Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije sa 'Dravsko banovino v Ljubljani . Tfc j- i i j imi»ii »lO^^ff// EEEEE Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno _■ j+iesecna priloga »fi (i»i/Clll« 60Din za inozemstvo 80 Din. Č/ani «efcci/e J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.153. Telefon 3112 ^¡■fimiifffpaibbmmii^^ i mi h 111 m fnrmrr"t*.....^ttiiwir"trrtinr Naše šolske zgradbe Do uveljavljenja zakona o narodnih šolah se je razvijalo naše osnovno šolstvo po pokrajinskih zakonih. Vzgoja in. pouk sta bila neenotna in prilagodena prilikam poedinih pokrajin. Novi šolski zakon je unificiral narodno šolstvo in postavil narodno izobrazbo na temelje nacinalne in državne potrebe. Iz tega vidika je ta zakon velike važnosti, če tudi posamezne določbe ne ustrezajo povsem našim prilikam in trenutnim potrebam. Njegova celotna zasnova ustreza državnim in narodnim interesom, zato je temeljna osnova za resnično duhovno uedinjenje jugoslovanskega naroda. Razmah šolstva v naši banovini v zadnjih 20 letih, še prav posebno pa v dobi našega osvobojenja in uedinjenja je v obče povoljen. Otvoritev novih šol, razredov in vzporednic, zmanjšanje števila otrok v posameznih odde-Ijenjih in izdaten porast učiteljstva so razveseljivi pojavi, ki kažejo na odločen napredek. Vzporedno z ustanavljanjem novih šol oddeljenj in vzporednic, pa se iz raznih razlogov ni istočasno dovoljno skrbelo za nova šolska poslopja, za prezidavanje in dozidanje obstoječih šol in s tem za potrebne učilnice in druge, za šolsko delo neobhodno potrebne prostore. V tem pogledu se je marsikaj zamudilo, posebno do 1. 1930. to je v času dobre gospodarske konjunkture. Z nastopom svetovne gospodarske depresije, ki tudi nam ni prizanesla, pa smo prišli v tem pogledu v zelo težak položaj. Po zadnji statistiki imamo v banovini 860 narodnih šol, nastanjenih v 846 šolskih poslopij. Od navedenih šolskih poslopij je 790 last šolskih občin, ostalih 56 poslopij, v katerih so nastanjene narodne šole, so komunalna, odnosno privatna, najeta poslopja. V vseh poslopjih imamo 2633 učilnic za 3596 oddeljenj. brez otroških vrtcev, odnosno zabavišč. Iz navedenega sledi da primanjkuje 963 učilnic, da ne omenjamo drugih potrebnih prostorov, ki so se tekom časa porabili za učilnice. Ta položaj je toliko težji ob ugotovitvi, da niti dano število učnih prostorov ne ustreza tehničnim niti zdravstvenim predpisom. — Mnogo je namreč šol v naši banovini, ki imajo v posameznih razredih po 70, 80 in celo več otrok v učilnicah, ki zadoščajo komaj za 40—50 učencev. Po dveh razredih dopoldne in popoldne se uporablja dobra tretjina učilnic, to je preko 1000 od celokupnega števila- Zakoniti predpis določa za vsakega učenca 5 m3 zračnega prostora v učilnici. Statistika nam kaže, da je v naši banovini komaj dobra četrtina šolskih prostorov, ki ustrezajo tem pogojem. Okrog 400 učilnic ima le 3 m3 zraka za otroka, okrog 230 učilnic pa samo 2 m3 in to še pri zelo slabi razsvetljavi in pomanjkljivih pripravah za zračenje. Te okoliščine se izdatno poslabšajo tam, kjer posečata take učilnice po dva razreda, (dopoldne in popoldne). Skoraj vsi našteti primeri so iz gospodarsko šibkih okolišev. Iz učno vzgojnih vidikov nam ni treba posebej predočevati nedostatkov. Kot praktični šolniki dobro vemo. da sta uspešen pouk in dobra vzgoja možna le tedaj, ako ima šola dovolj ne in vsem zahtevam ustrezajoče prostore. Položaj ni stabilen, ampak se slabša od dne do dne. Z vsako otvoritvijo novega oddeljenj a ali vzporednice, z rednim prirastkom otrok, postaja položaj težji in nevzdržljivej-ši. Mirno lahko trdimo, da primanjkuje danes v banovini nad 1000 učilnic. Brez potrebnih šolskih prostorov, brez urejenega šolsko gospodarskega obrata je uspešno šolsko delo ovirano in v elanih primerih celo onemogočeno. Šolske občine, osnovane na temelju zakona o narodnih šolah so prosvetne edinice, ki črpajo svojo gospodarsko moč od upravnih občin. Gospodarsko šibke upravne občine ne morejo nuditi šolskim občinam potrebne gospodarske osnove in je s tem omejena z zakonom podeljena samostojnost šolskih občin. S komasacijo so se formirale velike upravne občine s povprečno davčno osnovo Din 100.000.—. Komasacija upravnih občin pa je živo zarezala, vsaj za prve čase. tudi v šolsko vprašanje, zato ne moremo mimo te važne izpremembe. Niso bili pri nas redki primeri, da je eno šolsko občino vzdrževalo po več upravnih občin, ali vsaj deli raznih občin. Bili so celo kraji, ko je bilo po pet, da celo po deset upravnih občin v enem šolskem okolišu. To stanje se je bistveno izpremenilo. Sedaj imamo v eni upravni občini po več šolskih občin, vsled česar so prej deljena bremena prenesena na eno upravno edinico. Lepo bi bilo. ko bi imele vse šolske občine dobra in zadostna šolska poslopja. Ker pa je položaj baš nasproten, bo morala oblast skrbeti, da se uvrste v delovne programe prvenstveno one šolske občine, katerih poslopja so najbolj potrebna izboljšanja, razširjenja ali celo zidanja. Tu mora odločati le ugotovljena potreba. Gospodarska depresija, ki je povzročila težak položaj našega šolstva, na žalost najbrž ne bo tako kmalu popustila, da bi mogli z upanjem čakati na skorajšnje izboljšanje in odlagati nujna potrebna dela. Položaj upravnih in šolskih občin pa se tudi ob izboljšanju občih gospodarskih prilik ne bo tako hitro popravil, da bi mogle takoj nadoknaditi, toliko let odlašana zidanja in prezida-vanja. Po nekod so šolske razmere vsled skrajno slabih in nezadostnih učnih prostorov take, da je pomoč neodložljiva. Ker gre tu za pouk in vzgojo narodnega naraščaja, od katerega je odvisna bodočnost države in naroda je potrebno, da se nekaj ukrene za naše narodno šolstvo. Vse priznanje onim našim občinam, ki so z velikimi žrtvami zgradile v najtežjih časih nova šolska poslopja. Malo jih je sicer, zato pa tem vse priznanje. Hvaležni moramo biti tudi banovini, ki je po svojih močeh in V zadnjem času se vedno pogosteje pojavljajo v slovenskih časopisih razne notice in članki, katerih edini namen je pavšalno oklevetati in oblatiti učiteljstvo. Dasi smo na nekatere posamezne take poskuse odgovorili v našem listu, vendar moramo ponovno poudariti načelno stališče do takih ugledu našega stanu zelo kvarnih pojavov. Ni stanu na svetu, katerega pripadniki bi bili brez izjeme vsi čisti, popolni in neoporečni. Prav v vsakem stanu se najdejo posamezniki, ki tvorijo izjemo in se povsem ločijo od ostalih. Toda to so posamezniki, ki jih vsi ostali pripadniki stanu obsojajo. Ker se taki primeri pojavljajo povsod, ni prav nikdo pozvan niti; upravičen blatiti ves stan ali tudi samo del nekega stanu s predba-civanjem nepravilnosti ali nekorektnosti, ki jih je zagrešil posameznik, ki je slučajno pripadnik tega stanu. Tudi v učiteljskem stanu se najdejo p osamezniki, ki si s svojim postopanjem ne delajo vselej časti. Zakrivali bi si oči pred resnico, ako bi trdili, da med učiteljstvom ni takih. Odkrito smo vedno priznali to dejstvo in ga danes ponovno naglašamo, toda odklanjamo vsake insinuacije dejanj posameznikov celokupnemu stanu, ali pa samo enemu delu. To je bilo potrebno poudariti, da ponovno dvignemo svoj glas v obrambo celokupnega učiteljskega stanu in pozivamo vse one, ki nam očitajo in podtikajo ysa mogoča sum-ničenja in nas tudi drugače obtožujejo: Pokažite nam one. ki so s svojim nekorektnim obnašanjem škodovali učiteljskemu ugledu ; povejte, kje so tisti, zaradi katerih kažete na vse učiteljstvo in ga s tem blatite in sramotite. Nočemo in tudi ne moremo dopustiti, da bi se zaradi njih klevetal ves učiteljski stan. Lahko je operirati s pavšalnimi obdolži-tvami, lahko je obtoževati neko celoto, ne da bi se imenovalo kakega posameznika, ker za obdolžitve posameznikov so potrebni neizpodbitni dokazi, a s pavšalnimi obdolžitvami se lahko operira svobodneje. sredstvih podpirala občine, ki so zidale in širile svoja šolska poslopja. Vendar pri vseh naporih in žrtvah niti z daleka delo ne napreduje tako. kakor rastejo potrebe. Tu bo potrebno večjih ukrepov in izdatnejših pomoči posebno revnim in obremenjenim občinam. V boljših časih so naše šolske in upravne občine zbirale šolske fonde, ki so danes zamrznjeni. Mobilizacija teh fondov je nujna, za prvo etapo pri poživljenju zidanja šolskih stavb. Podpore banovine naj se spremene v brezobrestna posojila, ki naj bodo izdatna. Vračani denar bo tvoril nove vire za nakazovanje pomoči. Končno pričakujemo, da bo država realizirala v šolskem zakonu predvideni stavbni fond iz katerega bodo prejemale pomoč ali vsaj dolgoročna brezobrestna posojila šolske občine, ki bodo gradile nujno potrebna šolska poslopja. Če povsem objektino presodimo vse navedeno, tedaj moramo odkloniti tudi notico »Učitelji, naročajte vendar »Glas naroda«, ki je izšla v »Slovencu« dne 9. novembra t. 1. Prav in edino na mestu bi bilo, da bi bili v tej notici imenoma navedeni oni. »ki jih je tudi med učitelji mnogo, ki so se narodu zaradi svojega čudnega protizakonitega, kaznivega, pa še nekaznovanega obnašanja na smrt zamerili...« Vsakdo, ki zagreši protizakonito in kaznivo dejanje, spada pred pristojno sodišče. Zakaj naj bi padala senca takih posameznikov na ves stan, zakaj se kaže na učitelje in na učiteljstvo, a se nikoli ne pokaže na posameznike, resnične krivce, da bi se dalo stem možnost prizadetim, da si sami poiščejo zadoščenje za krivico, ako so bili po nedolžnem obtoženi. Prav čudno je. da se v zadnjem času pojavljajo neprestani napadi na učiteljstvo kot stan in tudi na njegove ustanove. Nehote se vsakdo vnraša ob takih pojavih za vzrokom. Ozrimo se nekoliko po lastnih vrstah strnjenih v organizirano celoto. Čeprav moramo izvzeti one, ki še niso uvideli potrebe pristopiti v naše udruženje vendar lahko s ponosom pokažemo na rastočo stanovsko zavest in porast števila organiziranega članstva, ki predstavlja močno, enotno fronto slovenskega učiteljstva, ki je pripravljeno boriti se za svoje stanovske interese, v korist šole in naroda. Če upoštevamo še dejstvo, da naše vrste naraščajo prav v trenutku, ko je vsak posamezen učitelj(ica) gmotno več ali manj prizadet ter da je vse članstvo te velike učiteljske družine, prežeto zavesti skupnosti, pripravljeno solidarno delovati za interese šole in učiteljskega stanu, ne oziraje se na želje in stremljenja onih, ki bi radi ponovno razdvojili učiteljstvo, da bi ga razdvojenega uporabljali za dosego svojih egoističnih namenov, tedaj bomo razumeli mnogo. Morda bomo tedaj razumeli tudi anonimno do skrajnosti podlo ovadbo proti Mladinski Matici, naši najvažnejši mladinski kulturni ustanovi. VSEBINA: Naše šolske zgradbe. Proti pavšalnemu obdolževanju in denunci-jacijam. Preosnova šolskega oblikovanja učiteljev. Naše učitelje izganjajo preko meje. LISTEK: Velika epitimija in ljudska morala. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. -.TMMMBliBlltilPl lil—HililMMMiTItMUfag' M........... mnogo čita, hodi v gledališče itd., ne sme ubijati njegovega duha ogromno število šolskih ur. Število ur se mora zmanjšati in učenec naj dobi več prostega časa za svoje znanstveno, umetnostno, moralno itd. kulti-viranje, in za kulturo telesa. Zato se mora zmanjšati tudi program šolskih predmetov, ki večkrat res ubija, odpadejo naj vse nepotrebne podrobnosti. Profesor naj ob snovi svojega predmeta dosega predvsem to, da se bo učenec znal sam učiti in si pridobivati potrebno znanje tedaj, ko ga bo praktično potreboval. Sicer pa naj dobi pri šolskem predmetu ono znanje, ki res kultivira človeka in katerega zato nikdar ne bo pozabil. Bodoči učitelj naj bi res znal mnogo več kot potrebuje za šolo, vendar naj odpade mnogo nepotrebnega in nebistvenega iz dosedanjega obsega šolskih predmetov. Saj ni odrešilno, če ve učitelj toliko in toliko znanstvenih dejstev, bistveno je, kakšen je kot človek in ali je toliko sposoben, da si lahko sam naprej pridobiva izobrazbo. Zato naj polagajo profesorji na učiteljski šoli večjo važnost na formalno kot na materialno izobrazbo in naj dajo bodočim učiteljem res to, kar za svoje delo in za bodoči poklic nujno potrebujejo. Četrta zahteva za oblikovanje učitelja zadeva seznanjanje bodočega učitelja z resničnim življenjem. Učiteljska šola naj ne bo izolirana od življenja in polna samih teorij, temveč naj odpre učencem pogletl za resnično življenje okoli njih in naj jim pokaže resnično okolje, v katero bodo pozneje prišli, v katerem žive njihovi bodoči učenci in starši teh učencev in v katerem se bodo morali tudi sami znajti in v njem delati. Bodoči učitelj naj se pod vodstvom profesorjev uživlja v resnično življenje naroda, sam naj si ogleduje in študira to življenje, sam naj se zanima, kako živi in kaj dela kmečki delavski in mestni otrok, kako žive njegovi starši, kako vpliva njihovo življenje na razvoj otrok itd. To uvajanje učencev v resnično življenje in navajanje, da ga gledajo sami in se ne poučujejo o njem le iz knjig in časopisov, naj prevzamejo vsi šolski predmeti. Posebna naloga pa pripada glede tega pedagoškemu seminarju, kjer naj izdelujejo učenci referate o svojih spoznanjih glede življenja in miljeja osnovnošolskih otrok ter se o svojih pogledih in spoznanjih tudi porazgovori;o. Pa tudi sociologija in predmet o narodnem gospodarstvu je poklican, da pokaže bodočemu učitelju resnično socialno in gospodarsko življenje ter ga navadi spoznavati zakonitosti tega življenja. Učiteljske šole naj ne zadene očitek, da so se naučili učenci vsega, samo življenja jim ni nihče pokazal in da zato niso vedeli, kam bodo prišli kot učitelji. S tem v zvezi je zahteva, da naj pomaga graditi učiteljska šola učencem tudi svetovni in življenjski nazor. Kolikor je šola sploh sposobna za tako delo in kolikor zmorejo to posamezni profesorji, toliko naj se zanimajo za življenjske in svetovnonazorne probleme svojih učencem, naj se uživijo vanje in naj jih jim pomagajo po najboljši volji in z največjo resnostjo razrešiti. Četudi se mladina s takimi rešitvami cesto še vedno ne bo zadovoljila, ker živi pač že tudi v svojem svetu idej, smo vendar vsaj poskusili, da jo sve-tovnonazorno razumemo in vodimo. Naši nasveti in stvarni pogledi bodo gotovo soodločali pri izbiranju in oblikovanju smeri bodočega učitelja. Čim manj sile pa bo pri tem vodstvu in čim neposrednejši bomo, tem večji bo uspeh. Končno pa bi zahteval še izpremembo vrstnega reda psiholoških predmetov, ker je sedanji nemogoč, O tej stvari smo že dosti govorili, zato naj samo povzamem: v tretjem letniku naj pride razen obče psihologije vsaj še osnova mladinske psihologije in naj se logika odloži ali k obči metodiki ali pa naj preide v peti letnik. V četrtem letniku naj bo razen obče pedagogike v prvem semestru oddeljena obča metodika v zvezi s hosprta-cijami, v drugem semestru pa naj se začne posebna metodika z nastopi. V petem letniku naj bo nadaljevanje posebne metodike z nastani, ostane naj zgodovina neda^ogike, podrobno razpravljanje obče in mladinske psihologije, del karakterologije, individualne psihologije in, če ni prišla prej na vrsto del logike. Mogoče bi mogli malo obdelati tudi estetiko in etiko. Ostane pa naj tudi sociologija. Preosnova šolskega oblikovanja učiteljev (Konec.) Drugo zahtevo za preosnovo šolskega oblikovanja učiteljev bi izrazil tako-le: učitelj naj bo deležen čim širše in čim bolj doživete kulture in naj postane kulturno živ in bogat človek. Vem, da je vsako šolsko izobraževanje že nekako kultiviranje, zato ne zahtevam, da naj ima učiteljska šola čim več izobrazbenih predmetov temveč bi hotel poudariti, da naj bo deležen učitelj čim večjih, globljih in bogatejših kulturnih vrednot. Učitelj naj ne bo samo naučen ali učen človek, temveč kulturen in kultiviran človek. Šola naj mu napolni dušo s kulturnimi vrednotami, tako da ne bo prenasičen izobrazbe, temveč bo postal kulturno živ človek, ki bo osebno živel s kulturo, bo čutil z njo, čutil potrebo po nji in bo radi kulture živel svoje notranje življenje. Kultura naj postane duhovni kruh bodočega učitelja od nje naj se hrani, po njej naj ga čutimo kot živega človeka, ki stoji sredi kulturnega življenja in razvoja, je osebno vesel vsakega kulturnega dogodka, pozna nove knjige, čita revije posluša koncerte, hodi v gledališče, je socialno in moralno čuteč in si nabira kulturo radi samega sebe in radi svoje notranje obogatitve. Kljub veliki množini znanja je učenec na dosedanjih šolah precej stradal take obče kulture in vzgoje ter je kdaj radi samih izobrazbenih zahtev tudi izhiral in postal ubit in za kulturo mrtev človek. Živo zvezo med učiteljem in kulturo naj ustvarja vsak profesor učiteljske šole. Za to ima priložnost med rednimi urami kjer lahko načne eno ali drugo občekulturno vprašanje, omeni to ali ono resnico, ki je splošno kulturnega značaja, opozori na to ali ono kulturno pomembno delo, knjigo, razpravo in odpre duše za osebno sprejemanje kulturnih vrednot. Posebno priložnost za gojitev prave kulture imamo na učiteljskih šolah pri seminarjih, ki so kot nalašč zato, da odpremo učencem pogled za občo kulturo na ta način, da kdaj tudi prečitamo kako kulturno pomembno delo ali vsaj deloma odgrnemo njegovo kulturno pomembnost itd. Pri vsakem seminarju je polno priložnosti za to posebno še pri literarnem in pedagoškem. Pedagoški seminar si sploh zamišljam tako, da pridejo učenci v neposredni stik s kulturo, da praktično pokažemo ob kulturi vzgojne in oblikovalne vrednote na ta način, da čitamo vsaj oddelke iz kulturno bogatih, pa tudi pedagoško zanimivih del, da opozarjamo učence na kulturne prireditve, se o njih skupno po-razgovorimo in da jih upeljemo v sodobno kulturo in v njene probleme. Namen vseh predmetv na učiteljski šoli naj bi bil, da bi čim bolj kulturno obogatili bodočega učitelja in mu dali polno in vredno življenje tudi za čas njegovega praktičnega dela, da bo imelo to delo polno in bogato ozadje, ki bo zadovoljevalo učence in njega. V ta namen je seveda nujna izbira profesorjev za učiteljsko šolo, ki naj bi bili kulturno zelo živi in poglobljeni ljudje, razen tega pa prežeti pedagoškega duha. Tretja zahteva preosnove šolanja za učitelje je s tem v notranji zvezi. Če naj živi učenec bogato kulturno življenje, če naj Proti pavšalnemu obdolževanju in denuncijaeijam tnočzem&lao šolstvo in učitelfstvo Zaradi znižanja Vaših plač si preskrbite vse manufakturno blago za Vas in Vašo družino le v specialni trgovini A. ŽLENDE3 LJUBLJANA - MESTNI TRG 22 ker boste kupili najugodnejše zaradi skrajno nizkih cen. * VERORDNUNGSBLATT DES MINISTERIUMS FÜR VOLKSBILDUNG (1935,21) prinaša o učni obveznosti1 učiteljstva na osnovnih in pomožnih šolah v Nemčiji tole: De-finitivni učitelji imajo učno obveznost 30 ur, če pa so prekoračili do 31. marca 45 let, 'samo 28 ur. (Za definitivno učiteljsko plačo 27 in 25 ur. Pomožni učitelji ih učiteljice imajo samo 24 ur. Celokupna zaposlenost učiteljstva v no* tranjosti Okrožij ne sme prekoračiti tega šte* vila. Učitelji in učiteljice v poizkusni službi (Probelehrer) morajo imeti 20 ur. Kjer primanjkuje učiteljic ročnih del morejo biti odbrane k temu pouku sposobne učiteljice s polovico obveznosti v tem šolskem letu. Pravilen razvoj šolstva je mogoč le z njegovo ločitvijo od politične uprave * ERZIEHUNGSRUNDSCHAU (1935, 249) prinaša o odpravi koedukacije na srednjih šolah v Nemčiji naslednje: Pruski prosvetni minister je ukinil dne 12. februarja 1935 uredbo od 24. aprila 1933, ki je dovoljevala dijakinjam poset deških srednjih šol. Dijakinje, ki obiskujejo deške srednje šole, bodo morale te šole zapustiti povsod tam, kjer so v kraju meščanske ali kake druge višje dekliške šole, na kate* rih se more ženska mladina zadostno vzgajati o požrtvovalnosti in odpovedi. Dijakinjam je poset deških srednjih šol dovoljen samo z izrecnim dovoljenjem prosvetnega ministra. Stanovsko gospodarstvo je najtrdnejši temelj stanovske organizacije * SCHWEIZER. ERZIEHUNGSRUNDSCHAU (1935, 274) prinaša o konfesionalni šoli v Švici: Shod delegatov švicarskih učiteljskih organizacij in društev se je izrekel enoglasno proti težnjam konfesionalnih šol in bo zagovarjal versko nevtralnost švicarskih šol v smislu ustave. Izrabit čut za čajt vodi ysakega učitelja In učiteljico v stanovsko organizacijo. * BULETIN OFICIAL (1933=34) poroča o špansih osnovnih šolah: Večina predpisov o organizaciji osnovnih šol v Španiji datira od leta 1857. Nova ustava od leta 1931. je proglasila, da se ima pouk vršiti obvezno in brezplač* no. V otroške vrtoe se sprejemajo otroci od 4 do 6 leta, v osnovno šolo pa otroci od 7 do 14 leta. Učni predmeti v osnovnih šolah so: španski jezik (čitanje, pisanje in slovnica), računanje, zemljepis in zgodovina, državljanski nauk, prirodopis, higiena, telovadba, risanje, petje, strojepisje in za deklice gospodinjstvo-Od 1. 1931. so za ureditev učnih ur določeni krajevni sveti (consejo local) prav tako pa podrobne učne načrte. V osnovni šoli na deželi je izvedena koedukacija, v mestih pa so deljeni deški in dekliški razredi. Poučuje se 3 ure d^-ipoldne in 2 uri popoldne 5 dni v tednu. Četrtek in nedelja sta prosta. Glavne počitnice trajajo 45 dni (od 18. junija do 31. julija), ki pa se v posameznih krajih lahko- podaljšajo. -—V šolskem letu 1932-33 je bilo v osnovnih šolah okrog 2,300.000 otrok. * TIMES EDUC. SUPPLEMENT (1934, 377 (poroča o vprašanju koedukacije: J. H. Badley, upravitelj angleške srednje šole v Be-dales-u, na kateri je koedukacija dečkov in deklic v internatu upeljana polnih 35 let, popisuje v uvodniku pedagoške priloge Timesa svo* je izkušnje o koedukaciji, ki so vsekakor zanimive. Piše, da je koedukacija bila v Angliji in Škotski v dobi reformacije povsem običajna. Angleži, ki so se v onih davnih dobah ¡preselili v Ameriko, (t. zv. Pilgrim Fathers), so prinesli tja šolsko koedukacijo', ki se je ohranila do današnjega dne. O uspehu koedukacije v sedanjih angleških šolah priča ugoden razvoj omenjenega zavoda in poleg še 12 podobnih zavodov v Angliji, ki imajo izvedeno koedukacijo od otroškega vrtca do univerze in vedno več roditeljev pošilja svoje otroke v te šole. Upravitelj Badley sodi, da morejo biti očitki nasprotnikov koedukacije resnični in utemeljeni tam, kjer je n. pr. deškemu razredu pri-deljenih nekoliko deklic, ali obratno, kjer je dekliškemu razredu prideljenih nekoliko de* čkov. Toda na koedukacijski šoli. kjer je šte* vilo dečkov enako s številom deklic in kjer je profesorski ali učiteljski zbor sestavljen na pol iz moških napol iz ženskih moči. zgube očitki visaiko utemeljenost, nasprotno, pokaže* jo se znatni uspehi. Različnost iger za dečke in deklice, ročno delo itd. daje učiteljem in roditeljem dovolj dokazov za pravilno razu* mevanje in nastrojenost posameznikov ter tu* di usmerjenost in nagnjenost do gotovih pred* metov. Z dobrimi in preizkušenimi izsledki daje vodja navodila po katerih je možna pra* vilna vzgoja v skupnem razredu. S še drugimi tehtnimi dokazi potrjuje avtor, da je koedu* kacija možna tudi v pubeTtetni dobi. In da so njegovi izsledki važni in upoštevanja vred* ni govori tudi dejstvo, da se njegovi izsledki nanašajo na eno celo generacijo. Splošne i>esii — Naša vloga pred senatom. »Slovenec« od 13. nov., štev. 261, prinaša pod naslovom »Senat je izvolil svoje odbore«, da je bila pre-čitana v senatu poleg drugih tudi vloga učiteljev iz Ljubljane. (Vloga JUU sekcije za Dravsko banovino iz Ljubljane. — Opomba uredništva.) KAJ SE PIŠE O UREDBAH. Pod naslovom »Kmet in uradnik« prinaša »Domoljub« št. 45 od 6. nov. 1935. naslednji pomembni članek: Kaj pravi uradnik Mnogo se je že pisalo o zadnjem znižanju uradniških plač, ki je prineslo precej razburjenja v uradniške vrste, posebno med hudo prizadete uradniške družine. V kmetskih vrstah pa je nastalo neko zadovoljstvo, češ, sedaj so enkrat tudi uradniki prizadeti, ne samo davkoplačevalci. Zato sem smatral za potrebno, da se kmetskemu sloju znižanje uradniških plač stavi v pravo luč in trdno sem prepričan, da me bo razumel in se strinjal z mojimi izvajanji. Sem sin revnih kmetskih staršev, poznam torej vse težnje in težave kmetskega stanu, a kot uradnik tudi vse skrbi, ki tarejo posebno nižjega uradnika. Ni moj namen, kritikovati naredbo vlade, ki je v najtežjih časih prevzela krmilo države, ki hoče rešiti, kar se še da rešiti. Gotovo se je s težkim srcem odločila za ta korak, ker na zvišanje davkov v današnjih časih nikakor ni bilo mogoče misliti, ko je kmet že itak na robu prepada. Ni se pa zavedla, da je to znižanje krivično. Višjim uradnikom se je mnogo manj odtegnilo kakor nižjim, najbolj pa so prizadeti poročeni s številno deco. Ako pomislimo da v drugih državah podpirajo družine, nas je nova uredba po pravici zabolela, ker smo bili mnenja, da na merodajnih mestih nimajo smisla za clružino. Ako bi ostalo pri tem, bi se le pospešil padec rojstev in s tem tudi številčno propadanje Učiteljeva osebnost naj se zrcali predvsem v pravilnem razumevanju borbe za pravice lastnega stanu naroda, ubila bi se družina, ki je osnovna celica družbe in temelj države. Poprava uredbe je le v korist uradnikov v mestih. Hrana na deželi pa ni nič cenejša kot v mestu, koliko pa stane šolanje otrok, o tem pa ve pripovedovati le oni. ki je prizadet. V mestih ne stane šolanje toliko, ker imajo otroci hrano in stanovanje doma. Uradniki bodo še bolj silili v taka mesta a dežela bo zapostavljena. Zato bi bilo dobro, da bi se uredba o znižanju plač ozirala posebno na uradniške družine v nižjih draginjskih razredih, s tem bi imeli uradniki večje veselje do dela in ne bi tako silili v mesta. Z znižanjem uradniških plač so prizadeti prav vsi sloji. Saj je bil uradnik tisti, ki je največ kupoval. Sedaj se bo moral omejiti na najpotrebnejše. In kdo bo trpel škodo? Ne samo uradnik, temveč tudi kmet, obrtnik, trgovec. Cene kmetskim pridelkom se bodo še bolj znižale, ker ne bo več odjemalcev. Vzemimo samo en primer: mesarji bodo živino kupovali po smešni ceni, ker bodo rekli, da mesa ne morejo več prodati po isti ceni, in škodo bo imel kmet ne mesar. Vino se bo pocenilo. Škodo bo imel vinogradnik, ne gostilničar. Da bo pri tem trpela predvsem tudi kultura, je umevno, ker uradnik je že sedaj težko odrinil denar za prepotrebni časopis, a sedaj pri najboljši volji ne bo mogel naročati časopisov, ne kupovati knjig. Zato res ne razumem, kako se morajo še nekateri veseliti, da se je uradnikom znižala plača, ko je pa vendar s tem tudi sam prizadet. Pred leti so v švicarskem parlamentu sklepali o znižanju plač državnim uradnikom, pa veste, kdo je bil proti? Kmet. Kmetski zastopnik je v parlamentu to tako utemeljeval: Ako uradnik ne bo- imel denarja, ga tudi mi ne bomo imeli. Uradnik je naš najboljši odjemalec. Denar ne bo krožil po državi in mi ne bomo mogli svoje pridelke spraviti v denar. Ako pa tega ne moremo, tudi davkov ne bomo mogli redno plačevati. Kar me še zelo boli, so očitki, da nas kmet redi. Ali ni vsak delavec vreden svojega plačila? Kdo očita odvetnikom, da jih kmet redi? Ali obrtnik tudi ne živi od kmetskih žuljev? Tako bi lahko naštel še več drugih slojev. Pa njim nihče tega ne očita. Ti očitki naj bi leteli le na one, ki brez dela vlečejo težke denarce in izsesavajo kmeta. Vsak stan je potreben in noben stan naj se ne povzdiguje nad drugim. Država rabi uradnike in le dobro plačan uradnik bo tudi svojo dolžnost vestno izpolnjeval, ne bo pa primoran si iskati postranskih dohodkov. Neusmiljeno pa naj država kaznuje vse one, ki zapravljajo in poneverjajo državni denar, pa naj bo to minister ali kdo drugi. Toliko o notranji preosnovi učiteljske šole. Sledi naj še nekaj misli o zunanji preosnovi, kolikor je v zvezi z notranjo. Kot središče postavljam torej učiteljsko šolo s petimi letniki. Vanjo naj imajo vstop učenci (-ke) po končani meščanski šoli in po mali maturi iz srednje šole. Učitelji in profesorji teh šol naj bi že prej mogli svetovati, kdo ima res dar za učitelja in bi se na take svete morali ozirati pri sprejemanju. Možnost vstopa imajo predvsem oni, ki žele postati učitelji, pa tudi oni, ki bi hoteli dobiti več psihološke pedagoške in duhovne izobrazbe, čeprav bi pozneje ne postali učitelji. Učni program učiteljske šole naj bo urejen tako, da bi bil mogoč prestop nazaj na srednjo šolo, če bi učenec ali profesorji uvideli, da kdo fes ni za učitelja, in da bi bil mogoč prestop iz gimnazije na učiteljsko šolo tistim učencem, ki bodo začutili v sebi učiteljski poklic. Pri tem se je treba ozirati na pedagoške, moralne in intelektualne prirojene sposobnosti. Po četrtem letniku naj bi se končala strokovna izobrazba v predmetih, razen pedagoških, in učenci na j bi polagali maturo kot na gimnaziji. S tem bi končali srednjo šolo in bi jim bila dana možnost, da po dopolnilnem izpitu iz latinščine stopijo na univerzo ali pa da gredo takoj v kak praktičen poklic. V peti letnik bi prišli in v njem bi smeli ostati samo tisti, ki jih profesorski zbor spozna sposobne za učitelje in ta letnik bi bil samo za posebno izoblikovanje učitelja. Tako bi bilo rešeno vprašanje izbiranja učiteljskega poklica šele v zrelejših letih učenčevega razvoja. Razen pedagoških predmetov, učnih poskusov in psihologije ter sociologije bi ne bilo drugih predmetov. Učenci naj bi mnogo nastopali, poleg celodnevnih nastopov naj bi vodili tudi samostojno in z vso odgovornostjo razred v kaki okoliški ali mestni šoli vsaj za teden dni. Nadzorstvo bi vodil profesor metodike in upravitelj tiste šole. Po petem letniku bi bil diplomski izpit za učitelja iz pedagoških in psiholoških predmetov. S tem je normalno šolanje osnovnošolskega učitelja zaključeno. Diplomirani učite-liščniki pa bi seveda po želji in potrebi ali takoj po diplomi ali pa šele po nekaj letih nadaljevali študij še na univerzi. Vidik izbiranja bi ne bilo izpričevalo ali ocena, temveč prav individualno priporočilo profesorskega zbora oz. nadzornika in upravitelja. Odločam se za nadaljevanje študija na univerzi in sicer bi po položenem izpitu iz latinščine lahko študiral učiteljiščnik vse stroke filozofske fakultete. Univerzi dajem prednost prav zato ker sem prepričan, da svobodni študij najbolj vzbuja pravo osehno zanimanje za predmet in da je akademsko svobodno izbiranje predmetov in podrobne snovi najboljša podlaga za poklicno delo. Zato naj bi se tudi študij tistih, ki bi hoteli postati meščanskošolski učitelji, učitelji vadnic in poskusnih razredov, sreski šolski nadzorniki, učitelji na strokovnih šolah itd. vrši! na univerzi ali v neposredni zvezi z njo. Bodoči meščanskošolski učitelji naj bi študirali svoje predmetne skupine dve leti in naj bi naredili poseben izpit pred univerzitetno komisijo. Za učitelje pa, ki žele ali potrebujejo poglobitve pedagoškega študija ter za nadzornike naj bi se osnoval pedagoški inštitut ali pedagoška fakulteta. Današnja univerza res ne zmore vsega tega, ker ima večinoma samo enega predavatelja za teoretično in praktično pedagogiko. Pedagoški institut pa naj bi imel posebno stolico za teoretično, zdravstveno, psihološko pedagogiko, za proučevanje otroka ali za pedologijo, za eksperimentalno pedagogiko, za mladinsko psihologijo, za kulturno pedagogiko, za pedagoško psihopatologijo, za metodiko, didakti-ko, za organiziranje šolstva itd. Danes je očitek na univerzo, da ne zmore višjega oblikovanja za vse učitelje lahek, ker je res usmerjena na izoblikovanje srednješolskega profesorja. Ce pa bi se univerza v predlaganem smislu izpopolnila, bi ona najlaže prevzela celotno pedagoško vodstvo našega naroda in bi postala res kulturno središče za vse sloje naroda, v kar je tudi poklicana. Dr. Stanko Gogala. Albert Bayet. Velika epitimija in ljudska morala Da bi se pomoglo Franciji in da bi se preživeli dnevi dekret-zakona. se povsod zelo mnogo govori, da so nastopili dnevi »velike epitimije«. Pravijo nam, da se je človeštvo radi nepremišljenosti vrglo v luksus in se predalo uživanju; to, da je bil greh, ki se bo moral maščevati: zato je treba znižati mezdo delavcu, penzijo staremu borcu, plačo uradniku in ceno žitu. Tako je bila deflacija postavljena na stopnjo moralne doktrine; Bergson je Bog in Kayo njegov prorok; brezposelnost in^beda dobivata moč in pomen mistike. # # * Ono, kar moram predvsem pripomniti apostolom novega evangelija je to. da ta novi evangelij (štednja) oznanjajo samo za druge, a ne za sebe. Izvzemimo Bergsona, ta živi asketsko. Toda kdo so oni, ki nam tako ognjevito priporočajo »strogo epitimijo?« To so direktorji trustov, bank, kralji špekulacij in igralnic, ki izkoriščajo splošno bedo, da se sami obogate. Toda, ali so oni samo za trenutek razmišljali o tem, da je tudi njim treba osvojiti teorijo o skromnem življenju in siromaštvu kot sredstvu za očiščenje grešne duše? Ali so oni odstopili svoje vile vojnim invalidom, ali so oni vložili svoje tantijeme v fonde za brez- poselne? Tega se niso spomnili! Zahtevali so zmanjšanje Dlače cestarjem in znižanje cen žitu ali niti govora ni o 10% na honorarje, ki jih prejemajo kot člani raznih komisij. Izključili so celo možnost, da bi se en sluga v pokoju zaposlil s 100 franki mesečne plače; toda smatrajo pa za popolnoma moralno, da je en človek član dvajsetih raznih komisij. Z eno besedo, pravijo nam: »Blagor ubogim!« Toda sebi govore: »Pod pogojem, da mi ostanemo bogati!« Kako ogromna velikodušnost! * • rit Toda pojdimo dalje. Predpostavljajmo, da so pristaši »Velike epitimije« iskreni in da popolnoma razumevajo doktrino, ki jo oznanjajo. Kakšna je korist te doktrine, in zakaj hočejo, da naj se človeštvo obsodi na bedno življenje? Tak zaključek je logičen za one, ki mislijo, da je človek obtežen z izvirnim grehom, da mora biti človekova življenjska pot eno samo dolne ¿rodeče —i Napredovali so učitelji(ce) v V. skus pino; Mušič Anton iz Hoč, Mahkota Anton iz Ljubljane; v VI. skupino: Dolenc Matilda iz Planine pri Rakeku, Hočevar Ciril iz Mari* bora, Kontler Julij iz koprivnika pri Kočevju, Beljan Jcsipina od Sv. Petra; v VII. sku* pino: Jančigaj Stanislav iz Sevnice, Verčkov* nik Josip iz Št. I! j a pod TuTjalkom. Osterc Jožica iz Kapele, Carli Alojzij iz Talčjega vrha, Jovan Leopold iz Zameška Virant Stanka iz Dol. Lendave, Vobovnik Elizabeta iz Mute, Andrejka Katarina iz Rove. Vsi z ukazi meseca junija in julija t. 1. Učiteljski pravnih —§ Vprašanje: G. — K. — A. v Št. V. 1. Mož je drž. uslužbenec — dnevničar, žena učiteljica in živita vsled službe ločeno. Ali pripada ženi v tem primeru rodbinska doklada za otroka? Otroka vzdržuje žena. 2. In če pripada doklada ženi. ali jo lahko iztirja oziroma se ji izplača za 1 leto nazaj? Odgovor: Ženi drž. uslužbenki pripada rodbinska draginjska doklada za otroka po 2. odstavku člena 7. uredbe o drag. dokladah le tedaj, če je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje. Ako bi bil Vaš soprog državni uslužbenec, bi pripadala njemu doklada za otroka in bi se izplačevala doklada Vam, ker živi otrok pri Vas. Ker je pa Vaš soprog dnevničar, nima niti on niti Vi pravice do doklade za otroka. —§ Za rodbinsko doklado za otroka mo* ra podati uslužbenec pristojnemu n'aredbo-davcu prijavo v obliki navadne vloge in v tej izrecno izjaviti na točke iz čl. 15. uredbe o drag. dokladah z dne 19. IX. 1935. (Službeni list, kos 78.. št. 532., z dne 28. IX. 1935.), ka* kor je razvidno iz spodnjega obrazca take vloge. Vlogi priključi samo krstni list; za točnost izjav na ostala vprašanja je odgovo* ren po čl. 17. uredbe uslužbenec sam in ni dolžan priložiti nobenih dokazov. Prijavo — vlogo za prejemanje doklade mora vložiti v 90 dneh. drugače mu pripada doklada od 1-dne prihodnjega meseca po mesecu, v ka* terem je vložil prijavo. Vloga za naka.zilo rodbinske doklade naj se glasi po določilu uredbe tako-le: N. N.. učitelj v.....; naka* žilo rodb. doklade za novorojen* ca I. in vpis v Uslužb. list. Kralj, banski upravi, prosvetni oddelek v Ljubljani. Na podlagi priloženega krstnega lista in spodnjih izjav prosim za nakazilo rodbinske doklade za dne..... 1935. rojenega sina I. po uredbi o draginjskih dokladah. Izjava: a) žena. ni državna, samoupravna niti pri* vatna uslužbenka, odnosno upokojenka; b) otrok ni zaposlen ne v javni ne v pri* vatni službi; c) otrok ni spravljen ne v civilnem ne v vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; č) otrok ne prejema ne od domače ne od tuje ustanove ne podpore ne štipendije ne druge pomoči; d) otrok nima ne pretnične ne nepremične lastne imovine; e) otrok ne prejema ne rodbinske pokoj* nine ne invalidske podpore. Priloga: Krstni * rojstni list. V........... N. N., učitelj narodne šole. Naša gospodarska organizacija UČITELJSKE GOSPODARSKE USTANOVE. Slovensko učiteljstvo ima oporo v sledečih svojih gospodarskih, kreditnih in socialnih ustanovah: I. Gospodarska zadruga: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, (ima pododdelke: Knjigarno v Ljubljani in Mariboru, ter knjigoveznico). II. Kreditne zadruge: a) Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani, b) Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju. III. Socialne zadruge: a) Učiteljska samopomoč v Ljubljani, b) Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani. IV. Domovi: a) Učiteljski dom v Ljubljani, b) Učiteljski dom v Mariboru, c) Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, č) Obmorski učiteljski dom v Omišlju, d) »Dom učiteljic« v Ljubljani. Vsega je torej 10 ustanov, na katere moramo biti ponosni in pristopati kot zadružniki. Vsak tovariš(ica) naj bo član vsaj polovice učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanov. —g Članom Učit. samopomoči. Pri zadnji razpošiljatvi položnic smo Vam poslali važno obvestilo, da ga prečitate, shranite in se po njem ravnate. Nekaj članov pa ni upoštevalo navodil v obvestilu. Nakazujejo nam čisto druge zneske, za poštnino pripišejo 1 Din, čeprav stane US vsako nakazilo (tiskovine, znamka, vknjižba v poštni hranilnici) 2.50 Din, zaračunali «mo le 2 Din. Zadružna uprava prosi vljudno vse člane, da se ravnajo točno po navodilu v obvestilu. Če se napravi pri nas napaka jo dobimo in tudi takoj po prejemu nakazila popravimo; lahko pa zahtevate od nas pismenega pojasnila. Prosimo: Zneskov ne popravljajte! — Prihodnjo položnico Vam pošljemo zopet kot tiskovino; poštnina bo 1 Din. — Na novembrski seji US smo rešili vse prošnje za podpore iz podpornega sklada. Razdelili smo tudi ves denar, ki je v ta namen pripravljen. Prihodnja razdelitev podpor bo na januarski seji 1936. Upoštevajte to! — Ker imamo do zdaj v novembru že 3 nove smrtne primere, prosimo, da pohitite z nakazili. Uprava potrebuje denarja! UČITELJSKA GOSPODARSKA POSLOVALNICA. r. z. z o. z. V MARIBORU je na svojem rednem občnem zboru ob priliki učiteljske skupščine v Ljubljani sprejela sledeče sklepe: Ker so se uredile razmere v zadnjih letih med stanovsko organizacijo in Učiteljsko tiskarno. je vse posle zadruge U. G. P. prevzela knjigarna Učiteljske tiskarne. Zadruga U. G. P. je delala na to in pripravila, da je Učiteljska knjigarna ustanovila svojo podružnico v Mariboru in ko je radi splošne gospodarske krize redno plačevanje popolnoma izostalo, je v letu 1934. pripravljala zadruga likvidacijo glasom sklepa občnega zbora v letu 1934. V to svrho je revidiral zadrugo revizor Zveze slovenskih zadrug, kjer je bil navzoč tudi član nadzorstva Učiteljske tiskarne in Zveze slovenskih zadrug tov. Šumar. Ob tej priliki se je stavil predlog o izvršitvi likvidacije in o katerem predlogu se je tudi obravnavalo in sklepalo na skupni seji uprave in nadzorstva. Občni zbor je sprejel soglasno predlog uprave in nadzorstva o načinu izvršitve likvidacije zadruge, kar se predlaga likvidacijskemu občnemu zboru v izvedbo. —mm Druga številka »Našega roda« je v tisku in izide z bogato in pestro vsebino še pred 20. — Opozarjamo cenj. poverjenike, da pošljejo upravi čimprej naročila, da ne bo nepotrebnih zamud. -—mm O prvi številki »Našega roda« piše »Mariborer Zeitung« od 7. t. m.: Že prva šte* villka novega letnika razveseli vsako otrokovo srce z izbrano, bogato vsebino, kakor tudi s številnimi lepimi slikami. Male zgodbe in pravljice se vrstijo druga za drugo poleg no* vic iz vsega sveta in kratkih poročil iz pri* rode in tehnike. Ta mesečnik je sijajno ure-jevan in je primeren za otroke do 14. leta. —mm Pri obnavljanju seznama naročnis kov na »Naš rod« po šolah nismo navedli vseh šol, kar so ponekod razumeli kot, da na tistih šolah ni nobenega naročnika. To seveda ni res. Navajali smo število naročni* kov samo na tistih šolah, kjer se je v tem letu stanje v dobro ali slabo občutno izpre* menilo. Tako nismo omenjali šole n. pr. v Boiojini v Dolnji Lendavi, kjer so imeli kljub neugodnim gospodarskim prilikam sa* mo v 6. razredu do 25 naročnikov. Lani je imela navedena šola 29 naročnikov, letos pa 28. Podobno je tudi na mnogih drugih šolah. —mm Pri zadnji oceni o »Našem rodu« je tiskarski škrat izpremenil »Mentor« v »Mladiko«. Navedena ocena je izšla tedaj v »Mentorju« in ne v »Mladiki«. ZA MIKLAVŽA Vam nudimo vse knjige svoje založbe razen letošnjih publikacij s 25% do 50% popustom. V zalogi so še naslednje knjige: Šolsm radio —r VIII. teden. V torek 19. novembra bo predaval o Sueškem prekopu g. dr. Bohinec Valter. K temu predavanju je podal sledeče misli: Lord Northcliffe je svojčas imenoval Sueški prekop največje politično in trgovsko podjetje, kar jih je svet kdaj poznal. Zgrajen pred kmalu 70 leti je v tem razdobju z vsakim desetletjem pridobil na važnosti in postal pravcati barometer svetovnega prometa in trgovine, obenem pa je njegov vojaški pomen tako velik, da ga moramo smatrati za eno najbolj občutljivih točk angleškega imperija. To pa zlasti danes, ko se križajo v Vzhodni Afriki interesi Angležev z onimi Italijanov in Francozov in ko se istočasno dvigajo afriški in azijski narodi. G. predavatelj bo govoril tudi o zgodovini prekopa in njegovih napravah. — II.—III. V petek 22. novembra bo predaval g. Marjan Tratar: Kako smo poslušali prvič v šoli radio. Razpored: 1. Za uvod nekaj svojih spominov na prva leta radia. 2. Kako smo poslušali prvič v šoli radio. 3. Kratek razvoj našega slovenskega radia — ob rojstvu naše kukavice. 4. Moji šolarji poslušajo kukavico. 5. Pregled šolskega radia pri nas in drugod. 6. Poslušaj mo radio in bodimo njegovi prijatelji! II.—III. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 17. novembra ob 7.30 govoril g. Pavlica Franjo »O preskrbi mest z dobrim mlekom. Kdor učitelj, ta član učiteljske organizacije. Člani zadruge bodo o načinu likvidacije podrobno obveščeni z okrožnicami, ki jih bo poslala uprava na vsa učiteljska društva. Predsednik: Tajnik: Anton Hren, s. r. Ivan Womer, s. r. UČITELJSKA GOSPODARSKA POSLOVALNICA, r. z. z o. z. V MARIBORU ima posebni likvidacijski občni zbor po čl. 34 zadružnih pravil v nedeljo, dne 29. XII. 1935 ob 10. uri v Učiteljskem domu v Mariboru z dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Likvidacija zadruge. Predsednik: Tajnik: Anton Hren, s. r. Ivan Womer, s. r. —g Učiteljski dom v Ljubljani se najis-kreneje zahvaljuje sreskemu učiteljskemu društvu v Laškem, ki je nakazalo domu enkratno podporo v znesku 500 Din. — Blagajnik. —g Vabimo in pozivamo tovarišice bivše Štajerske in druge, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora »Jugoslovenske ženske zveze«, sekcija za Dravsko banovino, ki se bo vršil dne 17. decembra 1935. v Celju, v Narodnem domu ob 10. uri. Kot članica J2Ž se udeleži naša zadruga »Dom učiteljic« tega občnega zbora. To dejstvo smatramo za priporočljivo in celo ugodno priliko, da se moremo istočasno sestati s tovarišicami krajev, s katerimi imamo zaradi oddaljenosti manjše stike. — Pogovoriti se hočemo o naših težnjah ter vabimo in prosimo tovarišice, da pridejo v čim večjem številu. Načelstvo zadruge »Dom učiteljic«. —g Mesto cvetja na grob t Karlu Pestev-šeku, svojemu bivšemu vzornemu učitelju in vzgojitelju je daroval tov. Kmetec Jože iz Prevorja Uč. domu v Mariboru znesek 50 Din. Priložnostni dar 30 Din sta darovala Tončka in Ludovik Šijanec. — Prisrčna hvala! Kresnice I., broš. 3.50, vez. (pošlo). Skulj: Sadjarčki, broš. 3.50, vez. (pošlo). Pipan: Kako smo delali radio. Broš. 2.50 Din, vez. 5 Din. Kresnice IV. Broš. 2.50 Din, vez. 5 Din. Ribičič: Miškolin. Broš. 2.50 Din. vez. 5 Din. Skulj: Vrtnaričice. Broš. 2.50 Din, vezana 5 Din. Bevk: Lukec in njegov škorec. Broš. 2.50 Din, vez. 5 Din. Kresnice VI. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Din. Kmetova: Lovci na mikrobe. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Din. Magajna: Brkonja Čeljustnik. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Din. Kresnice VII. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Din. Bevk: Tovariša. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Din. Kardelj: Potovanje skozi čas. Broš. 3.50 Din. vez. 6 Din. Kresnice VIII. Broš. 5 Din, vez. 8 Din. Bevk; Pastirci. Broš. 5 Din, vez. 8 Din. Bambič-Ribičič: Kralj Honolulu. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. Dr. Andrejka: Po lepi Sloveniji. Broš. 5 Din, vez. 8 Din. Naš rod I. polplatno 21. platno 30 Din. Naš rod IV. polplatno 21, platno 30 Din. Naš rod V. polplatno 21, platno 30 Din. Naš rod VI. polplatno 28, platno 38 Din. Ribičič: Mihec in Jakec. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. Lovrenčič: Tiho življenje. Broš. 6 Din, vez. 9 Din. Čermelj: Nikola Tesla. Broš. 20 Din, vez. 24 Din. Ribičič: Miklavževa noč. Broš. 12 Din vez. 16.50 Din. Stanovska organizacija JUU Iz druStev: Vabila = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKO bo zborovalo dne 23. novembra v nar. šoli v Črnomlju. Pričetek ob 13. uri dnevni red pa je: 1. Situacijsko poročilo tov. predsednika. — 2. Poročilo tov. tajnika. — 3. Poročilo tov. blagajnika. — 4. Predavanje tov. Kug-lerja. — 5. Učit. Samopomoč. -— 6. Uredba o znižanju prejemkov. —Resolucija. — 7. Slučajnosti. Ker se bo vršilo naslednje zborovanje šele koncem januarja, ali v začetku februarja, zato prosi odbor, da se članstvo udeleži zborovanja. Pole, ki ste jih prejeli na šole, dostavite nemudoma tajniku! Kdor se obrača radi kakih informacij na društvo, ali preko društva na sekcijo, naj priloži vedno znamko za 1'50 Din, odnosno 3 Din. — Članarina! — Na svidenje v Črnomlju! Poroflla i + JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je imelo svoj letni občni zbor in zborovanje dne 12. 10. 1935 v prostorih Narodnega doma v Mariboru. Od vpisanih 92 članov je bilo navzočih 64, t. j. 74%. Tov. predsednik otvori občni zbor spomi-njajoč se umrlega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, pozdravi članstvo ter no-vovstopivše tovariše - ice, pozivajoč, naj se tesno oklenejo svoje stanovske organizacije: V slogi je moč! Sledijo poročila o društvenem delu. Poročali so tov. predsednik, tajnik, blagajnik in referenti. Delegata za banov, skupščino, tov. predsednik in tajnik poročata o poteku, že- Mla^insKa matica ljah in sklepih članstva JUU sekcije Ljubljana. Tukajšnje članstvo obžaluje okrnjenje »Popotnika«, ki je edino in najstarejše pedagoško glasilo vsega članstva. Tov. tajnik poroča kot delegat o poteku državne skupščine v Sarajevu. Sledila je izčrpna debata o baje nameravanih premestitvah in upokojitvah uči-teljstva. Debata je pokazala že tukaj notranje po predsedniku komaj mirljivo razburjenje učiteljstva, ki ga povzročajo take govorice in ki ga je predvsem povzročila tudi uredba o znižanju prejemkov. Svoj pravi notranji_ duševni obraz — ne v bojkotiranju ali politiziranju, ampak v skrbi za svojo eksistenco, za svojo družino in otroke, pa je članstvo odkrilo pri sprejemanju proračuna svoji lastni stanovski organizaciji za tekoče poslovno leto. S težkim srcem, a soglasno je bil izglasovan proračun in sicer: da plača član(ica) letos mesečno 13.50 Din, lani 17.50 Din, poročena tovarišica pa 3.25 Din lani 9.50 Din. — Proračun je začasen — samo do poprave »Uredbe...« Po občnem zboru se je vršilo zborovanje z glavno točko: dopisi sekcije. Članstvo je spoznalo trenuten položaj članov in svoje stanovske organizacije takšen, kot resnično je in sprejelo v aktualnih dnevnih vprašanjih soglasne sklene ter prosi sekcijo, naj vrši svojo nalogo v polni meri, kajti članstvo jo strnjeno podpira. — Predavanje tovariša predsednika »Pedagcško-didaktične beležke izza pregleda šol. 1. 1934/35 je preloženo na prihodnje zborovanje, ki se vrši 7. dec. t. 1. Mirko Vauda, preds. Kodrič Rudi, tajnik. + juu — SRESKO DRUŠTVO V ŠKO-FJI LOKI je zborovalo dne 5. oktobra t. 1. v deški narodni šoli v Škofji Loki. Zborovanja se je udeležilo 43 članov. Po otvoritvi zborovanja in po pozdravu vseh, se je tov. predsednik spomnil dogodkov pred letom dni, ko je naša država izgubila svojega nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po enominutnem molku je podal tovariš predsednik situacijsko poročilo, ki je nastalo po obeh skupščinah. Nato poda stanje, ki je nastaio med državnimi tn samoupravnimi nameščenci po zadnji uredbi, o znižanju osebnih prejemkov. Po stvarnem poročilu je članstvo vzelo njegovo izvajanje z razumevanjem na znanje. Izčrpno poročilo je podala tov. blagajni-čarka, ki pa je morala ponovno apelirati na stanovsko zavednost tovarišev in tovarišic z ozirom na pravočasno poravnanje članarine. Referat tov. Janka Sicherla, »Telesna vzgoja mladine v luči sodobnosti«, je vzbudil mnogo pozornosti med tovariši in tovariši-cami. Pri slučajnostih so se obravnavala večinoma stanovska vprašanja. Prihodnje zborovanje bo v prvi polovici meseca decembra. Vojteh Debeljak. preds. Košca Franc, taj. + JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO PRI SV. LENARTU V SLOV. GORICAH. Društvo je zborovalo prvič v novem šolskem letu pri Sv. Trojici v Slov. gor., dne 12. oktobra 1935. Zborovanje je otvoril tov. predsednik s spominom na obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in smrti pokojnega učitelja tov. Lesnika Vladimirja, ki je bil več let član tukajšnjega društva in je umrl 7. septembra 1935. Nato je tov. predsednik pozdravil 4 nove članice. Glede dela v bodoče je priporočal in poudaril, da je naša prva dolžnost delo v šoli, izven šole pa delajmo, kadar in kolikor nam preostaja časa. Posvetimo se našim lastnim gospodarskim ustanovam, ker tu je naša bodočnost v organizaciji pa bodimo složni, ker tu je naša moč. Prav tako je tudi pri dopisih priporočal, naj člani pristopajo kot zadružniki k »Učiteljski tiskarni«. Nato so poročali društveni funkcionarji in delegata z banovinske in glavne skupščine. O banovinski skupščini je poročal tov. Košenina Vladimir. Ker je med drugim omenil tudi sklep te skupščine, da se »Popotnik« okrne za polovico, se je o tem razvila živahna, zelo ostra debata. Kajti »Popotnik« je aktiven in poleg »Slovenskega učitelja«, ki ga itak malokdo prejema, edina slovenska pedagoška revija, torej tudi predstavnik naše produktivne sile in onora v raznih pedagoških problemih. Zato je tudi zgoraj omenjeni sklep napravil na članstvo čuden vtis. Po našem mnenju bi se moral ta list razširiti, ne pa se skrčiti na račun drugih izdatkov. Pri tem trpi naša strokovna izobrazba. Zato se je tudi sklenilo poslati sekciji resolucijo, v kateri se bo zahtevalo, naj ostane »Popotnik« neokrnjen, denarni prebitki iz te postavke naj se pa uporabljajo izključno le za izpopolnitev revije same. Želeti bi bilo, da bi pri bodočih banovinskih skupščinah ne prišlo več do podobnih sklepov. Prav tako so se razživeli člani pri sklepanju proračuna. Ta znese za vsakega člana mesečno 19 Din, za z učitelji poročene učiteljice pa 8 Din. Večini članov se je zdela ta vsota prevelika, zato ker smo se ob novo-nastali spremembi v plačah morali odreči tudi raznim drugim izdatkom in v sedanjih razmerah se pozna vsak dinar. Nekateri so se celo pritožili, da se funkcionarji društva, kakor tudi sekcije in celo glavnega odbora premalo potegujejo za naše finančne zadeve, ker smo ravno tu vsi najbolj prizadeti in pomoči potrebni. Z ozirom na to je bilo tudi soglasno sprejeto več sklepov, med njimi tudi: 2.) naj sekcija pove, kaj bo sama ukrenila glede članarine, če bo kaj znižala svoje postavke? 3. Glede članarine se predlaga naj sekcija dovoli za učiteljske pripravnike da plačujejo članarino tako, da dobivajo samo »Popotnika« in ne »Učiteljskega tovariša«, da zniža sekcija svoj prispevek od 2 Din na 1 Din, naj slično tudi centrala v Beogradu zniža od 1 Din na 50 p in da se prispevek za UPZ (pevski zbor) črta. Sprejet je bil tudi sklep, da bomo odslej zborovali vsakokrat na drugi šoli. Prihodnje zborovanje bo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v prvi polovici decembra. J. Štuhec, preds. Porenta Stane, tajnik. Novosti na Unfišnem trgu SKUPNA NASTAVA V TEORIJI IN PRAKSI. Znani pedagoški pisatelj Ante Defranče-ski je izdal v biblioteki JUU v Zagrebu: Skupna nastava u teoriji i praksi. Knjiga je razdeljena na dva dela: I. Skupna nastava u teoriji obsega: Problem skupne nastave. — Kako je došlo do skupne nastave. — Što je skupna nastava. — Psihologijski osnovi skupne nastave. II. Skupna nastava u praksi: Hrvatsko Zagorje. — Vapnenec. — Nesreča u kamnolomu Banjici. — Naše velike ličnosti u osnovno j školi. — Kako nastane vetar. — Livada kao životna zajednica. — Hrvatsko Pri-morje. — Jaje. Pisec naglašava v uvodu, da brez pedag. teorije ni mogoča reforma prakse, tolmači pojem (skupne nastave) strnjenega pouka. Ideal strnjenega pouka je spajanje vseh predmetov v eno celino za boljše proučavanje in spoznavanje življenja, ki valovi okoli otrok. Ideal strnjenega pouka bi bil: podrediti in spajati vse predmete neki vzgojno - obrazo-valni ideji, ki ima nalogo proučevati in spoznavati življenje, ki valovi okoli otrok ter iz tega pridobiti vzgojne in obrazovalne smotre za samovzgojo otroka k cilju harmonično obrazovane socialno čuteče osebnosti. Pisatelj slika slabe strani predmetnega pouka. »Šola šalje u svijet ljude koji su mnogo čuli i učili, ali koji ništa dobro ne znadu, nesamo-stalne, bez svojih ličnih pogleda na svijet i život«. Zelo drastično nam je naslikal tovariš Ribičič v zadnjem »Našem rodu« sliko od-ličnjaka srednje šole — ki zna tako »odlično« smrtno pogoditi pondirka, da Se mu čudi svet. Kako malo ugaja šola, ki pozna le ukore razrednico kot vzgojno sredstvo — ni čudež da posirovi pri tem mladina. »Učenje po predmetih potiskuje iz glava osječanje i smi-sao za ljudske odnose i zadače, potiskuje veselje za zajednicu ljudskoga bratstva, pripravnost delovanja za se i druge.« Predmetni pouk nima torej toliko vzgojne sposobnosti kot strnjeni pouk življenja. Pisatelj omenja nadalje Rathov pouk po epohah, ki je predhodnik Komenskejevega koncentracijskega pouka po prirodnih in življenjskih krogih. Tolmači razliko med koncentracijo ter strnjenim poukom. Pri strnjenem pouku loči a) personalno formalno stran, to je na totalnost otroka — pospeševanje pravilnega razvoja telesnega in duševnega življenja otroka, dajanje prilike na doživljanje in izživljanje. Cilj je harmonično obrazovana osebnost. b) Stvarna materialna stran strnjenega pouka pa je le mišljena glede na učno snov ter v tem oziru ni pravilno pojmovana. Stvarno - materialna stran je podrejena neki vzgojni obrazovalni ideji, ne pa kakemu snovnemu smotru, kakor ga navaja knjiga za primer Hrvatsko Zagorje. Ni namen strnjenega pouka pridobiti celokupno sliko Hrvatskega Zagorja, pač pa je ono podrejeno vzgojno -obrazovalni vodilni ideji, n. pr. za mesta bi bila socialno gospodarska smer: Spoznavanje in razumevanje težkega dela gosp. in higienskega stanja kmetskega prebivalstva v Hrvatskem Zagorju, dolžnosti mesta do podeželja. Za podeželje pa bi bila bolj ekonomska smer: Potreba po zadružnem organiziranju kmetskega dela, prodaje, nakupa. Tej vzgojni smeri oziroma še bolje iz te ideje naj se za njeno podkrepitev izbira učna snov, ki bo podprla to idejo iz raznih vidikov in to v vseh smereh učnega dela. Doživljaji v mestu: Naši Zagorci na trgu, razgovor z njimi o prilikah na deželi, pripovedovanje učiteljev, povpraševanje otrok pri starših, časopisne vesti, lepi odlomki iz naše književnosti ob teh se razvija vsa učna tva-rina Zagorja s ciljem, da otrok ceni in razume kmetsko delo ter spoštuje stan, ki tvori Vi našega naroda, da razumeva potrebo pomoči kmetu itd. Snovno stran pouka pa je treba podrediti ne le idejni smeri pouka, ampak tudi elementom vzgoje in obrazovanja: veri, družbi, pri-rodi, higieni, delu, gospodarstvu kajti to so oni faktorji, ki samoobrazujejo ter samovzga-jajo človeka. Verska, družabna, higienska, gospodarska stran podeželja njene prirodo Mali oglasi Mali oglati, ki slnžljb t posredmlne in socialne naacat ♦bilnstia, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'- Spočijte se v naših udobnih copatah Vel. 27-33 Din 25'— Vel. 34-42 Din 29'— Iz tople tkanine. Vel. 27—33 Din 25 k Vel. 34—42 Din 29 Ženske, v modri, rdeči in rjavi barvi. ter delo naroda je osnovna stran pouka, a le toliko, kolikor to zahteva vodilna vzgojna ideja. Vse drugo pa, kar ne spada v ta okvir vzgojne ideje se naj kot učni balast opusti, da ne pridemo do osnovnega materializma. Jasnost v pojmu strnjenega pouka zahteva borbo proti prenakopičenju snovi brez idejne povezanosti. Še bolj pride do veljave prenatrpanost snovi tudi v drugih praktičnih primerih: vapnenec, obradba leptira, Hrvatsko Primorje itd. Apnenec in nesreča v kamenolomu Banjica sta ista tvarina ter bi bila vodilna ideja: Spoznati težko delo in položaj delavca v kamenolomu, na cesti, voznika, kamnoseka, zidarja, težaka. Ako si postavimo v strnjenem pouku vzgojno obrazovalno idejo bo izbira primerne tvarine olajšana, saj bo vse ono po enotni ideji tesno povezano ter bo šola res postala prava vzgojevalnica, kar sedaj ni v nobenem primeru. Knjiga A. Defrančeskija prinaša k problemu o strnjenem pouku svoj obulus, nam sicer ne razkrije bistva strnjenega pouka, je pa vendar zanimiv doprinos oziroma primer, kako bi se ne smel praktično vršiti strnjeni pouk le na podlagi snovne sorodnosti snovi, ki vodi k naučnem materializmu, ampak naj se ono podreja neki idejni vzgojni usmerjenosti. Tovariš Vrane nam je pokazal v svojem učnem načrtu neko bitno vzgojno zaokroženost učne tvarine, podobno naj bi bila vsaka edinica neka vzgojna edinica s točno določeno vzgojno smerjo. —k Epske narodne pesmi, priredil dr. Mirko Rupel. Zveza društev »Šola in dom« je že lansko leto pričela izdajati zbirko »Klasična dela«, ki jo urejuje dr. Mirko RupeL Namen te zbirke je. nuditi dijakom srednjih in meščanskih šol dobre in cenene pomožne učbenike. Kot 2 del srbskohrvatskeoa slovstva je izšel v tej zbirki 1. snopič »Epskih narodnih pesmi«, in to: Nezgodovinski ciklus, Predkosovski ciklus in Kosovski ciklus. Obširen 20 strani obsegajoč uvod, opombe in slovarček nudijo možnost popolnega razumevanja vseh epskih narodnih pesmi. Za 8 Din si dijaki lahko oskrbijo prav dober in tudi potreben pomožni učbenik. —k Učiteljski in drugi epigrami. R. F. Magjer je izdal posebno zbirko raznih epigramov str. 116. Osijek 1935. Cena Din 10 za broširan izvod. Razdeljeni so ti epigrami naslednje: Učiteljski i nastavnički epigrami, Vinkovački epigrami, Osječki epigrami in Razni epigrami. Knjiga se naroča pri Narodni zaštiti v Osjeku. —k Knjižica »Moj novorojenček«, sestavila ga. Hočevar - Megličeva obsega 32 strani in ima 25 slik. — Novodobni kroji dečjdi oblačile in splošna navodila za nego otroka, ustrezajo najmodernejšim zahtevam. Knjižica se drži smernic, ki jih je avtorica spoznala v Ameriki, kjer je ljubezen in vrednost otroka neprimerno' višja kakor v Evropi. — Knjižica stane 12 Din in se proti predplačilu (lahko v znamkah) naroča pri: Darinka Vdovič, Ljubljana, Gradišče 4. * OSWIATA I WYCHOWANIE (1935, 262). Poljsko prosvetno ministrstvo se močno trudi, da bi podaljšalo učiteljsko izobrazbo in jo izpolnilo. Število državnih počitniških tečajev, ki imajo predvsem ta namen, da učitelji izpopolnijo občo in praktično izobrazbo, znaša od leta 1919. do 1932. približno 92—280. Teh kurzov se je udeležilo 4000—13.000 učiteljev. V 1. 1934. je poljsko prosvetno ministrstvo organiziralo počitniške tečaje, na katerih naj bi se učitelji seznanili'z novimi nalogami in po- trebami poljskega šolstva. Teh kurzov je bilo 205, obiskalo jih je pa 14.784 učiteljev. Štirinajstdnevnih učiteljskih konferenc je bilo 142, udeležencev 7783. Na 30 teh konferencah je bil glavni predmet poljski jezik, na 18. prirod-ne vede, na 6. aritmetika in zemljepis, na 10. ročno delo in telesna vzgoja, na 47. učni načrti za I„ II. in III. razred osnovnih šol, na 10. učni načrti za IV. in V. razred osnovnih šol, na 15. o dolžnostih roditeljev in na 6. o raznih drugih temah. FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, Sčipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin» in srebrnine. Ceniki brezplačno. Stenski zemljevid kraljevine Jugoslavije (Dr. A. Franovic-Gavazzi) — Fizična karta z razdelbo na banovine — III. izdajo priredil prof. Ivo Juras — Merilo 1 : 600.000 — Velikost 128/152 cm — Cena nalepljenemu zemljevidu na platnu in palicah 320 Din KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE" reglstrovane zadruge z ome eno zavezo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6