^N.ft-rvn n. A ,>V &fi,SU.< - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŽNI SEKTC^
^ t. 12	1. marec 1989	Leto V.
"LJUB VSEM TEŽAVAM SMO POSLOVNO LETO 1988 ZAKLJUČILI USPEŠNO
Delegati delavskega sveta na ponedeljkovi seji pravzaprav tiso imeli težkega dela. Potrdili so zaključni račun ter gospodarski načrt za letošnje leto, ki smo ju že potrdili ta zborih.
Poslovna poročila so predolga in bodo v bodoče morala biti krajša, ne da bi s tem imela okrnjeno vsebino. Kljub temu Pa iz njih veje, da nekako še vedno nočemo dojeti resnice, r-v da je naše podjetje tehnično in ekonomsko odpisano-, in da ta s na področju posodabljanja čaka veliko trdega dela in °dpovedovanja.
Investicije s tujim kapitalom so izjemno drage in je zato Lem bolj pomembno, da s- v čim krajšem času aktivirajo.
Prav to pa je AGIS-ova največja težava.
--'-rej za .	g' ij o. plastike
čNC stružnic . plastificirnica
montažaž.Vi linija za montiranje ključavničnih vložkov
so investicije za katera smo dali celo premoženje pa nam Se vedno ne dajejo pričakovanega dohodka.
k°t, da se nekako bojimo novosti se branimo in otepamo vsega tovega. To se bo v bodoče moralo spremeniti seveda tudi za °eto kadrovskih sprememb. _______
Od 1. marca delavci AGIS-a ne bomo več plačevali prispevka malico. Na to odločitev je vplivalo predvsem dejstvo, da It s stroški zbiranja več dela kot je dejansko učinka.
°Lli sta pravzaprav dve možnosti, ali povečati prispevek aLi pa ga ukiniti. Na predlog predsednika KPO je.bilo potrje-n° slednje.	_____
Letne dopuste bomo koristili tako kot lani v treh delih, s It®, da bo letos kontrola, nad izvajanjem tega dogovora doslednejša. Za vse enako, proizvodnja, in režija.
bi se izognili nejasnosti v zvezi z določanjem najnižje najvišje osnove letnih dopustov, objavljamo celotno tolma-Genje izračunavanja dopusta za leto 1989,
Na podlagi sklepa odbora za kadre in odnose v združenem delu smo v začetku letošnjega leta prešli na 40 urni delovni teden.
V Pravilniku o delovnih razmerjih in odgovornostih delavcev za delovne obveznosti imamo dopust določen glede na 42 urni delovni teden in na razporeditev dnevnega delovnega časa na 8 ur in 24 minut. Slede na 40 urni delovni teden pa je potrebno določiti ^drugačno najnižjo in najvišjo mejo dopusta in sam izračun prilagoditi 8 urnemu delovniku.
Da bi zagotovili enakopravnost delavcev pri izrabi letnega dopusta, smo na osnovi urnega obračunavanj a najnižje in najvišje zakonske meje dopusta (18 in 30 dni) izračunali glede na 8 urni delovnik nove osnove:
Letni dopust bi naj tako trajal najkrajši 16 delovnih dni in največ 27 delovnih dni v koledarskem letu.
S tem zagotovimo zakonskemu pogoju, da mora najkrajši dopust trajati najmanj 3 tedne in najdaljši 5 tednov.
To je razvidno iz izračuna:
Doslej izračunano na 7 urni delovnik:
3 delovne tedne	(računajoč 3 x 6 ) = 18 dni = 126 ur
5 delovnih tednov	(računajoč 5x6 ) =30 dni = 210 ur
poslej izračunano na 8 urni delovnik:
3 delovne tedne	+ 1 dan (računajoč (3x5)+l) =16 dni = 128 u?
5 delovnih tednov + 2 dni (računajoč (5x5)+2) = 27 dni = 216 ut
Povečani letni dopust za 5 delovnih dni ostane naprej še za delavce, ki so stari najmanj 50 let in delavce, ki imajo najmanj 60 % telesno okvaro, glede na večanje priznane telesne okvare. Takim delavcem lahko traja dopust tudi več kot 27 delovnih dni, vendar ne več kot 32 delovnih dni.
Glede na navedeno bi se potem spremenila lestvica pripadajočih delovnih dni dopusta glede na delovno dobo in bi bila:
do	5	let				16	delovnih	dni
od	5	let	do	10	let	18	delovnih	dni
od	10	let	do	15	let	20	delovnih	dni
od	15	let	do	20	let	22	delovnih	dni
od	20	let	do	25	let	24	delovnih	dni
od	25	let	do	30	let	26	delovnih	dni
nad	30	let				27	delovnih	dni.
Glede na priprave na sprejem pravilnika o organizaciji in razvid11 del in nalog bomo kasneje spremenili osnove in merila, od kateri^ je odvisna dolžina letnega dopusta, predvsem v delu, ki se nanaš3 na delovne pogoje .
Kmetijski^kombinat Ptuj je lani bil med prvimi delovnimi organih' cijami, ki nam je s sanacijskim kreditom priskočil na pomoč.
Letos, ko se je sam znašel v podobnih, oziroma hujših težavah pa imamo do njih nekako moralni dolg, ki ga bomo po sklepu delavske' ga sveta vrnili z 100 milijoni dinarjev kredita na 13. mesečni od' plačilni rok z veljavno obrestno mero.
Samovoljno prerazporejanj e izmen ob delovnih sobotah je nedopustno in se v boboče ne bo možno.
Na tak sklep je vplivala odločitev ene izmene, ki je nadaljevala delo iz II. v III. izmeni, da ne bi bilo treba -delati v soboto popoldne z opravičilom velikega obsega dela.
Delovne sobote delamo in jih bomo delali zaradi dela in ne zaradi krpanja fonda ur, je vodilo, ki je in bo odločalo o delovnih sobotah in po potrebi tudi nedeljah.
Konferenca 00S DO je 27.2.1189 pristopila k podpisu izjave proti uvedbi izrednega stanja za mir in sožitje na Kosovu. Priključili smo se vsej demokratični javnosti, ki je proti politiki sile, ki se ne strinja s politiko, ki je nujno morala pripeljati do skrajnega poslabšanja in zaostrovanja razmer v SOP Kosovo in v vsej državi.
Prepričani smo, da je pot k rešitvi Kosovske in Jugoslovanske krize edinole v priznavanju politične, ekonomske in kulturne avtonomnosti in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, ki živijo v SFRJ.
__ ___________________________________________________M.___________
Na prejšnji seji delavskega sveta 22.2.1989 je tekla razprava o kolektivnem nezgodnem zavarovanju in v zvezi s tem je bil sprejet sklep:“kolektivno nezgodno zavarovanje se sklene za vse zaposlene v DO z mesečno premijo 3000 din. Mesečne premije se krijejo iz sredstev sklada skupne porabe za tiste delavce, ki pa opravljajo dela nevarna za življenje ali zdravje se mesečna prebija krije iz stroškov." Sklep se začne izvajati s 1.4.1989.
Na.podani dokončni predlog vsebine statuta podjetja ni bilo Pripomb. V oziru na posamezne izkazane želje nekaterih sredin, da o pravilniku o osnovah in merilih, za razporejanje čistega dohodka ter delitev osebnih dohodkov (pravilnik o delitvi OD) odločamo prav tako z referendumomsko odločitvijo (do sedaj predviden sprejem samo na delavskem svetu DO) je predsednik KPO Vspodbudil to diskusijo pri delegatih delavskega sveta na 7. redni seji 22.2.1983, ter ob koncu neenotne razprave predlagal, da se z referendumsko odločitvijo glasuje tudi o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in tako upošteva želja posameznih sredin naše delovne organizacije.
Zato je potrebno, da se predvideni referendum za statut iz 10.
3- 1989 prenese na 24.3.1983 , saj javna razprava po vsebini pravilnika c osebnih dohodkih še traja.
Torej za 24. 3. 1389 je razpisan referendum za sprejem: statuta podjetja
pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev osebnih dohodkov (pravilnik o delitvi OD).
KAKŠEN SINDIKAT IMAMO IN KAKŠNEGA SI ŽELIMO ?
Sodelavke, sodelavci napisal bi rad nekaj besed o sindikatu, pravzaprav nekatere poglede na delo našega sindikata v AGIS-u in pa na sindikat v samem sistemu.
Najprej nekatere stvari od zunaj. Veliko se govori o prenovi sindikata* Drži namreč trditev, da takšnega sindikata, ki bo pomagal vladajočemu razredu"vladati ne potrebujemo. Kdo pri nas predstavlja oblast ni treba posebej napisati, ker nam je to poznano, in ker je sindikat bil spleten z oblastjo, mu ni ostalo drugega dela, kot ozimnica, izleti in pa socialni problemi. Res je tudi, da je po ustavi sindikat samostojna del -VBka organizacija, potpisali smo tudi vse mednarodne konvencije, ki nam dajejo vse pravice delovanja. Kljub vsemu temu je sindikat deloval pod taktiko ZK. Zato sedaj moramo izvesti prenovo sindikata in se končno osamosvojiti, oziroma določiti svoja pravila igre. Osamosvojiti da, toda če bomo to počeli forumsko od zgoraj navzdol potem to ne bo to. Mislim, da prenova sindikata lahko uspe, le če bomo pričeli z prenovo iz članstva, trdim, da ima članstvo vsake organizacije takšno vodstvo, kot si ga zasluži. To velja tudi za sindikat.
In prav to velja tudi za sindikat v AGIS-u. Zaradi tega pozivam vse, ki čutite pripadnost sindikalni organizaciji, da dejansko postavimo sindikat na pravo mesto, če je potrebno, izvršimo tudi kadrovske spremembe, posebno to mislim zase, kot predsednika konference sindikata, kajti ne mislim poslušati večno neargumentirane kritike, nič ne delate ! Kaj je naredil sindikat za delavca? Da smo proti delavcem, da smo enaki z vodstvom in podobno.
Sprejemam vsako kritiko, ki je argumentirana in sicer na takšen način: vodstvu sindikata smo postavili določeno nalogo niste ali nisi je izpolnil, zakaj? če na članstvo ne postavlja nobenih zahtev, je vsaka naša akcija forumska in med delavci ne odmeva, dostikrat za akcije sindikata delavci niti ne vedo ali nočejo vedeti.
Za vse tiste delavce, ki pa mislijo, da sindikat nič ne pomeni in od sindikata nimajo kaj pričakovati, je najbolje, da podpišejo odstopno izjavo in izstopijo iz sindikata, tako si bodo povečali osebnih dohodek za 0,6 %. Vse to pišem v obdobju pred programsko konferenco ali po domače pred občnim zborom, zato vam vsem delavcem članom sindikata polagam na dušo razmišljanje o sindikatu.
Pozivam vas, da napišete kakšen razmislek in ga oddajte tov. Menoniju v kadrovsko službo. Razmišljajte tudi o kadrovskih spremembah, kajti sindikat nam bo še kako potreben ob zaostrenih gospodarskih razmerah tržno naravnanega gospodarjenja posebno pa ob uvedbi n 57 vse ga zakona o podjetjih in novega zakona o delovnih razmerjih.
Predsednik konf. 00S Ivan BURINA
- 4 -
h.
SMO RES ZA BOLJŠO DISCIPLINO V DELOVNI ORGANIZACIJI ?
Pravimo, da je delovna disciplina med drugim nujen pogoj za bolj še in kvalitetnejše delo. To na dalje pogojuje med drugim budi zmanjšanje stroškov. Prav stroški pa so naša največj a rezerva .
Toda delovna disciplina pri nas ni na takšni ravni, da bi lahko bili nanjo posebej ponosni. Lahko bi rekli, da je poseben problem naše 'nediscipline alkoholizem. Alkoholizem je namreč v veliki meri osnovni vzrok za grobo kršenje delovne discipli-ne. Teh dejstev se vse premalo zavedamo. Tisti, ki kršijo dis-uiplino na eni in tisti, ki pred tem problemom zatiskajo oči ali ga celo zagovarjajo, na drugi strani.
Tako in nič drugače lahko oceniš zagovarjanje zaporednih grobih kršitev, ki imajo za posledico varnost ostalih zaposlenih, var-n°st premoženja in nenazadnje ugled firme, človek težko razume zagovornike takšnih kršitev in kršiteljev in to toliko manj, če gre za delavski svet.
Kako torej naprej. Kako naprej v novih pogojih gospodarjenja, v luči zakona o podjetjih. Kako naprej, ko živimo pod nenehnim pritiskom ekonomskih in tehnoloških viškov?
Se bomo znali tokrat pravilno odločiti, ko bomo morali ločeva-bi delo od nedela, solidarnost od lažne solidarnosti.
M.
nam je res vseeno v kakšnem okolju živimo?
Ste pregledali kdaj malo bolj s kritičnim očesom okoli sebe?
Če ste, ste morali opaziti nered.
Tu nekatera mesta je nered mnogo premila beseda. Praviloma Velja to za mesto določeno za kontejnerje kjer se zbira odpa-hni material,opilki, smeti itd. človeka dorna1o zmrazi kako ma-nam je mar za to, če tisto kar nameravamo oz. moramo odvreči pade v keson ali ob njem. Pravtako nam je malo mar, če je keson s papirjem poln in^na to dodamo še več. Veter pa se potem igra s temi papirji (materialni listi, razdolžnice itd.) na našem,
Pa tudi na sosedovih dvoriščih. Povsod je videti polno raznih Pulet, praznih zabojnikov, brez pravih lastnikov.
Podobno sliko dobimo, če pokukamo v skrivne kote in kotičke, ti So namreč prava ''zlata jama" za črno odmetavanje smeti in ška-bba. Zadovoljni smo, ker se to skrije pred našimi očmi, kaj pa hfugi? Prepričan pa sem, da*bi nam moralo bolj biti za nas same Kot druge.
Ke more in ne sme nam biti vseeno za naše okolje.
Pfavtako pa nam ne sme biti vseeno kakšen vtis si nekdo ustvari Ko se sprehodi po našem dvorišču. Ali morda čakamo, da bo sneg sKril našo malomarnost ?
M.
OH TO MORJE
Kot kaže se nam morej e kljub občutnemu padcu življenskega standarda še ni povsem oddaljilo. Na to kaže število prijav za koriščenje naših počitniških kapacitet ob morju (drugod jih tako nimamo).
Letos se j e prijavilo sicer nekoliko majn prosilcev kot lani, pa kljub temu toliko, da bo lahko odobreno le 72 % prosilcem.
M.
V	PETEK KONFERENCA SINDIKATA
V	petek dne 3.3.1389 bo na konferenci 00S tekla beseda o
- možnosti upoštevanja benificirane dobe za delavce v oddelku galvanike ter o pripravah na programsko konferenco našega sindikata.
Posebna teža razprave pa bo brez dvoma namenjena obravnavi sindikalne liste.
Prav bi bilo, da bi s predsedniki svojih 00S prediskutirali o dnevnem redu ter predsednika primerno "oborožili” s stališči, pobudami pa tudi z zahtevami.
Sindikat ni samo njegov predsednik. Sindikat smo vsi njegovi člani.
M.
OBJAVLJAMO JEDILNIK OD 2.3.1989 do 17.3.1389
2.3.1989	Dušena govedina riž, solata, kruh
3.3.1989	Pasulj, 1/2 krajnske klobase, kruh
6.3.1989
7.3.1989 8.3.1983
9.3.1989 10.3.1989
Testenine z mesom, pesa, kruh Segedin golaž, kruh
Pečen kotlet, pire krompir, solata, kruh Ričed s slanino, kruh Ocvrte ribe, solata, kruh
13.3.1989
14.3.1989 15.3.198 9'
16.3.1989 17.3.1983
Kisla juha z mesom, kruh Pečenica, solata, kruh Drobovina v omaki, krih Svinjska pečenka, riž, solata, kruh Mineštra, kruh
ODP
"Ja tov. Franček spet si zamudil, kaj ti ne veš kdaj začnemo delati?"
"Ne tovariš šef, ko jaz prihajam v službo že vsi delajo!"