a ponosna vrnila v sovobojeno domovino, kjer si kljub slabemu zdravstvenemu stanju takoj prijela za delo. Ob težkem slovesu se ti zahvaljujemo za tvoj veliki doprinos naši socialistični domovim. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, za katero si se toliko neizmerno žrtvovala in jo ljubila. PEPCA OPRESNIK STANKO ŽBOGAR Pred kratkim smo se na Žalah poslovili od dolgoletnega družbenega sodelavca našega terena „KRIM“ - Stanka Žbogarja. Stanko Žbogar se je rodil 23.VI.1906 v Trstu. Po prevratu leta 1918, ko so Italijani zasedli Primorsko, je s svojimi starši pobegnil v Ljubljano. Kot otrok delavskih staršev je zelo občutil takratne socialne težave. Leta 1932 je bil kot tajnik delavske zbornice odpuščen iz službe v Skopju. Vedno se je boril za pravice primorskega ljudstva. 27. marca 1941 je bil starosta Sokola v Makedoniji, kjer je bil glavni govornik na manifestaciji proti trojnemu paktu. Nemci so ga imeli takoj na seznamu. Bil je aretiran in pobegnil je iz Kastelce v Beograd. Kmalu je dobil zvezo s partizani in se z vso predanostjo vključil v gibapje NOB. Ko so Nemci selili Slovence v Srbijo, je bil v štabu za pomoč v prehrani in stanovanjih. Kot član OF je dalal pri agit-prop. Bil je organizator vseh večjih proslav in mitingov v JLA in SKOJ oziroma vseh organizacij. Bil je zaupnik SNOS. Za svoje delo je bil odlikovan z Redom zaslug za narod. Njegova velika zasluga je tudi da je Učiteljski pevski zbor dosegel najvišje priznanje, saj je bil Stanko Žbogar dolgoletni organizacijski vodja. Pokojni nam bo ostal v trajnem spominu! LEOPOLD MENDAŠ -SLAVKO Komaj enaindvajsetleten se je Leopold Mendaš, rojen leta 1916, priključil prvim Slo- ■: vencem, ki so hiteli na pomoč j španskemu ljudstvu ob franki-stičnem uporu. Leta 1932 je že postal član Zveze komunistične mladine Slovenije. Leto kasneje so ga zaradi aktivnega sodelovanja v ..Svobodi" izključili iz realke. Svoje delovanje je nadaljeval v Kočevju in kasneje v Ptuju. V Spanjji je nekaj časa oprav- | Ijal odgovorno službo v zaledju, a to mu ni ugajalo - želel si je na fronto. Tuje tudi (medtem je bi dvakrat ranjen) dočakal konec vojne oziroma umik mednarodnih brigad. Skupaj z drugimi interbriga-disti je bil interniran v francoskem koncentracijskem taborišču. Po napadu Nemčije na Jugoslavijo je skušal pobegniti iz taborišča in se vključiti v boj za obrambo domovine. Beg se mu je leta 1944 tudi posrečil in takoj se je vključil v NOB, kjer je bil v XIV. diviziji. a ■K Po osvoboditvi je ostal v vojaški službi kot vodja dokumentacije za vojaško enciklopedijo, dokler ni bu upokojen kot major. Po upokojitvi se je naučil več jezikov, še zlasti ga je pritegnila španščina. Živel je namreč v globokem prepričanju, da bo ne-icoč dočakal spremembo nedemokratičnega režima v Španiji. — STABILIZACIJSKI UKREPI •STABILIZACIJSKI UKREPI »STABILIZACIJSKI UKREPI • STABILIZACIJSKI UKREPI Tudi v tobačni industriji se je treba prilagajati tekoči gospodarski situaciji V TOBAČNI TOVARNI ^ « AKTIVIRATI DELAVSKO KONTROLO V predvidenem roku so bili izde-“Ui tudi stabilizacijski programi v Tobačni tovarni Izdelani ker jih je več, saj po integraciji s To-Ncom ta tovarna združuje S temeljnih organizacij združenega dela Ul skupne službe. Poleg teh je izdelan tudi generalni stabilizacijski Prograin te edine tobačne tova- ne v n“i republiki Pri sami izdelavi teh programov je zaposlene v tovarni vodilo na-da čim širše in čim temeljiteje ^stopijo k vzpostavljanju racionalnih odnosov in ob tem organizl 1° tudi boljše in racionalnejše po-dela. Sama stabilizacijska priza-vsiija v tej delovni organizaciji ®er ne predstavljajo ničesar no-^ S tem hočemo poudariti dej-, Ua so že ob sami integraciji , Celi s čimbolj smotrno organiza-Tl° dela in ne navsezadnje jih jek ah .sP°dbudila tudi gospodarska v kateri so bili v začetku sredn't*' ^ izdelavi je trenutno tudi bi „ ročni program, v katerem naj Drr>aVZema*a v'dno mesto usmeritev deiv”0^® “* prodaje tobačnih iz-rnom^. d0 leta 1980- Program sec. “ u izdelan do decembra me-k0 bodo o njem razpravljali tudi na vseh zborih delovnih ljudi. V te priprave se morajo intenzivno vključiti vse temeljne organizacije zdniženega dela. Analize stanja tako proizvodnje kot tudi prodaje v teh stabilizacijskih programih so odraz poglobljenih analiz n.pr. stroškov, zalog itd. Naj ob tem povemo, da zaloge gotovih proizvodov praktično kopnijo iz dneva v dan. V temeljnih organizacijah združenega dela trgovine na drobno in debelo pa bo potrebno vložiti še več prizadevanj za racionalnejše poslovanje. K temu pa bo verjetno treba pristopiti tudi z boljšo urejenostjo ekonomskih odnosov v teh TOZD. Potrebno se je prilagajati v tako integrirani delovni organizaciji kot je Tobačna tovarna (povezava proizvodnje s trgovino), seveda tudi tekoči gospodarski situaciji Prav sedaj v večini temeljnih organizacij, na zborih delovne skupnosti že razpravljajo in pretresajo te stabilizacijske programe, zaposleni se polno zavedajo namena in smotrnosti akcije, potrebno pa bo ob izvajanju akcije bolj usposobiti in aktivirati tudi delavsko kontrolo, da' se bodo vse naloge, ki izvirajo iz programov, tudi uresničile. v INSTrTuru jo2eF stefan ZA P0GL0BUEN0 SODELOVANJE Z GOSPODARSTVOM VajTy
  • ki jih prilagaja po-meščani gospodarstva, npr. nado-speva v SUr°vin, energije itd.) pri-in ojj racionalizaclji proizvodnje diemv.««611* Posredno odigrava po-V nr ,stabilizacljsko vlogo. ^PoCe we!" lctu i« in5titut- * 30 0 J kot 200 raziskovalcev, Ustvarii 0tkov svojega dohodka Utiiw, z neposrednimi naročili z bi to^ni^0'' “ gospodarstva. Radi ** 0bVJ'fZ0Vanjc s temi uporabniki Vendar se pri tem zave-Čirn^i/>Otrebn0 v sed81«' s‘tua-nDolj racionalno vključiti v prizadevanje celotne družbe razpoložljivi raziskovalni potencial in kadre. Smiselno je treba določati ukrepe, kot npr. zmanjšanje uvoza, omejevanje investicij v usmerjeni raziskovalni dejavnosti, saj lahko ..kampanjski" in nepremišljeni ukrepi močno ohromijo nadaljnji razvoj. V končni fazi to ne bi prizadelo samo raziskovalne inštitucije temveč tudi gospodarstvo. Kako močno se vsi člani kolektiva zavedajo stabilizacijskih obveznosti in nalog, naj ponazorimo samo s primerom, da so se skoraj po enoletni razpravi vsi člani kolektiva zavestno odrekli razširitvi laboratorijev v korist nabave linearnega pospeševalnika, ki je ena ključnih naprav na področju fizike jedra. Ob tem moramo povedati da je večina prostorov neprimernih in da se pri vsakodnevnem delu srečujejo s prostorsko stisko. Sodelovanje tega inštituta oziroma uporaba njihprih raziskovalnih dosežkov v preteklih letih je nedvomno neprecenljiva. Tu je treba podčrtati tudi izobraževalno dejavnost inštituta, saj mnogo strokovnjakov odhnja v gospodarstvo in tako prenaša znanje in izkušnje v Cuhahiigci center bo dobil nov računalnik sam proizvodni proces. Prav tako prihaja na dopolnilno izobraževanje v ta inštitut mnogo študentov in strokovnjakov iz dežel v razvoju. Tako se sodelovanje vzpostavlja tudi med deželami in raziskovalnimi ustanovami po vsem svetu. V sklopu inštituta nadvse uspešno deluje in se razvija tudi Republiški računalniški center. Potrebe po računalniških zmogljivostih (uporaba se je v enem letu povečala za 60 %) so vsak dan večje. Tako so se partneiji tega centra odločili za nakup dodatnega velikega računalnika. Ta investicija bi bila nadvse racionalna, saj bi se računalniške zmogljivosti povečale za 200 odstotkov, stroški pa le za 63. Vse večja in smotrnejša uporaba rezultatov in storitev takega centra prav tako predstavlja za celotno družbo velik prispevek k stabilizacijskim ukrepom. Seveda pa bo takšen program, kot so si ga zastavili v Inštitutu Jožef Stefan, moč uspešno in smotrno realizirati tudi ob večjem angažiranju gospodarstva za raziskovalne dosežke. Vsekakor pa morajo gospodarske organizacije, katerih dejavnost sega na področje dela tega inštituta, v najkrajšem možnem času pripraviti dolgoročne programe razvoja. Tako bo lahko ta kolektiv ustvaril več dodatnega dohodka z neposrednimi naročili za raziskovalno in razvojno delo za gospodarske in širše družbene potrebe. VVZ MALČI BELIČ RAZBREMENITEV ZAPOSLENIH V Vzgojno varstvenem zavodu Malči Belič so že napravili osnutek stabilizacijskega programa, ki je bil obravnavan v vseh enotah. V njem so vsebovana vsa problematična vprašanja, izdelati pa bo potrebno še konkretne zadolžitve in časovne roke za izvedbo posameznih nalog. Ta vzgojno varstvena ustanova se je konstituirala na osnovi ustavnih načel med prvimi tovrstnimi organizacijami v občini Tako so v veliki meri tudi vsebinsko že urejeni samoupravni odnosi med posameznimi organi in vodstvom. Prav tako izvajanje sprejetih sklepov tekoče kontrolirajo. Delavska kontrola, čeprav je ustanovljena, samostojno še ni nastopila. Ena bistvenih nalog, ki jo bo potrebno v okviru stabilizacijskih prizadevanj tega kolektiva rešiti, je reorganizacija nekaterih služb v okviru skupnih, tako da bi razbremenili vodje enot Predlagali so tudi da bi se pri nakupu opreme in igrač v bodoče v večji meri orientirali na domače proizvode. Izrečena je bila ostra kritika na račun trgovine, ki uvaža neprimerne in nekvalitetna tovrstne izdelke v tujini Na osnovi svojega programa bodo pristopili k petletnemu razvojnemu programu skupaj s krajevnima stupnostima Vič in Malči Belič. V tem kolektivu so že tudi pretresali možnost združevanja in prišli do zaključka, da bi bili preveliki vzgojno varstveni zavodi veliko dražji. Realne možnosti pa so močno prisotne v primerih združevanja manjših VVZ. Menijo, naj bi skupnost otroškega varstva izdelala predlog s primemo utemeljitvijo in ga dala v javno razpravo. V MERCATORJEVI TOZD »HRANA« ZMANJŠATI ZALOGE Da bi spodbudili med vsemi delavci podjetja najširšo akcijo za gospodarsko stabilizacijo, so se pri Mer-catoiju na predlog družbeno političnih organizacij odločili za dosledno izvajanje sprejetega programa. Akcija za stabilizacijo gospodarstva je v celotnem podjetju zamišljena kot stalna naloga družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov, odgovornih delavcev in ne nazadnje tudi kot naloga in dolžnost vseh zaposlenih. Kako so k nalogam za stabilizacijo pristopili v TOZD „Hrana“? Na podlagi predloga razširjenega strokovnega kolegija o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva v podjetju Mercator, je bil 26. junga razširjeni sestanek, na katerem so sodelovali člani IO sindikata, člani OO ZK in člani izvršilnega odbora TOZD. Na skupnem sestanku so proučili predloge strokovnega kolegija in izdelali osnutek predloga programa ukrepov za stabilizacijo v svoji TOZD. Tako oblikovane predloge je kasneje obravnaval in sprejel Delavski svet TOZD „Hrana‘‘. V samoupravnih organih sprejeti sklepi so bili posredovani vsem odgovornim delavcem - poslovodjem, ki so dolžni dosledno in odgovorno izvajati sprejete sklepe. Kakšni pa so sklepi in ukrepi za uresničeitev začrtane akcije? Osnovni ukrep vsekakor predstavlja zmanjšanje zalog in predvsem njihovo hitrejše obračanje. V ta namen je bil izdelan in sprejet program postopnega zmanjšanja zalog za vse prodajalne in tudi določen minimalni količnik obračanja. V nekaterih prodajalnah je potrebno ukiniti prodajo posameznih vrst blaga, v teku pa je tudi akcija za premik nekaterih vrst blaga med prodajalnami Posebna komisija bo blagu, po katerem je pnvrpaševanje manjše, tudi znižala cene. Od takšnih ukrepov se pričakujejo bistveno drugačne zaloge blaga; vrednosti le-teh bodo zmanjšane na realno višino glede na doseženi promet, povečal pa se bo količnik obračanja. Za dosledno izvajanje sprejetega komercialnega plana so bili ponovno zadolženi odgovorni delavci v prodajalnah. Ob tem pa je treba poudariti, da je izpolnjevanje komercialnega sporazuma otežkočeno prav zaradi tega, ker posamezni dobavitelji, ki so navedeni v komercialnem sporazumu, nimajo na zalogi ustreznih vrst blaga, zamujajo z dobavami itd. Ob tem se pojavlja še vrsta drugih problemov. Posebno skrb je treba posvetiti tudi obračunavanju in izplačevanju osebnih dohodkov, za katere pa glede na inflacijski porast cen ni več mogoče kot merilo upoštevati le doseženi promet. Prav zato je v izdelavi nov samoupravni sporazum od delitvi OD. Omeniti je treba še nadurno delo. Omejeno je le na najnujnejša opravila. V zadnjem času pa vse pogostejše izredne naloge, kot so na primer številni popisi blaga zaradi sprememb tarif prometnega davka, nadurno delo povečujejo. Za leto 1975 v TOZD „Hrana“ v investicijskem planu ni predvidenih nobenih naložb; za nadomestilo izrabljene opreme pa bodo uporabljena le sredstva amortizacije. Omeniti pa je treba še nekaj. To je boljša produktivnost dela. Za leto 1975 je sprejeti plan narekoval 160 milijonov dinarjev bruto prometa; le-tega pa so v TOZD „Hrana“ Zaloge bo treba v trgovinah zmanjšati ali pa poskrbeti za njihovo hitrejše obračanje. spremenili in po novem se zavezujejo, da bodo ustvarili kar 180 milijonov. Za uresničitev zadanih nalog je treba vse sklepe dosledno upoštevati in izvrševati, mimo tega pa seveda tudi paziti na razne drobne stroške, ki se pojavljajo ob različnih opravilih. MILE BITENC Mercator spet večji V zadnjih mesecih se je „Mercator“ povečal kar za štiri temeljne organizacije združenega Dela — V 25 občinah že 29 TOZD Koncem lanskega leta so se na referendumih delavci trgovskih podjetij „Univerzal“ v Lendavi in „Jelka“ v Ribnici z veliko večino glasov odločili za pripojitev k podjetju ..Mercator". V mesecu juniju pa so se za integracijo z „Mercatoijem“ odločili tudi v kolektivih trgovskih podjetij „Sloga“ iz Gornje Radgone in „Potrošnik-Izbira“ iz Lenarta v Slovenskih goricah. O njihovi odločitvi prav zdaj na zborih delavcev razpravljajo ostali delovni kolektivi v „Mer-catoiju" in že v najkrajšem času bodo na novo pripojena podjetja zaživela kot nove TOZD v sestavu ..Mercatorja." ' ..Mercator", podjetje, ki se širi skorajda iz dneva v dan, bo Tako združeval preko 5100 redno zaposlenih v 29 organizacijah združenega dela; v 25 občinah naše republike, na področju sosednje Hrvatske in v SR Srbiji. MILE BITENC Evropska regionalna konferenca mednarodnega sveta za vzgojo na vidu prizadetih V dneh od 3.VII. do 12.VII.1975 je bila v Ljubljani prva evropska regionalna konferenca mednarodne^ sveta za vzgojo na vidu prizadetih. Na tem srečanju so se zbrali strokovnjaki, ki se ukvarjajo z yzgo-jo na vidu prizadetih. Prišli so strokovnjaki iz 24 držav (22 evropskih ter gostje iz Amerike in Avstralije). Posvetovanje je odprla predsednica mednarodnega sveta za vzgojo na vidu prizadetih dr. Jeanne Kenmore. Prebrali so 35 referatov, ki so jih pripravili ugledni pedagogi psihologi, socialni delavci in drugi strokovnjaki ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja slepih in slabovidnih. Prvega evropskega srečanja se je udeležila tudi vodilna sovjetska strokov-njakinja s tega področja dr. Matija I. Zemcova. Konferenca je bila razdeljena na dva dela. Prvi del je bil posvečen problemom slepih in slabovidnih v osnovni šoli, s posebnim poudarkom na problematiki otrok s kombiniranimi motnjami Ostali referati so obravnavali mobilnosti vedenjsko terapijo, usposabljanje kadrov za delo s slepimi in slabovidnimi za teamsko delo učnega osebja, sodelovanje šole in družine in še druga aktualna vprašanja s tega področja. Drugi del je tal posvečen predvsem problematiki poklicnega usposabljanja. Obravnavali so tudi problematiko integracije na vidu prizadetih z normalnimi vrstniki ter z drugimi invalidi o zaščitenih delavnicah, o domači obrti v sodobnih industrijskih državah itd. Prikazano je bilo tudi delo skrbi za slepe in slabovidne v Jugoslaviji, prilagiganje na novo oslepelih novi situaciji, na novo oslepeli mladostniki v šoli rehabilitacija na novo oslepelih mladostnikov v posebnih centrih itd. Konferenco so pripravili: jugoslovanski komite za organiza- cijo tega srečanja, tiflološka sekcija društva defektologov Jugoslavije, Zveza slepih Jugoslavije in zavodi za usposabljanje slepih in slabovidnih Jugoslavije. Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani je bil tehnični izvajalec posvetovanja. Predavanja so bfla v predavalnici Elektro fakultete v Ljubljani V Zavodu za slepo in slabovidno mladino pa je bila razstava o delu učencev zavoda. Izdelke so razstavljali še nekateri drugi jugoslovanski zavodi (Sarajevo, Zagreb). Posebno zanimanje so vzbujale novosti na področju usposabljanja slepih in slabovidnih (novi učbeniki za slabovidne, predloge za vaje vida, televizijsko povečalo za branje učencev z ostanki vida). Udeležencem seminarja so predvajali tudi filme o dosežkih usposabljanja slepih in slabovidnih. Posebno z zanimanjem so udeleženci spremljali barvni film o delu in življenju v Zavodu za slepo i slabovidno mladino v Ljubljani ter film Kaj seje Zvonko naučil iz istega zavoda. Ljubljanski zavod je ob tej priložnosti izdal tudi slikovno publikacijo Učimo se. Vsak udeleženec je prejel knjižico v dar. V njej je prikazana pestra dejavnost zavoda. Za udeležence so organizatorji pripravili ekskurzijo na Gorenjsko (Bled, Bohinj, Vogel, Savica) ter na Primorsko (Postojna, Portorož, Lipica, Tonug). Udeleženci so bili navdušeni nad lepotami naše domovine. Ljubljanski zavod je organiziral tovariško srečanje v obliki piknika na zavodskem dvorišču. Delo konference je bilo uspešno. To srečanje je prav gotovo pripomoglo k zbliževanju udeležencev in tesnejšemu sodelovanju delavcev, ki delajo na usposabljanju na vidu prizadete mladine. CVETKA ROŽANEC Pogovora v Velikih Laščah so se udeležili: odgovorna urednica Naše komune, Niko Valjavec — predsednik zbora delegatov Velike Lašče, Slavk® Miloš Oprešnik, sodelavec Naše komune, Anton Klinc, predsednik komisije za komunalne in Purkart - predsednik KK SZDL Velike Lašče, Tone Podržaj — predsednik sveta KS Velike Lašč®t gradbene zadeve Turjak, Milan Zelnik, predsednik zbora delegatov Turjak, Janja Domitrovič, Jože Jamnik - predsednik sveta KS Rob, Andreja Berlan, sodelavka Naše komune. OBISKALI SMO KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKE LAŠČE, ROB IN TURJAK VOUA IN DELO JIH VEŽETA PRI REŠEVANJU SKUPNIH PROBLEMOV Tokrat smo obiskali kar tri krajevne skupnosti in sicer Rob, Turjak in Velike Lašče. Vse tri imajo številne stične točke, družijo jih več ali manj podobni problemi, zatorej ni čudno, da že vrsto let tudi tesno sodelujejo na vseh področjih družbenopolitičnega življenja. Ta obisk pa ni bil zgolj slučajen, saj se bliža njihov krajevni praznik, 19. september, ki bo letos v krajevni skupnosti Rob. JOŽE JAMNIK - „KS Rob meri 4500 ha, prebivalcev je 850, od tega pretežni del starejših; kar pa je mladih, se večinoma po končani osnovni šoli vozijo na delo v Ljubljano. Večjih podjetij ni, imamo le manjšo žago, ki zaposluje 18 ljudi, obrat suhe robe (spada pod KZ Velike Lašče). Tudi sicer je to najrazvitejša ponoga v naši krajevni skupnosti, imamo pa tudi odkupno poslovalnico podjetja Dom. V KS so tri podružnične osnovne šole, ki se vežejo na matično šolo v Velikih Laščah. Za naše otroke je predvsem pomembno, da imajo prevoz do šole zagotovljen. Poleg suhe robe se pretežni del prebivalstva ukvarja z živinorejo. V obeh primerih pa sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. Na Robu imamo tudi manjšo knjižnico. Obstaja veliko zanimanje tudi za potujočo knjižnico, ki pa žal nikoli ne doseže našega kraja. Velik problem predstavlja tudi preskrba, saj imamo eno samo trgovino/1 NIKO VALJAVEC - „KS Velike Lašče meri cca. 4000 ha, prebivalcev je 2100. Imamo Kmetijsko zadrugo in TOZD Gozdarstvo Velike Lašče; le-ta zaposluje 65 ljudi. Obenem ima svoj obrat tudi IGO - ca 70 zaposlenih - vendar pa še ni konstituiran kot temeljna organizacija. Fluktuacija v našem kraju je zelo velika; mladina se v glavnem vozi v Ljubljano, nekateri pa tudi na ribniško območje. Glede šolstva nimamo posebnih težav, saj imamo popolno osemletko, poleg tega pa še podružnični šoli na Karlovici, ter v Dvorski vasi (po enoletni prekinitvi). Tudi pri nas gostinstvo in preskrba močno šepata. Obstajata sicer trgovina Kmetijske zadruge in poslovalnica Grmade, ki pa ne zadoščata potrebam našega kraja. Precejšen problem predstavlja zdravstvena služba, saj imamo le ambulanto, zdravnica in zobozdravnik pa se vozita iz Ljubljane. Predvsem pri tem trpe šolski otroci, saj se ure in ure „drenjajo“ po čakalnicah skupaj z odraslimi. Vsekakor bi morali ta pereči problem v čim-krajšem času razrešiti." Prav tako bi bilo treba urediti družbeno prehrano delavcev in otrok, reden prevoz delavcev ter organizirano otroško varstvo. Pri vsakoletnem testiranju novincev ob vstopu v šolo namreč ugotavljamo, da so le-ti vzgojno dokaj zanemarjeni." TONE PODRŽAJ - »Vsekakor je v našem kraju čutiti veliko pomanjkanje organizacij združenega dela. IGO na primer ima tu svoj obrat, a ta nima ustanovljenega niti sindikata niti kake druge organizacije. Poleg tega je obrtništvo oziroma storitvene dejavnosti skorajda izumrlo. Pred leti smo poskušali reševati problem zaposlitve ženske delovne sile, a moramo priznati, da nam to ni uspelo; premalo je namreč mlajše delovne moči." MILAN ZELNIK - „KS Turjak šteje 380 prebivalcev, od tega se jih 62 vozi v Ljubljano, obsega pa 11 vasi in zaselkov. Prebivalstvo se ukvarja pretežno s kmetijstvom ter suho robo. ' Imamo eno podružnično šolo, trgovino, pošto, zdravstvene usluge pa nam nudijo Velike Lašče, čeprav vemo, da so tudi njihovi zdravstveni kadri preobremenjeni." ANTON KLINC - „V našem kraju se razvija turizem s posebnim poudarkom na obnovi turjaškega gradu, želimo pa razviti tudi kmečki turizem. Grad je vzel pod svoje okrilje Zavod za spomeniško varstvo. Poskrbljeno je že za kritino gradu. Program, katerega izvedba bi stala 300 milijonov SD, zajema ureditev muzeja in sejne dvorane ter obenem manjše okrepčevalnice. Bližnje hleve pa nameravamo preurediti v gostišče, za katero je zainteresirano tudi turistično podjetje Alpe-Adria. Gostilna na Turjaku, kije last tega podjetja je začasno zaprta - v bližnji prihodnosti se bodo odločili, ali naj nadaljujejo s poslovanjem ali ne. V prihodnjih dvajsetih letih bi prišel v poštev za obnovo le južni del gradu, ker je severni del še neprimeren." Prisiljeni v črno gradnjo NIKO VALJAVEC - »Zaradi neizdelanega zazidalnega načrta za katerega krajevna skupnost nima zadostih sredstev smo dobesedno prisiljeni v črne gradnje. Ta problem z^leva vse tri krajevne skupnosti (skupaj vseh črnih gradenj ca. 60— zlasti KS Turjak (ca. 45).“ ANTON KLINC — »Težave imamo tudi s preskrbo vode. Pravkar dokončujemo gradnjo novega vodovoda, opremljenega z vsemi čistilnimi napravami, v pripravi pa je še študija o preskrbi z vodo za daljše obdobje." SLAVKO PURKART - »Končno bomo tudi mi dobili bencinsko črpalko. Pri tem ima največje zasluge podjetje Petrol, ne gre pa prezreti tudi prizadevanj vaščanov samih. Že tako z veliko težavo pridemo do kakršne koli stvari, pa še teh kasneje ne moremo vzdrževati zaradi večnega pomanjkanja sredstev." JOŽE JAMNIK- „ Naša KS je z izjemo ene same hiše (vas Bukovec) v celoti elektrificirana. Dp te hiše potrebujemo 1 km električne napeljave. V bližnji prihodnosti pa upamo, da bo dokončno asfaltirana tudi cesta na Rob." Tesno sodelovaanje MILAN ZELNIK- „Z uvajanjem delegatskega sistema je delo v KS zaživelo. Vse družbenopolitične organizacije tesno sodelujejo in si medsebojno pomagajo, tako v naši krajevni skupnosti kot tudi v drugih dveh. Prav tako pa se tudi medsebojno dogovarjamo, bodisi glede skupnih ali posameznih problemov, bodisi glede raznih prireditev ipd. Za razumevanje se moramo zahvaliti tudi občinskim organom." NIKO VALJAVEC - »Treba je poudariti, da tesno sodelujemo z občinsko skupščino, pofeg tega imamo tudi svojega delegata v družbenopolitičnem zboru. Kljub temu pa mislim, da se o sami krajevni skupnosti še premalo pogovarjamo, saj moramo imeti pred očmi dejstvo, da v njej delujejo samo »amaterji." Kljub našim prizadevanjem pa moramo priznati, da smo nemara še premalo pritegnili mladino k organiziranemu delovanju, čeprav se ob konkretnih akcijah (npr. udarniških) vedno odzovejo v precejšnjem številu. Se posebej je potrebno pohvaliti pionirje, saj se vključujejo v vse kulturne prireditve, bodisi da nastopajo, bodisi da po svojih močeh pomagajo pri pripravah. Ce smo že pri mladini ne smemo mimo igrišč — za šolsko in obenem izvenšolsko športno udejstvovanje. Pri tem je pomembno, da so igrišča „pri roki." Danes praktično nimamo ničesar in tako naši mladini tudi ne moremo nuditi ničesar." ANTON KUNC- »Urbanistično bi radi dokončno uredili vse tri krajevne skupnosti. Za- OBČANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI VELIKE LAŠČE. TURJAK IN ROB! Udeležite se proslave krajevnega praznika vseh treh KS, ki bo 21. septembra v Robu. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi novozgrajen dom družbenopolitičnih organizacij. Naj bodo naši kraji v teh dneh slovesno okrašeni, poskrbimo za lepši videz naših hiš in vrtov, izobesimo zastave! ODBOR ZA PRIPRAVO KRAJEVNEGA PRAZNIKA vedamo se, da to ne bo lahko. V prvi vrsti ^ morajo izdelati zazidalni načrti. Prve predlog®‘J! sicer, da bi na področju KS Turjak razvip' gostinsko turistično dejavnost s poudarkom fl kmečkem turizmu, v Velikih Laščah naj bise okviru možnosti razvijala industrija, na Robu W lesno predelovalna dejavnost smo že posredoval' ljubljanskemu urbanističnemu zavodu. Seveda pa bo potrebno reševati vrsto kom®' nalnih problemov. Zavedamo se, da ne bo lahk®' saj sredstev nimamo in bomo verjetno morali J* finansiranja poiskati v skupnem samoprispev^ vseh treh krajevnih skupnosti." ANTON ZELNIK - »Poglejte, mi smo pj mestna krajevna skupnost, pa moramo vse osn ^ ne komunalne probleme reševati sami sk°rai ■ celoti. Želeli bi, da bi se kmalu pristopilo, ^ kar se teh problemov tiče k drugačnemu obf* navanju krajevnih skupnosti." SLAVKO PURKART- „V okviru Sociajj stične zveze se o vseh tekočih vprašanjih vatjamo skupaj z vsemi družbenopolitičnimi ^ ganizacijami in naše sodelovanje je res dobro-novim delegatskim sistemom smo aktivirali ru o go občanov, tako da so sedaj veliko bJ-% obveščeni o vseh dogajanjih in našemu delu. TU obe delegaciji se redno sestajata in udeležb* J skoraj stoodstotna. Naj pohvalim še društv®,« organizacije kot so gasilsko društvo, strelci ip0. Krajevni praznik NIKO VALJAVEC— »Že vrsto let im*jJ skupni krajevni praznik, toda vsako leto v krajevni skupnosti. Letos je na vrsti KS Rob- JOŽE JAMNIK- »Čeprav je praznik ^ septembra, smo se odločili, da ga prestavim0^ nedeljo, 21. septembra. Na predvečer proslav® ^ kulturna prireditev, mladinci pa bodo kresove. V to praznovanje se bo vključila 1 (rj pohodna enota Ljubo Šercer. Prehodila bo v**^ krajevne skupnosti, se ustavila ob vseh SP0I% skih obeležjih ter se srečala s šolsko mladic jim ob tej priložnosti pripravila razgovore. Občani Roba bodo ob tej priložnosti d° j nov dom družbenopolitičnih organizacij. ^ delež pri sami izgradnji doma imajo občani5^ saj so sodelovali z udarniškimi akcijami pd $0 težaških delih. Denar za izgradnjo dom*^. prispevale poleg občinske skupščine tudi tere delovne organizacije. Poleg dvorane z sedeži, odrom in odrskimi prostori bo 111 prostor za krajevne organizacije. ie\t Kulturno društvo Rob, ki je za poželo že več priznanj bo lahko tako še usp®5^ razvijalo bogato kulturno tradicijo tega občine." ^oi ANDREJA BE® Miro« nPRES''' i S SKUPNIMI MOČMI Asfalt na Lavrici Obenem so s samoprispevkom in na prostovoljni osnovi uredili javno razsvetljavo (približno 500 metrov od OŠ Lavrica naprej) ter s prav tako prostovoljno akcijo lani jeseni zgradili vodovod do pokopališča na Rudniku. Dolgoletna želja prebivalcev Lavrice je bila končno asfaltirati tudi njihovo cesto. Niso pa si tega le želeli, temveč so že leta 1973 začeli resneje razmišljati o tem; danes je želja izpolnjena. 2e takrat so ustanovili začasni odbor za izgradnjo asfaltne ceste, ki ga sestavljajo Viktor Koncilja (pred-sednik), Ivan Glavič, Nace Ferjan, Tone Brezovar in Milan Sever. Pričeli so se dogow(ijati z občinsko skupščino, kije prispevala 60 % sredstev. Ostalih 40 % so iz internega samoprispevka (v njem je sodelovalo 20 hiš) zbrali Prebivalci sami. Podprla jih je tudi Gramexova poslovna aaota na Lavrici, ki je nakazala denar na njihov žiro račun. Nato so razpisali natečaj za izgradnjo ceste, na ateregaseje odzvalo Komunalno podjetje Vič. Vendar s tem sodelovanje Lavričanov ni prenehalo. ” 'Judi je aktivno delalo dva dni in od bankin naprej so Popolnoma vse napravili z lastnimi rokami. Vgradnja ceste v skupni dolžini 434 on naj bi po Prrem proračunu veljala 26 starih milijonov, vendar seje o kon4ne izdelave cena dvignila kar na 32,7 milijonov. Lavričani, vedno pripravljeni za delo, pa bi v prihodnjem etu radi podaljšali cesto še za približno 300 metrov. avne razsvetljave ob sedanji cesti sicer zaenkrat še ni, a jjUajo že pripravljen dovolj dolg kabel, obenem pa tudi količke, ki jih bodo postavili namesto obcestnih kamnov. Vendar pa jim možnost izgradnje novega odseka ceste . f^a načrt, po katerem naj bi prav po tem območju kla obvoznica okoli Ljubljane. Obstaja celo veijetnost, jun bodo podrli tudi del že zgrajene asfaltne ceste. S'Cer 80 Lavričani zelo aktivni. Tako je temeljna Sol r.a^eva*na skupnost poskrbela za adaptacijo osnovne ^obnovili so strope in električno napeljavo, napeljali . tralno kurjavo ter uredili varstveni prostor in ku-seJt Zgradili so nov vrtec, ki prične delovati že zdaj J. *fcsjfno ^av"ce 80 težko pričakovano Želeli bi si tudi igrišče, z delom so že resno začeli, saj mladina ob prostem času nima svojega pravega prostora. Upoštevati je treba, da je Ljubljana oddaljena celih 8 kilometrov, na Lavrici pa obstaja le kulturna dvorana. MILOŠ OPREŠNIK V ZAKLANCU Obnovljen vodovod Vas Zaklanec, ki spada v krajevno skupnost Hotjul, je imela vodovod, star že več kot 25 let. Največja slabost vodovoda so bile premajhne cevi, tako da so bili ob konicah nekateri skoraj brez vode. Tudi zob časa je že opravil svoje, tako da je bilo na več mestih potrebno popravilo. Februarja je bil sestanek vaščanov, ki so se enoglasno odločili, da obnove vodovod po že izdelanem načrtu. Vsak je prispeval po 1000 dinarjev. S skromnimi sredstvi je pomagala tudi krajevna skupnost. V dveh mesecih so nabavili ves potrebni material in že opravljeno delo na dodatnem novem zajetju, ki ga je narekovala potreba po vse večji porabi vode in širitev naselja. Po prvomajskih praznikih pa so vsi zavihali rokave in ob pomoči sodobnega stroja za izkop jarkov, ki so ga najeli pri podjetju PAP Ljubljana (ob tej priložnosti se jim vsi vaščani lepo zahvaljujejo) so položili glavni vod v dolžini 1300 m v rekordnem času treh dni. Vgradili so 6 hidrantov, kar za pretežno kmečko vas veliko pomeni še posebej ob morebitnem požaru, saj samo hitra intervencija lahko ublaži hude posledice. Da je delo tako hitro in nemoteno potekalo, ima zasluge vodovodni odbor, posebno pa še sam predsednik Tone Prebil.' Tudi za naprej imajo vaščani lepe načrte in potrebe. Nujna je obnovitev električne napeljave in postavitev transformatoija ter asfaltiranje ceste skozi vas. Pripravljeni so prijeti za delo, pa tudi delež v denarju bi dali, samo delež krajevne skupnosti je ob tako majhnih sredstvih kot jih ima, mnogo preskromen., VINKO ŠKOF NA POMOČ ^JOTE CIVILNE ZAŠČITE DOMA “0KALCE. KS BRDO IN VRHOVCI 'ER GASILCI SEKTORJA VIC USPEŠNO IZVEDLI VAJO zam^fu,® zavijaj°če hi lij o - letala, letala! Slišijo se u .,0*'e eksplozije bombardiranja. Cilj sovražnika -Bok voc*ne8a rezervoarja mestnega vodovoda na I «cah, ki napaja celotno območje Brda, Podutika, ' 50oVrh°VCeV ter Dom Bo*caIce> v katerem živi okoli Čla 0s*crt)0vancev skupaj z uslužbenci ter družinskimi-ffL ki stanujejo v domu. | tBa'^a rušilna bomba je padla na jugozahodni del dbc Doma Bokalce. Zadnja stena se je zrušila, v krikov"1 de*u z8radbe je izbruhnil požar. Vsepovsod ' N® pomoč, na pomoč! TReBaje UKREPATI! e|Cjp*>r®va ..Doma" je takoj aktivirala svojo reševalno k i° 'n zaprosila za pomoč enote civilne zaščite gj^ne skupnosti Brda in Vrhovcev ter občinsko zvezo - sektor Vič-Brdo. Mobilne enote ,ma" s° pričele reševati najbolj ogrožene bolnike. aktv11' .topnosti Brda in Vrhovcev sta takoj izvedli •hini facii° mobilnih enot civilne zaščite. Že po nekaj ekjD. a5 50 Pričele prihajati na kraj ..nesreče" prve delov 5arad‘ prekinitve električnega tokaje prenehalo Pote mm V*®a*°' ^at0 ,0 g®5**0' 'n enote civilne zaščite neDok v tretje nadstropje drsalno vrečo za reševanje re5»v i-etn'h, medtem so se ostali iz prvega nadstropja 8ozdi ' * skakanjem v pripravljene lovnice. V bližnjem lant v,u so postavili šotor z improvizirano ambu-..Dom Vla nesreče je prihitelo zdravstveno osebje a . ekipe prve pomoči civilne zaščite in Rdečega j Ujjlj^ra?[,0yanju članov gasilskega društva skega i8°st' je bil tudi predsednik občin ^vršnega sveta France Martinec. križa ter pričeli z nudenjem prve pomoči poškodovancem. Za težko poškodovane je bilo organizirano vozilo gasilcev za takojšen prevoz v bolnico. Medtem ko so ekipe civilne zaščite v glavnem delovale pri reševanju ponesrečencev in nepokretnih bolnikov iz tretjega nadstropja, ki je bilo najbolj ogroženo, se je požar zelo hitro širil. Toda tu so bili že gasilci. Domače društvo Brdo se je priključilo na hidrant poleg vhodnih vrat in takoj pričelo z gašenjem. Na kraj požara sta pritekla občinski poveljnik Ciril Ropret in sektorski poveljnik Franci Berčan, ki sta poklicala na pomoč še ostale enote sektorja Vič. Naprej so prispele enote Kozarje, Vič in Brezovica z avtocistemo, nato še industrijsko gasilsko društvo tovarne Ilirija in društva Vnanje in Notranje Gorice, Dobrova ter Trnovo. Potrebovali so več vode, zato so napeljali cevovod iz Gradaščice. Z dovajanjem po verižnem sistemu je uspelo gasilcem dobiti vodo na požarišče že po nekaj minutah. Zaradi močne zadim-Ijenosti so se morali opremiti s plinskimi maskami in Dragarjevimi aparati. Istočasno pa so izvedli tudi zunanji napad preko raztezalnih lestev za uničenje tako samega žarišča požara, kot tudi za obrambo sosednjih objektov. Vajo so si ogledali predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, člana odbora civilne zaščite pri občini Vič-Rudnik tov. Lojze Okorn in Dušan Mole, direktor Doma Bokalce Jože Žumer ter predstavniki krajevne skupnosti Brda in Vrhovcev. Po splošni oceni glavnega štaba in prisotnih je bila vaja strokovno in tehnično dobro izvedena. Nujno bi bilo v sodelovanju s štabi civilne zaščite pri krajevnih skupnostih in gasilci podobne vaje izvesti na vseh pomembnejših objektih, predvsem v šolah zaradi evakuacije otrok v primeru zračnega napada. Naj navedemo, da je pri tej vaji sodelovalo 9 društev s 105 člani, 23 mladinci ter 63 pripadniki enot civilne zaščite krajevnih skupnosti Brdo in Vrhovci ter Doma Bokalce. Po sprejetem raportu poveljnika o zaključku vaje se je predsednik občinske gasOske zveze zahvalil vsem sodelujočim za trud in napor, ki so ga vložili v uspešno izvedbo vaje. Ob zaključku je predsednik krajevne skupnosti Brdo poudaril, dži je današpja vaja posvečena krajevnemu prazniku KS -Brdo ob spominu na 33. obletnico požiga in pokola na Brdu (23.7.1942) ter v počastitev 30. obletnice osvoboditve jugoslovanskih narodov. JERNEJ CERTANC OB TRIDESETLETNICI DRUŠTVA ŠENTJOŠT GASILCI DOBILI NOVO BRIZGALNO Prvo nedeljo v avgustu je pokrovitelj proslave predsednik občinske gasilske zveze Vič-Rudnik izročil gasilcem društva Šentjošt novo sodobno motorno brizgalno. To ni bilo samo slavje gasilcev, temveč cele vasi in okolice. Preko 120 gasilcev s prapori iz Rovt, Lučin, Rače-Dobračevo, Vrha nad Rovtami, Podlipe -Smrečja, Brezij, Horjula, Dobrove, Podsmreke, BRIGADA LJUBO ŠERCER V Suhi krajini OK ZSMS je lani organizirala mladinsko delovno brigado Ljubo Šercer. Brigada, v kateri je bilo 40 mladink in mladincev s povprečno starostjo 16 let, je odšla na Kozaro. Tam je dosegla vidne uspehe, dobila je štiri udamištva in trak VIH. kongresa SSO BiH. Po desetih letih je bila to prva slovenska MDB, ki je sodelovala na zvezni akciji. Letos je bila brigada 60 brigadirjev drugič na delovni akciji. Mladi brigadiiji so delali v drugi izmeni akcije „Suha krajina 75“. Ta se je pričela letos in bo trajala po načrtu 10 let. V teh letih nameravajo zgraditi v KS Hinje vodovod in cesto. To območje je eno najmanj razvitih v Sloveniji, ker je teren hribovit, slabo rodoviten in večji del kraški. Skupaj z brigado Štefan Kovač Marko iz Murske Sobote so prebivali v naselju camp hišic in v osnovni šoli na Prevolah. Njihov delovni dan se je pričel že ob 4h zjutraj z umivanjem, telovadbo, zborom, dviganjem zastave in zajtrkom. Ob petih se je po prevzemu orodja pričelo delo na delovišču. Teren je kamnit in je bilo zato delo v jarku ob sončni pripeki zelo naporno. Po kosilu so bila športna srečanja in predavanja. Dan so zaključili z zborom, povelji za naslednji dan, spuščanjem zastave in večerjo. Po večerji je bilo še srečanje z domačini ter taborni ogenj. V prostem času so brigadirji lahko prebirali dnevno časopisje, izdajali so svoje glasilo, imeli pa so tudi kulturno skupino. Brigado je sestavljalo tudi 43 dijakov srednje kadetske šole, ki so bili še posebno disciphnirani. Sicer pa so bili posamezni brigadirji pohvaljeni za svoje delo z dviganjem in spuščanjem zastave. Ob našem obisku, ki smo ga imeli skupaj s pokroviteljem brigade, tovarno IGO, je bilo vreme deževno in so imeli tako brigadirji dovolj časa za pogovor. Z njimi smo imeli brigadirsko konferenco, kjer je komandant brigade Marjan Kranjc povedal, da so okoliške vasi zelo zaostale, ker je bilo močno belogardistično gibanje in so ljudje po 30 letih izgubili zaupanje do družbe, zato težko verjamejo, da jim je prišla v pomoč brigada. Delovne akcije so bile opuščene po nepotrebnem, saj bi lahko že veliko naredili, ne pa, da se šele sedaj oživlja kozjansko, Brkini in Suha krajina. Treba je ohraniti misel in namen akcije, ki mora biti krajša samoupravna šola. Zahvalil se je tudi predstavnikom tovarne IGO, ki so jih ob obisku obdarovali s spominki. MINKA SKUBIC Komandant brigade Matjan Kranjc Predstavniki OK ZSMS in tovarne IGO so obiska-G delovno brigado Ljubo Šercer, ki je sodelovala na delovni akciji „Suha krajina 75“.. Podkrimski čebelarji dobili svoj prapor Čebelarska družina Ig pod Krimom, čeravno maloštevilna, je ob aktivnosti in vestnosti dela večjega števila članov pripravila in zelo uspešno izpeljala celodnevni čebelarski tabor. Program tabora je bil za podkrimske razmere in skromne zmogljivosti čebelarske družine izredno uspešen. Poleg razvitja prapora, pripenjanja častnih trakov Krajevne skupnosti Ig in delovnega kolektiva Mizarstvo in tapetništvo Ig, ki je prevzel pokroviteljstvo tabora, so bile še druge zanimivosti. Še posebej je bila zanimiva čebelarska razstava, ki si jo je ogledalo nad 600 ljudi. Še pred otvoritvijo si je razstavo ogledal dr. Joža Beniger, predsednik Zveze čebelarskih društev socialistične republike Slovenije. Pohvalno se je izrazil o tej pobudi podkrimskih čebelarjev. V knjigo vtisov je zapisal: ..Prireditelju razstave čebelarske družine Ig Čestitam k izrednemu prizadevanju in poučni organizaciji razstave. Eksponati so prav posebna dragocenost, ker so last članov družine. Želim, da bi razstava poučno in spodbujevalno vplivala predvsem na mlade in jih pripeljala med čebelarje. Ponovno čestitam in želim veliko uspehov." Nadvse atraktivna je bila propagandna skupina v narodnih nošah. Pred začetkom slavnostnega dela tabora in razvitjem prapora je obiskala nekaj bližnjih vasi. Še posebej je dala svoj slavnostni videz razvitju prapora. Po slavnostnem govoru predsednika družine je povzel besedo tudi predsednik ^ Ig Boris Jakopin, ki je med drugim dejal: Pobuda ČD Ig je izrednega pomena predvsem za vzgojo mladega kadra in številnejše vključevanje mladih v vrste čebelaijev. Pripravljena razstava je dokaj plastično pokazala zanimivosti čebelarjenja in razvoja tovrstne tehnologije v daljni preteklosti in sedanjosti. Vsebina celodnevnega tabora in pa dejstvo, da je ta čebelarska manifestacija in razvitje prapora izvršena ob 30-letnici osvoboditve, govori o vse večjem odpiranju čebelarskih organizacij navzven in povezovanju z drugimi družbenimi subjekti. Delovni ljudje in občani KS Ig si želimo čimveč takih prireditev, je končal tov. Jakopin. MARTIN BOŽIC Vrzdenca, Dvora, Žažarja, Butajnove, Polhovega Gradca, Zaloga se je udeležilo te proslave. Slavja so se udeležili tudi predstavniki skupščine občine Vič, ter krajevne skupnosti Polhovega Gradca ter številni občani iz bližnje in daljne okolice ter se istočasno pridružili slavju gasilcev v Šentjoštu. Uvodoma je domači pevski zbor zapel pozdravno pesem, kroniko društva o 30-letnem delu pa je podal predsednik društva Ivan Droftina. Nato je pokrovitelj proslave izročil društvu s posebnim posvetilom novo sodobno motorno brizgalno kot velik delovni uspeh gasilcev in vseh, ki so s' samoprispevkom občanov, pomočjo krajevne skupnosti in občinske zveze uspeli dobiti brizgalno. Po svečanem delu prevzema nove motorke je predsednik Ivan Droftina podal predsedniku občinske gasilske zveze Jerneju Certancu za njegovo več kot 50-letno uspešno delo v gasilski organizaciji sliko domačega kraja Šentjošta - delo domačina slikarja Kavčiča. Za zaključek je še pevski zbor zapel dve narodni pesmi, nato pa so izvedli pionirji - gasilci društva Šentjošt praktično vajo z malo motorko „Savico“ na sosednji objekt. Uspelo mokro vajo so seveda navzoči nagradili s ploskanjem. Na prostranem vrtu sosednje kmetije se je proslava nadaljevala, za prijetno počutje pa so poskrbeli gostoljubni domačini Šentjošta. J.C. Razvitju prapora gasilskega društva Pijava gorica, ustanovljenega že leta 1906, so prisostvovala vsa okoliška gasilska društva. Pred proslavo so priredili paradni momohod, ki ga je popestrila tudi godba iz Logatca. Po pozdravnem nagovoru je šest članov društva prejelo priznanja za večletno delo. Posebno pohvalo so izročili tudi delavcem zlatih žebljičkov na praporu. Društvo si je v zadnjih letih s pomočjo sposobnega vodstva zelo opomoglo. Lani so si priskrbeli gasilski kombi in sodobno brizgalno. Člani društva so pri delu veliko pomagali, prav tako vaščani, saj je vas majhna in pride velik del samoprispevka na posameznika. Z veliko mero razumevanja so priskočili na pomoč tudi okoličani, občinska gasilska zveza, KS Škofljica ter delovne organizacije Galvanotehnika - Glinek, Mizarstvo Ig in Ljubljanske mlekarne. M. Skubic DVOJNI JUBILEJ Letos, 22. avgusta, je praznoval svojo 70-letnico ter obenem 50-letnico aktivnega delovanja v gasilskih vrstah predsednik gasilskega društva Trnovo Ivan Skubic. Kot član je že leta 1924 pričel delovati v svojem rojstnem kraju Slivnici. Ko pa je bilo leta 1954 ustanovljeno gasilsko društvo Trnovo, se je takoj vključil vanj; predsednik tega društva je že celih 18 let. Ker so bili na začetku še brez vsakih sredstev, je jubilant dqjal pobude za prostovoljne nabiralne akcije. Na svoje najpomembnejše dejanje, to je graditev lastnega doma, pa je prešel od zamisli do začetkov realizacije leta 1957. Povezal se je s podjetjem Teh-nograd, ki je bilo pripravljeno počakati na plačilo stroškov gradnje. Za podporo je zaprosil še druga podjetja, zasebne obrtnike ter tudi svoje prijatelje. Po drugi strani pa je našel pot za plodno sodelovanje z občinsko skupščino Ljubljana Vič-Rudnik, KS Trnovo in Kolezija, skratka z vsemi DPO na terenu; za strokovno pomoč pa se je obračal na mestno in občinsko gasilsko zvezo. Zato njegova ustvarjalnost ni ostala skrita: od višjih forumov je prejel veliko priznanj, od predsednika republike pa medaljo dela. Gasilski dom je društvu danes v ponos, želijo le, da bi se v njem zbirale ustvarjalne osebe, ki bi s svojim znanjem in strokovnostjo učile mlade generacije gasilskih in humanih veščin. Jubilantu Ivanu Skubicu ob dvojnem prazniku iskreno čestitajo ter mu žele še veliko let zdravja in zadovoljstva v njihovi sredi, obenem pa v sredi svoje družine. ŠOLA IN ZB NOV Občinski odbor ZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik ima dobro povezavo z vsemi šolami, ravnatelji šol sklicujejo sestanke krajevne organizacije ZB ter ostalih družbenopolitičnih organizacij na svojem področju, da sestavijo plan za skupne akcije v tekočem šolskem letu. Pri pregledu realizacije dela za letošnje šolsko leto moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je sodelovanje uspelo, za kar gre zahvala tako prosvetnim delavcem kot tudi določenim članom združenj borcev. Letos, ko proslavljamo 30-letnico osvoboditve, je naš občinski odbor za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol v občini Vč-Rudnik razpisal knjižne nagrade za najboljše spise iz dokaj pestre tematike NOB. Na razpolago so bile tri teme: O čem razmišljam ob 30-letnici osvoboditve Jugoslavije, katere partizanske vrednote bi bile tudi za današnji čas, in kaj vse bi napravil, če bi sovražnik zasedel moj domači kraj? Izbira je bila dovolj obsežna. Na šolah so iz spisov izbrali tri najboljše ter jih poslali v oceno posebni žiriji pri občinskem odboru ZB. Tako smo prejeli od 13 šol 39 spsiov učencev 7. in 8. razreda Spisi so dosegli svoj namen razpisanega natečaja, ki zajema večje število učencev ter s tem razgibali šolsko mladino k razmišljanju o dogajanjih in o vrednotah NOB. Nekateri spisi so bili stvarni in resni, drugi čustveni, tretji borbeni, tako, da je imel vsak spis nekaj svojstvenega. Vsakemu pa je bil dan pečat ljubezni do domovine in spoznanja, da brez NOB ne bi imela mladina tako lepega življenja kot ga ima v svobodni, socialistični Jugoslaviji. Za to stanje danes v naših šolah pa se moramo zahvaliti vzgojno izobraževalnemu procesu tematike iz časov narodnoosvobodilne borbe, pri čemer ima veliko zaslugo sedanji pedagoški kader. Po oceni je naša žirija podelila prvo nagrado Alenki Benčina, učenki 8. razreda osnovne šole Ljubljana-Vič na temo: Katere partizanske vrednote bi bile tudi za današnji čas? Po mnenju žirije je v spisu postavljena na prvo mesto ljubezen do domovine. Ta prvonagrajeni spis je objavljen v današnji številki „Naše komune." Sočasno s proslavo 30-letnice osvoboditve na Viški šoli z bogatim kulturnim sporedom jebila tudi podelitev knjig nagrajencem. Pozdravil jih je predsednik občinskega odbora ZZB NOV tov. Stane Vrhovec, ki je tudi podelil knjige. Skupaj. je bilo 13 knjižnih nagrad. Spominsko darilce izbrane partizanske pesmi Prebrodimo viharje pa so prejeli tudi vsi ostali pisci odbranih spisov. Želimo, da bi s takim sodelovanjem vsako leto vodili še trdnejše sodelovanje med šolsko mladino, prosvetnimi delavci in združenji zveze borcev NOV v občini Vič-Rudnik. LJUBO TIPLIČ KATERE PARTIZANSKE VREDNOTE BI BILE TUDI ZA DANAŠNJI ČAS Nekoč, pred 30 leti, je v deželi fašistov človek z imenom Hitler pokazal na zemljevid naše državice in dejal s sikajočim glasom: „Napravite mi to deželo nemško!" Njegove močne armade so napadle neoboroženo ljudstvo in začele svoje uničevalno delo. Vendar je bil v Jugoslaviji človek z imenom Tito in dejal je: ..Tujega nočemo, svojega ne damo!" Pod njegovim, Titovim vodstvom je rasla današnja armada, branila je domovino, se upirala nasilju, uničevala sovražnika in ... zmagala, ker je v njej živela LJUBEZEN DO DOMOVINE Domovina je ena, nam vsem dodeljena kdor zanjo umira, se dviga, ko pada v smrt. Silna si, ki si v vseh bojujočih se, obupanih, umirajočih, sestradanih, premraženih, ranjenih naših ljudeh ves čas vojne gojila nado, upanje, iskro življenja in neomajno vero v zmago. Silna si, domovina! Nisi se skrušila pod težkim, z žeblji okovanim okupatorjevim škornjem. Hotel te je uničiti, poteptati, zbrisati s sveta. Pa mu ni uspelo, kajti tvoji ljudje so se borili zate. Veš, da jim pomeniš vse, veš, da si jim luč življenja, veš, da si jim najdražja svetinja in tudi to veš, da te ne izroče nikomur. Lahko si ponosna na svoje ljudi. V najtežjih trenutkih so prepevali o tebi, opevali tvojo lepoto. Na ustnicah umirajočih se je glasilo tvoje ime. Domovina, ali veš, koliko človeških življenj si zahtevala? Tudi ta cena ni bila previsoka za tvoje hrabro ljudstvo. Silna si, domovina!. .., ker je v njej živela HRABROST Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umri, bi hotel še enkrat umreti. Se spominjaš, hrabrost, tistih težkih dni okupatorjevega nasilja, se spominjaš naših borcev, kako si jim plamtela v srcih, jih razvnemala, povzdigovala, hrabrila? Se spominjaš tistih dni? „Dobro se jih spominjam, kot bi bilo včeraj," mi porečeš zamišljeno. „Ce bi sovražnik še • kdaj napadel to ozemlje, bi še bolj hrabrila to pogumno ljudstvo," mi obljubiš? Tokrat si mnogo storila za nas, hrabrost. Bila si nepogrešljiva. Brez tebe bi sedaj ne živeli kot živimo, ne bili srečni, kot smo. Veš, hrabrost, svoboda je velika stvar, največja. In zato, hvala ti. Hvala za voljo in moč, ki si jo nudila našim borcem. Hvala ti, hrabrost! ... , ker je v njej živelo TOVARIŠTVO Neretva, Kozara, Sutjeska, Kadinjača- simboli pravega tovarištva. Tovarištvo, ti si povezovalo vse naše partizanske enote. Tovarištvo, tako si bilo zakoreninjeno med borci, da so v težkih bojih žrtvovali lastna življenja za tovariške soborce. Nosiš zasluge, da je spočetka maloštevilna vojska zrasla v mogočno, enotno armado, ki je pognala sovražnika z naše zemlje. Ena od osnovnih partizanskih dobrih lastnosti si in delaš družbo pogumu, domoljubu, hrabrosti in pravičnosti. Tudi ti bi stalo ob strani partizanom, če bi bilo spet potrebno. Hvala ti, tovarištvo! Ker je v naši armadi živela ljubezen do domovine, ker je v njej živela hrabrost, ker je živelo tovarištvo, je zmagala. Hvala ti, hvala, armada! Ljubljana, 8. marca 1975 ALENKA BENCINA 8.c KAKO IN KDAJ UREDITI PACUG? UGODNE MOŽNOSTI Skupščina občine Ljubljana Vič—Rudnik je že leta 1963 kupila mladinsko počitniško bazo v Pacugu pri Piranu ter jo dala v upravljanje občinski ZPM. Ker je bilo tam sprva le golo zemljišče, je bilo seveda potrebno postaviti vsaj najnujnejše objekte; iz Rovinja so pripeljali lesene hišice, ki pa so bile tako nesolidno zgrajene, da so se že v kratkem času sesule. Treba je reči, da za njih vzdrževanje oziroma celo za nakup novih ZPM ni nikoli dobila kake namenske dotacije, razen občasnih od skupščine občine. In še nekaj: do sedaj ni bil niti en sam objekt postavljen v okviru urbanistične legahtete. Pacug so sicer uvrstili v urbanistični načrt severnega Jadrana in nič več ... Letos (natančneje 27. avgusta) pa so si na pobudo občinske ZPM predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, občinske skupščine, izvršnega sveta občinske skupščine in družbenih ter družbenopolitičnih organizacij ogledali trenuten položaj v Pacugu. Najprej so obiskali objekte. Hišic je sedem, poleg pa je še kuhinja z jedilnico ter sanitarije. Velike težave predstavlja kanalizacija, saj fekalije in druge odplake odtekajo neposredno v morje nedaleč stran od baze. Letno letuje v Pacugu od 800 do 1000 otrok, v posamezni izmeti jih je 200 (v to število ni vštet vzgojni kader); letno pa bi se dalo v bazo sprejeti še 400 novih otrok, saj so ob robovih zaliva terase še razpoložljive za gradnjo hišic. Po ogledu baze je med predstavniki organizacij stekel zanimiv ter konstruktiven pogovor o tem, kako in kdaj urediti Pacug. Treba je dognati vsebinsko, kakšna naj bi baza sploh bila. Morebitni načrt bi moral biti, tudi če bi ga reševali parcialno, še vedno sestavni del nekega širše zastavljenega programa. Jasno pa je, da moramo takoj, ko povečamo kapacitete, nujno spremeniti tudi celoten režim delovanja. Ker se tiče objektov, bi bil najprimernejši paviljonski sistem. Bazo pa bi lahko izkoriščali ne le v poletnih Pogovori v Pacugu so bili uspešni. mesecih (letovanje ter šola v naravi) marveč preko celega leta. Prirejali bi različne sestanke in konference, obenem pa bi imeli tu lahko zimske treninge mladi športniki. Se pravi, Pacug naj bi postal stalna in ne le sezonska baza. Treba je sestaviti natančen in podroben (dolgoročen) program ter z njim seznaniti občinski skupščini Koper in Piran. Obenem pa naj bi nosilec še vedno ostala ZPM. Ta investicijski program bi moral na danem področju zagotavljati otrokom udobno normalno letovanje. Že v prihodnjem letu je nujno zagotoviti za to potrebna sredstva. Pri tem naj sodelujejo vse samoupravne interesne skupnosti, ki se kakorkoli ukvarjajo z otroki, poleg tega pa še delovne organizacije, katerim je seveda treba omogočiti letovanje njihovih otrok. Toda razumljivo mora biti, da je baza zgrajena izključno za letovanje otrok in ne toliko staršev; Pacug je namreč tako blizu Ljubljani, da starejšim ni težko „skočiti“ do tja. Nemara pa njihovemu otroku le ne bi bUo težko zdržati tistih nekaj dni brez njih ... Zlasti pa bi bilo potrebno storiti nekaj na področju športnega udejstvovanja mladih. Neurejena ravninica sredi tabora namreč ne more zadostiti potrebam vseh športnih panog, ki bi jih otroci radi gojili. Prostora za izgradnjo igrišč za mali nogomet, košarko ali morda odbojko pa je tu dovolj. Da nameravajo predstavniki orgamaoij kar najresneje preiti od besed k dejanjem, je pokazal naslednji sklep: do 15. septembra 1975 bodo formirali koordinacijski odbor za izgradnjo Pacuga. Ta odbor, ki mora biti predvsem operativen, bo sestavljalo približno 9 predstavnikov organizacij, konstituiran pa mora biti najkasneje do 30. septembra Vsak član odbora bo natančno zadolžen za posamezno področje. Treba se je dogovoriti za programske zasnove in si točno postaviti termine. Prav tako je nujno o sklepih s pogovora 27. avgusta v 'Pacugu obvestiti vse organizacije (ZPM, SZDL, ZSMS itd.). MILOŠ OPREŠNIK Pogled na letoviško bazo naših otrok Predsednik občinske skupščine Vili Belič ob položitvi temeljnega kamna šole Hoijul V Hoijulu že „raste“ novo šolsko poslopje. INFORMACIJE 0 GRADNJI VRTCEV IN ŠOL PO PROGRAMU IZ SAMOPRISPEVKA OSNOVNA ŠOLA HORJUL - Šola že v gradnji. Po načrtu bo zgrajena do 1. septembra 1976. OSNOVNA ŠOLA VlC - Prav tako v gradnji; rok izgradnje je enak prejšnjemu, torej 1. september 1976. Staro šolo bodo še vedno uporabljali v prosvetne namene. VVZ VRHOVCI - Potrjen je idejni projekt, investicijski program in lokacijska odločba. Glavni projekt je že izdelan in gre v potrditev. Obenem bodo pričeli v prvem četrtletju prihodnjega leta graditi prizidek k osnovni šoli Vlada Miklavca na Vrhovcih, za kar še izdelujejo investicijski program in glavni projekt. VVZ MURGLE — Idejni projekt je že potrjen, medtem ko še pripravljajo investicijski program in glavni projekt. S tem je zaključen program izgradnje šol in vzgojno varstvenih zavodov občine Vič-Rudnik iz samoprispevka, sprejetega leta 1970. Seveda pa ne gre spregledati že sprejetih objektov — osnovne šole Brezovica, osnovne šole Dobrova, vrtca VVZ Škofljica, VVZ Malči Belič ter WZ' Rožnik (VS-6). Veliko težavo pri izvajanju programa predstavlja zvišanje cen gradbenih, instalacijskih in drugih del, saj je Možnosti uvajanja celodnevne šole O nadaljnjih možnostih celodnevnega šolanja v naši občini nam je spregovoril predsednik koordinacijskega odbora za uresničevanje projekta celodnevnega osnovnega šolanja Franc Krumberger: „Kot je bilo dogovorjeno na 1. seji koordinacijskega odbora smo se usmerili najprej na manjše, podružnične osnovne šole. Tako imamo v načrtu dve šoli in sicer v Šentjoštu in na Črnem vrhu. Podružnična šola na Črnem vrhu ima več možnosti, saj ima rešeno kadrovsko in prostorsko problematiko. Tako bi z minimalnimi sredstvi že lahko prešla na celodnevni pouk in to v teku dveh, treh mesecev. Potrebna bi bila le manjša adaptacija telovadnice in ureditev zunanjih rekreacijskih objektov. Šola v Šentjoštu pa bi za ta prehod potrebovala telovadnico, saj ima samo zunanje rekreacijske objekte ter še en prostor in kuhinjo. Nerešeno pa je tudi kadrovsko vprašanje. Kljub pripravljenosti sedanjega kadra bi lahko omogočili le prehod z enim oddelkom, medtem ko ne moremo zagotoviti nadaljevanja tudi za naslednje leto. Realne možnosti za prehod na celodnevni pouk pa ima tudi šola v Polhovem Gradcu, ki mora pridobiti še štiri nove prostore. Na tem območju se gradi, kot je že znano, tudi nova osnovna šola v Horjulu, ki bo že ustrezala pogojem celodnevnega pouka. Ožja komisija v okviru koordinacijskega odbora za uresničevanje projekta celodnevnega osnovnega šolanja pa se je usmerila tudi že na druga področja naše občine, kjer raziskuje in ugotavlja realne možnosti osnovnih šol za prehod na celodnevni pouk. ANDREJA BERLAN njihova podražitev več kot trikratna (od cen, predli1 denih v sprejetem programu). Že podatek, da je bil lets f 1970, ko je bil samoprispevek sprejet, kvadratni mete1 zazidalne površine za objekte vreden okrog 2.500 dift * danes pa je že od 6.000 do 7.500 din, pove veliko. Poudariti je treba, da si občina vedno prizadeva, da ^ bili objekti pravočasno in solidno zgrajeni, obenenj P* prispeva velika sredstva. Po odloku financira občin1 odplačevanje zemljišča, komunalnih ureditev (vodovodi i električna napeljava, kanalizacija, itd.) ter priključkoVi i ki stoje več kot 6 metrov od objekta samega. Jasno je, da se bodo morali delovni ljudje, če bod0 j„ hoteli zadostiti vsem potrebam varstva svojih otroll, v odločiti za nov samoprispevek, zlasti še, ker je v načrt11 1 uvajanje celodnevne šole. Občina Vič trpi namreč velik11 p pomanjkanje šolskega prostora, predvsem na mestiied1 v območju; izven mesta je sicer malce bolje, pa vendar •••ju In ne nazadnje, vzgojnovarstveni zavodi. Če nanl^,v hočemo našo ženo enakopravno vključiti v proizvod1*^ proces in družbeno politično življenje, ji moramo nO)'1 o nuditi varstvo za njenega otroka. n MILOŠ OPREŠNIK 'l Gradnja fakultete Gradnja Biotehnične p V fakultete živdsij Biotehnična fakulteta, točneje agronomski in ^ oddelek še vedno delujeta v neprimernih prostorih i Krekovem trgu. Gradnjo nove stavbe pod Rožnik01''!, ustanovili že pred desetimi leti zaradi pomanjk denatja in to v tretji gradbeni fazi. Kljub prizadeva'1! ^ 9 da bi študentom Biotehnične fakultete zagotovihj dobne študijske pogoje, pa tega problema še do d : niso uspeli rešiti. p d C Za dograditev fakultete je potrebno zagotovi' ^ milijonov dinarjev. Največji del bodo prispevale bank g „ to 22 milijonov v obliki posojila. Preostali deb^tj^ milijonov pa naj bi dobili z zbiranjem oziroma Pr° jjji h darilnih bonov, ki so vnovčljivi na osnovi uslug, k n fakulteta lahko nudi. Akcija bo potekala v m68 . V; septembru preko poverjenikov v TOZD in preko Po5r l ševalne službe za kmetijske proizvajalce na vasi. 1' uti * Znanje je prvi pogoj za napredek družbe, j, vsak z nakupom darilnih bonov po svojih m ..tf 4 prispeva k dograditvi stavbe in s tem omogoči nem i J, vzgojo in izobraževanje strokovnih kadrov ter h B prispeva k hitrejšemu razvoju kmetijstva in živilstva’ in uspeli akciji lahko veliko prt5^ 6 cmetijskih inženirjev in tehnikov. * ^6 K nemoteni člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, akcijo neposredno vodijo. Denar naj bi odvaj**' j:,t naslov: Biotehnična fakulteta Ljubljana, Krekov rt* in štev. rač. 50100-765-71255. v' jIPi Tako naj bi s pomočjo delovnih ljudi v Slove"* ^ delajo na področju kmetijstva, agroživilstva in trg ! zagotovili dokončno izgradnjo fakultete v letu NOVE OBLIKE SODELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Itroci Notranjih goric že drugič na Kantridi Lrijevna skupnost Notranje Gorice — Plešivica ima ateljske odnose s krajevno skupnostjo Kastav iz ;e. Po nekajkratnih izmenjavah delegacij so se dogori, da preidejo h konkretnim oblikam sodelovanja. 0 je KS Kastav že drugič omogočila skupini otrok Notranje Gorice - Plešivica desetdnevno letovanje v ečjem odmaralištu" na Kantridi na Reki. Lansko 1 je letovalo'petnajst, letos pa enajst otrok različne starosti, od osem do petnajst let s tričlansku" jjttl stvom. KS Notranje Gorice - Plešivica pa b° * * mladih Kastavcev in to v zimskem času. oC)t>< j Prav tako potekajo razgovori o gostovanju * pihala, moškega pevskega zbora in nekaterih .^,1« j skupin KS Kastav, ki se bodo septembra P §p0rt^ v našim krajanom in se z njimi pomerili v raznih | panogah. P’c* | Močvirski tulipani na taborjenju ». Ja^°^enje je za vsakega tabornika svojevrstno doži-' Štirinajstdnevno bivanje pod šotori daje našim j m fk!111 Ve^'co mo^nost> razvijanja samoiniciative, sa-le° ♦ živ'jenja’ spoznavanja narave in spoznavanja t»t Slovenije. Taboijenje se odvija po vnaprej priprav-nejTi program1!, ki ga vodijo za to usposobljeni starejši . 0ln“a- Taboreči so razdeljeni po starosti in spolu, gram pa se izvaja glede na njihove sposobnosti. | om,OVCClat'. Pa moram. da predstavlja taborjenje v naši *e del celotnega dela in je le nagrada za UsPešno delo v organizaciji. Ur.lJ’ smo tudi letos organizirali taborniki odreda otrokVIRSla TUUPAN1 iz osnovne šole Bičevje za naše | dolint teC*no *etno taborjenje na Visokem v Poljanski .taborjenju so se taborniki v štirinajstih dneh ' Z naravo’ preizkušali znanje, ki so ga pridobili (teh et°m *n osvaiali nove taborniške veščine ter v 't nam ' t°vanžev preživeli nekaj dni v čudoviti naravi, ki fl prBWin?di. neštete možnosti za razvedrilo, prijetna c' Po i ■ nia in nepozabna doživetja, n, kron^"10’ ,Cako ie doživljal taborjenje naš taborni Iz tsborne kronike: ~ Ponedeljek; 21. julija ja *eii^>Ve*ie ie zadonelo. Borut „šiba“ po taboru in z j, |j,Vo0 in težavo spravlja na piano še vso krmež-v, neitam1 ” ino' ^ctegovaje se smo se postavili v vrsto in s ptopali proti trimu, na katerem smo začeli cami j P*, razgibavati naše telo. Nadaljevali smo s skle-[c ..osvežil •.razgibalnimi" vajami Vendar nas je to E vod; l: ° > tako smo pogumno nadaljevali pot proti n Nato »m Smo “P131' naše zobe, si umili roke in obraz. .o jedi sm °■lmed z*>or’ P° niem sm0 odšli na zajtrk. Po ^ Vse naši.° Une** PosPravijanje, pri katerem smo zmetali •i- •n*hrbtnfl«"ri na plan0 "a P°stelje in pospravili v 1 vateHev°lda^Slci čas ie mini1 °b predavanju dveh preda-»^Znanfl;,12 Zvezc rezervnih vojaških starešin, ki sta nas '°d zadov Z1,0ro^em- Posebno mlajši fantje so kar strmeli v habitnt. °ustva- Ko so smeli potežkati orodje (seveda ne I Krnal ** ™et' nekoliko v rokah. Počitek*1 a?10 *mc** kosilo, po njem smo odšli na * Naučiti ^0P°ldanski čas smo izkoristili za veščine. Ulake skSrn° 86 moraI' niorsejevo abecedo in potne »b neko poročilo v kraj in napisati šifrirano poročjio smo se ..namučili" s šiframi in skritim ptij^c* smo odšli na nočni pohod po gozdu, s (Joi*® roke in se spotikali ob kamenje in korenini kj % O v gozdu smo uprizorili tudi napad na tabor i ^Padal -Usili i2najdljivost napadalcev in branilce’ i« S"0 se !LSim° seveda zma8ali- Po dveumem pohod ji jlftialj. j , v tabor in tiho odšli na zaslužen počitel I ^‘anje suaž318 V tab0rU tiJina’ 56 Je le tih tl ' četrtek: 24. julij 1975. i^ijetne^ N** nekoliko drugačen od dosedanjih, i 5 ^učeve _i*!!a„nas je 316 ob 3-30 Zjutraj zbudil žviž II ^Pttih oči čalNe! Uzbuna! Kot bi mignil smo še nape .”PoJbhtani“ stali v presenetljivo ravni vrsti. 11 -if dvignil JUtru smo luhko videli le Danilovo silhueto, 1 ^ ni viH* prot* edini zvezdi na nebu, ki pa j 11 vteč tj ?zredne v°lje smo se vračali v zavetj ' | >ti. p0' oda komaj smo zatisnili oči, že smo mora i^kotnikj .J6" iutranjih obveznostih je sledil zajtrt i 1 ‘'falanga" mami (kuharici) olajšali delo. Sledil f brn°ma ft^x-a dan sino končno le dočakali našeg Nik s (p°e,tn*kega) - Igoija. Prišel pa je kc I Nklo, tak^jP1SOm v roki- Kosil0 se ie nekolik N smo dftiri * sm°tudi lakotniki prišli na svoj račur k^abile n- e,a imela „žehto“. Zatopljene v delo sm •i tak Poten Z "Večjim veseljem jo je pobrisal n il teza1’ t°daPtamSn Vi!?il tik pred 16‘ uro- Hitele smo 5 Sedel! bflo nikogar več. Dohitele smo jih i TaJN*- Natr. S° na tleb in z zanimanjem posluša 1 in * So nas skupno odšli v Tavčarjev dvorec Vez V^enia Ptesenetili s filmom o lepoti narav I P»i6rne,n Ibar, a^eV' Do vedeije smo imeli prosto, p r* ’ »cs as ob oi!ni“in ob a kosilo,' ,nan^ta^0. Po naporni hoji prija 5.MLADINSKO BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU IN SKOKIH V VODO LJUBLJANA 75 Balkansko prvenstvo na Koleziji Le tošnji rezultati naših plavalcev kažejo, da seje med nami razvil nov rod nadaijenih plavalcev, ki že v zgodnji mladosti dosegajo ali celo presegajo rezultate svojih nekaj let starejših predhodnikov. V tej smeri so se še posebno izkazali slovenski plavalci, ki so svojo vrednost ponovno dokazali na minulem 5. MLADINSKEM BALKANSKEM PRVENSTVU V PLAVANJU IN SKOKIH V VODO. Tekmovanje so organizirali od 25. - 27. julija na kopališču Kolezija. Tekme v skokih pa sp bile na Iliriji. Že vrsto let ni bilo v Ljubljani plavalne prireditve na tako visoki ravni Sodelovali so vsi najboljši mladi upi balkanskih držav v plavanju, ki so s svojimi športnimi boji v vodi navdušili še tako razvajenega gledalca. Postregli so tudi s celo vrsto nacionalnih in balkanskih rekordov. V selekciji naših tekmovalcev sta še posebej izstopala B. Petrič in naša občanka Jana Markovič. Slednja je v treh samostojnih nastopih osvojila tri zlata odličja in postregla z novimi rekordi. Ekipno smo med petimi sodelujočimi državami osvojili drugo mesto, dekleta pa so bila celo prva. Takega uspeha naših mladincev tudi največji optimisti niso pričakovali. Ne smemo prezreti športnikov, ki so vse svoje sile vložili v nemoten potek tekmovanja. Odborniki prireditelja PK Ljubljane so pod vodstvom predsednika kluba M. Roglja mladim reprezentantom omogočili optimalne možnosti za dosego dobrih rezultatov. Tudi za gledalce, ki so si tekmovanja ogledali v velikem številu, je bilo dobro poskrbljeno, saj je prireditelj v ta namen povečal tribune ob robu bazena. Vsekakor so k uspehu naših tekmovalcev vsaj malo prispevali športni zanesenjaki ob robu bazena in pa številni gledalci, ki so burno navijali za naše. Verjetno je prav v tej harmoniji mladine in odraslih ob bazenu treba iskati vzrok, da v naši občini obstaja močan, zdrav športni klub, ki zbira okoli sebe za plavalni šport zainteresirano mladino. Pri tem delu jim je minulo blakansko prvenstvo znova dokazalo, da njihov trud ni zaman. M.P. Plavalna šola na Koleziji Pod vodstvom priznanega strokovnjaka za delo z mladino v vodi Mihe Potočnika, je bilo tudi letošnje poletje kopališče Kolezija zbirališče vseh, ki so hoteli odpraviti svojo plavalno nepismenost. Organizator PK Ljubljana je za mladino pripravil dva 15-dnevna tečaja. Ure učenja so bile v dopoldanskem času. Kot že nekaj let nazaj posebno velikih težav z vremenom in temperaturo vode niso imeli. Tako so vaditelji lahko maksimalno izkoristili čas in naučili plavati približno 78 % tečajnikov. Odstotek pri predšolskih otrokili je bil znatno manjši (45 %) kar kaže, da je delo v tečaju najuspešnejše s šoloobveznimi otroki, ki so že nekoliko samostojni Dodati je treba, daje bila vpisnina nizka (50 din), saj je sredstva za honoratje vaditeljev prispevala TKS občine Vič-Rudnik. smm* *<«aMn MM* *NM» \ammh ***** Tudi za odrasle, ki jim je plavalna spretnost tuja, so organizirali 5 tečajev, od tega štiri v malem bazenu kopališča Tivoli, enega pa na matičnem kopališču. Vse učne ure so bile zvečer, tako da so bile dostopne vsem. Ljudje so pokazali veliko zanimanje za te tečaje. Zaradi majhnih kapacitet bazena v Tivoliju in zaradi strokov-nejšega dela s tečajniki so morali večje število prijav odkloniti. Med udeleženci tečaja je bilo veliko več pripadnic nežnega spola, ki so po končanem pouku pokazale mnogo boljše rezultate. Vzroke za to je treba iskati v dejstvu, da so dekleta pri učenju bolj zbrana ter da so moški večinoma fizični delavci, ki so manj uspešni zaradi poklicne zakrčenosti mišic in slabše gibljivosti sklepov. Vodstvo plavalne šole in PK Ljubljana namerava svoje delo tudi v bodoče nadaljevati, še posebej, če se jim uresničijo želje o ogrevani vodi. Cez zimo nameiavajo uvesti stalno plavalno šolo v bazenu v Tivoliju. Uspehi, ki se kažejo pri delu z odraslimi in mladino, so porok, da zanimanje za tovrstno obliko odpravljanja plavalne nepismenosti ne bo usahnilo. M.P. ŠPORT V DELOVNIH KOLEKTIVIH Ohraniti telesno vzdržljivost Zahteve sodobnega življenja in njegov vedno hitrejši tempo terjajo od človeka stalno duševno in telesno pripravljenost. Ena izmed oblik, ki delovnemu človeku omogoča ohranitev kondicije, je športno rekreativna dejavnost. Med športnike se najlaže vključi s sodelavci na raznih sindikalnih prvenstvih. Zato je treba širiti šport v delovnih kolektivih, šport z vsebino, ki ustreza željam in potrebam našega delovnega človeka in mu ni cilj vrhunski rezultat, temveč dopolnilo ter zdravo in kulturno razvedrilo. Današnji delovni pogoji zahtevajo od delavca vedno več umskega dela in povečanih duševnih naporov, ter vedno manj fizičnega dela. Ta razlika nastaja tudi v privatnem življenju, saj vedno manj hodimo in kolesarimo. Pomanjkanje telesne aktivnosti nadomestimo s športnim udejstvovanjem. Zato si delavec, zlasti mlajši, želi tekmovanja in merjenje sil, vendar v oblikah, primernih njemu in delovnim razmeram, v katerih živi. Zadnje čase se je stanje na tem področju znatno izboljšalo. V delovnih organizacijah so športni referenti, ki v sodelovanju z občinsko TKS skrbijo za športno udejstvovanje svojih sodelavcev. Pri svojem delu pa nemalokrat naletijo na težave, ki jih sami le težko prebrodijo. Poleg denarnih težav, jih pogosto tarejo kadrovske težave. Kadri so eno temeljnih vprašanj, ki ga moramo reševati hkrati z prilagajanjem našega telesno-kultumega življenja novim razmeram. Ponekod so že spoznali pomembnost suposobljenosti športnega referenta in mu nudili možnost dodatnega šolanja. Vendar so na žalost taki primeri silno redki. V večini kolektivov vodijo športno sekcijo bivši aktivni tekmovalci ali športni navdušenci, ki svoje delo opravljajo po svojih zmožnostih. V bodoče bi kazalo vzpostaviti boPe stike med športnimi klubi in sekcijami v podjetjih. V klubih imajo na razpolago boljše delovne pogoje in več strokovnega kadra, ki bi lahko pomagal pri rekreaciji zaposlenih občanov. Vsekakor pa se močno pozna večje sodelovanje športnih referentov z občinsko TKS. V naši občini je bilo v preteklih mesecih niz akcij z namenom, da bi v športno aktivnost vključili čim več občanov. V sodelovanju z referenti so pripravili vrsto tekmovanj za naslov občinskega sindikalnega prvaka. Občanom so tudi omogočili TRIM plavanje v pokritih bazenih. Na sporedu je bilo tudi več medsindikalnih tekem v raznih športih. Število udeležencev teh prireditev nam pove, da zanimanje za šport v kolektivih raste. Kljub temu, da je aktivna predvsem mladina, in da je potrebno še veliko dela, da se vključijo tudi starejši, in pa še posebej ženske, menimo, da bodo športni aktivi v kolektivih v prihodnosti v telesni kulturi odigrali zelo pomembno vlogo. To še posebej zato, ker se ne zapirajo ozko v svoje delovne enote, temveč odpirajo svoje vrste tudi za ostalo mladino. M. POTOČNIK Test prvošolcev Z namenom, da bi ugotovili plavalno sposobnost otrok, ki končujejo prvi razred osemletke, je plavalni klub Ljubljana pripravil testiranje učencev osnovnih šol občine Vič-Rudnik. Z aradi omejenega razpolaganja z bazenom v Centralnem kopališču Tivoli so se organl zatoiji omejili le na testiranje prvošolcev. Naloga testa je bila ugotoviti število in odstotek plavalcev, neplavalcev, potencialne tekmovalce pa usmeriti v nadaljnje delo v klubskih vrstah. Rezultati kažejo, da je med 481 učenci in učenkami osnovnih šol Oskar Kovačič, Bičevje, Trnovo, Vič, Prule in Majde Vrhovnik le 17 % plavalcev. Ostalih 13 % je polplavalcev ter 70 % neplavalcev. Ker je delo z najmlajšimi šoloobveznimi otroki v plavalnih šolah najlažje, so vsem neplavalcem izročili sporočila za starše, v katerem delavci PK Ljubljana izražajo željo, da se njihov otrok vpiše v plavalni tečaj. V prvem tečaju (od 1.7. - 23.7.1975) je le 12 testiranih otrok. V načrtih za bodoče skuša PK Ljubljana čimbolj odpraviti plavalno nepismenost med najmaljšimi člani naše družbe. M.P. Šport v kolektivih V začetku septembra, ko se dopusti v glavnem že končajo, se bodo športniki pomerili za naslov sindikalnega občinskega prvaka v kegljanju in malem nogometu. V sodelovanju s TKS občine Vič-Rudnik bo organizacijo tekmovanja v kegljanju prevzel kolektiv TOVIL, organizator tekem v malem nogometu pa je Tobačna tovarna, ki bo tekmovanje izvedla na igriščih Š.P. Svoboda. Ce bo zanimanje veliko, bo tekmovanje dobilo obliko občinske TRIM lige. M.P. Tekmovanja Sredi julija so v Trim ligi v malem nogometu, ki sta jo ljubljanski mestni sindikalni svet in mestna zveza za telesno kulturo organizirala za člane delovnih kolektivov mesta Ljubljane, odigrali zadnje poletno kolo, po dopustih pa bodo jeseni spet nadaljevali s tekmovanjem. Da ima mali nogomet izredno veliko privržencev v rekreacijskih tekmovanjih ljubljanskih delovnih skupnosti, je brez dvoma pokazala tudi mestna Trim liga v malem nogometu, v kateri je sodelovalo kar 56 ekip, med njimi tudi nekatere iz naše občine. Zmagovalci poletnega dela so ekipe: KS Brinje, Ljubljanska banka, GP Tehnika I. in MZTK. V skupini D je igrala tudi vrsta Tobačne tovarne, ki je v zaključnih igrah z MZTK, podjetjem Slovenija ceste, SGP Pionir in GP Tehnika II. osvojila 5. mesto, kar je v tako množičnem tekmovanju, kot je bila ravno letošnja Trim liga v malem nogometu, vsekakor lep uspeh. Ob 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom je Šahovski klub Lesce v okviru prireditev ob radovljiškem občinskem prazniku priredil mednarodni brzopotezni turnir, ki sc ga je udeležilo rekordno število 64 ekip. Na tumiiju so prireditelji štiričlanske ekipe razvrstili v šest jakostnih skupin. V prvi, v kateri so igrali znani jugoslovanski šahisti, je zmagala zagrebšla Mladost-In-dustromontaža, v drugi Radenska (Murska Sobota), v tretji Slovenj Gradec, v četrti ekipa Iskre, v peti zdravstveni dom Maribor, medtem ko je v šesti jakostni skupini prepričljivo zmagala ekipa komunalnega podjetja Vič. Za šahiste iz te naše delovne organizacije je uspeh na mednarodnem tumiiju na Sobcu toliko večji, če vemo, daje bil to eden izmed najmočnejših in najbolj množičnih brzopoteznih turnirjev, ki smo jih zadnja leta organizirali v Sloveniji. Hkrati bi moral biti uspeh ekipe Komunalnega podjetja Vič tudi spodbuda drugim kolektivom, ki še ne gojijo kraljevske igre, da s svojimi moštvi organizirajo ne samo interna tekmovanja, marveč se z njimi pojavijo tudi na ostalih sindikalnih šahovskih tekmovanjih. (iv) V stiski Čeprav so pred pričetkom slovenske A košarkarske lige športniki KK Trnovo napovedali težak boj za obstanek v tej ligi, ni nihče pričakoval tako skope bere točk. Od 15 nastopov na košarkarskih igriščih so v boju z nasprotniki dosegli le dve zmagi in se tako nahajajo na predzadnjem mestu na lestvici. Ekipi se močno pozna, da v svojih vrstah nimajo visokih igralcev. Tako lahko na vsaki tekmi znova doženejo, da so točke izgubili v borbi pod košema. Tudi velika borbenost za košarkaša nizkih igralcev ne zaleže dosti in morajo ob koncu priznati premoč boljšega oziroma višjega. Tako se novih točk lahko nadejajo le v borbi s Prulami in Vrhniko. Vsaka dodatna zmaga pa bi bilo veliko presenečenje. Vsi, ki jih ob njihovem boju za obstanek spremljamo, upamo, da bo takih presenečenj več in jih bomo tudi prihodnje leto spodbujali v borbi za nove točke kot člane slovenske A lige. M.P. Bron za OŠ Oskar Kovačič Kranjski pionirji, učenci OŠ Simon Jenko, so letošnje poletje priredili finalno tekmovanje najbolj množične košarkarske akcije v Sloveniji - 9. republiškega košarkarskega pionirskega festivala. V dvodnevnih bojih se je za najboljšo pionirsko vrsto v republiki potegovala šesterica finalistov: OŠ Dane Šumenjak (Murska Sobota), OŠ Dragotin Kette (Ilirska Bistrica), OŠ Simon Jenko in OŠ Lucijan Seljak (Kranj) ter OŠ Prule in OŠ Oskar Kovačič (Ljubljana). Že v predtekmovanju tega izjemnega košarkarskega dogodka, vrhunca množičnih tekmovanj slovenskih šolarjev, saj je v njih sodelovalo kar 5800 učencev je bilo moč slutiti, da so gostje iz Ilirske Bistrice izraziti favoriti, in predvidevanja so se naposled tudi uresničila. OŠ Dragotin Kette je bila v svoji skupini brez prave konkurence, zato pa je bil boj v 2. skupini kjer so nastopili tudi pionirji OŠ Oskar Kovačič do konca negotov. Najprej so visoko (62:21) porazili ekipo OŠ Dane Šumenjak, potem pa so tesno izgubili (54:60) z gostitelji festivala pionitji OŠ Simon Jenko. Za razvrstitev od 1. do 4. mesta so klonili tudi pred kasnejšim zmagovalcem, moštvom OŠ Dragotin Kette (34:65) in z eno zmago ter dvema porazoma ob koncu kljub temu osvojili odlično tretje mesto. Izjemen uspeh mladih košarkarjev OŠ Oskar Kovačič kaže, da se je košarkarska igra zadnje čase razmahnila tudi na naših šolah, posebno v mestnih, kjer bomo dottji z leti verjetno obetajoče igralce. Primer pionirjev OŠ Oskar Kovačič brez dvoma potrjuje to ugotovitev, zlasti še, ker so bronasto odličje na kranjskem pionirskem košarkarskem festivalu osvojili po trdih bojih, kjer pa so bili kos vsem zaprekam in v zaključnih tekmovanjih posegli celo v sam vrh slovenske pionirske košarke, za kar zaslužijo vse priznanje. (iv) r Obvestilo Obveščamo vas, da bomo začeli z redno vac ho v ponedeljek, 8. septembra 1975. Vabimo vas, da se vi in vaši otroci vključite v naše društvo, kjer se boste lahko vsi pod strokovnim vodstvom naših vaditeljev vsestransko razgibali, krepili svoje telo in se ukvarjali z raznimi športnimi igrami Zakaj vam priporočamo vse to? Zato, ker smo prepričani da človekov organizem, zaradi v se bolj enostranskih obremenitev na delovnem mestu, v šoli in doma potrebuje sprostitve in vsestranske krepitve. Zdravje v najboljšem pomenu te besede, to je primemo fizično in tudi psihično kondicijo, si bomo ohranili le z našo aktivnostjo. Zavedajmo se, da je zdravje naše največje bogastvo. V času redne vadbe bodo imeli vsi sprem^e-valci otrok v sosednji telovadnici možnost telesnih vaj pod strokovnim vodstvom po svoji izbiri. V sezoni 1975/76 bomo imeli naslednji umik: aCIBANI (od 3. do 7. leta) MLAJŠE PIONIRKE (od 7. do 10. leta) PIONIRKE (od 10. do 15. leta) MLAJŠI PIONIRJI (od 7. do 10. leta) PIONIRJI (od 10. do 15. leta) REKREACIJA ODRASLIH do 35 let REKREACIJA nad 35 let ponedeljek in sreda od 17. do 18. ure ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure torek in petek od 18. do 19. ure torek in petek od 19. do 20. ure TOREK IN PETEK od 20. do 21. ure SREDA od 18.30 do 20. ure TVD PARTIZAN UUBLJANA-TRNOVO Ljubljana, Borsetova 2 > OBČINA V SLIKI IN BESEDI - OBČINA V SLIKI IN BESEDI - OBČINA V SLIKI IN BESEDI ZAVEDAMO SE NAŠE NALOGE Akcija na OŠ Dobrova MILAN RIBIC (Železniško gradbeno podjetje): Teh nekaj delovnih ur „žrtvu-jem“ zlahka. Akcija sama je nedvomno potrbna, saj zagotavlja učencem osnovne šole možnost športnega udejstvovanja na različnih področjih. Tudi sam imam otroke in tako seveda razumem ta problem. Vsaj mladini bi želel, če bi le bilo v moji moči, omogočiti normalno šolanje, združeno s telesno kulturno aktivnostjo. NEDELJKO BOŽICKOVIC (Komunalno podjetje Vič): ..Organizatorji akcije ne bi mogli bolje pripraviti kot so jo. Povem vam, pri čem takem bom vedno rad sodeloval, prostovoljno, tako kot sedaj. Vsi skupaj moramo dajati domovini! Doma v Banja Luki imam otroka, resda še ne hodi v šolo, saj je star šele pet let, a čez dve leti bo že stopil v to ustanovo in takrat mu bo nemara le ljubše, če najde vse urejeno...“ Gril Stanič JADRANKA LAPlC (Kolin- „Tudi mi mladi se moramo vključiti v podobne akcije. Sprva sem to smatrala kot nekakšno ..zabijanje prostega časa“, zdaj pa vidim, da delamo in to brez izjeme - rade volje, za otroke, kakršni smo bili mi; in kakršne bomo nekoč tudi sami imeli...“ BOJAN ŽBAN (Tovil): „Ko me je predsednik naše ZSMS vprašal, če bi hotel iti v brigado, sem bil takoj za to; nikoli še namreč nisem sodeloval, oziroma delal v brigadi — pač, zanimalo meje. Zdaj pa, ko vidim, kako je tu, lahko rečem - všeč mi je. Obenem se, tako kot vsi, zavedam naše naloge, še bom prišel!" CIRIL STANIČ (vodja nadzora): Velik, še nerešen problem je vsekakor nova ali stara dovozna pot v novo šolo, ki naj bi potekala iz stare smeri, ali po povsem novi cesti, ki bi služila tudi novi stanovaryski koloniji, projektirani na ravnici ob šoli." Zemljišče, na katerem je zgrajena nova šola, je prekrito z njivsko zemljo, pod njo pa je mastna, rjava glina in razpadajoča hribina. Vse izkope in nasipe lahko opravljamo samo ob lepem vremenu, ker sicer razmočene gline ne moremo strokovno pravilno vgraditi v nasipe. Za odvodnja-vanje površinske vode in za drenažo igrišč gradimo odvodne kanale in mrežo drenaž. Vso rodno zemljo deponiramo na kupe za gradnjo zelenic, igrišč in nasadov. parkirne površine so predvidene ob zunanjem robu šolskega zemljišča." > V »MERCATORJU« ODPRLI GROSISTIČNO PRODAJALNO NA DEBELO JE CENEJE Za prenekatere kupce pri nas je to novost, v svetu pa so grosistične prodajalne poznane že dlje časa. In če ob tem pomislimo, da kupujemo tudi do 25 % ceneje, predstavljajo takšne prodajalne za potrošnika veliko pridobitev. Diskontna prodajalna, kot jo imenujejo potrošniki, nudi najraznovrstnejše blago izključno po grosističnih cenah in seveda v originalni tovarniški embalaži Pri ..Mercatorju" v Tobačni ulici 7 v Ljubljani, kjer je takšna prodajalna zaživela prve dni meseca julija, je iz dneva v dan večje število kupcev. Na voljo so predvsem živila, ki pridejo v poštev za nakup v večjih količinah. To so olje, sladkor, moka, pa vse vrste alkoholnih pijač, brezalkoholne pijače, konditorsko blago in konzervirana zelenjava, mesni izdelki in drugo. Vsega kajpak ne gre naštevati. Bolj pomembneje to, da tamkaj lahko kupujemo po občutno nižjih cenah kot v prodajalnah na drobno. Razlika od maloprodajnih cen je različna, odvisna pač od stopnje marže; giblje pa se v mejah od 15 %do 25 %. S tem, ko je ..Mercator" odprl prodajalno na veliko proti takojšnemu gotovinskemu plačilu, je ustreženo širokemu krogu odjemalcev. V največji meri gre tu za veliko uslugo gostincem, ki jim je s takšnim načinom nakupa blaga prihranjeno mnogo zamudnega tekanja od nabavnega oddelka in skladišča, pa do fakturnega oddelka in blagajne. Seveda pa je nakup v grostistični prodajalni pogodu tudi mnogim drugim potrošnikom, saj s tem v svojem družinskem proračunu lahko prihranijo tudi do 25 %. Morda še to. Prodajalna je odprta vsak dan od 7,30 do 15. ure, pa celo ob sobotah od 7,30 do 12. MILE BITENC Mladinci na poletni politični soli V zadnjih dneh avgusta je bila v Vikrčah že četrta mladinska politična poletna šola, ki jo je organizirala RK ZSMS in se je je med 360 mladinci udeležilo tudi več mladih iz naše občine. Delovni dan za udeležence se je začel zjutraj v osmih skupinah: predsednik OK, idejno politično delo in kultura, družbeno ekonomski odnosi, vzgoja in izobraževanje, krajevne skupnosti, splošni ljudski odpor, informiranje in druge družbene organizacije. Popoldan so bila plenema zasedanja, ki so obravnavala vse od mednarodnega socialističnega in delavskega gibanja do položaja žene v današnji družbi. Zanimivost letošnje šole so bile poučne ekskurzije po delovnih organizacijah in ustanovah. Ideologi so obiskali marksistični center, pedagogi celodnevno šolo na Dobrovi, informatorji tiskarno Delo itd. Vodstvo šole je poskrbelo tudi za kulturno življenje, s tem da so si mladi ogledali predstavo slovenske in jugoslovanske folklore v Križankah. MPPS je osrednja oblika usposabljanja, ki jo organizira RK za tiste kadre, ki vodijo delo občinskih konferenc po posameznih področjih. Tudi naša OK je bila s svojimi udeleženci zastopana skoro v vseh skupinah. Nekateri izmed njih so nam ob koncu šole povedali svoje vtise: Udeleženci zadovoljni MARJAN ROGELJ: (skupina za družbeno ekonomske odnose). Zelo so mi bila všeč dopoldanska predavanja, ki so se podrobno spuščala posamezna področja. Zanimive in plodne so bile tudi popoldanske razprave, predvsem po predavanju Ekonomska situacija SFRJ, kjer sem dobil jasno sliko o položaju naše države. Svoj namen je šola gotovo dosegla, saj sem tudi sam dobil dobre osnove za nadaljnje delo. VLASTA DUJMOV1Č: (skupina družbene organizacije in društva) V naši občini je veliko specializiranih organizacij, ki še nimajo koordinacijskega odbora. V jeseni ga bomo skušali ustanoviti, in ker bom nekak vodja, sem hotela dobiti smernice, kako bo vse to delovalo. Zabeležila sem si nekaj stvari, da bomo dopolnili akcijski program. Sam umik predavanj je bil prenatrpan. Zahteval je zbranega človeka od jutra do večera, za sprostitev pa ni bilo časa. MITJA ANŽUR: (skupina vzgoja in izobraževanje) Zaradi kratkega časa delovanja na področju dela vzgoje in izobraževanja, mi še veliko stvari ni bilo jasnih in sem si želel razširiti svoje znanje. Mnogo stvari sem tu prvič slišal. Žal nisem mogel veliko sodelovati na javnih razpravah, ker pač nimam osnov. Tudi po mojem mišljenju je bil umik prenatrpan. RAFKO FILEŠ: (skupina splošni ljudski odpor). Preseneča me, da so bila predavanja tako razumljiva, da jih je lahko dojel vsak, čeprav si je svojo razgledanost šele širil tako kot jaz. Zanimive so bile vse teme, izredno pa sta izstopali ..Metodika sodobne vojne" in ..Družbena samozaščita". Skoda, da se nismo pogovorili tudi o zaščiti v primeru vojne. Sicer pa upam, da nismo zadnjič na taki šoli! MINKA SKUBIC Prodaja zelja Znano je, da zelje uspeva tudi na takih tleh kot je Ižansko polje in da nas tudi ob slabih letinah ne razočara. Letošnja letina nam obeta dobre in kakovostne pridelke zelja. Ob pravi izbiri zelja, pravilni agrotehniki in primerni zaščiti je možno pridelati 60 ton zelja na ha. Seveda pa je le malo takšnih kmetovalcev, ki imajo z zeljem posajene večje površine. Poleg tega pa se zelje prideluje tudi neorganizirano in brez ustrezne usmeritve. Pridelovalci imajo možnost prodaje pri Sadje-Zelenjavi, ki zelje odkupuje po 2,00 din/kg, predvideva pa se zmanjšanje cene na 1,80 din/kg. Vendar pa z obstoječim stanjem ne moremo biti zadovoljni, pričakujemo lahko le, da ne bo več uvoza zelja. Organizatorji kooperacijske proizvodnje morajo izpolniti pričakovanja pridelovalcev zelja, to je da organizirajo proizvodnjo in zagotovijo prodajo v naprej na stroškovnem principu. Kljub vsem težavam pri prodaji lahko upamo, da zelje ne bo ostalo na polju in da bo trud pridelovalcev vsqj delno poplačan. Ing. LOJZE HABJAN Uredništvo časopisa TV-15 je ob Dnevu borca organiziralo na Katarini ustni časopis o vlogi in pomenu NOB v Dolomitih. Uvodno besedo je imel predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec. Predstavniki krajevnih skupnosti iz Dolomitov pa so nato živahno razpravljali še po komisijah. Pred dnevi so porušili eno izmed hiš ob Karlovškem mostu. S tem so že pristopili k izgradnji novega Karlovškega mostu. V naslednji številki bomo podrobneje poročali. Na slikah hiša pred in po rušenju. Med oddihom v Jugoslaviji si je soproga mongolskega voditelja Cedentbala ogledala tovarno kemičnih in kozmetičnih izdelkov Ilirija— Vedrog .... f 'Jt , • Tli ff V 'TV' 3» IT ■ 1 vi' ^ ''S ^ g . . .. <■-!£ ^ ^ tT’ < m .. . v m -. .£> ;• Sft -.—tu V p~? I m v § i/rtiA .v - - « f i*0a6 »aJ.Lo.it. V Šolarji iz Polhovega Gradca so se nam s pozdravi oglasili iz tabora Sutjeska-Ohrid. Mnogi občani so se razveselili težko pričakovane regulacije Gradaščice, saj ta potok ob večjih nalivih nemalokrat ogroža posamezna naselja. Naš posnetek je iz okolice Dobrove. Podobno kot v drugih krajih naše domovine je bila tudi v Škofljici proslava z zgodovinskim , obrisom letošnje obletnice osvoboditve. S prizorišča proslave so odšle delegacije na grobove padlih v Zalo na Škofljici in v Pijavi gorici Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin je razvila svoj prapor, ki sta jim ga priskrbela občinski odbor in GalvanO-tehna Glinek. Zbranim na proslavi je sekretar občinske konference ZK Darko Perovšek orisal zgodovino Škofljice med NOB in njen povojni razvoj. Krajani Škofljice so se pogumno dvignili v boj in s 70 žrtvami dokazali pripadnost in vero v lepši jutri. V svobodni Jugoslaviji je Škofljica dobila šolo, vrtec, industrijo, vendar pa mora volja ljudi obroditi še več uspeha. Nedograjen vodovod, nova šola, rekreacijski in družbeni prostori, sodobna ambulanta, vse to so le želje, ki pa niso neuresničljive. Po sklepu občinskega odbora ZB in ob ^sodelovanju krajevne organizacije je prejelo trinajst članov priznanja za svoje 30-letno nesebično delo. Priznanja so prejeli: Tončka Grad, Mirko Simončič, Franc Habjan in Angela Ogrinc; iz KO Lavrica; Franc Kariš, Viktor Koncilija, Antonija Pečnik, Franc Puš in Franc Zupan; iz KO Želimlje: Ivanka Apovnik, Franc Ogrinc in Anton Žunič ter iz KO Pijava gorica Janez Jereb. Sledil je kulturni program, v katerem s° sodelovali: moški pevski zbor Svobode, harmonikarji, učenci osnovne šole, folklorna skupin* in recitatorji ' Po končani proslavi je odšla povorka športnikov, brigadirjev, narodnih noš, pripadnikov civilne zaščite, gasilcev iz okoliških krajev in godbe na pihala Vevče pred gasilski dom, kjer je sledilo ljudsko rajanje. MINKA SKUBIC ____________________________ ______________> Praznovanju 30. obletnice osvoboditve Ljubljane < priključili tudi upokojenci društva Krim-Rudnik. ^ priložnosti so odprli preurejeni in prestavljeni do klub. Pokrovitelj je bil predsednik republiškega 0 društva upokojencev tov Batagelj. Dom so postavili v glavnem iz lastnih sredstev, pa je prispeval tudi RO društva upokojencev. V društvenih prostorih bodo imeli svojo dovrano šahisti ter seveda novustanovljeni upokojenski j zbor, medtem ko bodo imeli zunaj prostor balinnfl'^ji LJUBA gakp V počastitev krajevnega praznika KS Brdo ter(tvsf niče osvoboditve so množične organizacije in dri* Brdu priredila proslavo z obširnim programom. (jjl> Na dan vstaje slovenskega naroda 22. julij311, slC1' domu družbenih organizacij slovesna seja krajevh nosti. Uvodne besede je povzel predsednik KS- J Nato sta Marija Legan in Ljubo Tiplii v predsedstva ZZB občine Ljubljana Vič-Rudnik P priznanja naslednjim članom ZZ NOV (za tet6*1 ,(ja Miklavc), ki že več kot 10 let aktivno sodcUJ|/ odborih: Mariji Janša, Franji Ban, Franciju N*'5U’y(K Križaju, Ignacu Kavčiču, Nini Vrenk, Stanislav11 mežiču, Jakobu Sedej3’ ; Žigon, Antonu Slugu, Minki Princ, Jožetu Za13*1,, ■ Dorm cu, Ivanki Živec, Ladu Janežiču, Konstantinoviču, Ladu Ogrinc, Naumu Jerneju Novaku. Predsednik odbora ZZB za Brdo, Vrhovce Ignac Kavčič je podelil knjižne nagrade borcem jevc brigade in sicer Martinu Jurjeviču, Zvc^jji* Novaku, Janezu Volaju, narodnemu heroju Kočevarju - Cirilu ter njegovi ženi Mini Kočevat.j Po seji je bila spominska slovesnost pmd $ družbenih organizacij kjer je vzidana spomm^^j štiridesetim z Brda in Podutika, ki so žrtvov življenja med NOB. j i Po pesmi, ki jo je zapel pevski zbor jt’1’* spominskem govoru Janeza Omejca, predsedn j)i občanov KS so položili vence na Brdu, 'rfn j pokopališču na Viču na skupnem grobu talc^ggfA POVZETEK a ŠTUDIJE RAZVOJA ŠPORTNO REKREACIJSKIH POVRŠIN V OBČINI PREDLAGATEU GRADIVA ZA JAVNO RAZPRAVO: SAMOUPRAVNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Objavljamo samo bistvene povzetke iz študije, ki je vsem občanom, delovnim organizacijam in telesnokuHurnim organizacijam na vpogled v vsaki krajevni skupnosti in v prostorih TKS Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14/11. Ob javni razpravi Skupščina samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti naše občine je že lani odobrila izdelavo strokovne študije, ki naj poleg prikaza dejanskega stanja predvsem predlaga, kolikšen mora biti razvoj telesne kulture, zlasti glede površin in objektov v naši občini z upoštevanjem, da smo tudi del mesta Ljubljane. Sedaj je študija pred nami, obenem pa smo tudi v obdobju, ko oblikujemo srednjeročne načrte za obdobje 1976 do 1980 na vseh področjih. Zato se je 10 telesnokulturne skupnosti odločil, da v povzetku študijo predstavi v Naši komuni ter jo tako daje v res široko javno razpravo. Delovne organizacije, občane in telesnokulturne organizacije obveščamo, da so centri za razpravo krajevne skupnosti, kjer je celotna študija na vpogled ter se zbirajo pripombe in predlogi. Vsem predlagamo, da so v svojih Pripombah in predlogih temeljiti, saj bodo ti predlogi najboljša osnova, da bo bodoči razvoj telesne kulture tekel tako, kot bodo občani in delovni ljudje želeli. Že dalj časa je znano, iz študije pa neposredno razvidno, da je naša občina glede na število prebivalcev med nerazvitimi po športnih površinah in kvaliteti objektov, posebej pa je še v znatnem zaostanku glede pokritih telesnokulturnih površih. 1. Upoštevaje prihodnji potrebn razvoj in omenjeno sedanje stanje je glavni namen študije rezervacija površin za telesno kulturo. Pri tem moramo doseči neposredno pristojnost telesne kulture, da soodloča o izkoriščanju prostora, v katerem živimo. Obstoječa praksa in dosedanji razvoj potrjujeta, da si sicer ne bomo zagotovili uravnoteženih stanovanjskih sosesk, da pa se bodo otroci in mladina imeli kje igrati ali športno udejstvovati, odrasli pa rekreirati. Zatorej študija obsega vse starosti občanov ter vse oblike udejstvovanja v telesni kulturi tako v vrtcih, šolah, na izvenšolskih površinah, v soseskah, večjih središčih in v naravi. V študiji je posebej prikazan predlog lokacije središč z upoštevanjem lokalnega občinskega in mestnega pomena. 2. ) Posebna vrednost študije so vzorčni modeli športno rekreacijskih centrov za 500, 1.200, 2.500 in 5.000 prebivalcev, vsak v več variantah. Dodane so tudi tipske zasnove nekaterih značilnih športnih objektov. Oboje, tako vzorčni modeli kot tipske zasnove so izdelani s stališča čimbolj vsestranske uporabe ter racionalne ter postopne gradnje. 3..) Osnova za vsakršno načrtovanje, tako v telesni kulturi kot tudi na drugih področjih, so normativi ali standardi, katere so avtorji v študiji podrobneje opredelili in izdelali konkretne predloge zanje. 4. ) Končno je pred nami konkretni predlog za postopno izgradnjo športnih površin, osnovan na omenjenih normativih, ki obsega štiri faze, opremljene s cenami. Seveda pa je tu ključni problem financiranje, ki ga bomo morali v naši občini še rešiti. Izvršni odbor telesnokulturne skupnosti predlaga ustanovitev Sklada za izgradnjo telesnokulturnih objektov. S tem bi se približali nekaterim ljubljanskim občinam, n.pr. Mostam in Bežigradu, ki taka sredstva že imajo. Treba je namreč povedati, da se sredstva, zbrana iz osebnega dohodka občanov, ne morejo koristiti za nove investicije po sporazumu, kakršen je bil sprejet. Ne glede na to pa ta sredstva ne dovoljujejo nikakršne nove gradnje, ker jih je znatno premalo. 5. ) Študija pa ne bo služila zgolj telesni kulturi, temveč jo lahko $ pridom uporabijo tudi na drugih področjih, tako n.pr. v izobraževanju, kulturi, otroškem varstvu, turizmu, pomembna pa je tudi s stališča varstva okolja. Študija pa odpira tudi nekatere probleme, ki znatno presegajo občinsko raven, med temi je tudi problem UNIVERZE. Stopnjo prostega časa determiniramo na osnovi Šestih faktorjev, ki so med seboj povezani in odvisni: stopnja izobrazbe, število prebivalstva, ''isma dohodkov, socialna mobilnost, čas upokojitve in odnos med '»lovnimi in prostimi urami. Pri vsakem od teh faktorjev v zadnjih desetletjih registriramo hitro rast, ki se bo po predvidevanjih še nadaljevala. Potrebe po izrabi prostega časa pa ni le med poletnimi Počitnicami, ampek tudi ob koncu tedna in po delovnih urah. Ustrezno z omenjenimi potrebami prostega časa se lahko načrtujejo tri skupine struktur: 1. objekti za potrebe prostega časa ob mestu bivanja in dela 2. objekti za potrebe prostega časa, ki se uporabljajo ob krajših počitnicah blizu mesta bivanja 3. objekti za potrebe prostega časa, ki se uporabljajo ob daljših počitnicah za sprostitev, zdravje in izobrazbo. Prosti čas je svoboda do tiste meje, ko človek potem, ko odide s *yoiega delovnega mesta, pusti okvire nujnosti in predpisov, siljenja in dolžnosti in si pridobi možnost, da je kreativen, da živi po intuitivnem in spontanem planu. Vendar postaja jasno, da pomanjkanje vodstva ali še “olje usmerjanja, vodi v času masovnih delovanj v kaos, v kaosu pa je še manjša svoboda izbire. Potrebno planiranje pa ne bo izpolnilo svojega namena, če ga imamo več kot za skelet za vodenje in urejanje. Prav ^tadi tega, ker sta prosti čas in svoboda neločljivo povezana, objekte lahko l k ™*umemo kot odprte strukture, ki posamezniku dajejo možnosti Pire in ne določajo vnaprej njegovega načina vedenja. Zato imamo tu P.erskl ‘**iv, ki je prav tako pomemben in nujen kot gradnje stanovanj okt |:fomB,ni problemi, izziv, s katerim je treba računati pri vseh vrstah hiranja, od nacionalnega do oblikovanja okolice, ahtove različnih partnerjev bodo s stalno rastočim prostim časom radi potreb in želja prebivalstva, ki mora kompenzirati fizično , .rovani#< ki ga je povzročila civilizacija in tehnika, in pa zaradi akcij ie 'n i2°lsraževalne politike, iz leta v leto močnejše. Preudariti cel [n™ naprave 28 šolski šport pri normalnem pouku in še posebej pri ski dn8vnem pouku, za skupine za določene naklonjenosti, za delovne obiv08’ *# Sportna društva z množičnim športom, za v organizirani vn|. i v Iflro in šport usmerjeni prosti čas. Na izbor športnih naprav ok T9*0 zn8tno ,udi zunanji pogoji, v nadaljnjem pomenu tudi pogoji okol'8 Procklo*t i* tr8bB dati primernim napravam z najboljšimi pogoji nap 8' Sarno P° ,ebi i® razumljivo, da so to tudi estetsko neoporečne °kolja znatno vplivajo na žar športnega prostora. Že pri pr0[[ °*'ac'i8 »o potrebne odločitve v zvezi z okoljem, ko treščijo skupaj denakl * danosti' ®ktivne skupnosti, športni gradnji naklonjeni ali lolr.i_.,n*®ni urbanisti, Interesi gospodarstva In prodornosti planerjev ter ni interesi prebivalstva. Prost okocii° in velikostjo dežele to določene aktivnosti športnih vklaDnl°V 'n * tem Poraba investicij v pomemben del območja: ^Prnv ** v 2elanja ali navezovanja na zelene predele so pri velikem delu Povezava tako pomembni, kot njihova prijetna odprtost, pravilna mirujočim prometom in pravilni prostorski in površinski PfOor •••■fMjvevim prumvium m pravimi prosiorsKi m povn>ir«M ma,tu druge vate naprav pa stoji bližina uporabnika na prvem Pred o 'U ,*cupna nedeljiva navezava na primer na šolski kompleks, 1. 2 rtM/8*avo 1 2®i®nlern. Vse te zahteve morajo biti podprte: športnih najSrev Up0r8bno*ti in v®l,k0®ti v*®h 2® razpoložljivih igralnih in J * itbiro Idklcjj, < , ,Pur!VL""im Površinskim In prostoakim programom Nosile C,°['8ln0 neoporečnimi projektantskimi rešitvami ni*hov»aa P“nlrani8 razvoja potreb po telesni kulturi ter možnosti razvolA^li “dovoljevanja so v načrtu izdelava srednjeročnega plana __ °l® telesne kulture '•lainnL^?8 Of^nizacije združenega dela s poudarkom na množični Ki Kulturni aktivnosti v okviru ~^itka med delom nCzr7 topnosti s poudarkom na množični telesnokultumi aktiv Ultoa,t n« področju dnevne rekreacije v okviru prostega časa in n°ve na področju vzgoje in Izobraževanja s poudarkom na razvoju telesne kulture med mladino v procesu vzgoje in izobraževanja, kjer je osnovna pozornost spet posvečena množičnosti. Šolska struktura prebivalstva se ne razlikuje od aktivnega prebivalstva v okviru združenega dela. Rekreaciji v delovnih odmorih se pri šoli pridružuje vzgojno-izobraževalni del telesne kulture, kot prvi naj-pomembnejši del te dejavnosti, kajti pravilno usmerjena mlada generacija bo kasneje zavestno nadaljevala telesnokulturno dejavnost, ob tem pa seveda bolje odločala o njeni nadaljnji usodi in razvoju. Naša nujna naloga je, da ji te dejavnosti ne onemogočimo. Če sta temeljna organizacija združenega dela in šola nosilca telesnokulturne dejavnosti, ki je tu del delovnega procesa, pa je krajevna skupnost nosilec aktivnosti v prostem Času. Vsaka skupina struktur objektov za potrebe prostega časa pogojuje določene radije dostopnosti. Pri primerjanju radijev dostopnosti za športnorekreacijske dejavnosti ob mestu bivanja z istimi radiji, ki veljajo za osnovno šolo ugotovimo, da se v glavnem ujemajo. Prav tako pa so pokazali pogovori s predstavniki krajevnih skupnosti o potrebah, možnostih in željah, da so vse izvenmestne, več primestnih in nekatere mestne krajevne skupnosti uokvirjale telesnokulturne aktivnosti v dejavnosti svoje šole. Pri tistih, kjer tega ni bilo, se je kasneje pokazalo, da enostavno v bližini obstoječih šol za to ni več prostora. Preverjanje obstoječih normativov z normativi drugih republik in držav (Velika Britanija, 2R Nemčija, DR Nemčija, ZDA, Švedska) je pokazalo, da niso primerni za planersko delo za daljše obdobje. Pri tej študiji smo na novo ovrednotili in postavili površinske normative za športno rekreacijske objekte in površine na podlagi medicinskih raziskav in rezultatov dr. Kenetha Cooperja. Cooperjeve tabele konfrontiramo s številom uporabljenih ur na teden, s kapaciteto posameznih igrišč in vodišč, lestvico športov s psihosomatskega stališča, z rekreacijskega in s stališča vseljudske obrambe in obrambe proti naravnim nezgodam, ki jih je obdelal inštitut za kineziologijo Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani in z lestvico in grupiranjem športnih panog iz Predloga prioritetne razvatitve športnih panog v SR Sloveniji z vidika nadaljnjega razvoja tekmovalnega in vrhunskega športa, ki ga je pripravila Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Osnovni podatek je Cooperjevih 30 točk na osebo na teden. Tabela in predlagani normativi so rezultat posebne daljše študije. Poseben problem pri raziskavah In obdelavi normativov je izrazoslovje. Pojasnili smo nekatere uporabljene pojme iz strukture športnorekreacijskih površin, ker je le na ta način možna objektivna primerjava teh površih. K obdelanim površinam je potrebno prišteti še bruto funkcionalna zemljišča, to so komunikacije, počivališča, prostori za gledalce, za čakanje, za zelene tampone. A + B - 6.72 m2/osebo, teden igralne površine “ NORMATIV — igralna površina igrišča (košarka 14 x 26 m) — funkcionalna igralna površina (košarka 17 X 28 m) — funkcionalna površina igrišča (funkcionalna igralna površina igrišča + prostor za čakanje, gledalce, pomožne prostore, komunikacije, zelenje ... parkiranje — estetska površina 6.72 m2 - površina pri upoštevanju celotne starostne strukture prebivalstva 5.25 m2 - površina pri upoštevanju 78 % starostne strukture prebivalstva (od 6 do 65 lori Struktura površina (funkcionalne igralne površine) 5.25 m2 odkrite površine pokrite površine: zaprte 4.0 m2 obč. center soseska občinski c. soseska 1,0 m2 3.0 m2 0,3 m2 0.95 m2 Prostorski normativ seveda ne more biti dogmatičen. Že sama naselitvena struktura mu narekuje dialektični značaj. Ugotovljena površina se lahko razdeli na manjše dele v ožjem okviru ali delno koncentrira v večji, a še vedno dnevno dostopni oddaljenosti. Kjer je dovolj prostora, se lahko poveča s tem, da gojimo aktivnosti, ki zahtevajo večje površine. Prilagodi se lahko posebnim potrebam prebivalstva. Osnovna potreba po športnorekreacijski dejavnosti pa je stalna. Prvobitne dejavnosti, ki služijo življenju so: delo, počitek in nad-eksistenčne dejavnosti. Med njimi sta delo in nadeksistenčne dejavnosti med seboj odvisni spremenljivki. To se odraža na telesnokultumi dejavnosti takole: krajšanju delovnega časa sledi povečanje deleža prostega časa. Količina telesnokulturne aktivnosti v okviru dela se zmanjša, zato se mora količina aktivnosti v okviru prostega časa povečati. Pri tem pa moramo misliti, da sta kvalitativno aktivnosti različni. Ob današnjem razmerju površin bi to pomenilo, da se lahko zadosti spremenjeni strukturi le z intenzivnejšo in bolje razporejeno izrabo obstoječih površin. To problematiko je potrebno še dodobra raziskati, še prej pa specifičnosti aktivnega počitka med delom. V normativu, ki ga uporabljamo v tej študiji, ni zajet aktivni počitek med delom. Funkcionalna površina igrišča in estetska površina sta odvisni od prostoakih možnosti in specifičnosti lokacij in jih je treba oblikovati od primera do primera. Kompleksnost funkcij in obširnost potrebnih površin daje šoli veliko gravitacijsko silo, ki privlači vse ostale aktivnosti na področju telesne kulture v krajevni skupnosti. To dejstvo je potrebno ponovno preudariti, pri tem pa tudi tako usmeriti razvojne študije in programe. Racionalnost izrabe objektov in naprav to še potrjuje. Večji in dražji objekti morajo biti temu primerno tudi maksimalno izkoriščeni, na njih pa se navezujejo posamezni specialni površinsko prostoreki programi različnih uporabnikov. Za današnje stanje in pojmovanje so površine za telesnokulturne dejavnosti na prvi pogled res velike, toda treba je upoštevati zakonitosti družbenega razvoja. Na splošno pri planiranju športnorekreacijskih površin ne moramo uporabiti tržnega procesa, da bi identificirali križanje krivulj preskrbe in povpraševanja. Tu ponudba vodi povpraševanje. Plan, ki ga predlagamo, ima dve plasti. Prva plast je zagotovitev prostora, to je rezervacija prostora, iz preprostega dejstva, da je zemlja končna. To rezervaccijo je treba urbanistično prostoako formalizirati, kar v naši družbi ne sme biti problem. Druga plast plana je stopenjski program urejevanja in izgrajevanja tega prostora, to pomeni izpolnjevanje rezerviranega prostora z napravami in objekti v okviru realnih gospo-darskih možnosti. S tem ima plan futuristično, istočasno pa tudi deflacijsko komponento. V študiji smo nakazali prenos čistih raziskav na teren z uvedbo vzročnih modelov za 500, 1250, 2500 in 5000 prebivalcev. * • Neposredno življenje in dejavnost krajevnih skupnosti je vključeno v študijo s pismeno anketo in z neposrednimi intervjuji na terenu. Prva naloga krajevnih skupnosti je opozorilo na primerne površine in zagotovitev zadostnih površin. Pri tem pa je treba uporabiti nepriljubljeno, a nujno potrebno strategijo normativne intervencije in planiranje z vnaprej pripravljenimi sredstvi, po vnaprej premišljenih programih, k vnaprej izbranim smotrom. Na mestnem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik so prostoako možni samo adaptacijski posegi, prav tako pa tudi na nekaterih izvenmastnih delih. Dejstvo, da je v intenzivni industrializaciji in urbanizacijiprostor postal ozko grlo razvoja, poleg tega še izpostavljen onesnaženju in razvrednotenju, je narekovalo teoriji prostoakega planiranja, da je za enakovreden predmet svojega proučevanja sprejela ves prostor, ne samo tistega, ki Je privlačen za izkoriščanje naravnih virov, za grajenje in tehnološke strukture, marveč tudi preostali prostor, ki postane in ostane komplementarna ekološka rezerva. Samoupravna interesna telesnokulturne skupnost mora Imeti možnost soodločanja in sodelovanja pri reševanju prostoakih problemov, pa naj bodo to adaptacije v mestnem jedru ali pa graditev novih stanovanjskih sosesk. □=(2m^"l'iVI I3IEI- POJASNITEV ETAPNE GRADNJE ŠPORTNO REKREACIJSKIH POVRŠIN it PREB : 72245 sivx,v,ji=ys_A,, enota M2 DIN/M2 DIN DIN/PREB OBČINA POKRITI 7399 5299 ODKRITI 90956 30700 SKURAJ 90356. 35999 46435300 670 m} PREB POKRITI 00& aott ODKRITI 1,25 0,42 SKUPAJ —t« Dm KAKR5N C5. KI *£ NtM OKOLI AKTIVNOST IN K*/EST1-AJO ?>R OBJEKTOV AU VAD- -ISO, V KS, KI IMAJO MINIMALNE SR POVRŠINE, SA-- NACIJA OBSTOJEČIH ŠR OBJEKTOV M MADlSC (DO- -SEČI VIŠJO KATEGORIJO) SKUPAJ 17535 m* 1200 21 042 000 291 K PREB NORMATIV 72245 1,00 M^PREB (025+1X75) enota M2 OH/M2 DIN DM/PHEB OBČINA pokriti 13400 6200 (33060000 1150 ODKRITI 25000 1200 30920000 426 SKUHAJ 39200 114000000 1576 center pokriti 6200 ODKRITI 1200 SKUHAJ K* POKRITI 6200 ODKRITI 1200 SKUHAJ _____ _ Št PREB. : 72245 NORMATIV %25M7PNEBfVS+400) ENOTA M2 DIN/M2 DIN DIN/PREB OBČINA POKRITI 66021 6200 633324600 7362 ODKRITI 259067 1200 310904400 4343 SKUPAJ 345106 644228000 11725 CENTER POKRITI 14 374 6200 69111800 1233 ODKRITI 47913 1200 57492600 603 SKURAJ 62267 146 606000 2036 KS POKRITI 71647 6200 444211200 6149 ODKRITI 211174 1200 253406600 3540 SKURAJ 262821 697620000 9689 *|.-l=/AXyX 159606 , NORMATIV ‘ 5^5M7PREB (V25 ♦ 4,00) ENOTA M2 DIN/M2 DIN DPI/PREB OBČINA POKRITI 194 7B6 6200 1207667000 7567 ODKRITI 607963 1200 729555600 4570 SKUHAJ 602748 1937222600 12137 . CENTER POKRITI 32499 6200 201493200 1262 ODKRITI 105164 1200 126220600 791 SKUHAJ 137663 327714000 2053 KS POKRITI 162266 6200 1006173200 6304 ODKRITI 502779 1200 603534 N00 3760 SKUHAJ 665065 1609506000 100(34 ŠTEVILČNI PRIKAZ ŠPORTNO REKREACIJSKIH POVRŠIN PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Podatki, ki smo jih zbrali pri inventarizaciji, anketi, osebnih stikih ter ogledih na terenu po KS, kažejo zelo različne možnosti in pogoje ter različno stopnjo organiziranosti. Poleg tega so problemi tudi s prostorom za športno-rekreativ ne dejavnosti, tako da večjih površin (nogometno igrišče, dvorane itd.) niti ni možno locirati v vseh KS. Prostorski problem ni pereč le v mestnem delu občine, temveč tudi izven nje. Težko je predvideti dinamiko investiranja in vlaganja v športno-rekreativne dejavnosti. Zaradi zgoraj navedenih problemov je bilo potrebno prilagoditi obseg in število faz. Predvidevamo izgradnjo športno-rekreativnih površin in objektov v 4 fazah: 1. faza obsega minimalen program. V nekaterih KS sploh ni Š.R. površin in je v le-teh potrebno spodbuditi kakršnokoli Š.R. aktivnost. V nekaterih KS, kjer so minimalni pogoji za Š.R. dejavnost, pa predvidevamo dodatne Š.R. površine. V 1. fazi smo upoštevali KS: Brdo, Črni vrh. Golo, Horjul, Kolezija, Kozarje, Lavrica, Notranje Gorice, Preserje, Rakitna, Rob, Rožna dolina, Škofljica, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče, Vič, Vnanje Gorice in Želimlje. Že obstoječe Š. R. površine pa je potrebno popraviti, dopolniti oziroma izboljšati kategorizacijo v celotni občini. Vrstni red in obseg teh del ni določen in je potrebno obravnavati vsako KS posamezno. Celotna 1. faza obsega 17 535 m2 odkritih površin. 2. faza obsega približno izenačitev Š.R. pogojev v celotni občini. Zato je uveden tako imenovani „izenačitveni normativ" 1,00 m2/prebivalca (=0,25 + 0,75 m2), ki je določen na osnovi že doseženih Š.R. pogojev v občini. Ta normativ določa tudi enakopravne pogoje in odnose med mestnim in izvenmestnim delom. Razumljivo pa je, da imata mestni in izvenmestni del svoje posebnosti, prav tako pa tudi posamezne KS. Celotna 2. faza obsega 35164 m2 po13 370,50 m2 pokritih in 21 794,50 m2 odkritih Š.R. površin (25 766 m2). 3. faza upošteva število prebivalcev v občini v letu 1975. Normativ je 5,25 m2/prebivalca funkcionalnih površin. Od tega 1,25 m2/pre-bivalca pokritih površin in 4,00 m2/prebivalca odkritih površin. V mestnih KS pa se normativ deli na sosesko (0,95 +. 3,00) m2/prebivalca ter center (0,30 + 1,00) m2/prebivalca. Skupaj površin v občini 345108 m2 od tega pokritih 86 021 m2 odkritih 259 087 m2 V soseskah in primestnih KS skupaj 282 821 m2 od tega pokritih 71 647 m2 odkritih 211 174 m2 V centrih višje stopnje skupaj 62 287 m2 od tega pokritih 14 374 m2 odkritih 47 913 m2 i je končna faza glede na število prebivalcev po zazidalnih otokih (podatki LUZ) - 159 600. Normativ je 5,25 m2/prebivalca Skupaj Š.R. površin v občini . 802 748 m2 od tega pokritih 194 785 m2 odkritih 607 963 m2 V soseskah in primestnih KS skupaj 665 065 m2 od tega pokritih 162 286 m2 odkritih 502 779 m2 V centrih višje stopnje skupaj 137 683 m2 od tega pokritih 324 499 m2 odkritih 105 184 m2. ■ 'm' POKRITI ODKRITI POKRITI - ODKRITI krajevna skupnost PREB VEL. V HA GOSTOTA DANES p?SpektivJpokritLl ODKRITI POKRITI KOEFICIENT PRIMAN JK. KOEFICIENT PRIMANJK. KOEFICIENT PRIMANJK. BRDO 1 81< 325 ^58 6,19 90 90 Us ops 3,95 0,05 5,20 BREZOVICA 1435 719 1,99 ^54 392 540 932 0,27 0,98 0,38 3,62 0,65 4,60 ČRNI VRH 577 2278 0,25 0,25 72 90 162 0,12 1,13 0,16 3,84 428 4,97 dobrcva 2394 3260 0,73 1,97 360 630 990 0,15 1,10 Q26 3,74 0,41 4,64 GOLO 362 2645 0/14 Q32 72 72 Q20 ' 1,05 4,00 0,20 505 Horjul 2535 4960 0,51 1,05 540 540 1,25 0,21 3,79 421 5P4 IG 2669 4763 0,56 1,34 144 1305 1449 qos 1,20 0,49 451 454 4,71 ^oleziJA 5693 110 51,75 69,95 331 331 1,25 0P6 3,94 406 5,19 kožarje 2252 725 3,11 47,78 45 45 1,25 0,02 3£8 402 423 ^5^ ~ Rudnik 9315 2742 3,40 5,13 4 88 3150 36964 3636 37452 0/35 1,20 434 397 466 (103 &6 Lavrica '1204 1123 1,07 0,98 U5- 4P0 425 ^LČI BELIČ 6619 600 11,03 18,46 1265 5314 22942 6579 24207 0,12 1,13 0,80 3<7 Q92 ^59 ČESNIK 4 703 75 62,71 66,25 350 1750 2100 0p7 1,18 437 3,63 444 4,«1 ^JOTranje gorice 1438 1451 0j99 1,67 54 585 639 Q04 U1 0,41 3,59 0,44 4^1 ^LHOV GRADEC 1 651 4660 0,40 0,59 336 1550 1886 0,18 1,07 484 3,16 1,02 4^3 SER JE 2244 4126 Q54 1,01 234 630 9444 864 9676 0,10 . V5 428 čil 3,72 438 4.31 JSL Rakitna 392 2105 0,19 0,41 72 64 136 0,18 1P7 0,16 484 435 4,90 Rob 601 4 663 0,17 0,17 US 400 425 ^2i^A dolina v '—— 5133 225 22/81 22,81 2100 4 035 4035 6135 041 J&\ 472 421 “479 1.19 4,46 406 _5^2f}-J,cA 2103 2345 q90 2,23 1305 1305 US 462 438 Q62 4,63 JgMlSELj 4 78 2874 0,17 0,45 US 4p0 425 JRNOVO 6082 350 1^36 26,70 1000 3751 4751 0,16 1,09 462 438 478 č<7 ^urjak 499 1532 Cp3 1,3$ Us 4P0 425 ^£LR &l»OI*TNO mEKmE/VOI^J»I^IE ■»OVKSliVIE C22)DSCSDoW^ O-^D-^DCS^ O^CLDIE^DD* «~IVXkXUJIE «075 ••ItlMAMKI___«/X.J !><>■«•*i«:c» mcIIm-H:«* |>c»x'i~. »-iOiVC5iV/X l=VX%A\ »‘IVVIV^JIE ».1^.107^ »*0«=i=«OIEWT« l-EOENOA m2\ preb nad oa 0 4-OB DHil 02-04 IM oi-o2 at CC Tisk: InAlllu« za gao«faal|o in • ologramatrilo Liubliana , |unl| l*7^ GRADIVO ZA 15. SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BO V MESECU SEPTEMBRU V_____________________________________________________________________J , - - REZULTATI POSLOVANJA TOZD IN OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V I. POLLETJU 1975 - POROČILO O DELU KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA STABILIZACIJE - PREDLOG ODLOKA O OBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU OBČANOV - RAZPRAVA O POTEKU AVTOCEST, OBVOZNIH CEST IN MESTNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK - ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV Informacija o štipendiranju iz združenih sredstev pri občini (seznam štipendistov) J REZULTATI POSLOVANJA TOZD IN OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V L POLLETJU 1975 osebni dohodki na zaposlenega porastli za 6,7indeksnih točk manj kot produktivnost, masa sredstev za neto osebne dohodke se je povečala za 33,4 %, kar je za 5,6 indeksnih točk manj od porasta družbenega proizvoda. Produktivnost je realno porastla po oceni za blizu 3 %, kar je zaostanek za predvideno stopnjo rasti v letu 1975 (od 4 do 5 %). Dohodek je sicer poraste! v primerjalnem obdobju za 42 %, toda tudi število zaposlenih se je močno povečalo (za 8,4 %), kar močno vpliva, da se proizvodnost dela ni pričakovano povečala, ekstenzivnost zaposlovanja pa je tudi močno presegla letošnja predvidevanja (3 %). EKONOMIČNOST Ekonomičnost poslovanja, merjena s celotnim dohodkom nasproti porabljenim sredstvom se je v primerjalnem obdobju izboljšala za 1 %, na 1,00 din porabljenih sredstev v I. polletju 1975 je bilo ustvarjeno ^26% din celotnega dohodka, lani pa 1,25 din. Uvod: Za analizo poslovnega uspeha za I. polletje 1975 je na območju občine Ljubljana Vič—Rudnik predložilo predpisane obrazce 75 TOZD in OZD. Zbrani podatki v tem gradivu niso obdelani in prikazani po podjetniškem oačelu kot doslej, ampak smo vključili v zbirnik za občino le tiste TOZD in ZD, ki imajo sedež na območju občine Ljubljana Vič—Rudnik, niso pa v skupni rezultat poslovni uspehi tistih TOZD, ki poslujejo izven območja občine, vključeni pa so rezultati posameznih TOZD, katerih sedež rT'občnega podjetja je izven naše občine. Prav gotovo smo se s tem načinom ^bdelave in prikazovanja podatkov približali teritorialnemu načelu, čeprav .ne v popolnosti. Da bi bila izpolnjena dosledno teritorialni princip in in Clf> dejavnosti, bi se morali TOZD konstituirati v celoti območno p°dr°Sno. zato še nadalje ostane odprto vprašanje zajemanja poslovnih ^ tat°v delov TOZD oz. večjih poslovnih enot, ki delujejo na območju « občine, sedež TOZD ali OZD pa je na območju drugih občin. Glede na spremenjeni način obdelave in prikazovanja podatkov poslovanja za I. polletje je prišlo do nekoliko spremenjene strukture gospodarstva, ki je najbolj zaznavna tam, kjer je bila decentralizacija z ustanavljanjem TOZD bolj široka (npr.: trgovina). Opozoriti moramo tudi na to, da je bila delitev Ptemoženja na TOZD težavna naloga, zato so tudi podatki v poslovnem UsPehu za nekatere TOZD nekoliko pomanjkljivi, in je možno, da se odraža b® kvaliteti izkazanih podatkov. Gibanje cen: r Poleg večje gospodarske aktivnosti so vplivale na dosežene poslovne Gzultate cene. Na osnovi finančnih podatkov ne moremo ovrednotiti spešnosti poslovanja TOZD in OZD, ker so inflacijske tendence močno šotne, tako tudi nekateri kvalitetni pokazatelji (npr.: produktivnost) niso ^ ” 0 deianske uspešnosti, ker zaradi porasta cen ne moremo ovrednotiti d nega povečanja posameznih elementov. Pri ° ^^kih zavoda SRS za statistiko je porast cen v I. polletju 1975 v s r,?er!avi * enakim obdobjem lani zelo intenziven in nad okviri, ki so bili ejeti z medrepubliškim dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1975. roizvajalčeve prodajne cene v industriji so v primerjalnem obdobju j—VJljaj I ID VOMC V I I IV J l_J O l I I J I V I I | IVI JO M I (71 I I I/ISUVSUJU dJa4t,e za >2%, kar je izredno visok porast, ki v veliki meri razvrednoti ene nominalne vrednosti v fakturirani realizaciji. imiai11c vicuiiusm v itiMutiidm ivaiizavtji. V letu 1974 SmO ^1 da so cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, glede na rastiIVen porast 33,8 % v primerjavi z letom 1973 dosegle najvišjo stopnjo t0j. v.pPv°inem obdobju, porast v I. polletju 1975 pa je za 7,4 indeksnih tBfl v,5i' kot v obdobju 1974/75. Cene na drobno so porastle za 30,3 %, v Cjro.cer,B na drobno industrijskih izdelkov za 32,3 % (največ med cenami na ’ življenjski stroški so se povečali za 27 %, v občini Ljubljana 27 udnik je bila stopnja porasta nominalnih osebnih dohodkov tudi • kar kaže, da realni osebni dohodki stagnirajo. Poslovni uspeh gospodarstva: dnjžhl0Vna belbSI8 gospodarskega razvoja v letu 1975 je po smernicah visok nool*0no,T'skega razvoja občine Ljubljana Vič—Rudnik obdržati gp, ° ,t0Pnj° gospodarske rasti, ki pa mora temeljiti na večji učinkovitosti ip rpat-en*a’ organizaciji dela, večji izrabi proizvodnih sredstev, dela letih Darial8 'n v#4i' produktivnosti, znatna investicijska vlaganja v preteklih Qruj/'a* ^i 0rn°fločila večjo rast predvsem v predelovalni industriji. ana|jZ| t>en' Pr°itvod je ekonomska kategorija, iz katere izhajamo, ko Doreste|Jn0 usPeSnost poslovanja; v primerjalnem obdobju je DP nominalno Precjvin- M raelno pa ocenjujemo porast blizu 6,7 %, kar je blizu V st°Pnji rasti za leto 1975 (7 %). ^4/|-_Vi Ur' dolitve družbenega proizvoda je v primerjalnem obdobju I—VI ®°sPod prišlo do premikov, ki slabšajo akumulativno sposobnost Od 72 dele* sredstev v DP, ki ostanejo gospodarstvu, se je zmanjšal stranj na ta sredstva pa so relativno porastla za 35,8 %. Na drugi delitvj ** pov®4al delež sredstev v DP, ki gredo drugim udeležencem v Po*arne° ^ 118 ^9'1 ta sredstva pa so relativno porastla za 47,5 %. nekaterih elern8nt' V DP so imeli različno dinamiko rasti, zato je prišlo do ostanejo 5,rukturnih premikov v notranji delitvi DP. Med sredstvi, ki 42.8 % ®°*P°darstvu je bil dosežen najmočnejši porast ostanka dohodka za Ppažani 9lei ,e0a v DP pa se je povečal od 25,3 % na 26 %, istočasno pa Poveta_. Zn'*ani® deleža amortizacije od 10,2% na 9,4% pri relativnem Dr*iernk1U 16,1 %reasxev za 27 5 %. Delež sredstev za neto osebne dohodke in 33,4 % t.*6 zn**al od 34,9 % na 33,5 %, pri relativnem porastu le teh za rtlatlvno 8d ostalim' elementi v družbenem proizvodu pa so dosegli najvišjo 46 s tJ,it0pni° .pora,,a pogodbene (za 110,9%) in zakonske obveznosti 14.8 % (vi *r'rherja|,','Vnost merjena z doseženim dohodkom na zaposlenega se je »m obdobju povečala nominalno za 33,5 %, medtem ko so nei RENTABILNOST Rentabilnost poslovanja izražena z ustvarjenim dohodkom na poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva se je poslabšala za 2 %, v I. polletju 1975 je znašala 19,4%, lani 19,1%, dohodek se je povečal za 42%, poprečno uporabljena osnovna sredstva za 14 %, poprečno vložena obratna sredstva pa kar za 66 %. Ko ocenjujemo poslovni uspeh gospodarstva v I. polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani skozi fakturirano realizacijo, vidimo, da je celotni dohodek porasel za 36 %. Med posameznimi elementi v celotnem dohodku je najmočneje porastla realizacija neproizvodnih storitev, za več kot petkrat, katere delež med dohodki pa je skromen (1,6%), močno so porastli dohodki iz naslova skupnega poslovanja za blizu petkrat, delež teh dohodkov v CD pa je neznaten (0,1 %). Relativno visoko stopnjo so dosegli dohodki iz naslova popravka finančnega rezultata za blizu štirikrat (vrednost 17.799 tisoč dinarjev), na drugi strani pa se je med porabljenimi sredstvi izredno močno povečal obseg sredstev iz naslova popravkov finančnega rezultata za blizu 17-krat (vrednost 34.958 tisoč dinarjev). V letu 1975 je prišlo do spremembe predpisa v tej meri, da se odpisujejo terjatve, stare nad 60 dni, na področju trgovine terjatve nad 30 dni, v preteklem letu pa je bil rok zapadlosti 90 dni, zato je razumljivo, da je prišlo do močnega povečanja odpisov, ki vplivajo na zmanjšanje dohodka. Konec I. polletja 1975 so sredstva popravkov finančnega rezultata znašala blizu 3,5% ustvarjenega dohodka, kar je bistveno poslabšanje v primerjavi z predhodnim obdobjem. Porabljena sredstva so porastla za 35 %, pretežen del elementov v njih je porastlo nadpoprečno, napr.: proizvodne in neproizvodne storitve so porastle preko 70 %, dnevnice in terenski izdatki za 69 %. Porabljeni material za 41 %, medtem ko se je nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga povečala le za 26,%, tako se je tudi zmanjšal delež teh sredstev v skupno porabljenih sredstvih od 59 % na 54,9 %, enako se je zmanjšal delež realizacije trgovskega blaga med prihodki od 39,6 % na 35,2 %. Vpliv na to spremembo v strukturi ima predvsem že omenjeni spremenjeni način zajemanja podatkov po TOZD (s tem je izločen močan vpliv veletrgovine Mercator, ki smo jo doslej prikazovali podjetniško, sedaj pa samo po TOZD, ki locirajo v občini; TOZD Grosist, TOZD Hrana, TOZD Rožnik, skupnost TOZD Detajl, skupne službe veletrgovine Mercator). Doseženi dohodek se je povečal za 42%, to je za 6 indeksnih točk močnejši porast od celotnega dohodka, razdeljeni dohodek se je sicer povečal za 40 %, toda po vrednosti je presegel doseženi dohodek za 6.469 tisoč dinarjev, to pa zaradi doseženih izgub v nekaterih TOZD. Ostanek dohodka je poraste) za 43 %, sredstva za bruto osebne dohodke za 33 %, kar je v skladu z načelom, da se morajo sredstva za reprodukcijo večati močneje od OD. Ustvarjena sredstva za reprodukcijo (amortizacija in ostanek dohodka) so se v primerjalnem obdobju povečala za 38 % (vrednost 193.365 tisoč dinarjev), medtem ko se je reproduktivna sposobnost gospodarstva vseeno poslabšala, od 7,9 % na 7,6 %, to je za 4 %. Vpliv na zmanjšanje reproduktivne sposobnosti imajo predvsem močno povečana poprečno uporabljena obratna sredstva, ki so porastla za 66 %. Poslovna sredstva in nfhovi viri: Obratna sredstva Obratna sredstva so bila ob koncu I. polletja 1975 za 33% višja kot v enakem obdobju lani, iz strukture pomembnejših obratnih sredstev je razvidno, da se je povečal predvsem delež sredstev kupcev in dobaviteljev, od 40,2 % na 43,5 %, v terjatvah je bilo vezano ob koncu obračunskega obdobja 35% celotnega dohodka, ustvarjenega v I. polletju 1975. Relativno so sredstva terjatev porastla za 44 %, nadpoprečno so se povečale tudi zaloge za 39%, medtem ko se je obseg najbolj likvidnih denarnih sredstev povečal le za 6 %, njihov delež v obratnih sredstvih pa zmanjšal od 23,7 %, na 18,9 %. V zalogah zavzemajo najmočnejši delež zaloge materiala in drobnega inventarja. (305.820 tisoč dinarjev, ki so porastle relativno za 35 %, najmočnejši porast je bil dosežen pri zalogah nedovršene proizvodnje in lastnih polproizvodov za 113 %, v vrednosti 139.997 tisoč dinarjev.). Zaloge gotovih izdelkov so se povečale za 40 % (vrednost 114.786 tisoč dinarjev), zaloge trgovskega blaga, ki so v preteklih letih predstavljale največji delež v zalogah (v I. tromesečju 1975 npr.: 49%), so v I. polletju znašale 164.997 tisoč dinarjev, njihov delež v zalogah pa le blizu 23 %, le te so porastle relativno za 12%. (Vpliv na spremenjeno strukturo zalog ima spremenjeni način zajemanja rezultatov po TOZD) Osnovna sredstva Vrednost osnovnih sredstev v gospodarstvu na območju občine se je ob koncu I. polletja 1975 povečata v primerjavi z enakim stanjem lani za 22 %. Znatno hitreje kot nabavna vrednost osnovnih sredstev v funkciji so naraščali popravki, ki so za 29 % višji, hitrejša dinamika popravkov se odraža tli DELEGATSKA PRILOGA lil - tudi v nižji stopnji povečane sedanje vrednosti osnovnih sredstev v funkciji, ki znaša 18 %. Stopnja odpisa skupnih osnovnih sredstev v funkciji je dosegla konec polletja 1975 39 %, lani v enakem času 36,9 %. Da organizacije združenega dela lahko hitreje modernizirajo proizvodnjo z nabavo novih osnovnih sredstev, jim je omogočeno obračunavati pospešeno amortizacijo; le ta ni omejena, vendar se pri obračunu davka iz dohodka TOZD upošteva, da se lahko osnova za obračun davka na račun obračuna pospešene amortizacije zniža, toda le za 75 % predpisane minimalne amortizacije. V I. polletju 1975 se je vrednost pospešene amortizacije povečala za 19 % in dosegla vrednost 21.230 tisoč dinarjev. Viri poslovnih sredstev Viri poslovnih sredstev so se v primerjalnem obdobju povečali za 34 %, med temi lastni viri poslovnih sredstev le za 12%, le-ti pa predstavljajo 42.8 % vseh virov, lani je bil njihov delež v virih 51,2 %. Krediti so porastli za 28%, njihov delež pa je upadel od 19% na 18,2%. Najmočneje so porastli kratkoročni krediti za 59 %, delež le teh v skupnih virih pa znaša 6,7 %. Močno so porastli tudi drugi viri poslovnih sredstev (zal 18 %), njihov delež v virih pa se je povečal od 8,7 % na 14,1 %. Sredstva dobaviteljev in kupcev so porastla za 58 %, delež le teh pa se je povečal v virih od 21,1 % na 24,9%, ta sredstva po vrednosti znašajo 729.826 tisoč dinarjev, in so za 112.166 tisoč dinarjev nižja od sredstev terjatev, toda dinamika rasti obveznosti je precej nad dinamiko porasta terjatev v primerjalnem obdobju, za celih 14 indeksnih točk. Gibanje celotnega dohodka in njegova delitev v I. polletju 1975: Celotni dohodek tvorijo fakturirane realizacije in ostale oblike prihodkov, toda pretežni del celotnega dohodka gospodarstva ustvarijo TOZD in OZD z realizacijo proizvodnih storitev (40,5 %) in realizacijo trgovskega blaga (35,2%), torej skupaj znaša delež teh dveh elementov nad 75%. Na strukturo celotnega dohodka in porabljenih sredstev vpliva v največji meri značaj dejavnosti v občini, glede na to, da so zbirni podatki sedaj zbrani po teritorialnem načelu in čistih dejavnostih (toda ne v popolnosti kot smo že omenili), lahko realneje ocenimo gospodarsko moč in strukturo dejavnosti v občini. Pretežen del zaposlenih (48,7 %) je v industriji, ki ustvarja 36,6 % celotnega dohodka — delež zaposlenih v trgovini znaša le 23,4 %, ustvarja pa 47.5 % CD. Čeprav so v trgovski dejavnosti zajeti le tisti TOZD, ki locirajo v občini, je delež realizacije, ki jo ustvarja trgovina, ostal enak kot prej ko smo prikazovali podatke po podjetniškem načelu, to pa zaradi tega, ker je v trgovino zajeta v tej informaciji trgovina na drobno. Tobačna tovarna Ljubljana, ki je bila v prejšnjih gradivih vključena pod industrijo. V obrtni dejavnosti je 11,6 % vseh zaposlenih in ustvarja 6 % celotnega dohodka, med ostalimi dejavnostmi je po ustvarjenem CD nekoliko v ospredju še kmetijstvo, ki ustvarja 4,7 % CD, delež zaposlenih v tej dejavnosti pa je 5,5%. Dohodek kot ekonomska kategorija je za analizo uspešnosti najbolj pomembna, to je ustvarjena nova vrednost in je po posameznih področnih dejavnostih njegova udeležba naslednja: industrija je ustvarila v I. polletju 53,1 % dohodka, trgovina 20,5 %, obrt 10,9 %, ta tri področja dejavnosti so tudi najmočnejša v občini. Po višini sredstev za reprodukcijo pa je struktura še bolj ugodna za industrijo, ki je ustvarila 66,5 % vseh sredstev, sledijo trgovina s 13,1 % in obrt z 9 %, torej te tri dejavnosti ustvarijo skupaj 88,6 % vseh sredstev za reprodukcijo. Industrija V 28 TOZD in OZD s področja industrije je bilo v I. polletju 1975 ustvarjeno 872.892 tisoč dinarjev celotnega dohodka, ta sredstva so relativno porastla za 40 %, to je za štiri indeksne točke nad poprečjem v gospodarstvu. Relativno visoko stopnjo porasta CD v primerjalnem obdobju zasledimo: v TIVOL za 55,5%, IGO 59,1 % UTENSILIJI 56,1 %, SILVAPRODUKT 67.9 %, Ljubljanske opekarne TOZD Vič 50,4 %, Hoja TOZD Tesarstvo 60.5 %, Tiskarna Ljubljana 97,8 %, nad poprečjem 36 % je tudi porast v Iliriji 37,4%, Tobačni tovarni Ljubljana TOZD Proizvodnja 40,6%, Tehnična založba Slov. 37,9 %. Neugodna stopnja porasta CD je bila dosežena v OZD Ljubljanske opekarne, zmanjšanje za 4 %, nadalje OZD Hoja povečanje le za 9 %, v tem TOZD Galanterija (indeks 77,5), TOZD Žaga Škofljica (indeks 91,5), TOZD Žaga Rob (indeks 68,4). Relativno majhen porast je bil dosežen tudi v TOZD Iskra Horjul le za 17,3 %, Kovinski industriji Ig 26,4 %. Glede na bolj zadržano rast porabljenih sredstev (36 %) nasproti porastu celotnega dohodka (40 %), je doseženi dohodek v industriji porasel kar za 49 %, to pa je za 7 indeksnih točk več kot je poprečje v gospodarstvu (42 %), in za 9 indeksnih točk močneje od porasta celotnega dohodka v industriji. Med TOZD in OZD so povečale najugodneje dohodek Utenslija za 65,7%, Ilirija 51,5%, Ljubljanske opekarne TOZD Vič 97,8%, Hoja TOZD Tesarstvo 49,9 %, Hoja TOZD Stavbno mizarstvo 74,7 %, Tiskarna Ljubljana 95,7 %. TOZD Proizvodnja Tobačna tovarna Ljubljana za 174.5 %, glede na absolutno vrednost sredstev je ta TOZD močno vplivala na celotno ugodno stopnjo akumulativnosti v industriji. Neugodna situacija glede rasti dohodka je bila dosežena v Žičnici, povečanje le za 13,4%, TOZD Iskra Horjul 7,8%, OZD Hoja 3,9%, OZD Ljubljanske opekarne (indeks 68,3), Kolinska TOZD Vinocet (indeks 43,6 %) pa sta ustvarili manj dohodka kot v preteklem letu. V delitvi dohodka je prišlo do premikov v pozitivni smeri, razdeljeni dohodek je šel v smeri povečanja sredstev za sklade, ki so porasli za 69 %, medtem ko so sredstva za bruto osebne dohodke za 26 %. Ostanek dohodka se je ugodno povečal v TOVILU za 49 %, Utensiliji za 134%, Iskri Horjul za 1277,6%, prav gotovo na račun zmanjšanja sredstev namenjenih za bruto OD, katerih obseg se je znižal za 16 %, to pa kaže, da se to sooča s problemi pomanjkanja finančnih sredstev, nadalje Ilirija 50,6 %, TOZD Galanterija za 385 %, spet na račun zmanjšanja sredstev za bruto OD 44 %, kar tudi kaže, da delitev ni šla v povsem realni smeri, nadalje Tiskarna Ljubljana za 610 %, sredstva za bruto OD so kljub temu povečana za 18,5 %, Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja je ustvarila ugoden ostanek dohodka v vrednosti 14.807.695 dinarjev, lani v enakem času so zabeležili izgubo v višini 6.469.477 dinarjev. Nekatere TOZD in OZD so ustvarile manj ostanka dohodka kot v enakem obdobju lani npr.: Žičnica za 28%, OZD Hoja za 17 %, Kolinska TOZD Vinocet za 87 % manj, Vrsta organizacij oz. TOZD pa je poslovala z izgubo: OZD Ljubljanske opekarne v višini 1.456.705 dinarjev, izgubo so ustvarili vse tri TOZD, Hoja TOZD Žaga Škofljica v znesku 927.537 dinarjev, TOZD Žaga Rob 319.883 dinarjev, TOZD Velox 1.386.368 dinarjev. V ostalih področnih dejavnostih je bila zabeležena izguba v kmeLjstvu, ki jo je ustvarila TOZD posestva Ljubljaniskih mlekarn v znesku 2.627.572 dinarjev. Trgovina V 13 TOZD in OZD s področja trgovine je bilo ustvarjeno v I. polletju 1975 1.132.449 tisoč dinarjev celotnega dohodka, ki je v primerjalnem obdobju porasel za 29 %, to je za 7 indeksnih točk pod poprečnim porastom v gospodarstvu. Veletrgovina Mercator je ustvarila v vseh svojih TOZD 2.083.583 tisoč dinarjev celotnega dohodka, ali 33 % več kot lani v enakem obdobju, TOZD na območju občine in pa skupne službe pa blizu 34 % od skupno ustvarjenega celotnega dohodka, močan delež realizacije v trgovini je ustvaril tudi TOZD trgovina na drobno TTL v vrednosti 264.120.698 dinarjev, kjer pa je CD porasel relativno le za 2 %. Dohodek v trgovini je porasel za 28 %, kar je za 1 indeksno točko manj od celotnega dohodka, to pa zaradi povečanje uporabljenih sredstev za 30 %. Stopnja porasta dohodka je za 14 indeksnih točk nižja kot je poprečje v gospodarstvu (42 %). V razdeljenem dohodku so sredstva za bruto osebne dohodke porastla za 34 %, sredstva za sklade pa so se zmanjšala za 20 %, močno zmanjšanje ostanka dohodka je bilo doseženo predvsem v TTL TOZD Trgovina na drobno za blizu 28 %, Mercator TOZD Hrana za 25 %, TOZD Rožnik celo za 62%. Sredstva za reprodukcijo so se v področju trgovine zmanjšala za 14%, reproduktivna sposobnost pa za več kot polovico od 9,5 % na 4,2 %. V veletrgovini Mercator je prišlo do povečanja sredstev za reprodukcijo za 6 %, kljub temu pa se je reproduktivna sposobnost zaradi močnega povečanja poprečno uporabljenih sredstev zmanjšala od 5,3 % na 4,4 %. Obrt V 17 obrtnih organizacijah je bilo v I. polletju ustvarjeno 142.253 tisoč dinarjev celotnega dohodka ali 43 % več kot v enakem obdobju lani, stopnja porasta CD je bila za 7 indeksnih točk nad poprečjem v gospodarstvu. Med OZD s področja obrti so dosegle ugodno stopnjo porasta CD predvsem: Liga za 65%, Obrtno podjetje Podpeč 61%, Mizarstvo Trnovo 71%, Miz. zadruga Vič 93 %, Žimnica 78 %, GOP Trnovo 119 % Plesk. — plastika Krim 76 % nad poprečnim porastom CD v obrti (43 %) je bilo 7 OZD, slabše rezultate od poprečja pa so dosegli Tekstilka, povečanje le za 3%, Slovenijaavto TOZD Servis Vič 19 %, Pohištvo Ljubljana 21,%. Stopnja porasta dohodka je bila v obrti 36 %, kar je za 7 indeksnih točk manj kot v enakem obdobju znaša porast celotnega dohodka, to pa zaradi močnega povečanja porabljenih sredstev za 48,%, kar je celo za 13 indeksnih točk več kot znaša poprečna stopnja porasta porabljenih sredstev v gospodarstvu. Ugodno stopnjo porasta dohodka beležimo v OZD Liga 74 %, Splošna finomehanika 96 %, Obrtno podjetje Podpeč 52 %, Mizarstvo Trnovo 45%, Žimnica 88%, GOP Trnovo 103%, Pleskarstvo—plastika 65%, nadpoprečno v tej dejavnosti je porasel dohodek v 11 OZD, slabše rezultate pa so dosegli Tekstilka, povečanje le za 1,9 %. Pekarna Center 6,6 %, TOZD Servis Vič je zmanjšal dohodek (indeks 99,4). V razdeljenem dohodku so sredstva za bruto OD porasla poprečno za 33 %, sredstva ostanka dohodka pa za 41 %. Najmočneje so ostanek dohodka povečale naslednje organizacije: Liga za 129 %, kljub močnemu povečanju sredstev za bruto OD za 29 %, nadalje Splošna finomehanika za 6-krat, Galvanotehnika za 56 %, Obrtno podjetje Podpeč 111%, Pohištvo 74 %, GOP Trnovo 228 %, vse te OZD so ugodno povečale tudi obseg sredstev za bruto OD. Sredstva za reprodukcijo so se v obrti povečala za 39 %, reproduktivna sposobnost pa se je zboljšala od 13,1 % na 13,5 %, to je za 3 %. Organizacije združenega dela in TOZD iz ostalih področnih dejavnosti so dosegle nekatere zelo ugodne, nekatere pa slabše poslovne rezultate. Če za oceno uspešnosti analiziramo porast dohodka in sredstev za reprodukcijo vidimo, da so dosegle ugodne rezultate predvsem kmetijska zadruga Velike Lašče, povečanje dohodka za blizu 46 %, sredstva za reprodukcijo celo za 106 %, pri tem pa so povečali obseg sredstev za bruto osebne dohodke za 22%. KIP je povečal dohodek za 61 %, sredstva za reprodukcijo za blizu 6-krat, sredstva za bruto OD za 28,6 %, število zaposlenih pa se je povečalo za 38 %, od 99 na 137. Slabše poslovne rezultate so dosegle: Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija dohodek manjši za 5 %, sredstva za reprodukcijo za 63 %, sredstva za bruto OD pa so povečali za 99 %, nadalje Gozdno gospodarstvo Ljubljana je povečalo dohodek le za 13%, sredstva za reprodukcijo zmanjšalo za 36 %, sredstva za bruto OD v razdeljenem dohodku pa povečalo za 30%. Primerjalni podatki za TOZD, ki locirajo v občini, v poročilih poslovni uspehi niso bili podani, zato ne moremo analizirati uspešnosti posameznih TOZD za primerjalno obdobje. GG Kočevje TOZD Gozdarstvo Velike Lašče je ustvarila dohodek v enaki višini kot v preteklem letu, medtem ko so sredstva za reprodukcijo manjša skoraj za polovico, sredstva za bruto OD pa so povečali za 50 %. Podjetje za urejanje hudournikov je zmanjšalo obseg sredstev za reprodukcijo za 11%, obseg sredstev za OD pa so povečali za 18,4%, dohodek pa se je povečal za 25,3 %. Med organizacijami, ki so ustvarile nižji ostanek dohodka, so še Elektroprojekt, za 6 % manj, ki pa ima še vedno ugodno akumulacijo, nadalje Vino Koper zmanjšanje za 46 %, Komunalno podjetje Vič zmanjšanje sredstev za reprodukcijo za 13 %, še vedno pa ustvarjajo v absolutnem znesku močna sredstva akumulacije. Poslovni uspeh TOZD h OZD s področja gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik v L polletju 1974/75. INDEKS Elementi Znesek v 000 din l-VI 74 l-VI 75 l-VI 75 l-VI 74 Struktura v % l-VI 74 l-VI 76 1. Celotni dohodek 1.749.819 Z385.515 136 100,0 100.0 - realizacija proizvodov in proizv. storitev 689.852 966.069 140 39,4 40,6 — interna realizacija proizvodov in storitev 83.320 142.801 171 4,8 6,0 - real iz. neproizv.storitev 7.197 38.279 532 0.4 1,6 - real iz. trgovskega blaga konsign. blaga ter materiala in odpadkov 692.408 838.785 121 39,6 35,2 dohodki iz naslova ■kupnega poslovanja 661 3.292 498 0,1 - dohodki od obresti 4.109 5.848 142 0,2 0,2 • izredni dohodki 16.439 21.492 131 0.9 0,9 - dohodki iz naslova ■opravka 1' nan.rezultata 4.526 17.799 393 0,3 0,7 1. Porabljena sredstva 1.405.965 1.897.938 135 100,0 100,0 - porabljeni material 444.688 629.134 141 31,6 33,1 - pioizv. storitve drugih 56.608 96.156 170 4,0 5.1 - neproizv. storitve 19.229 33.915 176 1,4 1,8 - dnevnice in terenski dodat. 6.781 9.745 169 0,4 0,5 - izdatki za reklamo propagando In reprezent 8.222 11.146 136 0,6 0,6 - drugi material, stroški 16.412 29.248 190 1,1 1.5 - amortizacija po predpis, minimalnih stopnjah 22.331 30.071 135 1,6 1.6 - amortizac.nad predpis, minimalnimi stopnjami 17.916 21.230 119 1,3 1,1 — nabav.vrednost realiz. trgov..konsign. blaga, materiala in odpadkov 829.567 1.042.019 126 69,0 64,9 - popravek fin.ra z. 2.110 34.958 — 0,2 1,8 - izredni izdatki 19.660 22.125 113 1,4 1,2 1)1. Doseženi dohodek 343.854 488.355 142 19,7 20,6 v CD IV. Dohodek za razdelitev 352.672 494.824 140 100,0 100,0 a) Pogodbena obvez. 16.680 32.853 211 4,4 6.6 vtem: obresti za kredite 9.607 15.825 166 2,7 3,2 zavarovane premije 3.610 4.374 125 1.0 0,9 b) Zakonske obvez. 41.090 59.054 144 11,7 11,9 v tem zakon, obvez.po Občinskih predpisih 683 830 122 0,2 0.2 Zakonske obvez.po predpisih rep.,pokrajin 7.968 9.522 120 2.3 1,9 zakonska obvez.po predpisih federacije 1.713 2.011 117 0,5 0,4 druge zakon.obvez. Iz dosež. dohodka 30.726 46.691 152 8,7 9,4 :) Za osebne dohodke 192.178 254.644 133 54,55 1,5 f) Za druge osebne ■rajem ke 4.244 6.209 146 1,2 1,3 i) Ostanek dohodka 99.481 142.064 143 28.2 28.7 Dinamika gibanj kazalcev razvoja v I. polletju 1974/75 in v primerjavi s predvidenimi stopnjami rasti za leto 1975. INDEKS Planirani indeks l-VI.75 1975 Element 1—VI—74 1974 — Družbeni proizvod — nominalni —realni 139,0 130,0 — Celotni dohodek 106,7 107,0 — Porabljena sredstva 136,3 — Dohodek — doseženi 135,0 — Dohodek za razdelitev 142,0 — Del dohodka za OD 140,3 — Del dohodka za sklade 132,8 — Poprečni OD na zaposlenega 142,8 na območju občine v gosp. 127,0 — Poprečni OD na zaposlenega v , OZD in TOZD s sedežem v občini 126,8 126,0 — Poprečno število zaposlenih na območju občine v gospodarstvu 106,6 — Poprečno število zaposlenih na območju občine v gospodarstvu 106,6 — Poprečno število zaposlenih v OZD in TOZD s sedežem v občini 108,4 103,0 Produktivnost dela — nominalno < 133,5 104,0 realno 103,0 105,0 Rentabilnost poslovanja 98,5 Ekonomičnost poslovanja 101,0 Redni OD na zaposlenega 99,8 101,0 POROČILO 0 DELU KOORDINACIJSKEGA ODBORA V ČASU 00 8/8-75 00 28/8-75 Koordinacijski odbor je po zadolžitvi in sklepih, ki so bili sprejeti na seji občinske skupščine, dne 17/7—1975 nadaljeval z delom ter dnevno izpolnjeval zastavljene naloge. Ker je bil tempo prihajanja stabilizacijskih programov s področja gospodarstva v začetku meseca izredno slab, smo dne 4/8—1975 s posebnim dopisom opozorili vse delovne organizacije kakor tudi vse organizacije $ področja družbenih dejavnosti in inštitutov, da pohitijo s sprejemanjem stabilizacijskih ukrepov ter da jih bodo zaradi lažjega izdelovanja stabilizacijskih programov oziroma usklajevanja obiskale posebne delovne skupine. Dne 7/8—1975 je koordinacijski odbor sklical sestanek z namenom, da se imenujejo posebne delovne skupine za spremljanje izvajanja programov stabilizacije. V te skupine in komisije smo zajeli vse člane izvršnega sveta, člane predsedstva skupščine občine Ljubljana Vič—Rudnik, kakor tudi vse družbenopolitične delavce, ki delajo in so zaposleni v družbenopolitičnih organizacijah občine Ljubljana Vič—Rudnik. Imenovanih je bilo 17 članov za obiske delovnih organizacij s področja gospodarstva ter 14 članov za obiske organizacij s področja negospodarstva. Na isti seji smo se dogovorili tudi za enoten pristop pri omenjenih obiskih ter sprejeli tako imenovane vprašalnike, ki bi služili za vodenje razgovorov kakor tudi za kasnejšo analizo po opravljenih obiskih. V te vprašalnike smo zajeli vprašanja od vsebine stabilizacijskega programa, ugotovitve stopnje organiziranosti samoupravnih organov, uresničevanje sklepov samoupravnih organov, stanje interne zakonodaje ter o vseh ostalih notranjih pravilnikih, delovanje delavske kontrole, vrsto vprašanj s področja gospodarske dejavnosti kot so izvozno-uvozna dejavnost, zaloge, likvidnost, produktivnost, problematika osebnih dohodkov, racionalnost v proizvodnji, izumi, analize investicij ter razvojni programi. Da bi razgovori po delovnih organizacijah potekali čimbolj konkretno in konstruktivno, je bilo sklenjeno, da dobi vsaka delovna skupina poleg potrebnega materiala tudi analizo poslovnega uspeha obiskane delovne organizacije. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da se v mesecu avgustu obiščejo naslednje delovne organizacije: Igo, dne 13/8, Hoja dne 14/8, Gozdno gospodarstvo dne 15/8, Iskra Horjul dne 18/8, Ljubljanske opekarne 25/8, Žičnica dne 18/8. Obiski so bili opravljeni v vseh navedenih delovnih organizacijah, kar je razvidno tudi iz zapisnikov, ki so bili vodeni na teh razgovorih. Ugotovili smo, da je bil obisk s strani TOZD in OZD na zadovoljivi ravni, da so bili prisotni predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij v podjetju, kakor tudi izvršilni organi. Ker so bili v tem času izdelani tudi stabilizacijski programi, so člani delovnih skupin pri vodenju razgovorov tudi kritično ocenjevali vsebino stabilizacijskih programov ter jih eventualno, kolikor je to bilo potrebno, opozarjali na tiste postavke, kjer program ni bil konkreten, da je potrebno to dopolniti s konkretno nalogo in rokom in tudi izvesti. Tak program je bil npr. izdelan v Hoji ter je bila v samem razgovoru tudi ta (pomanjkljivost posebej poudarjena. Stabilizacijske programe, ki so jih izdelale delovne organizacije, je koordinacijski odbor do 15. avgusta 1975 prejel skoraj v celoti, nekaj jih je prišlo tudi po tem roku, tako da sedaj razpolagamo z 69 stabilizacijskimi programi. Ko smo analizirali te programe, je bilo ugotovljeno, da so nekateri izredno kvalitetni kot n.pr.: Tobačna tovarna. Tovarna vijakov, Ilirija, nekateri samo delno ustrezajo zastavljenim nalogam in ciljem stabilizacijske politike kot so n.pr.: Igo, Hoja, Pekarna Center, dočim je med programi še vedno nekaj takih, ki so strogo deklarativni (predvsem nekateri inštitutski programi) ter zelo splošni. Te programi, kateri ne ustrezajo bomo vrnili nazaj v ponovno razpravljanje in dopolnitev. Na splošno lahko ugotovimo, da so se delovne organizacije v svojih stabilizacijskih programih največkrat dotaknile področij kot so: — ukrepi za izboljšanje produktivnosti dela, — pregled delovnih nalogov in normativov — zboljšanje komercialne politike, — ukrepi za izboljšanje likvidnosti poslovanja, — racionalizacija pri trošenju surovin, — poostritev notranje discipline, — dosledno sprovajanje vseh sklepo samoupravnih organov, — itd. V večini primerov kakor je bilo navedeno, so programi zelo konkretni z določenimi roki in z osebnimi zadolžitvami kar smatramo, da je pravilno, vendar da bo uspešno samo, če se bo to dosledno tudi sprovajalo in nadziralo. Predlagamo, da se čimpreje skliče vse predsednike delavskih kontrol ter ta organ v posamezni organizaciji združenega dela zadolži za tekoče nadziranje in ugotavljanje sprovajanja sprejetih sklepov. Poleg tega bodo tudi stalni obiski delovnih skupih koordinacijskega odbora tudi ugotavljali ali se programi sprovajajo ali pa je ostalo samo pri enkratni akciji. Dne 14/8-1975 je koordinacijski odbor sklical sestanek vseh članov delovnih skupin za obisk organizacij s področja negospodarstva. Na tem sestanku je bil sprejet vprašalnik, ki bo služil delovnim skupinam pri razgovorih, kakor tudi program obiskov. Dogovorjeno je bilo, da se obiščejo dne 26/8 in VVZ Malči Belič 27/8-75. Omeniti moramo, da je koordinacijski odbor v tem času deloval nemoteno kljub letnim dopustom ter vsakodnevno nudil pomoč in informacije pri izdelavi stabilizacijskih programov. Za te naloge je bil imenovan poseben ožji štab v katerem so bili zadolženi podpredsednik izvršnega sveta tov. Vrhovec Janez ter član izvršnega sveta tov. Šolmajer Janko in sekretar občinskega komiteja tov. Darko Perovšek. Dne 26/8-1975 je izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval analizo poslovanja gospodarstva v I. polletju 1975 ter poročilo o izvajanju stabilizacijskih ukrepov na področju občine. Na podlagi analiz in ocene poslovanja izvršni svet smatra, da je poslovanje delovnih organizacij za I. poletje 1975 zadovoljivo, da so trendi gibanja gospodarstva v vseh postavkah ugodni ter da ni posebnih odstopanj v zvezi z planiranimi podatki v okviru resolucije družbenoekonomskega razvoja SRS ter občine Ljubljana Vič-Rudnik. Izvršni svet opozarja, da se mora v delovnih organizacijah še večjo skrb posvetiti dolžniko — upniškim odnosom, t.j. izboljšanju likvidnosti, povečanju produktivnosti dela na podlagi fizičnih pokazateljev in čimvečje doslednosti uveljavljanja delovnih norm kot merilo uspešnosti dela, z ozirom na to, da izvoz ne dosega planiranih rezultatov je potrebno to dejavnosti pospešiti predvsem to velja za Ilirijo, Hojo, Utensilijo kot glavne nosilce’9 izvozen dejavnosti na področju občine Ljubijan Vič-Rudnik. Izvršni svet ^ nadalje smatra, da so zaloge predvsem nedovršene proizvodnje previsoke, ' sled tega prihaja do popravkov fizičnega rezultata ter prehudega obre-:. menjevanja obratnih sredstev kar predstavlja za občino 3,5 % celotne# dohodka. Dne 29/8-1975 je predvidena naslednja seja koordinacijskega odbora, ns kateri bomo analizirali dosedanje delo, planiral se bo nadaljnji razpored obiskov v delovnih organizacijah ter način dela pri analizi stabilizacijskili i programov, katere smo prejeli. Ker je programov zelo veliko, bomo ^ imenovali posebne skupine, sestavljene iz članov odborov izvršnega sveta kot so odbor za gospodarstvo, odbor za družbene službe, da pregledajo is | kritično ocenijo vsak posamezni stabilizacijski program. Ker je bil rok S izdelavo stabilizacijskih programov s področja negospodarstva postavljen de; i 5/9-1975, se bo koordinacijski odbor verjetno sestal 8/9-1975 ter analiziral kako potekata akcija na področju družbenih dejavnosti. Ljubljana, dne 27/8-1975 Koordinacijski odbo' uresničevanje program*, stabilizacija France MARTINEC U Predlog Na podlagi 24. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, ^ i 38-446/74) 148. člena statuta občine Ljubljana Vič—Rudnik (Ur. list SR’, j[ št. 12—195/74) in 8. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 7-31/'“' I je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela"! ^ zbora krajevnih skupnosti ter skupščina občinske zdravstvene skupno*11 ^ Ljubljana Vič—Rudnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcW, dne...,.......sprejela ODLOK t o obveznem radiofotografiranju občanov Q 1. člen Za vse občane, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubija11 Vič—Rudnik in ki so bili rojeni pred 15. oktobrom 1951. leta, je obvez" radiofotografiranje, v času od 28. oktobra do 27. novembra 1975. 2. člen Po opravljenem radiofotografiranju se morajo odzvati na kontr° pregled vsi tisti občani, prejmejo poseben poziv za zdravstvo pristojni upravnega organa ali pooblaščene zdravstvene organizacije. 3. člen afirani4 Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Stroški radiofotograi gredo v breme regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in skup*41 občine Ljubljana Vič—Rudnik. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič—Rudnik je pooblaščen, d* P0 potrebi odredi ukrepe za izvrševanje tega odloka. 5. člen Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje, kdor se kljub prejetemu »» ne udeleži radiofotografiranja ali ovira izvrševanje tega odloka in ukmP1" izdanih na njegovi podlagi. , ’ 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. predsed^ skupščin^ Številka: 510-1/74 Ljubljana, dne.....................1975 ''““"»BELIC"' Obrazložitev in predlog k odloku o obveznem radiofotografiranju obtanoV ■ivani* 1 Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in pravočasnega odkff bolezni prsnega koša se vrše redna obvezna radifotografiranja obča*1 prsnega koša se vrše redna obvezna radifotografiranja Skupščina občine Ljubljana Vič—Rudnik je dne 2712—1973, ^ obravnavala strokovno analizo o množični radiofotografiji in postradio' . grafskih kontrolnih pregledih občine Ljubljana Vič—Rudnik v letu ^ sprejela sklep, da se v letu 1975 v naši občini izvede naslednjo radiofo10® j sko akcijo. TOZD inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik bo v času oa |9, oktobra do 27. novembra 1975 izvršil radiofotografsko slikanje nad * ^ j starih občanov, izdelal za potrebe občine ustrezen elaborat o rezu ^ radiofotografske akcije in omogočil skupščini občine izvesti „Hbi !t ukrepe za zagotovitev zdravstvenega varstva občanov. Po pogo«1' ^ 7215/75, z dne 15/7—1975, plača Regionalna zdravstvena skup11 I Ljubljana za vse stalno bivajoče občane radiofotografsko sliko, o\ skupščina pa celotno organizacijo te akcije. # j Predvideva se, da bo radiofotografiranih okoli 40.000 cbča^' jjr organizacijo tega bi po dosedanjih izkušnjah porabili okoli 320.00° sredstev iz proračuna občine. ^ Izvršni svet predlaga skupščini občine, da sprejme odlok o obv*z radiofotografiranju občanov po priloženem predlogu. Ljubljana, dne 19/8—1975 POTEKI AVTO CEST, OBVOZI^ CEST IN MESTNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Ljubljanski urbanistični zavod je skupaj z Republiško skupnostjo I" izdelal elaborat urbanistične obdelave prostora avtoceste, mestnih cest na območju Ljubljane. Občinska skupščina je vprfl j poteku avtocest, obvoznic in mestnih cest že v prejšnji mand«1 večkrat obravnavala, nazadnje pa na 2. seji ob priliki sprejemanja programa izgradenj cest na območju mesta Ljubljane. V vmesnem oZ. fjj je bila obširna javna razprava po posameznih krajevnih skupnostih« fr,n" mbe, ker je bilo gradivo v izvlečku pu** ,## - * iP bile podane individualne pripombe, kot priloga v Ljubljanskem dnevniku za 4. sejo skupščine mesta, t pa so projekti bili občanom dani na vpogled pri Republiški ,ku° ceste in pri posameznih občinah. Posvetovanje je bilo tudi v krogih. Izvršni svet je po končani razpravi na 26. in 30. seji ^j«" poteke avtocest, obvoznic in mestnih cest na območju občine Ll, n,|R Vič—Rudnik ter h giadivu sprejel naslednje pripombe in predloge, upoštevajo pri nadaljnji obdelavi in odločanju o poteku avtof*oe*t, cest in mestnih ulic oz. urbanistični obdelavi širšega mestnega občine Ljubljana Vič—Rudnik. S a/avto ceste ke, Sprejme se gameljska varianta avto ceste v skupni trasi z obvozno cesto )re, ^ skozi Kozarje. egs 2. Ukine se naj rezervat mengeške variante avtoceste na odseku od Dobrove skozi Kozarje (Podsmreka) do Tržaške ceste. V primeru, da bo osvojena mengeška varianta avtoceste, naj se poišče podvariantni potek avtoceste po barjanski dolini oz. naj sovpada potek avtoceste in obvozne ceste v območju enega rezervata po trasi gameljske variante. S- Na območju Škofljice se sprejme predlog najjužnejše barjanske trase zunaj urbaniziranih površin Škofljice, podredno pa bi bila še sprejemljiva severna gričevnata varianta. Takoj naj se ukine osrednji rezervat poteka < kocaste skozi Škofljico. ,al š. Sprejme se skupni potek avtoceste in južne obvoznice po desnem bregu Malega grabna s sledečo zahtevo: Glede na to, da avtocesta in južna Obvoznica na odseku Mestni log—Rudnik potekata skozi Rakovo jelšo in ior °k JutOkovi poti, kjer bi bilo potrebno rušenje večjega števila črnih ,,, (jradenj, da bo prestavitev Malega grabna zelo draga investicija in da je ves i« i Obravnavan prostor dragocen za drugačno izrabo, kot je že nakazano v predlogu regulacijskega načrta širšega mestnega območja občine Ljubljana Vič—Rudnik, ki ga izdeluje Ljubljanski urbanistični zavod, se premakne trasa proti jugu tako, da prečka Ljubljanico tik pred izlivom Iške v Ljubljanico in da obvozna cesta preide iz barja proti Golovcu na Istem mestu kot je predlagano v sedanjem predlogu. ^/obvozne ceste • L' ^Prejme se potek obvozne ceste po varianti Bokalce. Ukine naj se razervat za obvozno cesto po GUP tako da rezervat ostane W' . Samo za železnico in ast (alejo spominov in tovarištva). ' Industrijska cona ob Cesti na Brdo mora imeti direk sistem obvoznih cest. direkten priključek na c/mestne ulice 8. na no Sestop $ Tržaške ceste na južno obvozno cesto naj se uredi preko semaforskega križišča zapadno od objektov Slovenija avto (Gorjančeva u|ica), prj čemer naj bo v tem sklopu organiziran tudi dovoz na centralno °dlagališče smeti, kar je rešljivo v obliki diamanta, kot je že nakazano v Predlogu regulacijskega načrta širšega mestnega območja občine Ljubljana Vič-Rudnik. ni obr«zložitev Ad1.2,5.6) obvo ^'nS^a skupščina je že sprejela sklep o skupnem poteku avtooceste in 0^ra ,ne ceste ob robu Kozarij. Taka rešitev po gameljski \arianti še najbolj K ozarje kot strnjeno površino, ki lahko s sprostitvijo rezrevata SprorT 8 varlante nudi organizirano stanovanjsko gradnjo v Kozarjah oz. sta ,,viio rezervata GUP, razširitev industrijske cone ob Cesti na Brdo in panjskih površin v soseski VS-6 Vič. prgk ° sprejetju poteka obvozne ceste po varianti Bokalce je že sprejet z ugotovitvami razprave za lokacijske smernice za gradnjo navij ,'9ceste Črnuče—Dolgi most, s tem pa je podana možnost za ukinitev 'knih rezervatov. Ad3/ prj ta nj^neniu možnosti poteka avto' ceste skozi Škofljico se je pokazala *unaj u l!!j' razvoi naselja najbolj ugodna najjužnejša barjanska varianta varianterbani*'ranih Povrt'n. še sprejemljiv pa je potek severne gričevnate , tudi Re' V*"1 P3 se ,ahko sprosti rezervat skozi Škofljico, s čemer se strinja ftodlnr, PtJbllžka skupnost za ceste. Za sprostitev rezervata je bil že dan 'j u9 na mestno skupščino. Vi 4/ 'k Dfeda TurinL na ubmočju KS Turjak bakteriološko neustrezna voda na,°rjev. K 10 v°dovoda ščurki ter bo zato potrebna namestitev hI^atska 0*0^ n®9a Z# Preitavitev avtobusne postaje m«t»V |lTiP“iani urejuje prometni režim Urad za promet pi Postni. Ljubljana. Zato smo predlog o spremembi lokacij »Ort-f^dega znaL-0b Triaiki cesti ali prehoda za pešce oz. postaviti dbvn! *'rokovn 8 ** avtornobiP,te, posredovali Uradu za promet, ki b *,'ill. rešitev, o čemer bomo delegatsko konferenco posebt KONFERENCA it. 35 (Fakulteta za elektro- ali postavite KS KOZARJE VPRAŠANJE: Ureditev dotrajanega starega Dolgega mostu ODGOVOR: Stari Dolgi most v Kozarjah je dotrajan ter lahko služi le kot prehod za pešce. Poleg tega most ni dimenzioniran na visoke vode Malega grabna ter se ga zato tudi zaradi lokalnih potreb ne izplača urediti, pri čemer je sploh vprašljivo, če bi lokacijski postopke za obnovo mostu podal pozitivni rezultat V neposredni bližini je namreč predviden razcep avtocestnega sistema, ki bo izključeval prometne težnje po starem mostu ter jih bo v celoti usmerjal čez novi Dolgi most, kar se v praksi z izjemo pešcev že dogaja. Zato realno ni pričakovati, da bo prišlo do obnove starega Dolgega mostu. krajinskega parka ..Polhograjski Dolomiti" za območji občin Ljubljana— Šiška in Ljubljana Vič—Rudnik sta sprejeli obe tangirani skupščini občin in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/74. 14. člen navedenega odloka določa, da prevzame skrb za urejanje tega območja skrbniški odbor, ki zaenkrat še ni formiran. Vplivali pa bomo na to, da bodo pristojne službe uredile vse potrebno za vzpostavitev skrbniškega odbora. VPRAŠANJE: Kdaj bo znano, katere parcele na Smolniku so zazidljive? ODGOVOR: Zazidljivost parcel na Smolniku je določena z urbanističnim načrtom za območje krajinskega parka ..Polhograjski Dolomiti", ki je bil sprejet z odlokom o sprejetju urbanističnega načrta za območji občin Ljubljana— Šiška in Ljubljana Vič—Rudnik. Sprejeti urbanistični načrt je stalno na vpogled pri tukajšnjem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. KS ROŽ1MA DOLINA VPRAŠANJE: Ureditev kanalizacije v Kikljevi ulici ODGOVOR: V sklopu urejanja dela Večne poti je bil pred kratkim urejen iz občinskih sredstev in sredstev Kanalizacije odtok meteornih voda ih studenca iz območja Kikljeve ulice. S tem so podani tehnični pogoji za ureditev kanalizacije po Kikljevi ulici, ki pa bo služila za odvod odpadnih voda gostišča „Čad" in ostalih sosednjih objektov. V okviru adaptacije gostišča bo potrebno zgraditi to kanalizacijo pri čemer bo potrebno pri krajevni skupnosti izvesti akcijo za pridobitev sredstev tudi od občanov in podjetja Kanalizacije. KS VRHOVCI VPRAŠANJE: Zahteva po izmeri parcel po regulaciji Gradaščice ODGOVOR: Po regulaciji Gradaščice se je pokazala potreba po noveliranju zazidalnega načrta soseske VS—7 Vrhovci, ki je bil sprejet leta 1965. Predlog novelacije zazidalnega načrta, ki je pravkar v javni razgrnitvi in razpravi, vsebuje tudi predlog nove parcelacije, ki temelji na novi urbanistični presoji zahtev prometa in vodnega gospodarstva ter na dogovorih med izvajalcem regulacije Splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, Komunalnim skladom občine Ljubljana Vič—Rudnik ter posameznimi prizadetimi občani, sodelovala pa je tudi krajevna skupnost. Po zaključenem postopku sprejemanja zazidalnega načrta bo izvedena tudi nova parcelacija. VPRAŠANJE: Ugovor na nestrokovno pojasnilo glede križišča Jadranske ceste in Ceste v Rožno dolino. ODGOVOR: Poleg obrazložitve podane za 13. sejo občinske skupščine podajamo še naslednjo obrazložitev: V Ljubljani daje strokovne predloge prometnih ureditev Urad za promet, ki je tudi za Rožno dolino izdelal predlog prometne ureditve, ki je bila po končanem upravnem postopku tudi izvedena. Upravni postopek je bil izveden demokratično, ker je predlog poleg strokovnih služb (Cestna inšpekcija. Urad za promet) potrdil tudi svet krajevne skupnosti Rožna dolina. Križišče Jadranske ceste s Cesto v Rožno dolino predstavlja samo detajl ureditve prometa v Rožni dolini (sistem enosmernih cest, linija avtobusnega prometa, reševanje parkiranja pri gostilni Marn ipd.) ter ga ni možno obravnavati ločeno od tega sistema. Seveda se je v zadnjem času zaradi intenzivne izgradnje Viča, Vrhovcev in Brda povečal promet po Cesti v Rožno dolino (numarične podatke bi lahko dalo samo prometno štetje, ki pa ni izvedeno), vendar pa sprememba uveljavljenega prometnega režima ne bi bila umestna iz vseh do sedaj povedanih vžrokov, kot tudi zaradi dejstva, da sprememba prometnega režima potegne za seboj številne karambole. Večina domačih voznikov vozi po ustaljenih smereh „na pamet" in ne glede na prometne znake. ..Kolikor pa delegacija KS Vrhovci meni, da Urad za promet ni izdelel strokovno študije prometa v Rožni dolini, pa lahko pri tej instituciji zahteva postopek za spremembo le-tega, vsekakor pa bi morala pri tem sodelovati KS Rožna dolina. VPRAŠANJE: Stanje ceste na Brdo ODGOVOR: Po položitvi kanalizacije po Cesti na Brdo, vozišče dejansko ni bilo ponovno asfaltirano v isti širini (6 m), kot je bila pred polaganjem kanalizacije, temveč v širini 5 m. Na preostalem prostoru pa je bil izvršen le gramozni zasip. Tak način dela je narekovalo dejstvo, da je v srednjeročnem planu ureditev celotnega vozišča in sicer ureditev vozišča na 7 m širine, ureditev odvodnjavanja, pločnikov, gradnja avtobusnih postajališč izven vozišča ter manjše korekcije trase. Za vsa ta dela. ki bodo zahtevala še dodatno razkopavanje, pa v letošnjem proračunu ni sredstev (v programu je dokončanje kanalizacije), pač pa se predvideva ureditev ceste v naslednjem letu. ko bodo konsolidirani tudi posedki zaradi gradnje kanalizacije. Do tedaj pa bodo uporabniki te ceste morali spoštovati na predmetnem odseku omejitev hitrosti na 40 km/h. Komunalno podjetje Vič pa intezivneje vzdrževati cesto. VPRAŠANJE: Sprememba prometnega režima na Cesti na Vrhovce ODGOVOR: Da bi se po Cesti na Vrhovce uvedla omejitev hitrosti na 40 km/h je že izpeljan upravni postopek. Dano je bilo tudi naročilo komunalnemu podjetju Vič, da izvede signalizacijo na terenu. KS DOBROVA VPRAŠANJE: Namestitev prometnega ogledala na Dobrovi, izvedba zapore ceste od križišča mimo šole do gasilskega doma ODGOVOR: Za namestitev prometnega ogledala in izvedbo zapore ceste od križišča mimo šole do gasilskega doma na Dobrovi je bil že izveden upravni postopek ter dano naročilo Komunalnemu podjetju Vič za izvedbo del. VPRAŠANJE: Kdaj bo izdano gradbeno dovoljenje za TTP Brezje in Razori? ODGOVOR: Za TP Brezje je bilo že izdano lokacijsko dovoljenje pod št. 351—782/74 dne 12/12—1974 in gradbeno dovoljenje dne 1/7—1975. KS VNANJE GORICE VPRAŠANJE: Gradnja samopostrežne trgovine ODGOVOR: V Zvezi z gradnjo samopostrežne trgovine v Vnanjih goricah je Mercator že v lanskem letu odkupil zemljišče od Štefana Rakovca v predelu med cesto Brezovica—Podpeč in železniško progo v bližini železniškega prehoda, vtem ko zahtevka za pridobitev lokacijskega dovoljenja še ni vložil KS ČRNI VRH VPRAŠANJE: Kdaj in kako se bo formiral organ in kaj je SOb uredila glede krajinskega parka ..Polhograjski Dolomiti" ODGOVOR: Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje KS DOBROVA VPRAŠANJE: Ugovor gradnje ceste od Katarine preko Robeža do Gont ODGOVOR: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve ni prejel nobene zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja za navedeno cesto. Sprejeti urbanistični načrt za območje krajinskega parka ..Polhograjski Dolomiti" tudi ne predvideva te cestne povezave. KS MALČI BELIČ VPRAŠANJE: Ureditev bregov Gradaščice (po regulaciji se na bregovih nabira nesnaga) ODGOVOR: Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, ki je nosilec investicije ureditve bregov Gradaščice, se že več let skupno z občino Ljubljana Vič—Rudnik in mestno skupščino prizadeva urediti bregove Gradaščice in Glinščice. Urejeni bregovi ne samo, da učinkujejo urejeno in da izboljšajo vodno gospodarske razmere, temveč Območni vodni skupnosti olajšajo redno vzdrževanje bregov, tako da bi letno zadostovalo samo enkratno čiščenje. Žal pa se na terenu opaža, da posamezni občani še vedno onesnažujejo bregove z odlaganjem raznega odpadnega materiala ipd. Preprečevanje takih pojavov je izredno težko, ker so prekrški narejeni v večini primerov ponoči. Rešitev je samo v vzgoji mladine oz. kulturnega obnašanja občanov nasploh, pri čemer je vsaka prijava morebitnega prekrška s strani občanov zelo dobrodošla. KS VIČ VPRAŠANJE: Rušenje hiše Viška 17 in nadaljevanje gradnje preložene viške ceste ODGOVOR: Po določilih zazidalnih načrtov za soseski VS-6 Vič in Rožna dolina je določena gradnja preložene Viške ceste in sicer od križišča Ceste v Rožno dolino z Cesto XVII do pokopališča na Viču ob Cesti Dolomitskega odreda. V preteklih letih je bila gradnja te ceste že izvedena na dveh odsekih in sicer od Ceste na Brdo do stare Viške ceste in od podaljška Sattnerjeve do pokopališča Vič. V kratkoročnem programu del je spojitev teh dveh odsekov, kar pa zahteva rušenje hiše Viška 17, ki je že izpraznjena in da se prepreči vselitev tudi demolirana in Viška 15, katere lastniki so si pa pridobili nadomestno lokacijo. Ko se bodo lastniki Viške 15 preselili v novo hišo, se bo nadaljevala tudi gradnja. Samo rušenje Viške 17 pa še ni izvedeno zato, ker so za rušenje bile s strani interesentov podane različne ponudbe od 400.000 din (komunalno podjetje Vič) do 50.000 din (privatnik), stališče občine pa je, da bo izvajalec rušenja tisti ponudnik, ki ne bo zahteval nobenih sredstev, zato pa bo lahko razpolagal z vsem materialom pridobljenim z rušenjem. KS KRIM-RUDNIK VPRAŠANJE: Razporeditev in delitev sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča ODGOVOR: Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75) določa da se 50 % vseh zbranih sredstev dodeli mestu Ljubljana za financiranje 10-letnega programa gradenj obvoznih cest in mestnih ulic, 50 % sredstev pa je prepuščeno občini. Za porabo občinskih sredstev sprejema občinska skupščina na podlagi programov krajevnih skupnosti vsako leto program gradenj in rekonstrukcij lokalnih cest in mestnih ulic, ki združuje še sredstva posebnega računa za ceste in druga sredstva, ki daleč presegajo občinska sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča (npr. v KS Rožna dolina je bilo v letu 1974 zbrano 169,044.95 din, medtem ko je ureditev Večne poti stala 800.000 din itd.). Pri tem gleda, da se v večletnem obdobju predvidi gradnje oz. rekonstrukcije cest tako, da se zbrana sredstva po posameznih krajevnih skupnostih sorazmerno trošijo. Zato se porabo sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča ne sme ocenjevati ločeno od porabe ostalih sredstev, kar šele lahko poda celovito oceno, ki je bila občinski skupščini že podana pri občasnih informacijah in pri sprejemanju zaključnih računov. VPRAŠANJE: Dokončanje obračališča Rudnik ODGOVOR: Za ureditev novega obračališča Rudnik je bilo že izdano gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela, v okviru katerih so bila izvršena zemeljska dela z gramoznim nasipom. Dne 30/7-1975 je h gradnji obračališča podala še soglasje Republiška skupnost za ceste tako, da bo lahko izdano definitivno gradbeno dovoljenje, ki bo poleg obračališča za mestni promet vključevalo še postajališče za primestni promet (naknadne zahteve prometnih organov). Dela bodo pričeta v mesecu septembru. NAČELNIK: JOŽE LEKŠAN Oddelek za gospodarstvo DELEGATSKA KONFERENCA 21 (MERCATOR) VPRAŠANJA: Ali je predvidena gradnja javnega kopališča? ODGOVOR: Na območju naše občine ni programirana gradnja javnega kopališča. Vse ljubljanske občine so se dogovorile, da bodo sanirale javno kopališče na Miklošičevi cesti. Izvršni svet je iz sredstev rezerve odobril 30.000 dinarjev za popravilo kotla. KRAJEVNA SKUPNOST TURJAK VPRAŠANJE: Ali je možno preurediti tamkajšnje hleve v obrate? ODGOVOR: Možnost ureditve hlevov na Turjaku v namen obrata Ljubljanskih mlekarn je bila na zboru delovne skupnosti odbita, ker se smatra, da bi adaptacija hlevov bolje služila turistični dejavnosti. Krajevna skupnost je po obvestilih, ki jih imamo, ta koncept osvojila in predlaga v svojem razvojnem programu to možnost. 4 DELEGATSKA KONFERENCA 45 (ZASEBNI KMETJE) VPRAŠANJA: Regresiranje umetnih gnojil ODGOVOR: V zvezi z delegatskim vprašanjem zasebnih kmetov — 45, je bil finančni načrt sklada za pospeševanje kmetijstva za leto 1975 v toliko popravljen, da se je določila posebna postavka za regresiranje umetnih gnojil in sicer v znesku 100.000 din in sicer za območje Ljubljanskih mlekarn TOZD Kooperacija (območje naše občine) 70.000 din in za območje KZ Velike Lašče 30.000 din. Omenjene organizacije v izplačilo še niso predložile računov, imajo jih pa že napravljene. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH VPRAŠANJE: Ali so v letošnjem letu predvidena finančna sredstva za razvbj kmečkega turizma in po kakšnih kriterijih se bodo delila? ODGOVOR: V skladu za pospeševanje kmetijstva v letu 1975 ni predvidenih nobenih sredstev za razvoj kmečkega turizma. V letu 1974 so bila dana sredstva kot kredit iz sklada za pospeševanje gostinstva. Z ukinitvijo skladov ni nikjer, tudi v proračunu občine ne, predvidenih sredstev za ta namen. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC VPRAŠANJE: Problem plantažnega nasada v Babni gori ODGOVOR: V letu 1962 je bil na Babni gori arondiran kompleks 59,40 ha z namenom, da se osnuje sadna plantaža. V tem kompleksu je bilo: a) odkupljeno zemlje 48,92 ha b) vzeto v dolgoročni zakup 10,47 ha Nasad je bil posajen v letih 1962 in 1963. Skupna investicija je znašala 215 starih milijonov dinarjev — od tega je bilo vloženo lastnih sredstev 86,100.000 s din in najetih 129,000.000 din S. Čisti nasad je bil le na površini 29 ha (zasajeno je bilo cca 22 ha jablan, 3 ha hrušk in 4 ha črnega ribeza). V nasadu je imelo posestvo 70,000.000 S din izgube v vseh letih. V letu 1975 je bilo oddano kmetom in raznim drugim kooperantom: a) 12 ha sadovnjaka — v dolgoročni zakup — s pogodbeno obvezo, da bodo prevzete površine sadovnjaka v redu oskrbovali, obrezovali, gnojili in škropili. Zakupnina je določena letno 100.000 S din letno po ha oziroma 10 S din po 1 m2. Na površini 12 ha je 18 zakupnikov. B) Ostale površine sadovnjaka, >ki so slabše, pa so dane kooperantom v zakup, isto s pogodbo za dobo 10 let s tem, da kosijo travo. Del obrobnih površin pa je vrnjen kmetom, ki so dali zemljišča v zakup, nazaj. Ljubljan a, 5.6.1975 NAČELNIK: Janko ŠOLMAJER, dipl oec. Oddelek za družbene službe in splošne zadeve KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA VPRAŠANJE: Kdaj bo dobila krajevna skupnost Kolezija prostore za redno dejavnost krajevnega samoupravnega in delegatskega sistema? ODGOVOR: Krajevna skupnost ima 2 pisarniška prostora in dvorano v Ko lezijski ulici 23 za cca 70 ljudi. Zavedamo se, da ti prostori v celoti ne ustrezajo funkcionalnemu namenu za potrebe krajevne skupnosti, vendar v tej situaciji ne moremo računati na razširitev oz. na povečanje prostorskih kapacitet Nekatere krajevne skupnosti nimajo niti takih možnosti (Vrhovci, Kozarje in krajevne skupnosti izven mestnega območja). Pripravljamo dolgoročni program razvoja krajevnih skupnosti, v katerem bo zajeta tudi problematika funkcionalnih prostorov za delo. Vse to pa je povezano z visokimi stroški, kar ne bo moč realizirati v tako kratkem času, predvsem tudi zaradi stabilizacijskih ukrepov, ki jih bomo morali izvajati glede potrošnje sredstev. Za občasno reševanje problema sklicevanja masovnih sestankov vam priporočamo, da se povežete z gradbenim šolskim centrom v Gerbičevi ulici in se dogovorite z delovno skupnostjo o občasnem odstopanju dvorane (cca 250 ljudi) za sklicevanje masovnih sestankov. Menimo, da bo to prispevalo k tesnejšemu povezovanju krajevne skupnosti z delovnimi kolektivi na terenu. NAČELNIK: Anton BREGAR INFORMACIJA 0 ŠTIPENDIRANJU IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Skupščina občine Ljubljana Vič—Rudnik je na seji 16. septembra 1974 sprejela družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Vič—Rudnik pa so temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti, ki imajo sedež na območju občine, sprejemale v septembru preteklega leta. Ob podpisovanju tega dokumenta je sprejelo samoupravni sporazum 85 % zaposlenih delavcev v občini S tem, ko je podpisalo samoupravni akt več kot 2/3 zaposlenih delavcev, je bil le-ta takoj veljaven, seveda le za temeljne organizacije združenega dela, ki so ga podpisale. V kasnejših akcijah, v katerih so sodelovale tudi družbeno-poiitične organizacije v občini, pa so pristopile k podpisu tega dokumenta še preostale temeljne in druge organizacije združenega dela, razen nekaterih fakultet Te namreč ugotavljajo, da pogodbena sredstva, ki jih daje financer, ne omogočajo odvajati 0,5 % od brutto osebnih dohodkov v združena sredstva za štipendiranje pri občini. Družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendiranju sta bila sprejeta z željo, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela. Štipendiranje učencev in študentov je pomembna oblika uresničevanja kadrovske politike, njenega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sistem vzgoje in izobraževanja. Z enotno štipendijsko politiko v SR Sloveniji je potrebno zagotoviti mladim kar najbolj izenačene materialne pogoje za šolanje, kot enega bistvenih predpogojev za preprečevanje socialnih razlik. Prav zato je uvedena dvojnost štipendiranja. Temeljne in druge organizacije združenega dela in namenski skladi samoupravnih interesnih skupnosti dodeljujejo kadrovske štipendije v skladu z njihovimi razvojnimi načrti, plani izobraževanja in štipendiranja kadrov. Kadrovske štipendije določajo na osnovi doseženega uspeha v šoli ter hitrega in učinkovitega študija. Iz združenih sredstev za štipendiranje učencev in študentov pri občini pa dodeljujejo nekadrovske (socialne) štipendije predvsem mladini, ki po končani osnovni šoli, kljub ugotovljenim sposobnostim, zaradi slabših materialnih razmer ne more nadaljevati šolanja, za vse te mlade pa še ni neposrednega kadrovskega interesa pri temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Višino teh štipendij določajo na osnovi mesečnih življenjskih stroškov učencev in študentov. K stroškom šolanja pa morajo prispevati starši v višini polovičnega dohodka na člana družine. Del združenih sredstev pri občini je v skladu z določili samoupravnega sporazuma namenjen za solidarnostno prelivanje sredstev v manj razvite občine ter občine, ki v njih združena sredstva ne zadoščajo za štipendiranje njihovih učercev in študentov. Z združenimi sredstvi v občini gospodari skupna komisija podpisnic tega dokumenta in njen izvršni odbor. Skupno komisijo in izvršni odbor v občini Ljubljana Vič—Rudnik je imenoval zbor podpisnikov samoupravnega sp orazuma 18. februarja 1975. Do imenovanja teh organov pa je opravljal vse naloge na področju štipendijske politike iniciativni odbor. S finančnim načrtom združenih sredstev za štipendiranje je predvideno, da se bo v letu 1975 zbralo od prispevka podpisnikov (0,5 bruto osebnega dohodka) na posebnem računu pri občini približno 3,200.000 dinarjev. Po predvidevanjih bomo za izplačilo lastnih štipendij porabili 2,200,000 dinarjev, za solidarnostno prelivanje v deficitarne občine pa bo namenjeno približno 1.000.000 din. Inciativni odbor in kasneje izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini sta v šolskem letu 1974/75 odobrila štipendije iz združenih sredstev 245 kandidatom. Štipendijo so- zavrnili 30 prosilcem, predvsem zaradi deleža staršev, ki je presegal življenjske stroške učencev oz. študentov. Polno štipendijo iz združenih sredstev pri občini prejema oziroma je prejemalo 117 učencev srednjih šol in 80 študentov višjih in visokošolskih zavodov. Samo nekadrovski oziroma socialni del štipendije pa prejema 26 učencev srednjih šol in 23 študentov visokošolskih zavodov. Poprečna štipendija iz združenih sredstev za učence srednjih šol znaša 666 din, za študente višjih in visokošolskih zavodov pa 735 din. V skladu z določili samoupravnega sporazuma objavljamo seznam štipendistov, ki so v šolskem letu 1974/75 prejemali štipendijo iz združenih sredstev za štipendiranje učencev in študentov v občini Ljubljana Vič— Rudnik. Druge podatke o štipendistih lahko zainteresirani dobi v kadrovski službi uprave SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Seznam štipendistov I. NEKADROVSKE ŠTIPENDIJE 1. ANUŠIČ ZVONE, Lj. Cesta na Bokalce 32; (TEŠ) Z ANŽUR MARIJA, Lj. Soška 29; (G) 3. AVBELJ VIKTOR, Lj. Rož. dol. c. XV/32 a; (G) 4. BABŠEK KARLA, Srednja vas 8, Škofljica; (SŠZMS) 5. BERNIK GABRIJELA, Lj. Šibeniška 17; (VSŠ) 6. BEVC MATIJA, Lj. Dolenjska c. 45č; (ŠZO) 7. BIZJAN IRENA, Polhov Gradec 16; (G) 8. BOŽNAR FILIP, Briše 25, Polh. Gradec; (G) 9. BREČIČ IVAN, Lj. Tomažičeva 38; (G) 10. BUH Jožefa, Planina 6, Gorenja vas (PGŠ) II. BUŠNJA MARKO, Zg. Kališče 2, Vel. Lašče; (PKŠ) 12. BUŠNJA MARTA, Z. Kališče 2, Vel. Lašče; (POŠ) 13. ČAMPA BORIS, Lj. Oražnova 6; (TSZŠ) 14. ČEPON SLAVKO, Lj. Ob Dolenjski žel. 5; (TŠZL) 15. DEBELJAK MARIJA, Prilesje 12, Vel. Lašče; (POŠ) 16. DEŽMAN BORUT, Lj. Sattnerjeva S-10 (ŠZŽVT) 17. GABRIČ BRANKO, Lj. Gradaška 8a; (TSZS) 18. GALE KAROLINA, Lj. Sp. Rudnik 11/22; (STŠ) (KO) 19. GERJOL ŠTEFKA, Setnik 25, Polh. Gradec; (ŠZMS) 20. GOLC VIKTOR, Vrzdenec 75, Horjul; (PŠL) 21. GOLOB FRANC, Klada 2, p. Ig; (PEŠK) 22. GOLOB VIDA, Klada 1, p. Ig; (PGŠ) 23. GRACER IVAN, Lj. Bogišičeva 6; (G) 24. GRAŠA BISERKA, Lj. Gorkičeva 18; (G) 25. GREBENC MATIJA, Rašica 11, Vel. Lašče; (TEŠ) 26. GRUDEN SAŠA, Škofljica 126, (ŠZP) 27. GRUDEN ŠTEFAN, Laporje 11, Vel. Lašče; (PAŠ) 28. GRUM STANE, Lj. Gor. Rudnik 6/3, (G) 29. HITI DARJA, Lj. Ižanska c. 154; (PŠ) 30. HITI IGOR, Lj. Ižanska c. 154; (PŠ) 31. HODNIK MATEJA, Lj. Jamova 7; (G) 32. INTIHAR ANDREJA, Lj. Krimska 18; (G) 33. INTIHAR JANEZ, Iška vas 37, p. Ig; (PEŠ) 34. INTIHAR ROZA, Iška vas 37, p. Ig; (PŠ) 35. JAMNIK DARJA, Dolščaki 13, »b; (ESŠ) 36. JAPELJ ANTON, Srednja vas 2, Škofljica; (TŠZS) 37. KARALJICA PREDRAG, Lj. Gerbičeva 51a; (GTŠ) 38. KECUR MARKO, Lj. Tržaška c. 36; (TŠZS) 39. KESIČ MIČO, Lj. Gerbičeva 51 a; (GTŠ) 40. KLANČAR IVANKA, Vrh 2, Rob; (KŠC) 41. KLANČAR TILKA, Jezero 6, Preserje; (G) 4Z KOMAROV ANICA, Ig 133; (PG) 43. KOMAROV CVETKA, Ig 133; (GTTŠ) 44. KOVAČIČ BOŽENA, Lj. Satnerjeva 3; (G) 45. KOVAČIČ IRENA, Rakitna 94, Preserje, (TKŠ) 46. KOZAMERNIK IGOR, Lj. Graden 4, (G) 47. KOZAMERNIK MARJAN, Lj. Graden 4, (G) 4& KRAMAR FRANC, Smrjenje 5, Škofljica; (PKŠ) 49. KRAŠEVEC JANEZ, Lj. Tržaška c. 292; (STŠ) 50. KRISTAN ALOJZIJA, Lj. Pokljukarjeva 13; (G) 51. KRIŠJAK JANJA, Lj. Oražnova 4; (VŠ) 52. KRHELJ JANEZ, Selo 11, Polh. Gradec (ŠZŽVT) 53. KRŽIŠNIK ŠTEFAN, Selo 10. Polh. Gradec; (TEŠ) 54. LAH TADEJA, Lj. Borca Petra 13; (G) 55. LEBEN JOŽE, Lj. Vrhovci c. IV/8; (G) 56. LENIČ LIDIJA, Kamnik pod Krimom 6; (G) 57. LOGAR MARJAN, Lj. Študent, nas. blok 1; (TEŠ) 58. LUŠI N JANEZ, Srobotnik 11, Vel. Lašče; (G) 59. MARINŠEK JOŽE, Vrh nad Želimljami 10; (PKŠ) 60. MAROLT SAVA, Strmca 6, Nova vas; (PŠ) 61. MARUŠKO MITJA, Lj. Tržaška 48; (G) 62. MAVEC PAVLA, Iška 15, Ig; (G) 6a MIKEC AMALIJA, Lj. Emosnska 12; (G) 64. MODIC MARIJA, Kot 8, Ig; (ŠZŽVT) 65. MUŠIČ MIHAELA, Lj. Tržaška 122a; (STŠ) 66. NEBEC BORIS, Škofljica 45; (TŠZS) 67. OBERČ ANTONIJA, Lj. Gorupova 6; (TŠ) (PO) 68. OBERČ PETER, Lj. Gorupova 6; (STŠZS) 69. OBLAK FRANCI, Šentjošt 42, Horjul; (G) 70. OBLAK MAKS, Črni vrh 13, Polh. Gradec; (TŠZS) 71. OKOREN FRANC, Zg. Blato 4, Škofljica; (PŠ) 72. OKOREN MARIJA, Zg. Blato 2, Škofljica; )POŠ) 73. PAJK VESNA, Lj. Dolenjska c. 60; (G) 74. PODLOGAR MATJAŽ, Polhov Gradec 74; (G) 75. PRIJATELJ BRANKA, Lj. Sattnerjeva B-12; (PG) 76. RADIČ JULKA, Lj. Tomažičeva blok 7; (ESŠ) 77. RAVNOHRIB PAVEL, Zaklanec 15, Horjul; (G) 78. ROGELJ IRENA, Kamnik pod Krimom 116; (PŠ) 79. SEBANC BREDA, Lj. CEsta na Loko 36; (G) 80. SEČNIK JOŽE, Šentjošt 25, Horjul; (G) 81. STANOVNIK MARIJA, Vrzdenec 32, Horjul; (G) 82. STANOVNIK SONJA, Horjul 136; (G) 83. STERNAD OLGA, Gumnišče 10, Škofljica; (POŠ) 84. STOJAN VANDA, Lj. Ločnikarjeva 12; (G) 85. STOJAN VOJKO, Lj. Rakovniška 2; (TEŠ) 86. STRAH SONJA, Podpeč 26a, Preserje; (G) 87. STRITAR MAJDA, Rašica 24, Vel. Lašče; (G) 88. STRLE VIDA,, Gradež 7, Turjak; (G) 89. SVETE METKA, Jezero 24, Preserje, (G) 90. ŠEBENIK VALENTIN, Notranje gorice 1, Brezovica; (ESŠ) 656.- 91. ŠILAK MAJDA, Lj. Viška 69 d; (G) 473.- 92. ŠILC JOŠKO, Karlovi ca 9, Vel. Lašče; (PŠ) 748,- 93. ŠILC MARIJA, Karlovica 9, Vel. Lašče; (PŠ) 616.- 94. ŠKOFLJEK DANILO, Lj. Gorkičeva 14; (TSŠ) 310.- 95. ŠKULJ ANA, Brankovo 5, Vel. Lašče; (PTŠ) 1.035.- 96. ŠTREKELJ ANKA, Stanka vas 48, Dobrova; (ŠZMS) 280.- 97. ŠTREKELJ. ROMAN, Laporje 7, Turjak; (PŠ) 1.015.- 98. ŠTRUMBELJŠTEFKA, Golo40, lg;(ŠZMS) 1.246.- 99. TEJKAL MILAN, LJ. Tržaška c. 20; (G) 1.100.- 100l TOMINEC TONČKA, Horjul, n.h.; (G) 895.- 101. TONI TOMAŽ, Škofljica 104; (TŠZS) 941.- 102. TROBEC KRISTINA, Rovt 6, Polhov Gradec. (EAŠ) 1.209.- (103. URBANČIČ IVAN, Vnanje gorice 15, Brezovica; (PŠ) 180.- 104. URBANIJA JOŽE, Lj. Peruzzijeva 110; (TSS) 883.- 105. VESEL JOŽE, Mala Slevica 15, Vel. Lašče; (PŠ) 907,- 106. VESEL MARTA, Mala Slevica 15, Vel. Lašče; (PŠ) 907,- 107. VIŽITIN STANE, Lj. Jamova 64; (G) 367,- 108. ZADNIK LUDVIK, Boštetje 1, Rob; (PŠ) 1.075.- 109. ZAJC DARINKA, Škofljica 79; )PG) 140.- 110. ZAKRAJŠEK JOŽE, Vel. Ločnik 4, Turjak; (PŠ) 1.114,- 111. ZALOŽNIK JOŽICA, Praproče 10, Polh. Gradec; (ESŠ) 1.061.- 112. ZAVODNIK DANI, Preserje 23; (PG) 811,- 560, -501.-537,-703.-826.-370,-810.- 1.132. — 503.— 948,— 240,-264.-461.- 457. - 1.110.- 464,- 264,- 578,- 1.231.- 703,- 870,- 1.045,- 487, -331.- 1.446.- 178.- 764,- 595,- 180.- 220.- 386.- 386.- 256.- 256,- 919,- 646.- 1.100.- 379,- 1.100.- 1.110.- 454.- 458. -458,-290,- 1.133. -457.-353.- 1.031.- 506.- 565.- 280.- 1.168.- 1.336.- 251.- 109.- 561, -444,- 1.331.- 760.- 200.- 556.- 738,- 569.- 720.- 469.- 581.- 525,- 425.- 1.375.- 1.145,- 488, -773.-493.-599.-309.-547.-849.-575.-532.-74a-679,-276.-628.-261.-100,-907.- 1.490.- 935.- 602.- NAŠA KOMUNA 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 12a 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142 14a 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 15a 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172 173. 174. 175., 176. 177. 178. 179. 180. 181. 182 183 184. 185. 186. 187. 188. 189. 190. 191. 192. 193. 194. 195. 196. 197. 1.04)| 1.18<; 34J 1.200 661 42‘ 3® 461 1.2<»‘ 56S1 1.032' 795 40* 951 452 1.206 1.2061 268' 63’ 888 71’ 1.24* 46* 46* 775 640 ZDEŠAR IVICA, Lj. Trnovska 17; (G) ’ ZDEŠAR MARINKA, Šujica 3, Dobrova; (PG) ŽAKELJ FANIKA, Samotorica 13, Horjul; (G) ŽAKELJ PAVEL, Šentjošt 1, Horjul; (G) ŽVANUT BOJAN, Lj. Vrhovci c. XVII/22 (G) AMALIETTI PETER, Ig 176; (FZSPVIN) BARLE BOJAN, Lj. C. dveh cesarjev 95; (BF) BAŠA VIDA, Preserje 41; (PF) BIZJAN MILAN, Lj. Cesta na Brdo 4; (FF) BRAČKO PAVEL, Lj. Koseskega 1; (FF) BREGANT MIROSLAV, Lj. Cojzova 9; (FZNIT) BUDISELIČ ALENKA, Lj. Pot čez gmajno 53d; (FF) DEBEVC BOJAN, Rakitna 17, Preserje; (SF) DIJAK EDITA, Lj. Mokrška 39; (VŠZZD) DOLINAR MIMI, Lj. Rakovniška 2; (PA) DVORŠAK-POLANEC JELKA, Lj. Kocenova 11; (FF) GAŠPERLIN DARJA, Lj. Rož. dol. c. XIII/5; (MF) GAVRILOVIČ ŽIVOJIN, Lj. Štud. nas. blok 4; (FF) GOGNJAVEC VERONIKA, IG št. 176; (FZSPVIN) GRČAR ALENKA, Lj. Emonska 25; (FZNIT) HODNIK MARJAN, Lj. Vodmarjeva 8; (FF) HODNIK—ŽMUC KATARINA, Lj. Jamova 7; (MF) HODOLIN DUŠAN, Lj. Cojzova 1; (VŠZODK) IVANC MARIJA, Dvorska vas 14, Vel. Lašče; (FF) JEREB JANEZ, Lj. Koprska 11; (MF) JEREB MAJDA, Lj. Koprska 11; (EF) KAUČIČ MATJAŽ, Lj. Pot topoli 4; (MF) KAVEC MAJA, Lj. Tomažičeva blok U-7; (FZPVIN) KENK BERNARDA, Notr. gor. 85, Brezovica; (VŠZSD) KENK FRANCI, Notr. gor. 85, Brezovica; (MF) KLEMBAS BARBARA, Lj. Zelena pot 17; (FF) KOGOVŠEK AMALIJA, Podpeč 32, Preserje; (PA) KOSANC MILENA, Lj. Kozarška c 17; (EF) KOŠIR MITJA, Jezero 34, Preserje; (FZSPVIN) KRALJIČ JANEZ, Jezero 55, Preserje; (FZNIT) KRISTL VINKO, Lj. Trnovski pristan 28; (MF) KRIŠJAK EDO, Lj. Oražnova 4; (FF) KRŽIČ IRENA, Brezovica 159; (MF) KUCLAR DRAGICA, Pristava 27, Polh. Gradec (FF) KURENT JERICA, Lj. Jelovškova 3; (MF) LACMANOVIČ MIRJAN, Lj. Gerbičeva 49a; (VŠZZD) LJUBIŠIČ LJILJANA, Lj. Študent, nas. blok 8; (PA) LORGER-TURŠIČ SONJA, Lj. Staretova 20; (PF) LOVINČIČ DAVOR, Lj. Gorupova 10; (FZNIT) MAROLT ZVONE, Poznikovo 3, Vel. Lašče, (PA) MARTINEC BOJAN, Lj. Podrožniška 3; (AZGFIT) MARTINEC FRANJO, Lj. Podrožniška 3; (PF) MELE ANTON, Lj. Skapinova 11; (ŠZZD-V) MERMAL IRENA, Lj. Rožna dolina c. IV/9; (FZSPVIN) MIHARIJA TAJDA, Lj. Vrhovci c. X/8; (FZNIT) MIHEVC IZTOK, Lj. Sattnerjeva 11 b; (VŠZTK) MILAČIČ RADMILA, Lj. C. v Mestni log 38; (FZNIT) -j MILOVANOVIČ-JARH PETER, Lj. Pokljukarjeva B.18; (FF*1-2^ NOVAK DUŠAN, Lj. Splitska 5; (FF) PAVLIČ NEVENKA, Lj. Rož. dol. c. XVI1/10; (VPŠM) PERKOVIČ ZVONKO, Lj. Rož. dol. c. XXI/6a; (BF) PETELIN MARTA, Kamnik pod Krimom 71; (MF) PETELIN MILAN, Kamnik pod Krimom 71; (MF) PLEVNIK TATJANA, Lj. Podrožniška 6; (VŠZSD) POČIVAVŠEK ANDREJA, Lj. Gerbičeva 32; (AZG) PODLIPEC VIDA, Lj. Ižanska c. 147; (FF) PODKRIŽNIK STANISLAV, Lj. Dolenjska c. 240; (SF) POGLAVŠEK JOŽE, Lj. Tomažičeva blok 4/10; (VŠZZD) POMPE ZLATA, Lj. Dolenjska c. 54; (VŠZSD) PREBIL TATJANA, Lj. Pokljukarjeva B. 18; (PF) PREGELJ ULA, Lj. Tržaška c. 20b; (AZLU) PRINČIČ-PAVLICA LIDIJA, Dobrova štev. 6■ (AZG) PUST HENRIK ml., Lj. Pri mostiščarjih 15; (PF) RAZDRTIČ ANDREJ, Lj. Oražnova 2; (FZNIT) REDŽEPOVIČ NADA, Lj. Sattnerjeva 19b; (MF) REŽEK J/MA, Lj. Postojnska 27; (PF) SIMČIČ IRENA, Lj. Rož. dol. c. VII/26; (MF) SKOČIR EMIL, Lj. Tomažičeva U-4; (VTŠ) SUBAŠIČ STANE, Lj. Emonska 18; (MF) ŠPENKO TANJA, Lj. Oražnova 10; (AZLU) ŠPRAJC IVAN, Lj. C. na Brdo b 13; (FF) TOMC ALOJZ, Lj. Vrhovci c. VI/7; (FZS) TURŠIČ MILAN, Lj. Staretova 20; (PF) VELKAVRH MIHA, Lj. Rož. dol. c. XVII/17; (PF) VELKAVRH NADA, Lj. Oražnova 17; (FF) VODOPIVEC VESNA, Lj. Jamova64; (MF) ZAJC ŠTEFKA, Lj. Ižanska c. 139; (PA) ZAJEC ALENKA, Škofljica 79; (MF) ŽAGAR ZORA, Lj. Peruzzijeva 7a; (FF) ŽUŽEK METOD. Podkraj 3. Vel. Lašče (PF) 83* 533’ 740 400 678 745 70’ 380 M 1.145 1.013 505 1.200 1.200 53’ 7.1«* 172 l72f 1.201 t.200 275 100 705 'i 'i 1.2<£ 1.2C? 662 1.200 42*j 440 1.0)3 15’ $ 5 42* 735 78’ 363 100 1.2^ 36' 46* 8*0 0 973j de ra; dvj Ka se 475 1.460 II. KADROVSKE ŠTIPENDIJE 198. BEDENČIČ JANJA, Glinek 2, Škofljica; (PG) 199. BURGER JANEZ, Vnanje gor. 39, Brezovica; (G) 200. ČERNE ANDREJA, Vnanje gor. 140, Brezovica; (ESŠ) 201. GERJOL MARIJA, Samotorica 4, Horjul; (PG) 202. GRUM JOŽICA, Rakitna 45, Preserje; (VŠ) 203. IVANC ANICA, Dvorska vas 14, Vel. Lašče, (G) 204. IVANC MARTA, Dvorska vas 14, Vel. Lašče, (G) 205. KAPLAN CILKA, Vel. Lašče 88; (G) 206. KOZJEK PAVLE, Selnica 12, Polh. Gradec (G) 207. KOZJEK RAJKO, Selnica 16, Polh. Gradec (TSŠ) 208. KRAŠOVEC DANICA, Lj. Tržaška c. 21; (TŠZL) 209. OBLAK MARIJA, Šentjošt 43, Horjul; (SKŠ) 210. PETKOVŠEK ANICA, Lj. Pot na Rakovo jelšo 17; (ESŠ) 211. PETROVČIČ MIRKO, Vrzdenec 4, Horjul; (ETŠ) 212. RIGLER ANDREJ, Vel. Lašče 69; (G) 213. RIGLER JANEZ, Vel. Lašče 69; (G) 214. STRAŽIŠAR DRAGO, Krvava peč 15, Rob; (G) 215. STRITAR MAJDA, RAŠica 24, Vel. Lašče; (G) 216. ŠKULJ MOJCA, Rob 3; (UAŠ) 217. VIRANT MARTIN, Dvorska vas 24, Vel. Lašče; (G) 218. ZADNIK MARIJA, Kaplanovo 6, Vel. Lašče; (ESŠ) 219. ZAKRAJŠEK TONE, Mala Slevica 9, Vel. Lašče; (G) 220. ZIBELNIK FRANCKA, Dolenja vas 11, Polh. Gradec; (PG) 221. ZIBELNIK STANISLAVA, Hrastenica 2, Polh. Gradec; (PG> 222. ZRIMŠEK JANEZ, Srednja vas, n.h. Škofljica; (G) 223. ŽELEZNIK ANA, Vrzdenec 50, Horjul; (VŠ) 224. GROŠELJ SONJA, Vel. Čolnarska 21, Lj.; (PA) 225. HRIBAR ANKA, Lj. Jamova 70; (FZNIT) 226. JAKLIČ FRANCKA, Želimlje 17, Ig; (PA) 227. KANELLOPULOS DARINKA, Lj. Tržaška c. 18; (EF) 228. KOSINA NEVA, Lj. Glinška 6; (FF) 229. LUKEK MAJDA, Lj. Trg MDB 4; (EF) 230. MERMAL JOŽE, Lj. Rož. dol. c. IV/9 (EF) 231. NIKOLOVSKI ŽIVKO, Dobravica 24, Ig; (PA) 232. PEČNIK ANDREJ, Rašica 18, Vel. Lašče; (FZNIT) 233. PETRIČ IVANKA, Medvejek 2, Vel. Lašče; (FF) 234. PETRIČ—ILERŠIČ SONJA, Lj. C. v Mestni log 40; (FF) 235. PETROVIČ ANDREJ, Vrzdenec 4, Horjul, (BF) 236. SUČEVIČ NEVENKA, Lj. Riharjeva 11; (PA) 237. ŠKULJ-JAKOMIN NIVES, L|. Dolenjska c. 129/H (FF) 238. ŠKULJ JOŽE, Lj. Dolenjska c. 129/H; (FF) 239. ŠOROTAR SLAVKO, Akadem. kolegij. Ljubljana; (FZE) 240. VUICA KARL-DRAGO, Brezovica 261; (PA) 241. VUICA MARTA, Brezovica 261; (PA) 242. ZADNIK VLADISLAVA, Rašica 39, Vel. Lašče; (PA) 243. ZAKRAJŠEK SILVA, Perharjevo 1, Vel. Lašče; (FF) 244. ZIBELNIK IVANA, Hrastenica 2, Polh. Gradec; (VEK) 245. ZLOBEC JAŠA, LJ. Kraška 15; (FF) 246. ZLOBEC ŠTEFKA, Lj. Kraška 15; (EF) 33c 2)8 6’ 9lf i.o'; 665 S! 1*^ 3*5 Š k r § $ žh 31 i ž I 'ie $ '•J 7'!