Jubileji
ZASLUŽNI PROFESOR DR. ŠTEFAN ADAMIČ 80-LETNIK
Janez Stare
Ko sem pisal o sedemdesetletnici prof. Adamiča, sem bil prepričan, da bom tudi deset let kasneje govoril o njegovem trenutnem delu. Zmotil sem se za pol leta, pa še to le zato, ker se je prof. Adamič pač tako odločil. Fizično in psihično je tak kot vedno. No, morda nekoliko bolj naveličan nekaterih bitk in prej pripravljen zamahniti z roko in reči »saj se ne splača«. Do konca leta 2005 je bil vsak dan med nami, zanesljiv kot ura. Če ga na inštitutu ni bilo, smo vedeli, da je ura več kot dvanajst. Oziroma manj kot osem, a teh, ki so to vedeli, je bolj malo.
i
V zadnjem desetletju se je posvetil predvsem vrednotenju raziskovalnega dela. Najbrž na tem področju ni ničesar, kar ne bi nosilo njegovega pečata. Od kategorizacije bibliografskih enot v zbirki Biomedicina Slovenica, preko projekta avtomatske analize citira-nosti do priprave pravil o vrednotenju raziskovalnega dela za vsa področja znanosti. In čeprav vseh svojih pogledov ni uspel spraviti v prakso, je gotovo postavil okvir, znotraj katerega se bodo gibali vsi, ki bodo na tem področju delali v prihodnosti. In najbrž čez leta ugotavljali, da je imel prof. Adamič prav tudi tam, kjer se danes z njim nekateri ne strinjajo. Za inštitut - lahko bi rekel, da kar za vso medicino -njegov odhod pomeni, da pomembno področje ni pokrito. Zamenjave ne bomo hitro našli, če jo sploh bomo. Vsak človek pač ni tako zlahka nadomestljiv. Čeprav je sam večkrat rekel, da so danes drugi časi, sem vedno znova ugotavljal, da razume nove čase enako dobro kot stare. Oziroma, da je pravzaprav res »da bolj, ko se stvari menjajo, bolj so enake«, če ga spet citiram. Zato sem pogosto posedal v njegovi pisarni in sva premlevala aktualne stvari, tiste, povezane z inštitutom, pa tudi marsikaj drugega. Osebno bom prav te pogovore najbolj pogrešal. Tipično so se začeli z njegovim: »Kaj je kaj novega, Janez?« in potem je na dobre novice rekel: »To je pa res fajn, to ste res dobro naredili!« na ostale pa je vedno privlekel na dan kakšen nasvet, podprt s primernim citatom. Če ilustriram z nepomembnim primerom: ko sem ga nekoč tako mimogrede vprašal, koliko naj računamo neko stori-
tev nekomu, ki očitno nima denarja, je rekel: »Veste, kako pravijo Srbi - daj, šta daš!« Nauk je seveda v tem, da se ne splača izgubljati časa z nepomembnimi stvarmi. Če pa je imel nekaj za pomembno, je bil vztrajen in nepopustljiv. Seveda z argumenti. Na področju, o katerem imajo vsi svoje mnenje in je včasih politika pomembnejša od argumentov, je seveda nujno naletel na nasprotnike. Ne bi želel preveč razpravljati o tem, pa vendar naj navedem primer. Pri gradnji naše bibliografske zbirke smo se vedno držali pravila, da o tipologiji dokumentov odločajo strokovnjaki za to, torej mi, in ne avtorji dokumentov. V COBISS-u je bilo ravno nasprotno, naša stališča pa osamljena. Šele ko je prišlo do v nebo vpijočih neumnosti, so se stvari spremenile. Seveda ni nihče rekel, da je imel IBMI, in s tem prof. Adamič, prav. Pa naj to povem jaz.
Za nekoga, ki je skoraj do svojega 80. leta aktivno delal, bi se človek morda vprašal, kaj bo zdaj pomembno v njegovem življenju. Pri profesorju Adamiču bi bilo to zelo zgrešeno. Od nekdaj sem čutil, da je v njegovem življenju najpomembnejša družina, pogovori v zadnjih letih pa so to le potrdili. In vnuki mu bodo zlahka zapolnili pridobljeni prosti čas. Za konec bi rad zapisal, kako želim, da bi si vendarle premislil in morda našel kak nov izziv za delo pri nas, a mi je povsem jasno, da je odločitev prof. Adamiča dokončna. Pa vendar, na inštitutu ga soba čaka. Tu in tam se mu bo že še zahotelo prebrati časopis ob kavi, ki jo skuha naša Maja, malo prebrskati zbirko Web of Science in povprašati po novicah. Za nas upam, da bodo novice dobre, njemu pa želim, da bi jih še dolgo zdrav poslušal.
Nove knjige
PRIKAZ
Mikrobiologija
Mikrobi in antibiotiki 2006. Zbornik predavanj. Glavna urednica Marija Gubina. Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD. Medicinski razgledi 2006, letnik 45, suplement 2, junij 2006. - Strokovno srečanje, Medicinska fakulteta, Ljubljana, 9. junij 2006. - 109 strani, več slik in razpredelnic. - Izdajo zbornika so omogočili MIKRO + POLO, d.o.o., Maribor in drugi.
Strokovno srečanje, ki sta mu predsedovali prof. dr. Marija Gubina, dr. med., in Jana Kolman, dr. med., Mikrobi in antibiotiki 2006, je bilo srečanje slovenskih medicinskih mikrobiologov, ki so povezani v zdravniško Sekcijo za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe. V uvodni pozdrav temu srečanju je prof. dr. Marija Gubina, dr. med., tudi glavna urednica zbornika, v svojem prispevku za zbornik najprej na kratko predstavila strokovno delo Sekcije na letnih srečanjih v zadnjih petih letih. Nato je nadaljevala: »Namen