LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Dmgi rozred. Koledar: Za katero leto; _a katero leto je bil lanski koledar; kaj pomenijo slike na naslovni strani; meseci; slike; koliko dni ima vsak mesec; glavni prazniki v vsakem uiesecu; koliko tednov in dni ima vsak me< sec; luna v vsakem tednu; dolgost dneva; kdaj solnce vzhaja in zahaja; koliko dni ima celo leto; kdaj se začnejo letni časi; koliko mesecev traja vsak letni čas; kdaj bo mfknilo solnce; kdaj luna; kaj delajo ljudje vsak mesec. Pratika: Slike na naslovni strani; let* nica; slike za vsak mesec; kdaj bodo nedelje in prazniki; vreme za posamezne dneve; ka* teri dan se je rodil. Sv. Trije kralji: Kateri dan; kakšni so na jaslicah po obrazu in obleki; kamele; koliko grb imajo; noge; kralji imajo krone; kaj so prinesli malemu Jezusu; imena; zve* zda repatica. Davčni urad: Kam so nesli oče pla* čat davke; na kateri strani je tisti kraj; ko= mu so izročili; opomin; po kateri cesti se gre; uradniki so plačani; nekaj od tistega denarja dajo občini; drugo je državni denar; kdo je še plačal davek; kdo v vasi plača največ; ali plačajo davek samo kmetje; kdo plača ob« činskega tajnika in slugo; odkod dobiva pla« čo učitelj; odkod duhovniki; odkod davčni uradniki. Orožniki: Koga so peljali vklenjene= ga; izakaj; kam so ga peljali; kakšno krivico je storil tat; koliko orožnikov je v vasi; obs leka; zvezde na rami; barva na ovratniku; stopnja; znamenja na rokavu; puška; naboji; krogla; smodnik; vžigalna kapica; kako se meri s puško; bajonet; kdaj rabi orožnik puško; orožje; zakaj so nam orožniki korista ni; zakonik; za katere vasi so orožniki v vasi; plača. Sodišče: Koga so oče tožili; zakaj; ali bi si smeli sami iskati pravico; kje je sodišče; sodnik; zakoni; kdo plača sodnika; obsodba. N e s r e č a v d r u ž i n i: Bolezen; ne« sreča pri živini; kdo je žalosten; kdo je naj« bolj žalosten; srce boli; ali so tudi drugi ljud« je žalostni; ljudje brez srca; veselje; škodo« željnost. I_i,p raše van. j e AAesti: Kdo je bil žalosten zaradi njega; žalitev ali škoda brez potrebe; ali so čutili, da jih boli srce, če so napravili krivico; vest; vsak večer naj se vprašajo, če so komu kaj žalega storili. Pošta: Kam so pisali; papir, kuverta in znamka; za koliko znamka; nabiralnik; kdo pobere; poštna upraviteljica; od kod do» biva plaoo; štampiljka; urad; telefon; brzo= jav; uradne knjige; pismonoša; kdo ga plača; ob kateri uri odnese pošto; ob kateri se vrne; ob kateri uri se pošta odpre; ob kateri se zapre; točnoist; natančnost; poštenost. Invalidi: Kaj se zvečer menijo; kako je bilo v vojni; proti komu so se vojskovali; kakšno orožje so imeli; kje so se skrivali; pozimi; napadi; ubiti; ranjeni; kam so bili ranjeni; invalidi v vasi; kaj imajo pokvar^ jeno; pokojnina; kdo jo plača; za koga so se borili; ali nam še vlada avstrijski cesar; Nemci; kdo nam vlada sedaj; Jugosloveni; smrt za tujega cesarja; vojna za pravico. Tema in strah: Zakaj je tema; kako so jih strašili; ali se bojijo teme; kaj je strah; ali tudi oni bratce in sestrice strašijo; kako; ljubeznivost do manjših otrok. Toplota po vaseh: V kateri vasi je največ ali najmanj snega; kje je zjutraj, opoldne ali :zvečer največ ali najmanj stopinj topline; višina vasi; na kateri strani so hribi ali doline; vzrok večje ali manjše toplote. Sresko poglavarstvo: Po kaj so šli oče na poglavarstvo; urad; uradniki; kdo je največji uradnik; kdo jih plača; uradne ure; uradne knjige; kje je poglavarstvo; kod so hodili ali se peljali; proti kateri strani neba je. Ogljenica: Ogljarji; kako so pripra« vili drva; kako jih je zložil; kaj bi se iz,godilo, če bi jih zažgal; na zraku; pokrije jih z zem» ljo; brez zraka; tli; ostane oglje; nekatere snovi so zgorele; voda v lesu; če oglje zgori na _raku, ostane pepel; v drvih je voda; oglje in pepel; pepel ne zgori; koliko drv so nalo žili; koliko so tehtala; koliko tehta oglje; kdo rabi oglje; po čem je; kakšno korist imamo mi od oglja; zakaj je težko ogljarjevo delo; veselje v gozdu. Moč vetra: Veternica se vrti počasi ali hitro; dim; papir po izraku; drevje; slam« nata streha; burja; vrtinec. Večji dan: Kdaj je vzhajalo in zaha« jalo solnce 21. decembra; kako dolg dan je 'bil; kdaj sedaj vzhaja in zahaja solnce; kako dolg je dan; kako dolga je noč; dan se veča. Otrokova starost: Rojstni dari; katerega dne se je rodil; koliko je danes star; dan, mesec in leto rojstva; koliko bo star čez eno, dve, tri leta; čez en, dva, tri dni; čez en, dva, tri mesece. (Dalje prihodnjič.)