leto IV. LJUBLJANA, 24. APNILA 1926. STEV. 19. VS10-^T^TLETNp-D?N-i$* tE?„0LETN0-PSN-60/ZA* iNoitMif VQ1E dodatI ^]fN»Nd/OOLA$l-PO ČEN8KV/ POSAMEZNA Številka-po-dsn-1'5©, POŠT. ČEK. RTkt 13.188 N VaEDNISTVOINVPRAVA V V<;iTEL)JKI T!jKAS>Nl/ '^okopsSg • $e • Ne -vr&-vCAlO/&NGNšMN3-£K3~ 'tt$l'!E*N£'PRIOBČV-lElO/POjTNlNA-PLAČAN A-V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Polom. Ugamiia naiega parlamentarizma. Kriza propadanja parlamentarnih vrednot, ki razjeda naše politično življenje že od postanka naše države. dosega v teh dmeh višek. Kalin se odipira in izliva se gnoi. ki zaorepašča i slehernega še tako fatalistično navdahnjenega državljana te vesele Jugoslavije. Korupcija, o kateri gre sedai glas no deželi, priča da se nahajamo pred Dopolnim moralnim zlomom večine naših nartii. ki so doslei uoravliale Zemljo. plaz. ki ga ie sprožil Dragiša Stojadinovič s svojim poznanim afrontom proti človeku, ki navzlic milijonskim dobičkom ni nlačal niti pare davka, ker ie sin duševne veličine N. R. S., zavzema vedno širše dimenzije. Za stranko, kii je na ljubo svoie vladožclinosti pljunila na vse najplemeniteiše napore naše naciie in napravila na kosteh največjih naših velikanov navadno cigansko tržnico, sledi že tudi nartiia avstrijskega himnopoica. ki je hotel igrati ulogo iugoslovenskega Gaja Salustij Crispa. Lavina pa di-vi in objemite še vsevdilj in ni daleč čas. ko bo pod težo razkritij učlnjenih nepravilnosti izginila sko-ro posledma partizanska barkica v moriu korupcije. Bodimo odkriti. Polom ie tu in ni aa v tei zemlK. ki bi mogel zaustaviti ta popolni razkroi činiicl-ev prvega ustavnega fak tor ta Nove volitve, katere nam obetaio, bodo. ziiaciile samo umetno podaljšanje trajania tega počasneen razpadanja, ker ie povsem umljivo, da bodo prvi. ki bodo izvoljeni, zopet razni Velizarii. Laziče. Kojiči in drugi niih slave vredni komilitoni. Oruipe. ki vsai po svojih voditeljih predstav-liaio poštenost in čestitost. pa v slučaiu novih volitev tudi. gotovo ne bodo toliko pridobile, da bi mogle s svoiimi poštenimi nameni nadvladati stotine onih. ki iim ie prvi ustavni faktor samo objekt za teženje niih osebnih potreb. Staviti v tem Doelcdu kake posebne uoe na narod, ki troi oovsein brezbrižno ze osem let taka zločinsko kriminal-na oostoDanio ? državno imovino. kakor iih imamo priliko sooznavati sedai — oač ne bo prinese! rešitve situacije. Magični krog. v katerega so ga z desetletnim dresiranjem zavedli njegovi voditelji onemogoča sleherno njegovo resnejše in sa-mostomeišp. delovanje. S to popolno nesposobnostjo aktivnesra in sa- L I ST E K. LIKOVIČ JOŽA: Godec Munde, Težka, sparjena avgustova polnoč. Svileno-beia pasica mlečne n luii razbeljenih skalnih icbci. posutih 7. odipalim iglovjem starikavega borovi^ Nokic v vasi le grkail prestrašen Des. ki se ie zatenel na tujo barjačo. *Na skalni zaseki pod razglednim Kerinom, ki ga zaslania častitljivi sv. Primož in starinsko-znameniti Šilentabor, je bobnel zasophen reški vlak. ki se le srdito grizel. pel med skalnimi pečmi, umetno izdolbenimi udori na šentpeterski prejezd; metal ie v moodrejenega udejstvovanja naroda ie treba sedai resno računati, kakor tudi s tem. da ea Dri najboljši volji še za dolgo ne bo mogoče dvigniti iv. oooolne letargije, v katero ie zapadel po strašnih letih voine in povojnih razočaranj. Zbog tega bo potreba, da bo po popolnem debaclu našega narla’ mentarizma nastopila nova sila. ki bo 7. odločno iin pošteno roko zaustavila obče rušenje vseh narodnih in etičnih vrednot, ki bi že tudi resno ogrožalo interese naroda in države. Ta poštena roka bo morala brez odloga na popravilo naših tako zavoženih prilik, ki so se že povsem izneverile oni liniji ki so si io zamislili tvorci te države, in ki vodi celo zemljo v Obupno finančno, fifospodarsko in moralno krizo. Z nastopom »novega moža« bo dana tudi najlepša prilika sedanjemu prvemu ustavnemu faktoriu. da se temeliito izven parlamenta in brez vpliva na državne nosle v krajšem ali daljšem času opomore in usposobi za uspešno upravljanje države. Dokler ne bo nastopila rešitev sedanieea stania v tei obliki, toliko časa ni miti malo uoati na kako res’ nejše delo ki se doslei ni mo,Tlo započeti zbog osemletnih notranjih bojev. Partizani in koruocioiV.sti sc Spričo zavesti da br.de morali v slučaji nastop* železno roke pred SoifiSCe7~'$e>' WSv lahko vobotaSo. kakor so tn storil« ž tinaši bore malo spoštovanja pred oblastmi. Tako povsem točno noročilo o tem sramotnem činu laških podiv-iancev. In naši zasužnjeni rojaki? Njih mišlienje in razpoloženje ie najlepše razvidno iz sledečega oklica, ki govori več. kakor dovoli Poziv! Na pogrebu žrtev roparskega napada v Prestranku, železniškega uradnika Ugo del Fiume in finančnega stražnika Domenico Tempe-sta. je e. prefekt tržaške pokrajine na koncu svojega govora izrazil željo, da bi se padlima postavil spomenik na mestu usodnega spopada. na bregu Pivke, in da bi se nabirali med našim prebivalstvom prispevki v ta namen. Misel g. prefekta odgovarja čustvovanju našega ljudstva v tako pobi' meri. da pač ni treba nobenih nadaliniih bodrilnih besed, nego le še deiani dn^se plemenita misel tudi uresniči. Že se stekaio prispevki in se pripravlja potrebno, da se spomin dveh mladih mož. ki sta na tako tragičen način morala izpričati svoie čustvo dolžnosti in svoio službeno zvestobo, ovekoveči na dostojen način. Pozi.vamo rojake v postojnskem okraju in no vsei Julijski Krajini, nai prispevalo 00 svoiih močeh, tako da bo spomenik, ki se mora čim prei postaviti, hkratu tudi priča ne" mn sicer, ali vendar zgovorni, čustvovanja in mišljenja našega Ima-stva njegove blage človečnosti in državljanske discipline, kakor tuili nfejrove žeiie. da bi v tei deželi vladal mir in red in da bi sp nod zaščito zakonov vedno boli dvigalo moralno in materiialno blagostanje. Prispevki nai se oošiliaio uprav-ništvom slovanskih listov v Julijski Kraiini ali župnemu uradu v Postojni. V Posto:'ni. 16. aprila 1926. Franc Kerlme. dekan: Josip Lav- renčič. bivši državni poslanec: Josip Wilfan. državni poslanec. STAUA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN I Ustanovljena Ida 1888. M. !f= R ft N Z L & S I H O ¥ I. 5p uZafidBBBJMasuti* mium i . s •J M? I7«®W 1 S cx. Hrw>niTnnn—n—nr-iwrmnrmii-T i »ni—i—i~> ~t*F Lastnik: FELIKS FBANZL. — LJUBLJANA, Privez 1A Mare nostruci. (Italijanska iredentistična razglednica.) Kopirni stroji, THE REX CO., Ljubljana. M-ta-ta. m-ta-ta... SR je naenkrat oglasila Dred vrati zadirčna harmonika v poskočnem napevu: hreščeči basi so odrezano enakomerno spremljali narodno nesinico. Sredi vesele k'i bi v vihra- vem naletu podžigala pete razgretih plesalcev, ie harmonika nenadoma teknila, napev se ie zgubil v zatohli noči; le Piskaioča sapa je uhajala iz polnega meha pri razsušenih tipkah, razmajanih držaiih. Pridušen smeli ic zahihital. Pozni ponočniak sc ie zlagoma prestopil in znova napel puščajoči meh. ki le globoko zasopel ■ • • La la-la. la la-la... nežen, žalosten spev .'e zaprosil v modrikavo noč. Kliub enostavnem. skorai enoglasnem napevu. ic bilo vlito vanj precei one ita-lijansko-živahne toplote, ki sa ic OOTeln v opoien ritem, ki ne valuje mirno, pa tudi ni ^divie odsekan. Bila ie pesem, pr.nešena z vso otroško milino neskalnjeno. narvno razposajenostjo razgrete domišljije. Napev ie rasel v bolesti, se razgibal do strastne razpalienosti; polagoma se ie krhal v občutene odtenke osnovnega stavka. Pa se zopet zlil v buren, enoglasen spev. Notranje doživetje godca ie bilo močno občuteno: v mehkem oomracin se ja skorai piesaic si)ogibal, sklanial na harmoniko, pritiskal skrbno ušesa k tipkam, da mu ia ne uide nikak nerazvezan zvočni treshai v neraz-brano sozvočje. Nezavedno ie vrgel glavo nazai. kot da ea ie uspaval sladkobno-žalostni napev, ki mu ie pričaral v revno dušo neznane solnčne. z rdečimi .rožami za-rastle raie. Tako saniariio vse uboge. zaničevane duše. ki iščejo pokola v vihravih desetih bratil, ki so ogoljufani za rod in dom... Le rdeča divia roža in modra nebesna plan sta jim verna druga! »Munde, kal ne misliš iti nocoj spat,« se ie svareče oslasila na sosedu iem oknu hišna e:osoodinia. »Te bodo zoipet karabinerii zaprli, pa boš iokal,« ga ie strašeče spominjala niegovih žalostnih zeodb. —• Munde ie bil star. nadložen godec, ki ie bil nekoliko nakazano narave. Radi svojega naravnega obnašanja, ki ie spravljalo mlaiše v poreden smeh in norčavo draženje starca, ie imel večkrat sitnosti okoli oblast', ki skrbe za cesten red. — V svo-rili razneženih snniariiah se tudi no-coi ni zmenil za karajoč- opomin* Vroči spevi so vreli izpod ubranih tipk. noč ie 'čemela, muren ie prisluhnil... Zvezda se ie potočila; srej)rn prah ie zablestel med redkimi zvezdami, jih za. hip os.nl. da se ic zažarel temno-modri nebesni obok. ki ie pa takoi počrnel, ko ie pregorel orašnati utrinek ... Melo-diia sp ie, izplakala. prehaiala ie v mehkobno zasanjanost; le včasih ie še zaživelo v niei. se razgreblo do grenkobe, pa se potolažilo, razneslo v trepetavo, pravljično nezavedno igro. »če ne poideš takoi izpred hiše, te polijem,« mu ie zagro” lila vznemirjeno gospodinja. A. godec Munde se ni 'zmenil za nevarno pretnio: še boli ie vlekel m-h, še boli na široko pobiral na šklepetajočih tipkah nove napeve. Polagoma ie prešel v fantovsko liubav-no nesem. 10 preigral v vseh tonovskih načinih, io okrasil z živahnimi vzdevki, podžgal dolgovezni napev s šegavimi trilčki in ea zaključil z zanosito koračnico, ki jo ie pretrgal v muhavi razigranosti sredi stavka ... Muren je užalieno kriknil. lahen piš ie zatrepetal med gosto murvo. »Ako ne pobereš meha. pa dobiš lampar vode za vrat.« se ie oelasil iezen glas raz okna. »Pa ste huda. strina.« jo ie skušal zdo-lai tolažiti in iel sklapljati hrešeavi meh. »Le glej. da se spraviš.« se ie. pogajala naprej gosoodinia. »Ako me ne boš ubogal, na te naznanim karabmeriem. Boš že videl, ko tl zopet harmoniko odvzamejo. So Stran 2. R J U N A« Dnevni kop Doberna. T. P. D. in dnevni koo Doberna. — Transferiranfe delavcev nd T. P D. na dnevni koo. — Delavski zaupni k| na Doberni. — Strašni Doiožai v delavskih kolonijah firme Dukič. Znano ie. da obstoja v Trbovljah dnevni koo Doberna. kateri ne nese T. P. D. toliko dobička, da bi ona tu sama obratovala in le čudno ie. da ie prevzelo to nenroduk-tivno delo od rudnika gradbeno podietie Dukič in dr. Zadnie čase na mora doprinašati tudi Doberna gotov dobiček temu nodietiu, ker bi sicer ne nastavljalo še novih delavcev. Obstoje vprašanja zakai rudnik prepušča ta dela podjetjem in odpušča svoie delavce. Jeli to pripisovati nezmožnosti »nenadomestljivih« ali ca umetna šikana delavcev. katere prepušča rudnik nodietiu. da izgubijo na ta način svoie stare pravice. Delavce pa. katere Dodietfe od rudnika iz vzrokov »kalkulacije« ne nrevzatne. na vrže rudnik na ta umetni nač?n na cesto. Zastopnik delavstva tia Doberni ie II. rudarska skupina, in sicer gg. Zupančič kot predsednik in Kru-schltsch. za katere plačme tudi delavstvo na Doberni mesečne prispevke. Le ti intervenirajo tam. kier fe na ima ni treba In sicer orl z. velikem žtioauu proti postavitvi spominske nlošče padlim narodnim borcem, vozilo se 7 g. Staudevsrer-»em v nrld tufercdcem in živijo na račun dohrovernih delavcev prav dobro. Ker so Vam delavci na Dober- ni tako mala brbra, vprašujemo Vas pred iavno-siio sledeče: 1. AH Vam fe znano, kle se Bahala pisarna Dukič in dr. in kakšni So gospodje v tel pisarni? 2. Ali Vam ie znano, da pod to lepo firmo gospodarilo nad 600 našimi delavci brezsrčni madžarski čifutl. ki naš narod mrzijo in ga smatralo m mani vredneea. da niti Po številnih letih v Trbovljah ne znaio (ker nočejo znati) toliko slovensko. da bi so z delavci v našem teziku pogovorili in razumeli položaj našega državljana Slovenca. 3. ASI Vam ie znano, da meče to podietie brez vsaceca človeškega čuta na cesto dnevuo IJudi. brez zakonito odpovedi, druge na kaznuje za prazen nič ali malenkost kar oo 30. 50. 100 in celo 200 Dfn. Stano-vania teh delavcev oa ne odgovarjalo več niti hlevom za svitate. nego sp mravljišče mrčesa. Vse to so razne komisije konšta-tirale. toda samo konštatlrale da ie tako oo volti T. P. D. Zakal molčite tudi VI delavski zastopniki? Sto li volini storiti takoi svojo dolžnost. Sicer likvidirajte, da si Izvolimo nove vestne in dobre delavske zastopnike! Kupa trpljenja je polna. Alj naj primemo za samopomoč? Podobno je s podjetjem na opekarni. O tem pozneie obširno. Rudarji na Dobeml-TrbovlJe. Štedljivi zagrebški Središnji in zapravljivi ljub. Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Zagrebški jjerobi. Zidava »palače« O. U. Z. Z. D. na Miklošičevi — Podoba kralja Aleksandra. cesti. Znano je menda vsakemu otroku, da ima Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani doli v Zagrebu strogega in celo malce nevoščljivega Jereba/. Da mu gleda na prste posebno tedaj, ko bi mu bilo najmanj treba, to tudi veste. V spominu vam bo prav gotovo tudi, da je začel leta 1922. naš okrožni urad zidati na Miklošičevi cesti poslopje, kamor bi premestili vse delavske socijalne zavode. kot so okrožni urad. delavska zbornica, borza dela itd. S prvim julijem istega leta je pa ravno tedaj od vlade postavljeni ferob iz Zagreba ustavil vse delo, češ, da bo predrago in da on takega zapravljanja ne more in sme trpeti. Potem je pa pustil zidati v dve tretjini manjšem obsegu ono skrpucalo, ki stoji sedaj nasproti sodnije, ki ni ne tovarna, ne magazin in ne ječa, in katerega so zidali štiri leta, kar je stalo menda več, kakor bi pa stala prvotno določena palača. Medtem so pa doli v Zagrebu sezidali velikansko poslopje, zdaj pa zidajo gospod jerob še drugo hišico, ravno nasproti palače hotela Espla-nade, ki se bo, seveda tudi s pomočjo naših denarčkov, spremenila v naj večjo in najkrasnejšo palačo, ka-koršne kraljevi Zagreb niti v sanjah nikoli videl ni. Toda pustimo to, Pol-shrambo za akte. pol ječo za svoje uslužbence je sezidal »zapravljivi ljubljanski okrožni«, a palačo zida »štedljivi zagrebški osrednji urad«, pa basta! Toda ne morem si kaj, da bi vam ne povedal še nekaj, kjer je zapravljivost našega okrožnega in štedlji-vost zagrebškega osrednjega nrada še veliko bolj vidna. Naš okrožni urad je sklenil kupiti za svojo posvetovalnico podobo kralja Aleksandra I. Podoba je delo enega naših najboljših umetnikov, posneta po naravi, in bi stala, beri in poslušaj: celih deset tisoč dinarjev, kar je, glede na umetniško izvršitev podobe in na trud (in stroške), ki jih je imel umetnik dovelj nizka vsota. Sklep je bil, kakor je treba, poslan Srsdišnjemu uredu v Zagreb, da ga potrdi. Toda zgodilo se je nekaj, kar je samo pri nas mogoče: Upravni svet središnjega ureda za zavarovanje delavcev, to je oni svet, ki zida za slovenski denar desctmHijon-ske palače po Zagrebu, isti upravni svet je sklep ljubljanskega okrožnega urada o nakupa podobe našega sedaj vladajočega kralja, ki bi stala samo deset tisoč dinarjev, raz velja vH. čemu je tako postopanje na mestu, to bi vedel povedati morda, komaj kateri onih, ki so zlezli v smrdljivo Radičevo torbo. Bobi. zaprli te bodo!« Vneto ie razlagala hude posledice kaljenia nočnega miru. Godcu se ni zdelo vredno odgovarjati. Val olino-dišeče topline ie vzvalovil iz doline in znova zalil višnjevo polmračfe Kobilica na košati murvi ie zaspala, med lesko-sive bore se ie orikral negoden veter in odšušlial preko pobočne zelenice ... »Megla, megla iz jezera...« Nežno ie zastavil ta dekliški spev; ubral ie najmehkerše glasove na harmoniki in iim lagodil enostavno spremljavo fantovskih zborov. Napev ie zlagoma prepletal z mnetno-raz-noredenimi brzimi stavki, valovitimi okraski... meglice so se zbirale v kotlastih močavah. se soaiale v gosto predeni no. otirale borove posade ... Igranje se je zategnilo v neutolažljivo n on avli a-nie narodne pesmi, kar te postalo nadležno-enolrčno. Plehko ie poškrebljalo na sosednjem oknu. nekdo ie s kovina-sto pločevino zadel ob leseni okra-rek. da so prazno zazvenele steklaste oknice. Močna prha vode j® bušknda skozi okno. čoootaioči pljusk se ie razpršil pred vrati. Munde je dobil zažugani vodeni curek: hitel se ie otepati nepričakovane. nadležno mrazeče moče. »Strina, strina,« je iavkasto vifcnil in otroč.ie prosil: »Sai že grem. sai že grem!« Nerodno ie zavihtel harmoniko na sključeni hrbet, puščajoči meh ie nevoljno hrestnil. tioke. ki so bile od premnogih divjih iger omajane v sklepnih viiakih. so šklepetavo zabrnele. Zaletelih korakov Sp ie zgubil v gostem mraku sosednjih hiš... Zvezdni roji so se že razšli, rimska cesta fe zgubila srebrno sled. Vlažen hlad ie prilezel iz črnih dolov, sopara ie priie" njavala. spanec se ie slinil na pekoče oči... Spoznal sem ga v obcestni krčmi. Samozavestno ie sedel med razgretimi, blebetavimi pivci. — Glavo ie imel nesomerno razraščeno: rumeni ščetinasto štrleči lasje so spominjali na bedaste, zlobne kozi e pastirje, ki so veden strah mlajšim vaškim pastirčkom. Obraz mu ie bil pepelno-siv. preoran z v oboki mi kožnimi gubami, med katere se ie vlezla črna nesnaga mastnega ^ potu in cestnega prahu. Srodnia čeljust mu ie nenavadno štrlela naprej: z n1o le iz navade neprestano skomizaval. — Starinska harmonika mu ie drugovala poleg na klopi, zdrgetavimi rokami jo te varno nooriiemal. . (Dalje prihodnjič.) Tovarna VVoschnagg, Šoštanf. Podvig nernškutarlie. — Odpušča natisov Športvereln. — Tovarna Od 880.000 Din na 220.000 Din. — še leta 1907. - Nemškutarji kažejo zadnje čase zopet svojo Dravo barvo. Na čelu tega gibanja na stoji uradništvo tovarne Woschnagg. ki izvaja tudi teror nad slovenskimi uslužbenci Dri uveljavljenju njegovih idej. Tovarna odpušča delavce, med temi Se oa ne nahaja niti eden nemškutar. Dočim za Slovenca ni več dela* Da ie lahko sprejela pred nar tedni v službo nemškutaria Vrstovška kot obratovodio. Tovarna Woschnagg Ima v pisarni in v obratu večinoma zagrizene nemškutarje, k,; nikakor nočejo oživeti v nove razmere. Poleg teh oa ima še nenadomestljive Ino-zemce. Ustanovili so posebni »Sportve-rein«. ki bo sejal seme nemškutar-stva med slovenske delavce. Pred kakimi tremi tedni ie ta »Sportverein« katerega vodstvo ie v rokah uradništva tovarna Wosch-nagg pozval tovarniške delavce k sestanku v švabsko trdnjavo »Union«. Tu so pritiskali nanie za vstop k društvu in iim zagotavljali, da po vstopu vani ostanejo v službi. Orjuna zasleduje delo tega »Ve-reina« z vso svoio pozornostjo 1n bo v najkrajšem času iznesla pred iavnost natančne podatke o delu te družbe. Kakor ie sicer VVoscbnaggova tovarna solenditna. kadar ie treba podpreti kako nemško akciio. tako Da ii ne gredo nare izpod rok. ko ie treba poravnati davčno obveznosti. Tovarna Woschnagg mora plačati Okrajnemu zastoou 880.000 Din na okrajnih dokladah. Te vsote se .ii Da nič kai ne zdi plačati. Vložila ie zato prošnjo na Okraini zastoo za znižanie teh doklad. Na zadnji seli Okrajnega zastona oa fe kar kratkomalo iz?aviia. da 5e pripravljena olačatl samo 220.000 Din. kar Ji Je že zdavnaj v poko? spadajoči Okraini zaston tudi blagovoli odobriti. O. W osebna«« si bo s prltr- ganjmi 660.000 Din lahko sedai privoščil zopet kak nov luksus na svoji grajščini. Uboga slovenska para oa nai špi naprej gazi blato do kolena no okrajnih cestah. Kie so sedai tisti, ki našemu kmetu tako radi trobijo v ušesa da so Srhi tisti, ki izmozgavain Slovenilo in naše Iiudi? Kako nai imenujemo ta slučaj? Ako ie Okraini zastoji tako bogat, da kavalirsko popušča ogromne vsote nemčurskemu kapitalistu. notem nai skrbi za ceste da bodo iste vsai v takem redu. nle slovenskih delavcev. — Wosch-VVoschnage in okrajne doklade. —< Okraini zastoo šoštanfskl Izvoljen - Dvojna mera. da ne bo nevarnosti, da kdo obtiči v blatu sredi nota. « V razumevanje poslovanja tega zastopa oa bodi povedano, da sede v njem še izza leta 1907. Inozemci tn vsi oni možie. ki so bili Izvolieni v niega še v Avstriji. Kaki možje so prišli v Avstriji v Okrajne za-s-toDe in slične urade, na vemo. Na" dalie zastopajo šoštanisko občino v tem zastopu večinoma nainškutarii. ki so tiidi zainteresirani nri tovarni Woschnagg radi tantiiem. Pri eni prejšnjih sei se ie obravnavala pri Okrajnem zastopu orošnia državnega premogovnika v Velenju za znižanie okrainih doklad. pri čemer ie Okraini zasto-n zavzel popolnoma nasprotno stališče in ie ravno WoSchnagir zahteval. da mora državni premogovnik vse nlačati. še bančne obresti. Zakai in čemu ravno za Woschnagga posebna mera in samo za niega? Želeti bi bflo. da oblast ta Okrajni za sto« čim nreje razpusti in postavi gerenta. da nas z gotovimi osebami ne bo več snomimal razpadle Avstrije! G. Woschnagg ie tudi na tukaiš-nk> občino vložil orošnfe za znižanje občinskih doklad. Te doklade so vsi tukajšnji mali obrtniki morali plačati v polni meri in sedai z ogorčenjem gledajo v poslovanje tovarne Woschnagg. Apeliramo na občinski odbor, da bo nri reševanju te Drošnfe mi” sla na tukajšnjo stanovanjsko bedo. kateri ne bo mogoče nikdar odpomoči. ako se bo no vzgledu Okrajnega zastopa popuščalo pri naivečiem podjetju na dokladah. Ceste so v tako slabem staniu, da ie miina jjotreba iste pošteno popraviti. O kaki olepšavi v mestu pa že veliko let sploh govora n5. Verujemo. da bo mestni odbor uvidel vse to in da bo vsemogočni Woschnatrsr moral vsai občini 'Plačati vse doklade. Opozarjamo tudi gosnoda velikega župana Mariborsk oblasti na to zaprošeno znižanje občinskih doklad tvrdki VVoschnagg. ki bi imelo velike gospodarske posledice. za že, itak tako zanemarjeni Šo“ štani. Od g. Wosehnagga oa zahtevamo. da Dlača vse odmerjene doklade takoj, kot so to svoio dolžnost storili vsi prizadet?. Za vas so isti zakon? iste pravice, oa tudi iste dolžnosti! O. Š. Pred nedolgim časom se je izrazil osebno g. Klenovšek, da opaža zlasti v zadnjem času v Oriuni dobro disciplino. Da oa se zahteva in uči tudi v kulturnem društvu »Svoboda« dobra disciplina dostojnost in vljudnost naoratu sočloveku oa zelo dvomimo! Zadnje čase so člani »Svobode« v Trbovljah izzivali in naravnost žalili v več slučajih iugo-slovenskp nacionaliste, kar na bomo samo na primernem mestu razpravljali. Šušlja se o nameravanem zopetnem napadu na Oriuno in tokrat največ od strani delavskega doma ob priliki odkritja spominske plošče v spomin padlim narodnim borcem. . K temu pač nimamo nič druzega pripomniti, kakor da opozorimo iavnost. od kie hu.iskan.ie da se ne povzroči občini stroške. G. Klenovšek in kulturno društvo »Svoboda«! Alj ie takšno delovanje po Vašem razumu kultur" no? Ali razumete Vi svobodo tako (za vse ali samo za sebe), da se krati svobodno mišljenje. gibanje in delovanje svojemu bližnjemu? Kje Je v tem enakopravnost za vse? Ni Vam v čast in ne v korist, ako imate Iiudi naučene ali tako disciplinirane. rekel bi neolikane in nedostojne, da 16 ali 20-letnI mle-čozob na cesti ah drugie za starejšim človekom polglasno zabavlja, rekli bi izraža neke grožnie ki So pomembne le v toliko, da se v niih zrcali slaba in kvarna vzuoia v društvu in nič drugega. To te torej zelo žalostna »-kulturna« vzgoja in neumevauie prave »svobode«, in ko bodo taki člani »kedai dorasli, železo bo. kar zdaj ie les« šli in mislili bodo namreč samostojno, ker iih bo življenje šele Drave olike, kulture in poštenosti naučilo in spoznali bodo zakai ie delavec tako brezpraven in brez moči, kakor ie spoznal že marsikateri. ki ie pameti, samostojnemu mišljen in in nrevdarku dozorel. Nadaljevanje izzlvani poide samo v Vašo škodo in na Vaš rovaš. Mestna Oriuna Trbovlje. Tuinl glasi. Iredenta v Št. Jakobu na Koro-škemč Na Velikonočni ponedeljek sta bili odkriti v tei naši narodni trdnjavi dve spominski plošči v spomin padlim v svetovni vojni. Plošči sta lepi deli. moti utis samo dvojezični napis, ki bi soričo slovenskih padlih nrav lahko Izostal. Odkritje ie. bilo prav slovesno. Nemčurji na so zopet celo ob tej priliki hoteli impomirati s svojimi metodami. Šel Pa ie zanio v ogenj Do kostanj gosoold žuoan. ki le mislil. da bo Slovencem tako ukazoval. kakor bo to do volii Šentjakobskim Jugotiidibundlerjem. Zmotil se je oošteno. ker so mu Slovenci odločno pokazali, da ne mislijo več korakati pod nemško komando in za neničurii. ki so tim ure že itak štete. *■ JRaz.si jeni zbog tega moškega nastopa Slovencev so naščuvali nemourri orožnike, da so pričeli ti brutalno trgati modre rožice okoli spominske plošče, ker so tvoril« z belimi in rdečimi opasno iredento, lo njih početje je samo še boli razburilo Šentiakobčane. ki pa se s tovrstnimi smešnimi šikanami ne bo-go dali prav nič oplašiti. Koroški Slovenci ubirajo svoio jasno od-merjeno pot najsi ie to potem koroškim slovenskim renegatom že do volii ali na ne... O utisu. ki so ga imeli prisotni Jugosloveni z one strani Karavank oo priliki tega vandalskega nasto-Da nemških žandariev niti ne govorimo. Gotovo na ie. da s tovrst-mm postopanjem naši nemčurii ne bodo uspavali bratov /a nasilno postavljenimi mejniki. Eksplozija pred slovensko šolo v Št. Jakobu. Prošli teden 'ie okoli Dol desete ure zvečer nenadoma zagrmel pri Št. Jakobu močan pok, ki ie Dovročil med tamkajšnjim preuivalstvom močno vznemirjenje. Preiskava ie dognala, da ie bila vržena proti slovenski šoli od nekega neznanca petarda, ki sicer slučajno m povzročila težie škode, lako suhoparno poročilo o novem atentatu Italijanov na naš narod v Primorju, ki ga hočeio z vsemi sredstvi uničiti. Vprašanje ie seveda. če se iim bo to tudi v resnici posrečilo ria način, ki ga vrše sedai. ^^3dpiraiIno I Kolinsko cikorijo S domači Izdelek. Jjj| izvrstno g domači izdelek. Dopisi. Iz Viča nam Dišejo. Akcijski od' bor za nodooro odpuščenim trbo-veliskim rudarjem, sestavljen iz viških občanov priredi v nedeljo, dne 25. aprila 1926 »Trboveljski dan«, ki sc bo vršil no sledečem sporedu: Dopoldne od 10. do 12. ure koncert domače godbe »Gradaščica« pred šolo. Med koncertom nabira- 'iie prostovoljnih prispevkov po občini Zvečer ob 8. uri prireditev v »Sokolskem domu« na Viču. Na sporedu so: Govor, recitacije, koncertne in pevske točke ter enodejanka. Podobna večerna prireditev se vrši v isti namen v nedelio. dne 2. maia 1926 tudi v »Društvenem domu« na Viču. Občani Viča se pozivajo, da Dodoro to dobrodelno akciio z denarnimi prispevki ter napolnijo pri večerni prireditvi dvorano, da bo uspeh čim večji in častneiši. Zagorje. Ker nihče ni odgovaral na vedna izzivanin po dopisniku-»Slovenca« iz Zagorja, mu ie kmalu zmanjkalo žlubodrania. Oriuna, !ki ie in bo. se zaveda, da imaio liudie te branže pred nio velik rešpekt in preveč prostora v »Slovencu« za le niih vrste godlo, je šla mimo te brozge s pomilovanjem-Večnemu brbljanju ie konec. Kai pa če bii sedaj »Slovenčev« dooisun-71^° Drc^ lashiim pragom pomedel. Da mu bo šlo lažje izpod peresa, ga vprašamo sledeče: »Zakai ie moral tako hitro iz Zagorja gospod v črni kuti? Ker nam je mnogo ležeče da se. govorice o tem človeku, ki škoduieio ugledu stanu božjih namestnikov in poleg tega še izgublja zaupanje v vero, preprečijo, prosimo, da dopisnik »Slovenca« n^ široko odpre predale daru Disania in priobči obširen člančič v obrambo narodnih sve-tini- . Zagorjan. Celje. »Majev večer« priredimo v »Narodnem domu« 1. maia ob 8. uri zvečer. Spored bo zelo pester in zanimiv in ga priobčimo v prihodnji številki. Delni čisti dobiček je namenjen brezooselnim delavcem v Trbovliah in oniTn. '7' ne Westen. K obilni udeležbi vabi odbor. _____ siMifeme oblama ČLANSTVU! Izvedeli smo. da hodlio zadnie časa okoli naših članov in članic sumljive temne eksistence ki se če-sto izdaia fe kot poljcliski agenti Povprašujejo nafeazličneiše stvari in delalo na lic« mesta neke protokole. Ker poznamo zakonito nnslo-vanie naših oblasti, resno sumimo, da gro v takih slučaiih za osebe, ki bi rade nori naslovom detektivov ŠpiUmirale v korist ItalHe. Zatn opozarjamo vse člane in ^anSce da vedno take obiskovale* leaUimiraso in dn i!m tudi V pozitivnem slučarn oovedo. da se zashšuir. v uradnih prostorih, ne on v spalnicah in predsobah! Toliko v vednost in ravnanie! BATALJONSKE KOMANDANTE LJUBLJANSKEGA OBLAST. NEGA ODBORA onozarjatno. da *e nahaiaio uri oblastnem tairtlštvu Bataljonske štabne štamollike. katere ie potreba čim preie dvigniti. š. o. c. Izključen le b‘l član Oriune Raj" henburg Voie. Naš pokret. Bataljonska vežba. Liuibljanski in okoliški Četniki so napravili celo dnevno vežbo dne 18. aprila. S predpostavko. da se naliaia na go~ tovem. zastraženem mestu sovražna skladišče razstreliivih snovi, se ie počelo 7, vežbanjem do voiaikih predpisih o ratni službi in borbi. Vežba ie precei dobro izpadla. Četniki vodniki in komandirji so se kot taki udejstvovali in izpopolnjevali svoia tozadevna praktična znanja. Uspeh ie tu in le želeti ie. da bi se ta prevažna panoga narodnega udejstvovanja čimveč gorila. Rat-na služba in borba mora n ostati na" rodna svojina, ne na samo kot nekak mpridipravna dolžnost, kakor smo io smatrali v bivši Avstriji in kakor se m smatra še sedai marsikje v naših krajih. Le tisti narodi ki smatralo rat-no službo i-n borbo kot glavn' faktor za svoi obstanek in napredek. j lahko računajo na svoio traino svo- ’ bodo. Zategadelj ie zelo na mestu, če se narod tudi izven vojske službe vežba in izoooolniuie v tei nre-važni nanosri. kar ie eotovo v danili slučajih samo narodu v korist. Mestna Ortana Zacorle ob Savi ima 'članski sestanek v nedeljo 25. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne pri g. Bregarju na Izlakah. Poroča odbor o svojem delu od zadnjega članskega sestanka. Sestanek je obvezen za vse članstvo. Sestanka se udeleži tudi delegat Oblastnega odbora. Poverjeništvo Oritins ustanovljeno tud! v Dobrovcah nri Hočah. Ni še preteklo leto. odkar ie bila ustanovljena Orjuna v Račah, ki je danes za severni del Ptujskega polja nekako žarišče za razširjenje naše oriunaške — iucosloveiiske ideje — ideie bratstva med Srbi, Hrvati. Slovenci. V tem kotu naše širne domovine, kjer ie bilo še nred enim letom udomačeno toliko grdih očitkov naoram Oriuni. vlada danes že veliko zanimaire in spoštovanje do Oriune. h kateri pristopajo tudi tisti skesano ki so bili še pred nedavnim njeni največji pro-tivniki. Ko to doživljamo, čutimo ponosni v sebi veliko zadoščenje* Število članstva naršča rapidno dan za dnevom. In čim več vladnih sprememb bomo imeli v Jugoslaviji. tem več bo Orjunašev povsod in Dosebno na Ptujskem ooliu. Tu se ustanavljajo nove mestne organiza-ciie in nova poverjeništva. Tako ie prevzel novo noverje-ništvo Or.lun-' v Dobrovcah mri Hočah naš agilni in navdušeni brat Ervin Tušek. To poverjeništvo pod katero spadajo tudi člani iz vasi Skoke pri Sv. Miklavžu. se v kratkem pretvori v mestno organizacijo. S tem smo na zoDet obogateli za novo oriunaško trdnjavo in naši nasprotniki bodo snet na tihem govorili. kako da se more Orkna zajedati celo v tako malo važne kraie- Novo poverjeništvo Oriune X Framu. Poverjeniške posle Orjune je prevzel v Framu, koiega članstvo ie dozdai spadalo Pod »mestno Orjuno Rače-Podova«. br. Jo- se 7. njim branimo. Stanie našega tiska te znano. Števil« naročnikov »Orjfcme« ie povdltno: “vendar pa Se zdaleka m zadostno v razmerju z njeno važnostjo kot neodvisnim in nadstrankarskim glasilom lugoslovenskih nacionalistov. Dolžnost slehernega Orlimaša ie. da pomaga 7 vsetnf močmi za razširjenje in okreolienie naše »Oriune«. 7, zbiranjem novih naročnikov In prispevkov za tiskovni sklad In s točnim ter vestnim poročanjem o razmerah v njegovem okrožiu. Orjunaši nhnamo fondov, bank in težkih tisočakov, s katerimi bi finansirali naš tisk. Edini naši prihodi so oni. ki se stekalo iz vrst našega siromašnega članstva in nam naklonjenih inserentov. ki kažejo s tem svoje razumevanje za veliki Domen akcije, katero bo morala izvesti Oriuna. Oriunaši. na delo za naš tiski T. T. žef Španinger. Vsled tega opozarjamo tamkajšnje članstvo, da se naj obrača v bodoče v vseh zadevah na niega. ki bo izdajal Članske legitimacije in sprejema! članarino. Bratu španingerju Da želimo obilo usineha pri delu za razširjenje prave orjunaške misli. Orjunašem na Vrhniki! Ker se mi vsled moiecra nenadnega odhoda z Vrhnike ni bilo mogoče osebno. posloviti od vsega članstva, se 'tem potom poslavljam od Vas. Obenem Vam izrekam mojo naitooleišo ^zahvalo. ker ste mi poverili tajniške posle pri organizaciji od njenega započetka oa do moiega odlioda. Bratle. ne klonite duhom, temveč irbiralle ravno not. ki sl io ie začrtala Ortana kaltl edin« le ta ie. j ki vodi k blagostanju In udruženiu celega jugoslovanskega naroda! Do teda« oa Bog notnozi! Zdravo! Križnik Tone. bivši ta.inik Oriune na Vrhniki. Stara vas ori Vidmu. Dne 16. aprila 1926 se je vršil ustanovni občni zbor poverjeništva Orjuna Starava s nri Vidmu, na katerem so bili izvoljeni sledeči člani: Poverjenik Kocjan Franc, posestnik V Starivasi. Odbornika Rajer Jernej in Jurij Mikotavfiič. Posestnika v Starivasi nri Vidmu. Občnemu zboru poverjeništva ie prisostvoval in ga vodil naš priljubljeni dr. Janko Drnovšek iz Brežic, ki ie podal mnogo važnih navodil za prisotne člane. Starovaški Orjuni želimo veliko uspeha. Zdravo bratie'! Plenarni sestanek akademskega kluba Oriune se vrši v petek, dne 22. t. m. ob 18. uri v prostorih mestne. Orjune ljubljanske na Dunajski cesti št. 40. Zdravo! — odbor. Orvuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo priredi v nedeljo, dne 2. maja t. 1. peštelet na Katarino. Zbirališče ob 6. uri nasproti vhoda v pivovarno »Union«, odhod točno ob 6.30. povratek iz Medvod z večernim vlakom. Prijatelji in nam naklonjeno občinstvo vablieni. Trbovlje. Dne 18. t. m. se ie vršil v gostilni br. Goropevška prav dobro obiskan članski sestanek. Članstvo je neustrašeno in eno-dušno vztrajalo 00 zahtevi za praJ vice teptanega in že uničenega delovnega ljudstva. Klevete in strašila članstvo očividno še iačijo v prepričanju zdrave misli in programa Orjune. Prav je. da odpadajo suhe kvarne veie od zdravega telesa Orjune. katero telo si nadomešča mesto zabavljajočih in razdirajočih meščanskih, zdrave delavske moči. ki so jeklene in po.imuieio bolje pomen nacije v tem velikem važnem času. Rakek. V nedeljo, dne 25. aprila obvezen sestanek ža vse četnike I. čete Snežniškega bataljona. Sestanek se vrši '.točno ob 13. uri popoldne v restavraciji br. Domfcelja. Kdor izmed četnikov se sestanka ne udeleži, ga bom brez nadali-nega črtal iz četniške sekciie. Udeležba točna in strogo obvezna. Komandir I. čete. Kronika. Za naš tisk. Razširjenje našega tiska — Na sprotno časopisje. — Naloga slehernega unasa ie. nropagira za našo Orjuno«. Orjunaši polagamo vse pr©* inaihno pazljivost na razšh-tenle "ašega tiska, ki ie poleg drugih na-,11' orožij tudi prevažen faktor za Cos®«o končnih naših ciljev. ' 1 naSDrotne »rune od skrai-c lvice Da tjQ najreakcionarnejše desnice razpolagajo <5 celo armado časopisov najrazličnejših vrst. ki vodijo pod nairaznovrstneišimi naslovi borbo proti našemu pokretu. Vsi čutijo, da leži v našem pohodu oznanjenje novega časa slonečega na nezlomljivih temeliih dogem onih. ki niso nomišlJali ra svo-to vero v stotisočih žrtvovat} svoja prekipevajoča življenja. Časa. ki bo obračunal za vedno z vsemi ostanki iz dobe suženjstva in z vsemi slepimi irriitaci.iskimi jarmi, katere bi radi razni špekulanti na-ložili našemu narodu. Od todi niih oes in enoten nastop proti našim poteklenelim falangam, ki pa se ne bodo nikdar vdale! Mi smo siromaki, hlanci Jerneii. Nasi sovražniki razpolagajo s težkimi milijoni, ki jih trosijo za svoje zle namene in zavajanje javnega mnenja. Ne morejo in tudi nikdar nas ne bodo uničili s peresom in tinto. vendar na z ustvarjanjem ne-razpoloženia odmikajo za dogleden rok oni dan. ki mora priti. Običajno uporabljamo v našem boiu metode, ki ne odgovarjajo onim naših sovražnikov, vendar potrebujemo poleg teh tudi mi tisk. BITI NACIONALIST... Težko ie biti danes i bil tudi imenovan nadzornikom, kar pa so preprečili klerikalci iz politične zagrizenosti, ker ni hotel trobiti v niih rog. Po razpisu mesta upravitelia v Toplicah nri Zagonu oh Savi ie zaprosil za mesto in ga tudi dobil. Nastal ie vrišč v taborih nasprotnikov in pobitost v družini šulferatnskega podpornika. Nasprotniki so uvideli, da iim bo 7. njegovim prihodom odklenkalo, ker so v niem videli moža jeklenega značaia, trdne volje in resničnega delavca v dobrobit mladine 'm edinstva. Pričelo 1p vse kar leze Eno gre in soada danes med nasprotnike skunnesra In mirnega dela tafao rovariti oroti njemu, torei zahrbtno. In med njimi učitelj, ki bi moral vzgaiati trdne značaie — pač žalostno. On pa, ki ie vedel, kai ie. njegovo delo in dolžnost, ie šel pridno na delo. Prvo kar mu ie bilo v očeh. so bile žalostne razmere, ki so vladale v šoli in okoli nie. Disciplina, ki je bila v popolnem razsulu, tako pri otrocih kakor ori učiteljstvu PO vzgledu vodstva, se ie temeljito iz-premenila. Ujčkanje otrok in večne zamude po ,zvoneniu so hitro izginile. Solskj vrt. k,i ie bil vedno cestna struga, ie dobil primerno ograio. ureien po določenem načrtu ie dobil zopet svoi kras. Šolska stavba in nje kanalizacija sta se popravil: in osnažili in še marsikaj drugo. Pri tem njegovem delu pa mu ie krepka opora mlaiše učiteljstvo, posebno moški. In sedaj, ko ie bilo že dobro upeliano notranje delo ori vzgoji mladine naj bi se umaknil drugemu. ki nima vse te energije in zaupanja v sebi. Žalostno. Prihodnjič dalje. T. F. ZRNA. Nov oriunaškl l‘st ie postala »Nova pravda« po točnih informacijah vsevednega »Delavsko-kmečkega lista«. Smešnost in neresnost sta pomilovanja, pri delavskih voditeljih Pa tudi obžalovanja vredni lastnosti. Kie ti ie straža? Srbska vojska ie prispela 00 strašnih mukah albanskega pekla do modrega Jadrana. Pred Dračem ie kampiral v udobnem taborišču italijanski polk. Molče so ogledovali Lahoni prihajajoče srbske borce in iim v srcu privoščili niih neznosno trpljenje. Srbi so bili gladni. Prosili so ca-poretske heroje kruha. Prošeni pa jim ti niso uslišali, temveč so samo Se noiačili stražo Dri vhodu v taborišče. Ropotanje avstro-nemških avl-jonov. Šumadtjci in borci s Cera niso niti naimanje nanj reagirali. V taborišču fanfaronov Pa ie nastalo silno razburjenje. Žvižg po zraku, padla ie prva bomba prav v sredo 'taborišča. Prask in pok. St-ašna zmešnjava in beg na vse strani. V Stran 4. O R J U N A« Je najmodernejše urejena (er iznlaje tu tUkaraiiki deli M najpripro-itcjiega do najmodernejšega. - Tiski iolske, mladink«, leposlom hi uuaitreic knjlfe. llustririoe knjige v e««- ali jetbirvgen tiska. — BroJ«re » malih Ib tudi najTečjib nakladah. Časopise, retlje, mlad. lisie. Otona oprema Itatrlr. katalogov, cenikov in reklam, listov. Lastna trnka MM zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednie šole Risanke, dnevniki in beležnice. oar hitrih ie taborišče orazno. Zmagovalci i/nod Vittoria Veneta, te-čein Droti morju, da se kar kadi za Vse s li v čolne in hiti k votlim iariiam v pristanišču. Srbi stoje, eledajo in se zado-volino smeieio. Nekai se iih bliža liidi taborišču, ki ie bilo Dovsein izumrlo. Par Iudov iti vračajo se obloženi <; kruhom in vinom. Zele-•’i vlečejo. Nekai minut in no taborišču inreoli srbskih voiakov. Av-striici mečeio bombe, ki na teh nrav nič ne nlaše, dokler ni odredu zadnii košček kruha. Avstro-nemški letalci so odbr-eli. Minula ie že ura. Italijanov še vedno ni. Vračaio se šele Droti večeru. Razburjeni kriče do taborišču n nsuiejo Srbe. ki so iim Dobrali :-rav vso hrano. Italijanski komandant oeorčeno orotestirn Dri srbskem. ki ea mirno sluša. nato Da nu mirno odvrne: »A. ede Vam ie bila straža, kad sii našJnci nlačknli?« Odgovor e bii molk in kratek vojaški Dozdrav. Kako se vlagata interoelactfč. Svinjarije, ki so se vršile dosedaj nemoteno v Beoeradu. Dostaiajo vedno boli očitne. Plaz. ki jra ie sprožil poznani Drauiša Stoiadlno-vič s svoio noznano kamnamo nroti nadebudnemu sinčku »stoba nacionalne in državne neodvisnosti cele Jugoslavije« zavzema vedno širše dimenzije. Gnilota našega parlamentarizma vnije do neba do kirur" srti. ki io bo temeljito relečil. Kako so se vlagale interpelacije v Narodni skupščini nai služi sledeča Drimera. Meseca januarja 1911 ie bila vstala nroti znanim črnorokcem ostreiša reakcija, ki ie našla odziva tudi v Narodni skuoščini. Ker tedaj ni hotel staviti nihče interpelacije o tei organizaciji Narodni skupščini, so se obrnile te reakcionarne sile na St. Kamenkoviča in mu Dokloni-le silno drag kolje za niegovo mi-lostltivo. V zameno ie imenovani gospod potem v resnici interpeli" ral... Danes se g. St. Kamenkovič bori proti koruociii. Niegova blagorodna gospa Da še vedno nosi prej omenjeni kolje ... Gospodarstvo. II Poliski velesejem v Poznamu od 2.-9. maia 1926. Naše železniško ministrstvo le dovolilo vsem nosetnikom selma po jugoslovanskih železnicah 50% popust od normalnih tarif za vse osebne in mešane ter brzovlake razen S. O. E. Potniki. kuiplio na odhodinih postajah cc- Radi opustitve KLOBUKOV in SLAMNIKOV prodajam tste s 25 °jo popusta! Modna trgovina PETER ŠTERK LJUBLJANA, Stari trg št. 18. k) karto, ki Hm velia za brezplačni Dovratek. če imajo potrdilo, de so velesejem obiskali. Ugodnost velja za potnike v odhodu od 25. aprila do 5. maia. a na povratku od 5. do 12. maia. Za Drevoz razstavnega blaga se plača 7a tia vožarina. povratek oa je brezolačen. Kdor si hoče ogledati zanimivosti bratske Poliske in združiti ugodno s koristnim, nai se Dosluži te prilike in obišče Poznani-ski velesejem. Z informacijami do-služi in oskrbi vse Dotrobno gosp. R. Golebiowski/ Ljubljana. Stari trg 19/11. Ni Vel. krall orotektor Ljubljanskega velesejma Z dopisom dvornega maršalata z dne 15. t. m. je bilo obveščeno predsedstvo Ljubljanskega velesejma, da »e Nj. Vel. krali tudi letos blagovolil prevzeti svoio visoko pokrovitebstvo. nad letošnjim vzorčnim velesejmom od 26. junija do 5. julija, kakor tudi pokrajinsko razstavo od 1. do 12. septembra. — To visoko odlikovanje ie nov dokaz, kako se naš kralj zanima za razvoj našega narodnega gospodarstva. Naši velesejmi. Veliko ie stvari, ki se matematično ne daio dokazati. ki Da v vsi stvarnosti vendarle obstoiaio. Sem spadaio tudi velesejmi in njihovi učinki oziroma uspelii. Razstavljala’ ne smcio upoštevati Ie gotovih uspehov na velesejmu samem, upoštevati moralo tudi vse one kupčije, ki so dobile na veleseimu samo nobudo. ki so Da šele noznele prišle do pozitivnega zaključka. Na to opozarjamo vse one naše tvrdke ki se še niso odločile za udeležbo na VI. Ljubljanskem veleseimu od 26. iunija do 5. julija 1926. v veliki izberi po ugodni ceni £ dobil« v občno znani nad 50 let ob-stoječi manufakturni trgovini R. MIKLAUC „pri Škofu", Ljubljana. (Zunanjim naročnikom so pošilja tudi po pošti.) Ustanovljeno 1852 TEODOR KORN (preje HENRIK KOR N) Ljubljana, Poljanska ccsta 8. Krovec, stavbni, galanterijski iu okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in kloselne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsako velikosti kakor tudi posod (škatelj) za k on ser ve. Okrajna hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Škof ji Loki naznanja tužno vest, da je umrl dne 17. aprila nenadne smrti nje soustanovitelj in mnogoletni prezaslužni član načelstva, gospod jfe| m Zemski ostanki pokojnika so se prenesli v torek, dne 20. aprila 1.1. ob pol 17. uri na mestno pokopališče in tamkaj pokopali. Ohranimo mu časten in hvaležen spomin! ŠKOFJA LOKA, dne 23. aprila 1926. Našslstvo. j Najcenejše in naj-. večje skladišče dvo-I koles, m o t or j e v, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatikc. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. - Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles-otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta It. 4 »■ * RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR V v Ob priliki težke irgube našega ipkreno ljubljenega soproga iu papana, gospoda ŠTEFANA MIKOLIČA kavarnarja tmo sprejeli toliko dokazov iskrenega sočutja in n&kionjenosti, da nam je težko izraziti svojo hvaleinott. Pri brij n a hvala za častno spremstvo Naprednemu društvu za Šenlpeterski okraj, gospodu gerenta Turku, organizaciji natakarjev, Oijuni, Sokolu I, pevskemu društvu .Ljubljanski Zvon" za v srce segajoče žalostinke. Iskrena hvala tudi prečastiti duhovščin: in v^em onim, ki so pokojnega počastili s krasnimi venci in cvetjem ter ga v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poti Globoka žshiioča soproga in otroci. DOBRfi QO$PODlNjfi ki pozna zdrava načela štedenja s časom, denarjem in perilom; rabi za pranje samo pristno ZLRTOROG TERPENT1NOVO MiLO ki napravi perilo snežnobelo In dlsece In jo vrhutega tu pa tam prijetno preseneti s PRISTNIM ZLRTNIKOM! IN DRUG DUKIC LJUB Bohoričeva ulica st. 24 Lasnik in izdajatelj Oblastni odborOrjuna v Ljubljani. Tisk Učiteljske tiskarne; zanlo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik; Jože Span