Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna «Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoleina naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo LETO IV. ŠTEV. 30 Koper, petela 22. Julija 19S5 POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10 V ponedeljek so se zbrali na zasedanje še v dosedanjem sestavu odborniki koprskega OLO. Najprej sta na ločenih sejah oba zbora razpravljala o nadomestnih volitvah v oba zbora, potrdila sta in zaprisegla novoizvoljene odbornike, končno pa sla izvolila vsak iz svoje sredine določeno število članov v novi o-krajni ljudski odbor. Nadomestne volitve so bile v dveh enotah občine Izola in v Sečovljah za tri odbornike v okrajni zbor ter za dva v zbor proizvajalcev. Izvoljeni so bili tovariši Martin Greli — Rudi in Jordan Jerman v Izoli, Davorin Ferligoj pa v Sečovljah za člane okrajnega zbora, v zbor proizvajalcev pa v Izoli Drago Dolin-šek in v Piranu Anton Sturm. Z zasedanja OLO Koper Postavimo, na priliko, da imamo majhen kamenček, trd kakor diamant in obenem kompakten kot svinec, ki je zašel med mlinske kamne. Zaman ga. pokrivajo okrogli granitni bloki, zaman ga skušajo med seboj streti — vedno bolj trden in bleščeč postaja, vedno bolj odporen — popustiti morajo kam-ni, ker so kljub svoji veličini sicer sami v nevarnosti. Kamenček izpustijo iz svojega ■uničevalnega objema nezdrobljen, da na svetlobi, zašije v vsej svoji lepoti. Tak kamenček je naš slovenski narod. Tisoč let in več si. je svet okoli nas prizadeval, da bi nas uničil, trli so nas prav na našem koščku zemlje križajoči se interesi velikih [ imperialističnih narodov, skozi stoletja so zanikali naš narodnostni obstoj. Vedno hujši teror, ki je v zadnji vojni dosegel svoj višek, je samo krepil naš odpor. Molče trpeč smo čakali naš dan. Saj smo verovali vanj, vedeli smo, da mora nekoč priti. Napovedovali so ga zgodovinski. dogodki, terja', ga je družbeni razvoj. Slutili so ga naši veliki možje skozi zgodovino. Videl ga je Prešeren, ko je pisal Zdravljico in Krst pri Savici, Cankar je prerokoval, da bomo iz naroda hlapcev poslati' narod junakov! Vedeli iso zanj mnogi drugi najboljši, sinovi slovenskega naroda — mnogi so zanj trpeli in tudi žrtvovali ae — svoja življenja. Končno je napočil naš Dan. Z dvaindvajsetim julijem je odslej obeleženo novo poglavje v slovenski zgodovini. Upor je tedaj šel po deželi, vzdignil se je naš slovenski ljud na končni obračun s kletim so-vragom. V gigantski borbi nismo podlegli — v svobodi je ni j kamenček zasijal kot briljant v vsej svoji krasoti, da nikoli vei: ne ugasne! Štirinajst let neprestane borbe je za nami. Štirim najtežjim nečloveške oborožene borbe za obstoj je sledilo deset let graditve novega življenju. Oborožena revolucija je postavila nove pogoje za mirno graditev delovnega človeka vrednega življenja, za graditev močne in trdne skupnosti vseh jugoslovanskih, narodov. Uresničili smo pojme svoboda in neodvisnost, enakopravnost in varnost v vsej njihovi veljavi, Našega napredka ne more več nihče zaustaviti — dokler bo trajal svet, bo slovenski narod- svoboden in neomejen gospodar svoje usode. Prvič o vsej zgodovini tudi Slovenci na tem področju slavimo ta praznik o bratski skupnosti z matično domovino. Peti oktober leta 195-1 je tudi v zgodovini Slovenske Istre obrnil novo stran. Zgodovinska nujnost je bila, da smo bili dotlej še odrezani od ostale Slovenije, čeprav smo bili z dušo in srcem povezani z njo. Splošno slovenski in jugoslovanski povojni razvoj /nas je zato nekoliko prehitel, vendar pa prav ob letošnjem prazniku vstaje laliko že ugotovimo, da smo od lanskega ok- tobra že veliko nadoknadili in napredovali. Zadnje razlike pa odpravlja nova upravno-teritorialna razdelitev Slovenije in uvedba novega zakona o občinah in okrajih, v Jugoslaviji. Poslej se bodo razvijali ob enakih pogojih, z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot vsi jugoslovanski narodi in ljudje. Ko novo ureditev, nove oblike demokratičnega samoupravljanja tudi po oblastveni veji pravkar, uveljavljamo, se moramo dobro zavedali, da borne* uspeli le ob resničnem sodelovanju vseh državljanov, ki naši domovini in družbi mislijo dobro. Vsaka osebna prizadevnost ob novih ukrepih za povzdigo političnega, gospodar- skega. in kulturnega napredka poch ročja ima škodljive posledice za tak razvoj, dokler družba kot živo življenje sama ne zavrne takih pojavov, ki odirajo njen razvoj. Tudi naše današnje delo za socialistično izgradnjo naše dežele je ena sama in neprestana borba, ki terja od nas nenehnega učenja, \n e n e h n e upornosti proti vsem ostankom nekdanje protiljudske družbe, ki bi se še hoteli uveljaviti, in žilave vztrajnosti, v izpolnjevanju vseh nalog za uresničitev boljšega življenja. Vsem graditeljem, vsem borcem in upornikom, ki varujejo in razvijajo našo socialistično družbo, ob našem prazniku borbeni pozdrav! PENGOV: UP0R Za v novi okrajni zbor so bili nato predlagani in izvoljeni tovariši: Rado Pišot — Sokol, Dušan Obad, Nerino Gobbo — Gino. Viktorija Knez, Emil Zlobec, Julij Beltram — Janko, Leopold Caharija, Mario Santin, Valerij Jakomin, Karel Kljun, Ernet Vatovec, Plinio Tomasin, Mario Abram, Ivan Knez, Jurij Domio, Aldo Petronio, Avgust Vojkovič, Franc Kralj, Franc Benčič, Anton Ukmar, Davorin Ferligoj, Jordan Jerman, Ciril Hrova-tin, Anton Peroša, Alojz Sabadin in Martin Greif — Rudi. V novi zbor proizvajalcev koprske skupnosti komun so bili izvoljeni: Klavdij Vuk, Marko Rajner, Srečko Pečarič, Anton Vodopivecj Zoran Zlobec, Jakob Draksler, Andrej Komljanec, Jože Skerlič, Jože Križmarič, Marjan Pečarič, Iva Rozman. Korbijan Marsetič, Drago Dolinšek, Jože Sajin in Anton ¡Sturm v industrijski skupini, v kmetijski pa Henrik Kastelic, Ivan Požar, Stanko ing. Kovačič, Valmi Peroša. Silvester Vatovec in Milko Babič. Clane v novi odbor okrajne skupnosti so po predvidenem pro-po-.-.u i-vo?:li že tudi v sežai.skern in postojnskem okraju. Celotni sestav odbora bomo objavili v prihodnji številki. Novi odbor se bo sestal na svojo prvo konstituantno sejo jutri, Po zaključenih volitvah sta oba zbora na skupni seji obravnavala nekatere gospodarske probleme, tako težak položaj Kliničnih bolnic v Kopru in Zdravstvenega doma. Sklenili so prevzeti jamstvo za najem obratnega kredita, obenem pa podvzeti vse potrebne ukrepe, da se gospodarski položaj teh ustanov izboljša. Med drugim so razpravljali tudi o turističnem podjetju »Turist« v Ankaranu, in so mu zaradi dokazanih nepravilnosti postavili prisilno upravo. Finančno - gospodarski položaj Centralne uprave bolnic v Kopru ¡je približno takle: GUB prosi za zvišanje kredita od 7.000.000 na 13,500.000, za kar zahteva Narodna banka garancijsko Izjavo OLO Kcper. Revizijska komi-m.isija je predlagala, naj OLO ¡prevzame jamstvo za obratni kredit v višini 7.000.000 pod pogojem, da CUB ažurira svoje knjigovodstvo, da predloži pred izdajo jamstva brutto bilanco za I. polletje 1955 in da potem predlaga brutto bilanco clo 20. v mesecu za pretekli mesec. OLO in CUR naj tudi proučita možnost reorganizacije in znižanja stroškov. (Bilanca CUR za leto 1954 izkazuje .primanijiklijaj 6.9.17.S5S din. Bilančna komlisija je tudi predlagala, naj bi ta primanjkljaj krila OLO iin Zavod za socialno zavarovanje. Za prva dva meseca letošnjega leta ipa izkazujejo primanjkljaj 1,647.015 eliti, tako da bo verjetno primanjkljaj prvega polletja lclos znašal okrog 5.000.000 din. Posebno vprašanje jo ipri tem še vprašanje Centralne uprave bolnic v -Kopru. Stroški se zaradi nje povečajo za 3,300.000 din. Če bi se posamezne bolnišnice upravno in finančno osamosvojile. 110 bi samo odpadli ti izda liki, ampak bi bilo to oboncan vzpodbuda za racionalno gospodarstvo na licu mesta. Bolnišnice se ne bi mogle več zanašali ¡na to. da bo CUB krila njihove primanjkljaje. Pristojni oblastveni organi proučujejo iprimer Centralne uprave Ixilnisnic v Kopru in bodo v prihodnjih dneh odločili o upravičenosti njenega obstoja. Osrednji mednarodni dogodek preteklega tedna in morda vseh let po drugi svetovni vojni je bila ženevska konferenca »štirih velikih«. Njej smo posvetili, poseben članek. Oči vsega miroljubnega človeštva so uprte v prijazno švicarsko mesto ob zelenem jezeru, odkoder pričakujemo razpršitev strahu pred novo vojno in novo etapo v zbliževanju narodov. Prav zaradi tega so te dni vsi drugi, imednarodni dogodki potisnjeni o ozadje, čeprav bi bili po svojem pomenu vredni temeljitejših obravnav. Tu mislimo predvsem vprašanje Severne Afrike. Ko je pretekli teden francoski ministrski predsednik Fau-re prebral pred. poslansko zbornico svoj napovedani politični pregled o položaju v Severni Afriki, je bila t; dvorani hladna tišina. Večina poslancev je s precejšnjo skepso poslušala njegove obrazložitve o položaju v Alžiru lin Maroku in nejasna stališča glede prihodnjih francoskih načrtov v teh pokrajinah. Francoski ministrski predsednik je zaenkrat za Alžir našel le to »rešitev«, da je povečal vojaške sile za boj proti, domačemu odporniškemu gibanju, glede Maroka je pa dejal, da bi bila odveč vsaka razprava o pristojnosti Francije v tej deželi. Zaradi takih stališč je povsem razumljivo, da. domačini v Maroku in Alžiru nadaljujejo s stavkami in atentati in da so -uboji m aretacije na dnevnem redu. Odgovorni čini-telji Francije nikakor nočejo razumeti, da je kolonializem v današnji, dobi vzpostavljanja mednarodnega sodelovanja na osnovi aktivnega sožitja preživela oblika. Po rešitvi tu-niškega vprašanja — ki jo morajo zdaj še praktično uveljaviti —■ bi morali nujno začeti še s podobnim reševanjem alžirskega in maroškega vprašanja. Nacionalne jn socialnS težnje prebivalstva vseh treh pokrajin so približno enake in povsem ne-prirod.no je, da hočejo obravnavati Severno Afriko po kosih in iskati za vsak njen del posebno rešitev. Predvsem bo morala francoska vlada razumeti, da je nesmiselno še nadalje vztrajati pri svoji zastareli kolonialni, politiki in pomagati Severni Afriki, da se čimprej reši. zaostalosti, Tega pa ne bodo storili z razpihovanjem dinastijske krize v Maroku in s trditvijo, da je Alžir nadaljevanje francoskega nacionalnega ozemlja, temveč le se korenito spremembo svoje politike, ki je na primer v Tuniziji že rodila prve pozitivne sadove. Za Vidšo državo 4ta precej po-' membni izjavi, egiptskega premiera Naserja in indijskega ministrskega predsednika Nchruja, saj dokazujeta veliko podobnost, v stališčih treh držav do raznih mednarodnih vprašanj in utrjevanje dobrih odnosov med Jugoslavijo ter Egiptom in Indijo. Egiptski premier Naser je v razgovoru z jugoslovanskimi novi-narji predvsem■ omenil zadovoljstvo Egipta ob bližnjem obisku predsednika Tita in izrazil prepričanje, da bo ta obisk še bolj poglobil prijateljstvo med jugoslovanskim in egiptskim ljudstvom. Poudaril je tudi velik pomen nedavne indijsko-¡¡tugjoslovanske deklaracije. »Varnost človeštva temelji,« — je med. drugim dejal, — »na uporabi politike, ki sta jo proglasili. Indija in Jugoslavija.« Indijski premier Nehrti pa je izjavil na tiskovni konferenci v Neto Delhiju, da se bosta Indija in Jugoslavija posvetovali o mednarodnih vprašanjih, kadarkoli bodo to razmere zahtevale. Hkrati bosta poglabljali svoje prijateljstvo na gospodarskih in drugih področjih. Glede izmenjave gospodarskih misij je dejal, da še niso določili termina, je pa popolnoma razumljivo, da- prijatelje države medsebojno izmenjujejo mnenja o gospodarskih vprašanjih, zlasti ker gre za Jugoslavijo, s katero ima Indija mnogo skupnega. Pri naši bližnji sosedi Italiji', vladna kriza še vedno ni docela rešena, Ministrski predsednik Segni je dobil zaupnico s komaj 3 glasovi večine. V svojem govoru je poudaril, da je politika njegove vlade ista kol prejšnje Spelbove, vendar so glavne politične stranke le dosegle neko »skupno gledanje na demokratično državo«. To skupno gledanje naj bi bilo v tem, da ne more biti napredka za delavski razred, brez ohranitve svobode in da ne more biti mednarodnega prestiža brez lojalnega in pozitivnega izvajanja svobodno podpisanih obveznosti. Za našo državo je zlasti važen tisti del govora, ko Segni obravnava položaj v Trstu. »Ponovna poživitev tržaškega pristanišča« — je med drugim dejal. — »je povezana z obnovo prometa s Srednjo Evropo ne pa nujno z mednarodnim posvetovalnim sestankom, ki ga predvideva londonski memorandum.« Po Se-gnijevih zatrdilih funkcionira svobodno tržaško pristanišče brez diskriminacij, hkrati pa so vzpostavili stike z drugimi državami, tako da bo v nekaj lednih mogoče sklicati, predvideni sestanek. Svoj del govora o Trstu je zaključil z zatrdilom, da bodo tudi druga številna vprašanja tržaškega mesta »predmet. na>-bolj pazljive skrbi vlado.« — Barometer se dviga, suša bo. Minuli petek je bila v prostorih kluba poslancev v Ljubljani tiskovna konferenca. Novinarjem je na postavljena vprašanja o nekaterih aktualnih gospodarskih problemih, Iki so pri nas nastali v zvezi z zvi-Išanjem cen žita, masti in nekaterih drugih artiklov, odgovarjal pod* predsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj, »Z zvišanjem cen žita in masti smo stopili na novo pot, ki je bila za normalizacijo cen in stabilizacijo tržišča pri nas nujna«, je poudaril med drugim tov. Brecelj. Nadalje je dejal, da je v tem trenutnem položaju posledica teh ukrepov sicer kupna moč delavcev in nameščencev nekoliko manjša in da jim zvišanje plač za 500 din ne zadostuje za kritje zvišanih cen tudi tobačnih izdelkov in povečanih tarif na železnici. Vendar s'o cene masti zdaj proste, kar bo brez dvoma ugodno vplivalo na porast proizvodnje. Medtem pa je ta porast cen pri žitu sicer prav tako stimulativen, toda ne odločilen za povečanje pridelovanja žita, ker je ta nova cena še vedno določena z administrativnim ukrepom, ker je še prezgodaj, da bi država spustila iz rok trgovino z žitom. Pri tem je treba razumeti, da je kupna moč kmetov tako in tako še vedno večja od kupne moči delavcev in če bi uvedli popolne ekonomske cene žita, bi to razmerje "kupnih moči zašlo gotovo v še težji položaj. Poleg tega je nujno, da obdržimo to ceno žitu v razmerju s cenami na svetovnem trgu. Nikakor pa ne smemo dopuščati, da bi bili na ta način dohodki kmetov čezmerni. Zato ta ukrep sam po s'ebi še ne bo odločilno vplival na povečanje pridelovanja žita, v zvezi z drugimi ekonomskimi ukrepi pa je to prav gotovo pozitivno. Uspeh stabilizacije cen in tržišča kmetijskih pridelkov bo vsekakor uravnovešal tudi s pomočjo raznih zavarovanj plačilno moč delavcev in kmetov. Tovariš Brecelj je prav tako govoril novinarjem o potrebi, da bi nam v tem sedanjem položaju lahko precej pomagale trgovinske zbornice in zadružne organizacije s svojim vplivom za znižanje cen vrsti drugih artiklov, V nekaterih podjetjih so se pojavile tendence, da bi zvišali cene izdelkom, češ da bodo morali povečati plačo delavcu za 500 din. Toda take težnje na vs'ak način niso upravičene, ker plače v industriji, kmetijstvu, gospodarstvu, prometu in obrti gredo na račun materialnih izdelkov. ■ Torej se to povečanje plač enostavno premakne na račun dobička, ki ga bo federacija, republika ali okraj in komuna Ta teden skoro tri milijarde ljudi našega sveta zre v Ženevo, kjer bo se enajst let po najbolj krvavi vojni v zgodovini prvič sestali najvišji predstavniki štirih velesil, predsednik Združenih držav Amerike Eisenhower, predsednik sovjetske vlade Bulganin, predsednik britanske vlade Eden m predsednik irancoske vlade Faure. Narodi vsega sveta upravičeno pričakujejo, da /jim bodo predstavniki štirih velesil vlili upanje v boljše življenje, v trajni mir in varnost. Brez dvoma se človeštvo dobro zaveda, da (štirje veliki ne bodo mogli takoj in konkretno rešiti vseh neštetih perečih vprašanj, ki so ves čas po zadnji vojni zastrupljali odnose med narodi in državami in ki so grozila z novim svetovnim požarom. Pač pa se upravičeno nadeja, da bodo v Ženevi našli in postavili tiste Itc-melje, na katerih bo mogoče graditi nove odnose med narodi. Prepričani smo, da bodo našli sredstva za mirno ureditev vseh spornih vprašanj, da bodo poiskali skupen jezik za ureditev sožitja med velikimi in malimi narodi. Skratka, svet pričakuje od Ženeve, da razprši strah, ki je zajel človeštvo pred novo svetovno katastrofo, da bi se tako lahko mirno predal delu za napredek. Ali nas' bo Ženeva v tem pričakovanju razočarala? Sodeč po pripravah za samo konferenco, po vzdušju, ki je zadnje leto zavladalo v svetu in po neštetih izjavah najodgovornejših državnikov velesil menimo, da nam bo ženevska konferenca prinesla olajšanje. Vsi- v Zeneffl - upanje človeštva ljuje s'e nam misel, da so se tudi predstavniki največjih držav v svetu začeli zavedati, da vojne ne bi bilo s sedanjimi razdiralnimi sredstvi več mogoče teritorialno omejevati in da bi nova vojna uničila ves s'vet. Nasprotno bi pa mir v vsakem oziru ne samo koristil, ampak tudi rešil vse človeštvo. Zdi se, da prav iz te zavesti izhajajo vse pomirjevalne izjave državnikov talko z Vzhoda kakor tudi iz Zapada ter da je ta zavest končno tudi pripeljala štiri velike v Ženevo. Ze prvi dan konference se je zaključil v ozračju zmernosti, resnosti in konstruktivnih predlogov. Predsednik Združenih držav Eisenhower, ki je konferenco otvoril, je poudaril, da so se v Ženevi sestali zaradi tega, da bi našli, osnovo za ureditev odnosov, ki naj bi omogočili vsemu svetu živeti v varnosti lin miru. Podobne izjave so dali ■tudi predsedniki vlad ostalih treh velesil. Torej glede namena konference so si v Ženevi enotni. Imajo pa različne poglede glede dosege teh namenov. Einsenhower je že takoj v začetku sprožil. vprašanje Nemčije, razorožitve in svobodnih stikov med narodi Vzhoda in Zapada. Faure je podrobno obrazložil francoski načrt za združitev Nemčije, ki temelji na vzpostavitvi mednarodnega var- nostnega sistema in razorožitve. V tem pogledu je šel Faure še znatno dalje ter je predlagal ustanovitev varnostnega pakta, katerega članica bi bila razen štirih velesil tudi združena Nemčija. Maršal Bulganin je takoj sprejel nekatere zapad-ne predloge ter iznesel sovjetske, 'ki predvidevajo najprej sklenitev varnostnega pakta in šele zatem združitev Nemčije. Kakor vidimo je težišče razgovorov Nemčija, čeprav so si izmenjali stališča tudi o drugih vprašanjih, ki so prav tako važna, in sicer evropska varnost, razorožitev ter odnosi med Vzhodom in Zapa-dom. Pripomniti je potrebno, da se v Ženevi razen šefov vlad sestajajo vsakodnevno tudi zunanji ministri 'štirih velesil, kakor tudi nešteti strokovnjaki. V glavnem se vsi štirje strinjajo o potrebi združitve Nemčije, vendar je predsednik britanske vlade Eden dejal, da bi se pogajanja za sklepanje varnostnega pakta, kar najprej zahteva Sovjetska zveza, lahko zavlekla, medtem ko z ureditvijo nemškega vprašanja ni mogoče več odlašati. Maršal Bulganin je odvrnil, da bo nemško vprašanje lahko rešiti, če bodo dani vsi pogoji in vse okoliščine, da bo Nemčija krenila po poti miroljubnega sožitja in prijateljstva z vsemi državami. Priznal je nemškemu vprašanju prvo mesto, toda predlagal je, naj bi razpravljali tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu, kot so vprašanje hladne vojne in pereča vprašanja Azije. Gre torej za dve stališči — zahodno in sovjetsko. Iz dosedanjih razgovorov lahko sklepamo, da je najtrši oreh v resnici Nemčija. Vsi so za združitev Nemčije, toda Za-pad, zlasti Amerika želi, da bi bila združena Nemčija pod njihovim vplivom, čemur pa Sovjetska zveza energično nasprotuje. Delno skuša najti kompromis Francija, ki v svojem načrtu zagotavlja Sovjetski zvezi varnost pred združeno Nemčijo. To naj bi se uresničilo z ustanovitvijo evropskega varnostnega pakta in s sporazumom o razorožitvi. Nadaljni potek konference bo pokazal, koliko so se stališča približala, oziroma če bodo našli tisti skupni jezik, o katerem so pred konferenco in ob otvoritvi take/ optimistično govorili. Iz dosedanjega poteka konferenco lahko ugotovimo, da so prišli v Ženevo z resnimi nameni, da bi odkrito razpravljali o vseh vprašanjih, ki že vse zadnje desetletje tarejo človeštvo. In ne samo razpravljali, marveč tudi poiskali izhodiščno točko za njihovo ureditev, jker se zavedajo, da v takšnem napetem vz Všju Vovešl o ne more več živeti in da je potrebno najti izhod iz te zagate. Svet pač zahteva trajen mir, zahteva sporazum in razorožitev, zato upravičeno pričakuje, da se bo ženevska konferenca uspešno zaključila. dobivala s tem nekoliko manj, Iz tega je razvidno, da povečanje plač ni torej nikakor v breme podjetij. Vsakršno povečanje cen storitvam in potrošnim artiklom bi pomenilo zlorabo na račun potrošnika. V Sloveniji znaša celokupna vsota plač v industriji 16 milijard dinarjev, dobiček pa je 55 milijard. Računano na povprečno plačo delavca (10.000 din mesečno) je zvišanje plač v zvezi s temi ukrepi le 5 odstotno. V vsej industriji je to le 800 milijonov dinarjev, kar pa je le dober odstotek od celokupnega dobička, ki ga odvajajo gospodarske organizacije v sklade federacije, republike in okrajev ter občin. Zvišanje plač bi nikakor ne smelo vplivati na dvig cen v trgovini in prav tako ne v gostinstvu". Plač-ni sklad sestoji iz prometa, toda večja podjetja imajo pri tem tak razpon, da jim ni treba navijati cen po lastni volji za dos'ego plač-nega sklada. Za manjša podjetja pa bi bilo prav, da spremenijo okraji stopnjo, ki je določena za plačni sklad, da bodo na tak način lahko krila to zvišanje plač iz prometa. V tem prehodnem položaju pa bo naša davčna politika upoštevala zadrževanje tudi privatnih obrtnikov. Vsak, ki bi zvišal cene svojim izdelkom ali storitvam, jih bo v tem oziru zvišal neupravičeno. Pri vsem tem je torej nujno, da uvajamo v naše gospodarstvo z normalizacijo cen stabilizacijo tržišča, pri čemer nam bodo morale predvsem pomagati zadružne organizacije. Te bo treba podpreti s kreditno politiko, da bi tako neposredno odkupovale od kmetov pridelke z gotovino in jih takoj pošiljale na trg- To ne samo, da bo v korist potrošnikom, ampak bomo na tak način preprečili razne posredovalce in nakupavalce, ki še vedno vlečejo mastne dobičke na račun potrošnikov. ¥ nekaj vsrtah WASHINGTON: V začetku tedna je bil sklenjen sporazum med ZDA in Formozo, po katerem bo ameriška vlada pošiljala kuomintanški vladi izsledke o uporabi atomske e-nergije za znanstvene namene in bo sodelovala z njo v razvoju mirnodobne uporabe atomske energije. SEUL: Sing Man Ri je sklica! konferenco generalov. V poročilu, ki ga je prebral general Li je poudarjeno, da so južnokorejske oborožene sile pripravljene odpovedali korejsko premirje in vkorakati v Severno Korejo. BUENOS AIRES: Argentinska policija je aretirala 5 članov Katoliške akcije, ki so razpečavali proti-vladne letake. Baje jim je dal to protivladno literaturo opat Anonio Donzares. O njegovem sovražnem delovanju je vlada takoj obvestila cerkvene oblasti. SAIGON: Južni Vietnam je zahteval pri francoski vladi, naj se v letu 1956 umaknejo z njegovega ozemlja vse francoske oborožene sile.. Francija ima tam še 70.000 vojakov. Francija se je zavzela, da bo ščitila Južni Vietnam, dokler ne bo imel svoje lastne armade. LONDON: Britanska vlada je baje predlagala Grčiji in Turčiji, naj bi bila konferenca o Cipru 29. avgusta v Londonu. WASHINGTON: ZDA in Siam sta sklenila sporazum o mirnodobni uporabi atomske energije. Po tem sporazumu bo prejel Siam od ZDA na kredit 6 kg urana. Razen tega bodo siamske strokovnjake podrobno informirali o granji in uporabi atomskih reaktorjev ter o uporabi radioaktivnih izotopov v kmetijstvu, industriji, medicini in biologji. Vsem našim bralcem, sodelavcem in prijateljem ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva naše iskrene čestitke in borbeni pozdrav! Uredništvo »Slovenskega Jadrana« Ljudsko-prosvetaio delo je oblika političnega dela, ki je ljudstvu najbližja. Vendar so naše politične organizacije do tega precej brezbrižne. To se kaže predvsem v slabi idejnosli kulturno-prosvetnih, posebno še dramskih prireditev. Imamo vse polno društev, katerih predstave so prežete z misticizmom ali pa prikazujejo našega človeka v nepravi luči. To so predvsem tako imenovane ljudske igre. CIani SZDf, bi morali s svojim vplivom doseči, debne stvari ne prihajale da bi poti a na oder. Eden izmed razilogov, da prire-ditve niso vselej na dostojni in politični ravni, je ta, da SZDL kot politična «organizacija premalo skrbi, kdo pride v upravne odbore po-sameznih društev. Se vedno picvla-duje mišljenje, da je Ijudsko-pro-svetno delo stvar učilel »prosvelarjev , ne pa političnih organizacij. Za izobraževalno in svetno delo se posebno nimajo sindikati. Z lavskih svelev s:n,likali majo jasnih perspektiv vendar jih v knjižnicah deluje le malo. Prav tako pereče je vprašanje vodij glasbenih sekcij, lega kadra nam glasbene šole ne dajejo. V postojnskem okraju sta dve glasbeni šoli; gojenci jih obiskujejo več ali manj le zaradi osebnega veselja, kot pa zato, da bi se pow« tili glasbeniške-niu poklicu. Če se pa že kdo pozneje tudi vpiše na srednjo glasbeno šolo in jo dokonča, ne mara na podeželje. Zaposlitev išče v večjih krajih, kjer mu je postranski zaslužek pili raznih zabavnih orkestrih skora j zagotovi jen. Tečaji so organizirani nesmotrn«». Nekatere organizacije prirejajo tečaje brez kakršni ga koli nadzornega organa. Niso renlki primeri, «la je v prav so pogoji samo za enega. Na naši va-.i še ni toliko učiteljstva, da bi zmogli vodili toliko tečajev hkrati, .niti toliko interesentov, da bi tečaji uspeli. Nad njihovim programom nima nihče pregleda (v večini primerov nimajo programov niti sestavljenih), nihče se ne vpraša, kdo bo kril stroške in kdo je predavatelj in kakšna je njegova kvalifikacija. S takšno prakso je treba prenehati. V preteklosti smo imeli slučaje, da .so vodili tečaje ljudje, ki niso bili naklanjeni naši družbeni stvarnosti in so izkoriščali tečaje v svoje politične namene. Za konec .še nekaj številk, ki prikazi i>jo (kultiuraH>iprosvi.Sino de;/v-nosl v vseh treh komunah koprske okrajni* skupnosti s področja do.se- jev in bivših tudi Z;.,leva ljudsko-pro-promalo za-izvolitvijo ele-marekje niza svoje nadaljnje delo. Tako so vee ali manj le zagoovrniki «konornskih teženj svojih članov, p phioma pa pozabljajo, da so politična organizacija, ki je prav tako dolžna skrbeti za dvig kulturne in prosvetne ravni svojih članov. Delavec danes ni le proizvajalec, marv«č tudi solastnik proizvajalnih sredstev in se mora izobraževati, da bo zmožen in spo-soben i delov;d pri -upravljanju svojega podjetja. Ta pomaivkvvost je najbolj očil-na pri polaganju izpitov za kvalificirane delavce. V postojnskem okraju je naredil v I- j smeri največ sindikat Javorja v Prestranku, ki je organizira! za svoje delavce strokovni tečaj. V večini podjetij pa so bili delavci prepuščeni samim sebi. Lansko leto je v nekem podjetju polagalo izpite 15 delavcev in niti eden od njih ni po letu 19-15 prebral ene sam slovenske knjige. Delavci so izjavili, da je zanje dovolj strokovna usposobljenost in da jim druge izobrazil«? ni treba. Oblike kultumo-prosvetnega dela so najrazličnejši: tečaji, ljudska univerza, knjižnice, čitalnice, dramatika, pevski in godbeni odseki itd. Pri izbiri teli oblik moramo pač upoštevati raven prebivalstva in materialne možnosti. Zato je nesmiselno pričenjati s kulturno-umetniškim delom tam, kjer za to ni pogojev. Kultura in prosveta se morata pričenjati v preprostejših oblikah izobraževanja. Na posvetovanju v Sežani je nekdo izrekel misel, naj bi imela društva Partizan svoje kullumo-prosvet-ne sekcije. Vendar bi s tem ne dosegli napredka, marveč bi kulturno-prosvetno delo le drobili. Takšne sekcije bi bilo priporočljivo ustanavljati le tam, kjer samostojna prosvetna društva nimajo materialnih in drugih pogojev za obstoj. Društvom je treba omogočiti načrtno delo. Velikokrat se primeri, da ostale organizacije, kot ZB, SZDL, RK itd., angažirajo za prirejanje svojih proslav .prosvetna društva. Razen tega morajo odstopiti društva svoje dvorane, kurivo in plačevati razsvetljavo, ne da bi za to dobila kakršnokoli odškodnino. Da, še celo to se večkrat primeri: če je na takšnih prireditvah predvidena vstopnina, jo pobere organizacija, medtem ko društva ne morejo kriti niti najosnovnejših stroškov. Na ta način društva nazadujejo materialno in jim takšno kampanjsko delo onemogoča vsako sistematičnost. Razumljivo je, da morajo na takšnih prireditvah društva sodelovati, vendar naj jim bodo pokriti vsaj materialni izdatki. Vprašanje kadru je še vedno pereče . Predvsem manjka pevovodij, kapclnikov, režiserjev in knjižničarjev. Dosedanji tečaj", niso bili kdo ve kako uspi šni. V te tečaje so prihajali ljudje z različnimi sposobnostmi in s prav tako neenakomerno izobrazb'), t.-ko da so bili predavatelji večkrat v resni zagati, kaj in kako naj predavajo. Bilo bi pa tudi nesmiselno pričakovali, da bi mogel nekaj trdrnski tečaj usposobiti nekoga za dobrega pevovodjo. Morda bi bilo bolje misliti na redne pe-vovodike šole ali pa, da bi pri glasbenih šolali ustanovili oddelek za pevovodje. V: udar pa bi morala takšna kvalifikacija zagotovili absolventu eksistenco. Skozi knjižničarske tečaje je šlo že i>r(.-c-( j ljudi, posebno učiteljev, ni vasi istočasno več te ■čajev, če- danjega pe.stojn skega okraja. Število Obeina Občina Občina Skupaj Postojna Pivka 11. I S is t l ica društev — •1 4 15 sekcij 21 15 14 50 članov 109« 632 543 2.271 knjižnic 7 4 -1 15 knjig 6460 4.601 2.217 13.283 bralcev 627 517 388 1.532 i?posojenih knjig 8006 17.500 4.751 30.257 Bralci po poklicu: de 1aveev 135 218 199 552 name ščeMiecv 158 12-1 79 361 kmetov (iS 35 23 120 mladine 187 95 56 338 ostalih 79 45 31 155 Prireditev: dramskih 52 15 15 82 pevskih 33 9 26 68 godbenih 4 1 7 12 fe'ki omili S — — 8 Domovi: 6 1 — t dvoran 7 1 0 10 odrov 6 1 2 9 Kiuopodjctij 1 2 1 4 Tečaji: gospodinjski 7 3 9 1» obisk 97 65 137 299 jezikovni 6 — — 6 obisk 117 — — ! 17 stenografski 1 — — 1 cbisk 22 — — 22 Podpore društvom: Okr. o. LPS društvom 305.000 70.000 170.000 611.000 Okr. o. LPS za godbo 52.870 — i— 52.870 Okr. o. LPS za knjižn. 9.S07 50.000 70.29-1 130.101 O. o. SZDL za knjižnice 95.000 15.000 55.000 165.000 Skupaj din 522.677 135.000 301.294 958.971 Vsem delavskim svetom gospodarskih organizacij Uprava okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Kopru priporoča vsem delavskim svetom gospodarskih organizacij na področju okraja Koper, da zaradi ublažitve stanovanjske stiske namensko vlagajo del svojih sredstev za samostojno razpolaganje v okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. V naših podjetjih je veliko .število delavcev in uslužbencev, ki živijo v neposrednih stanovanjskih pogojih. Neurejene razmere teh delavcev in uslu/beneev negativno vplivajo na njihovo proizvodnost pri delu. Številna podjetja zaradi pomanjkanja stanovanj ne morejo dobiti potrebnih kvalificiranih delavcev. Zato so podjetja dol/na skrbeti, da bodo delavci in uslužbenci dobili primerno stanovanje. Prav zaradi lega je bil ustanovljen okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Ta ima nalogo, da zbira sredstva na poseben račun pri Istrski komunalni banki v Kopru in skrbi za to, da bi iz naloženih sredstev gradili stanovanjske hiše. Podjetja, ki imajo naložena sredstva v okrajnem kretitnem skladu, dobe na svojo vlogo posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš, ali pa za odkup enega ali več stanovanj v hišah, ki jih gradi v la namen sklad. Posojilnica mora s svojo vlogo kriti 25', predračunske vrednosti hiše ail stanovanja, ostalih 75',i. pa dobi iz okrajnega kreditnega sklada pod pogoji, ki so določeni v pravilniku sklada. Podjetja, ki bodo vlagala svoja sredstva v la sklad, bodo imela prednost pri najemanju kredita. V nekaterih okrajih so se na poziv ljudskih odborov podjetja že obvezala, da bodo dala 40% sredstev za samostojno razpolaganje v stanovanjske sklade. Uprava okrajnega kreditnega sklada poziva vse delv'ske svete, da čim prej skličejo izredne sestanke in na njih proučijo finančno sposobnost podjetja in obenem določijo odstotek sredstev za prosto razpolaganje, ki naj bi jih v polletnih obrokih odvajali v okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na posebni račun pri Istrski komunalni banki. Ta pa naj ne bo manjša od -10sklada za samostojno razpolaganje. -t Ss sklepom delavskega sveta je treba seznaniti Istrsko komunalno banko ter upravo okrajnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Kopru, Natančnejše informacije daje uprava sklada ori Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve na Okrajnem ljudskem odboru v Kopru. trgovine zaradi nedovoljene povečana potrošnja sladkorja Prosvetne sekcije pri društvih: Gasilci 2 mladina 3 Samo v okviru jiroslav 10. obletnice osvoboditve je bilo na Postojnskem iS dramskih predstav, 20 koncertov in dva literarna večera — skupaj kar 50 prireditov. To je elo-volj zgovoren elokaz o aktivnost)! Ljudske prosvete na tem področju. I, j udje sc zadnje čase sprašujejo, čemu tako pomanjkanje sladkorja. V izjavi, ki jo je dal za tisk pred d m vi podpreelsednik zveznega izvršnega svi ta Svi-tozar Vnkmanovie-Tempo, je med drugim rečeno, da v naši državi ne proizvajamo dovolj sladkorja. To je vsekakor posledica velikega povpraševanja po tem važnem prehranbonem- artiklu, kar pa je obenem de>ber znak v spremembi strukture prehrane na-šega prebivalstva. Zaradi toga je naša država primorana uvažati pre-diijšnje količine sladkonj;i. Vendar pa se zaradi tega cena sladkorju ni zvišala. Seveda se dogaja, ela trenutno pomanjkanje sladkorja v nekaterih predelih naše države izkoriščajo brezvestni Irgovci v svoje Jpokula- SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SEŽANA iskreno Čestita k prazniku 22. juliju vsem cenjenim strankam in delovnemu ljudstvu naše republike Vsa slavbena, adapfacijska, mizarsha, kovaška in pleskarska dela izvrši hilro in solidno n—-r—~ r, !0NTN0 r ČESTITAMO VSEM DELOVNIM L]UDE|M K 22. JULIJU-PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA tivne namene. Namesto, da bi pravilno razdeljevali prejeti sladkor med svoje stalne odjemalce, ga enostavno zatajijo in preprodajo po višjih cenah. Lahko rečemo, da se je predvsem zaradi takih primerov potrošnja sladkorja na Koprskem povečala v zadnjih mesecih za blizu -10 odstotkov. Medtem ko je bila normalna potrošnja na pr. v mesecu januarju letos okrog SO tisoč kg. je bilo v juniju prodanega 110 ton sladkorja. V tem je všteta tudi industrijska uporaba, ki pa je zaelnje mesece nekoliko manjša. Potrošnja sladkorja pa se ni dvignila morda zaradi povečanih potreb potrošnikov. Eden glavnih vzrokov za to so bili pri tem prekupčevalci, ki so ob prvih vesteli o pomanjkanju sladkorja izkoristili splošno potrošniško mrzli-ex>. Organi kriminalistične službe so te dni zasledili nekaj takih primerov prekupčevanja s sladkanjem na debelo. Pri tem dolu je bil zasačen 41 le lili Franc Kozjak iz Krškega okraja, ko je hotel s kamionom od-pciljati v Ljubljano 500 kg sladkorja zaradi preprodaje. O nakupu sladkorja ni imel nobenih računov, priznal pa je, da je sladkor za nameravano preprodajo 'kupil v nekaterih trgovskih podjetjih v Piranu. Zaradi tega se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem. Prav tako je bil prijet 30-letmd Peter Kos iz Šempetra v Savinjski elo-lini, ki je v špekulativne namene kupoval sladkor. Okrog 200 kg slael-korja je imel shranjenega v gostišču pri neikdarvjii železniški postaji v Kopru. Toda preprodaja mu ni uspela, ker so ga peprej z a sile «Lili organi Ljudske milice in moral se bo zagovarjati za svoja dojanja pred so-el iščem. Takih primerov prekupčevanja s sladkorjem, ki zlasti vpliva na pomanjkanje sladkorja na našem trgu, je še več. Tudi porast potrošnje masti in mlevskih izdelkov vplivajo podobni primeri. Ce primerjamo potrošnjo mlevskih izdelkov v koj>r-skem okraju v letošnjem marcu (180.500 kg) z junijsko (205.500kg), lahko ugotovimo, ela se tudi pri prodaji leh najnujnejših hranil elogaja-jo špekulacije na račun potrošnikov. Tak nenaden porast potrošnje je v resnici nerazumljiv. Res je sicer, da je spričo vse večje industrializacije koprskega dkraja in zaradi turistične sezone v teh mesecih pri nas precej povečana potrošnja. Toda potrošnja moke, ki je v juniju večja, za. 25.000 kg v odnosu na potrošnjo v marcu, nam jasno pove, da so za tak porast: vzroki drugje. Zato je zaželeno, da potrošniki sanji, kot na:n: posredne-jše zainteresirani oškodovanci, prijavljajo oblastem jioelob-ne primere Špekulacije in nedovoljene trgovine. G. B. To nedeljo organizira občinski odbor ZB NOV Divača velik partizanski tabor v vasi Lokev v počastitev 10. obletnice osvoboditve. Ob tej priložnosti bodo odkrili sredi vasi pred starodavnim gradom lep spomenik vsem v NOB padlim vaščanom.. Sredstva za spomenik so že pred leti zbrali vaščani sami, izdelalo pa ga je podjetje Industrija kraškega marmorja v Du-tovljah. Vas Lokev leži ob državni meji z Italijo ob cesti Divača .— Trst, v bližini Bazovice in Opčin, ki sta o-stali na drugi strani meje. Lokev je ena največjih vasi na Krasu, saj šteje s Preložami vred skoraj 1,000 prebivalcev. V času NOB je odigrala važno vlogo, saj je bila ^a vas važna postojanka aktivistov in kurirjev za vezo med Brkini in Krasom. Ob koncu leta 1941 in v začetku 1942 so že delovali v vasi prvi domači aktivisti OF (Skabar, Cok in drugi). Ti so vzdrževali stalno zvezo s prvimi partizanskimi enotami v Brkinih ter z aktivisti in organizacijami v Trstu. Prebivalstvo te vasi je kljub temu. da je bila v vasi skoraj do Ikonca vojne močna sovražna vojaška postojanka, v celoti aktivno sodelovalo v NOB. To pričajo številni borci in aktivisti iz vasi ter padli v NOB, ki jim bo v nedeljo odkrit spomenik« Pri postavljanju spomenika in u-reditvi okoliša je aktivno pomagala JLA in enote KNOJ, kar je najlepši dokaz povezanosti naše armade z našimi partizanskimi vasmi in prebivalstvom. Vas' Lokev nestrpno pričakuje nedelje — velikega dne, ko se bo v Partizanski tabor na Ravnah pri Pivki V počastitev Dneva vstaje je organizacija Zveze borcev pivške komune pijLpravala cvellik patrBizanskii tabor, ki bo dames na Ravnah. JNa sporedu je pester kulturni sopred. Nastopila bosta pevska zbora iz Ko-šame iu Pivke, godba na pihala pa bo igrala partizanske pesmi. Športna društva so pripravila zanimiva tekmovanja v laWdi atletiki. Partizanske patrole bodo po obisku družin padlih borcev izvedle '»napad«. Na koncu bo ljudsko rajanje s srečolo-vom. 11 BUKOVI vasi zbralo več tisoč ljudi, da počastijo spomin padlim v NOB in 10. obletnico osvoboditve. Program bo začel ob -4.30 uri z napadom partizanskih patrol na vas, nakar bodo govori, odkritje spomenika in polaganje vencev. Na proslavi bo sodelovala godba na pihala, pevski zbori iz vasi Lokev, Divača in Hr-pelje ter recitacije. Po proslavi pa bo ljudsko rajanje. Prireditelji vabijo vse prebivalstvo, borce in aktiviste bližnje in daljne okolice na to veliko proslavo. Udeleženci si bodo lahko ogledali bližnji znameniti Škocjansko in Divaško jamo, krasoti kraškega podzemlja. V bližini je prav tako zanimiva kobilarna Lipica, slavna po svetovno znanih belih konjih — Lipicancih. Delovni kolektivi naj bi na proslavo priredili skupne izlete. J. V. Na pobudo Zveze borcev vasi Predjama, Gorenje, Belsko in Bukovje so leta 1953 začeli zbijati pri-.spevke za postavitev spomenika padlim borcem iz teh štirih vasi. Kmetje so v ta namen darovali vsak po nekaj lesa iz svojih gozdov. Tako je pripravljalni odbor zbral skupno pol milijona dinarjev, kar je bilo dovoljno jamstvo za začetek del. Pred dobrim mesecem so na križišču cest Predjama—Postojna—Belsko začeli s kopanjem temeljev za postavitev spomenika. Dela so dobro napredovala, čeprav se posamezni odbori raznih organizacij, iiz-vzemši organizacijo Zveze borcev, niso za delo tako zanimali in pomagali, kot bi to lahko .pričakovali, V nedeljo 24. julija bodo z veliko slavnostjo odkrili spomenik, Proslava bo združena s partizanskim pohodom iz raznih vasi. Ob odkritju bo izbrani kulturni sporecl in bosta med drugima nastopila domači pevski zbor 'in moški vokalni kvintet iz Postojne. Glavni pobudniki za postavitev spomenika so Jo.ško Bizjak, Jože .Sever, obratovodja žage Belsko, Alojz Maranšek, uslužbenec KZ Bukovje, pomagajo pa zlasti delavci na žagi, — člani ZB. Načrt za spomenik .je izdelal inženir Zoran Ditek, kip pa je del) akademskega kiparja Franca Smer-duja iz Postojne. Kip predstavlja partizana s puško, ki se z eno roko drži za z'omljeno drevo. Podstavek spomenika je iz kamnoloma v Kalu pri Pivki. V koprskem okraju bo največja proslava Dneva vstaje na Socerb-skem gradu, kjer se bodo zbrali bivši borci, aktivisti in prebivalstvo. Iz okraja bo odšlo osem partizanskih patrulj, ki se bodo med potjo ustavljale pred spomeniki in ploščami padlih borcev ter obiskale partizanske družine. Patrulje bodo odšle iz Smarij, Marezig, Kopra, Po-begov-Cežarjev, Dekanov. Črnega kala. Gračišč in iz Škofij. Na Škofijah se bodo zbrali borci in aktivisti iz Miljskih hribov. Vse patrulje bodo krenile na pot v zgodnjih jutranjih urah in bodo prišle na Socerb ob osmi uri. Nato bo bogat kulturno-prosvetni spored, nato pa splošno veselje. v V Podkraju pri Colu bodo v okviru proslav Dneva vstaje odkrili v nedeljo 24 julija spomenik padlim borcem. Spomenik bo stal na kraju, kjer je Jadlo 60 borcev. Stroški za postavitev spomenika znašajo nad 300.000 din. Precej denarja so domačini zbrali z raznimi prireditvami, ostalo pa sta prispevali Zadružno podjetje iz Ljubljane in Lesno industrijsko podjetje iz Ajdovščine, Pisma uredništvu Že dalj časa imajo v Divači gradbeno podjetje »Remont«. Vedno večje potrebe po novih stanovanjskih objektih in drugih gradnjah adaptacije starih poslopij liti, bodo tudi v clivaški komuni povzročile živahnejšo gradbeno dejavnost. Podjetje »Remont« je v Divači in na področju diivaške občine zgradilo že lepo število raznih objektov, čeprav .je imelo doslej sa.mo 40 delavcev. Razen manjših poprav'i.1 na stavbah je to podijetje zgradilo še udobno 'in higiensko .poslopje v naselju »Slovenija ceste« nad Divačo. Sedaj gradijo divašld »Remontovai« 10 metrov visoko transformatorske (pfcfetaijo, hkrati pa preurejajo /tudi v dosedanjem vojaškem naselju lepa in udobna stanovanja. Ce pogledamo načrte, - ki ijiih ima za prihodnje leto podjetje, lahko rečemo, da, čaka »Remont« v Divači še lep irazvoj. S spaptvijj.o .običnskih ljudskih odborov v Divači in Vremah v eno občino bo spojena z »Remontom« tudi vremska apnenica. To bo močna gospodarska celota v divaški ko-miunii. Število delavcev bo (naraslo na devetdeset. Podjetje bo zgradilo za 13 milijonov dinarjev zdravstveni dom v Divači, 'popravilo bo 1-3 stanovanj in začelo z gradnjo .prostorov novega obrata »Tkanine« v Senožečah. T,o pa je šele začetek in kakšna dela ibo vse opravljal v Divači v bližnji prihodnosti »Remont«, ije težko .reči. Divaška komuna je .izrazito turistično področje in v Divači kot -važnem železniškem in cestnem križišču bo 'treba misliti na gradnjo hotela un avtobusnega postajališča z (bencinskimi črpalkami Nove hiše v Semedeli V torek je delovni kolektiv gradbenega podjetja »Prvi maj« iz Kopra dogradil v Semedeli tri petsta-novanjske hiše. To so prve hiše bodočega mesta. Do prihodnje pomladi bodo dogradili skupaj 32 laikih hiš s 192 stanovanji in 32 gar-sonierami. Pet gradbenih podjetij iz Kopra. Izole, Sežar.\ in Nc ve Gorice pa bo že letos dogradilo 20 hiš. ki bodo lahko do prvega januarja 1956 sprejele prve stanovalce. Za Koper je to pomembna pridobitev, ker bodo nova stanovanja o-milila perečo stanovanjsko krizo, Pri slavnosli so bili navzoči razen delavcev tudi zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, med njimi sekretar Zveze komunistov bodoče koprske skupnosti komun Albert Jakopič — Kajtimir, sekretar SZDL Martin Greif. ljud-poskm.ee Albin Dujc in predsednik mestne občine Koper Leopold Ca-harija. V imenu podjetja je na kratko spregovoril direktor Marko Raj-ner. Pohvalil je delovni kolektiv, ki je v 66 dneh zgradil hiše. Kolektivu je čestital tudi Martin Greif In je med drugim dejal, da so to prve zgradbe in temelj za nadaljnjo graditev ter razširitev Kopra. Predsednik ljudskega odbora mestne občine Kopra i« je kolektivu izročil razna darila v priznanje za hitro in dobro izvršena gradbena dela. ter avloservisom. Vse večja stanovanjska stiska terja gradnjo novih stanovanjskih poslopij. Vse to ni malo. Podjetje »Remont« bo brez dvorna lahko kos vsem nalogam. iS Kmetijska zadruga v Pobegih-Če-žarjih bo v ¡kratkem začela graditi drugi del skladišča za odkup' kmetijskih pridelkov. V skladišču bo zadruga uredila tudi vinsko klet, kjer bodo grozdje sami predelovali v vino. Vinska klet bo lahko sprejela šest vagonov vina. Za gradnjo tega potrebnega objekta je zadruga dobila 3,5 milijona dinarjev kredita. Upravni odbor zadruge je že naročil opremo za klet, stiskalnico, črpalko, sode in drugo. Še eno podjetje naše kovinske industrije 'Pred dobrim .mesecem so v Postojni ustanovili novo podjetje kovinske industrije »Liv«. Je sicer še v izgradnji, vendar pa ima lepe pogoje za svoj razvoj. Neda-mo so dobili nove stroje domače "zdelave 1iz 'tovarne .»Prvomajska« iz Zagreba, V strojnih delavnicah že proizvajajo razne kovinske izdelke kakor ob-ležLlnike za ilikalnike, ogrodja za električne peči in razna zobasta kolesa. V Evami so začeli že v maju z litjem železa, ki so ga nedavno še pospešili in namesto enkrat tedensko, h'jejo sedaj dvakrat tedensko. To je velika .pridobitev, saj bodo namesto dosedanjih štirih ton železa na 'teden pridobivali osem ton. S item bodo pospešili i.udi dela v obdelovalnici in obogatili izbor raznih izdelkov in uslug. Borijo se s težavami, ker nimajo zadostnega sposobnega kadra. Zato je njihova glavna skrb. ustvariti dober in sposoben kader, ki bo kos svojim nalogam, Mogeljm v Postojni Prijetno sem bil presenečen, ko sem nedavno prišel v Postojno .in med drugim videl 'tudi poštno poslopje. Z .vseh oken in z velikega balkona mad vhodom so cveteli rdeči nageljni. Golim zidovom je to dajalo prijeten in osvežujoč vtis. oči pa so se veselile zelenja in živili barv — rdečih slapov, ki so se kopali v soncu. Zanimalo me je, kdo rje na pošti tisti, bi ima lak smisel za .lepoto cvetja na. okrih in skrbi, da ta lepota ne usahne, Izvedel sem, da jo to sam upravnik pošte. Za Postojno, ki ijo vsak dan obišče toliko tujcev, je ta zgled tovariša Dekleve vreden posnemanja. Kako lepo bi bilo. če bi tudi na pročelju muzejskega poslopja zacvetele rože, ki bi starini zidovom dalo ¡malo življenja in lepote. Potnik Pod tem naslovom bi hotel nekaj povedati o obnovi hotela na Svin-Sčakih pri Ilirski Bistrici, Znano -je, da je 'bil precl vojno ta kraj zaradi svoje gorske Svežine in naravnih lepot med najbolj priljubljenimi turističnimi točkami, predvsem planincev. Ne samo domači, tudi tuji fplaninci so prihajali semkaj na izlete. Posebno privlačen pa je bil ta kraj za Tržačane. Čeprav \po vojni ni več tu hotela, ali vsaj primerne planinske koče, kjer bi se turisti lahko okrepčali in Odpočili, ker je bilo poslopje bnecl vojno porušeno, še vedno prihajajo v ta lepi kraj mnogi ljudje. Kraj je privlačen kot izrazito planinski in je od tu tudi lep \razgled na bistriško dolino in daleč po okolici, Turistu, ki pride tjakaj, se odpira ¡slikovit svet 'ob vznožju Snežnika, Po vojni je začelo Planinsko društvo o Ilirski Bistrici resno razmišljati o obnovi tega tako važnega turističnega yjbjekta. Prizadevanje ni bilo sicer prav zaman, toda zdi. se. da se je v ta namen premalo naredilo. Šele lani so začeli konkretno delati ¡na tem, Ljudski odbor \občine je prevzel iniciativo, planinsko društvo je po svojih močeh pomagalo in podpiralo vsakršno dobro zamisel, ki je bila v zvezi, z gradnjo hotela na vinščakih. Ruševine so čistili tudi z udarniškim delom. Nato je seveda nastalo vprašanje potrebnih sredstev za obnovo in opremo hotela. Po jmnogih obljubah so končno dobili. 600.000 dinarjev kredita. Z deli so začeli takoj, ker so upali, da jih bo še kdo podprl. S 600 tisoč din niso mogli. Veliko napraviti. Za obnovo takega hotela, ki bi lahko sprejel 200 gostov, so potrebni milijoni. To '¡vem še jaz, ki nisem niti gradbeni \tehnik, ' niti kalkulant. In tako je po kratkem času obnavljanje gredbeno mravljišče spet utihnilo. Zdaj niti ni izgledov, cla bo znova zaživelo. Pač pa tarejo organizatorje skrbi, kako plačati račune za dela, iki so bila opravljena. Vse kaže, da bo še za dalj časa hotel na Svinščakih stal kot. gradbeni spomenik namesto lepega in privlačnega turističnega objekta. Od raznih potovalnih uradoo pa dan za dnem dobivajo vprašanja, če lahko sem napotijo turisti iz Opatije, Reke in od drugod, Upravičeno smo zaskrbljeni, kako se bo zadeva, uredila, ker :tudi d planinskem društvu ni več vse v redu. Planinec. Tovariš urednik! V letošnji 4. številki »Kmetijskega tvestnika« fc bil obflavljen nagradni natečaj za kmetovalce za iz- boljševanje našega kmetijstva, ureditev sadovnjakov, vinogradov 'itd. Prav tako predvideva ta natečaj nagrade kmetovalcem, oziroma materialno pomoč z vsemi potrebnimi načrti za graditev gnojnih jam. Ta razpis so a zadovoljstvoma, sprejeli vsi kmetje. Tako smo tudi pri nas v Pobegih zlasti glede tna potrebe graditve gnojnih jfam začeli resno razpravljaai o njem. Sedemnajst nas je med kmetovalci, ki bi radi gradili gnojne jame. Naši zemlji zelo primanjkuje humusa in drugih snovi, zalo je razumljivo naše prizadevanje za graditev gnojišč. Razen tega pa so naša sedanja gnojišča taka, da človek, ki pride v vas, občuti takoj pri vsakem vogalu oster vonj, ki. prihaja iz neurejenih gnojišč. Tudi zaradi tega smo sprejeli z veseljem ta natečaj. Ker snu3 člani splošne kmetijske zadruge, smo se obrnili na upravo zadruge, da bi vodila tekmovanje. In res, obljub je bilo od- vseh strani takoj dovolj. Naša zadruga y'e organizirala prvo posvetovanje interesentov za zgraditev gnojnih jam. Na to posvetovanje bi moral priti tudi tehnik iz odseka za kmetijstvo pri Okrajnem ljudskem odboru, ki bi nam razložil načrte in prav tako proučil naše pogoje. Higijenska inšpekcija bi tnas j morala <])rav tako obiskati, da bi določila mesta, kjer naj bi jame gradili. Toda čakali smo zaman na posvetovanja. Tehnika ni bilo od nikoder, čeprav so obljubili, da pride. Niti higijenske inšpekcije še ni bilo do danes. Čemu torej agitacija in propaganda o tem natečaju. Do 15. avgusta bi morali pokazati že konkretne rezultate natečaja. Mi ne bomo imeli kaj ,pokazati. Toda krivda ni naša. Medteni, ko si mi prizadevamo, da bi čimprej za čeli graditi gnojišča, smo zvedeli, da na okraju zavračajo naše prošnje, oziroma prošnje maše zadruge, češ da niso po predpisih * kol kovane. Dopisi še vedno romajo iz urada v urad, mi pa čakamo, kdaj se nas bo kdo usmilil. —dal— 7RGOV5KO PODJETJE S TEKSTILOM NA VELIKO s 33 9- f i t 31 , S Ï •S i1 % i É ! S ji ÉD LJUBLJANA, Cirai - Metodova 3 Skladišča: volnenega biaga bombažnega blaga in tekstilne galanterije D tí fl n imski /■MISKHIB Embrionalna zamisel umetniških večerov v koprskem muzejskem vrtu ni bila slaba.,Umetniška komisija Turistično-olepševalnega društva, ki jo imenujejo tudi »kullurno-pro-svetn sekcija«, je v tem mesecu ob iinančni pomoči dveh pomembnih podjetij (hotel Triglav in Splošna trgovska) realizirala že dve prireditvi. od katerih je v celoti uspela prva (komorni koncert dveh mladih koneertantov), manj druga v petek. dne .15. tega meseca, takisto v muzejskem vrtu. Muzejski vrt je za glasbene večere komorne vrste izredno prikladen. Dober violinski lok razne,se ton " sleherni kotiček, nič slabše pa ne zveni klavir, Pokazalo pa se je, da ta intimni količek odpove pokornost. pri laki sublilni stvari, ka-kor je na priliko recitacija, in to recitacija najbolj nežnih, porcelansko drobi jivih, lirično zamaknjenih verzov od kitajske lirike do Gradnikove omamnosti. Zelo preprosto: ljudje, ki so zasedali v zadnjih vrstah, niso ničesar slišali. Imena sodelujočih na drugem u-metnukem večeru so že vnaprej zagotovila več kakor solidno kvalie-io izvedbe in prav je, da se malo ustavimo pri sporedu. Oblika: prikupen, zelo resen razpoloženjski coc-tail. Ljubezensko liriko v poeziji in samospevu namreč ni mogoče »stili-zirati« po metodi kronoloikera (v smislu stilnih razdobij) zspovrsija. že zato ne, ker v tem primeru ni mogoče računati na razpoloženje v okolju romantičnega muzejskega vrta, pa tudi zategadelj, ker je u-metniška komisija nujno morala upoštevali želje in predloge nastopajočih recitatorjev in pevcev. Tako je bil spored določljiv le skon objektiv načela: ljubezenska lirika v treh različnih izraznih pre-misah. Izkazalo pe je, da je bila taka metoda prepričljiva, uresničljiva in uspešna. Najprej beseda o recitatorjih: prvakinja Drame SNG Mihaela Sari-čeva, prvakinja SNG iz Trsta Štefka Drolčeva in član ljubljanske Drame Andrej Kurent. Slednja dva sta se v tonu izvajalskega izraz?, nekje ujemala, Mihaela Saričeva pa.si je z izrazitim tragičnim akcentom zagotovila absolutno samostojnost. Zanimivo: repertoar Mihaele Sari-čeve se niti za las ne loči od osnovnega principa njene interpretacije, in to je rahel nagib v tra?ikn. tudi pri poeziji, ki sama na sebi niti ni tragična. Glede na načelo svobodne interpretacije to ni prekršek, temveč prej vrednota. Za Andren Kurenta pa velja diametralno nasprotje: mlad je in se lovi med teoretičnimi postavkami izvajalskega učinka in med lastnim izrazom. Pri Štefki Drolčevi pa je — vsaj zame — očitna klasična ravnotežnost s komaj opaznim nagibom v zdrav sen-timent: iskrena, osebno zavzeta in — kar je važnejše od vsega drugega! — do poslednjega tkiva sama s seboj sodelujoča. Drolčeva ni prevrednotila, ampak preinterpretirala poezijo. Pokazala je poezijo táko, kakršna v resnici mora biti. In še bežna opazka za Kurenta: čitanje (knjiga v smislu pomagala!) ni bilo primerno, zlasti šs ne v družbi takih interpreto1/, kakor sta Saričeva in Drolčeva. O pevcih skoraj ni kaj povedati: Via, dimir Ruždjak sodi danes med nrv-boljše bari;oniste svein (to ni pretiravanje!). Pokazalo še je, da je odličen tolmač znamenitih samosne-vov. ki jih je izvajal kar v petih ali šesiih perfektno izgovarjanih je i-kih. Zanimivo je to, da Ruždjak z enakovrednim mojstrstvom obvladuje široko opernega petja in komornega muziciranja. In Se to: kako superiorno stilizira! Madrigalista Caccinija in na istem večeru impresionistično nadahniene iri pesmi Don Quichota Dulcineji, Mauricca Ravela. pa Schutnanna in Britiena. Zaključek večera z Lipovškovima dvema samospevoma na domače ljudske napeve pa je bil — žal — več kakor neprimeren. Čast doma- čim skladateljem, toda muzikalni dovtipi ostro scherzozne smeri (n. pr. Moj očka so mi rekli) ne sodijo v okvir izrazito liričnih umetnin, pa naj bo to recitacija ali samospev. Tudi Vilma Bukovčeva je bila odlično disponirana. Njen sicer lirično barvani sopran je tu in tam uhajal v dramske rajone, a ni motilo. Ce ob koncu opozorim še na izvrstni delež prof. Marjana Lipovška pri klavirju, bi bilo poročilo o izvedbi te prireditve končano. Spodbuda Turistično-olepševalnega društva je, kakor smo ob polno zasedenem muzejskem vrtu in kljub izredno slabi propagandi videli. koristna in vzgojna. II. Umetniški večer je bil po vsebini težak (in nemara tudi predolg), terjal je več kakor običajno prireditveno koncentracijo poslušalcev, a jc vendar docela uspel. Avgust obeta še nekaj presenečenj. Ce bomo lahko poslušali n. pr. Janigrov ansambel solistov, kakšno zabavno revijo in — po načrtu — še večer opernih arij, poleni lahko že danes domnevamo festivalske perspektive našega mesta. Festival — to pa je stvar velikega propagandnega aparata, nujnih priprav in — krepke, zaje,-ne blagajne. Lindič Milan BRANKA JURCA: V PASTI V seriji knjig, ki jih je izdala zn-. ložba Mladinske knjige ob deseti obletnici naše osvoboditve, so tudi tri zgodbe Branke Jurca pod skupnim naslovom »V PASTI«. Zgodbe (Zaseda, Kanglica, V pasti) pripovedujejo o življenju mladine v težkih dneh italijanske okupacij?. Vsebinska enotnost daje knjigi zaokroženo podobo, težo dogajanja pa nosijo otroci, ki-s svojo iznajdljivostjo in junaštvom onemogočijo marsikatero okupatorjevo akcijo. Vse tri zgodbe so uglašene na isto struno, ki jo zavestno gojimo pri mladem rodu: ljubezen in zvestoba do domače zemlje in ljudi, odpor proti sovražnemu tu:cu. junaštvo, iznajdljivost, prezirrnje naporov in. žrtev. Z ozirom na ta dejstva je knjiga zelo primerna za doraščajačo mladino. Zal je pisaleljičino pripovedovanje ponekod suhoparno in preobloženo z odvečnimi podrobnostmi. Rekonstrukcija dogodkov ni povsod umetniško prepričljiva podoba življenja, ksr ji manjka domiselnosti in osvajajoče neposrednosti. Otroci so kot. aktivna sila zgodb bledi predstavniki tistega življenja in dogodkov, ki so oblikovali njihova pota in usode. Knjigo je primerno opremil -S a-š a Sedlar, ilustrirala pa jo je s svojim priznanim občutkom za otrokov svet Alenka Gerlo-v i č. ŠTEFAN ZEROMSK1: ZVESTA REKA Ob tridesetletnici smrti pisatelja Štefana Zeromskega je izdala zo-ložba Mladinske knjige v prevodu Franceta Vodnika njegovo »junaško narodno pripovedko« »ZVESTA REKA«. To je povest iz drugega .Angel Besednjak" na Primorskem ''if-if''' | "" iflj i ~ ~ .JS^P ¡ IPflf ''t ižtti V % Stil:? pr-n"* Pevski zbor »Angel Besednjak« iz Maribora je bil na daljši pevski turneji po Primorski. .Najprej se je udeležil odkritja spominske plošče na rojstni hiši narodnega heroja Angela Besednjaka'v Braniku pri Novi Gorici, nato pa so člani nastopili z izbranim pevskim programom še v Novi Gorici, Ajdovščini. Braniku, Herpeljah in Kozini. Občinstvo je povsod pevce toplo pozdravilo in bilo s koncerti rslo zadovoljno. Na sliki vidimo moški pevski zbor »Angela Besednjaka«. poljskega upora leta 18H3—04. Razgibano zgodovinsko dogajanje je nudilo snov mnogim poljskim pi-saleljeb in tudi Zeromski jo jc obdelal celo večkrat. »Zvesto reko« je napisal pisatelj leta 1812 v Parizu in jo je izdal ob deseielnici poljske vstaje. S tem ni samo ohranjal ljudskega izročila o nekdanjih borbah in o v-stajmkih, ampak je obenem izpričal svoje poglede in pojmovanje o takratnih junaštvih. Sam pravi takole: »Poljsko pleme je zašlo med dva mlinska kamna — uničevalcu — med Nemce in Moskvo. Tudi samo mora postati mlinski kamen, ali pa bo zmleto za krmo Nemcem in Moskvi. Ni izbire.« Velike zgodovinske do rlke prikazuje avtor sicer realistično, vendar s srčno prizadetostjo, posebno osebi osrednje ljubezenske zgodbe, Jožefa Odrovaža in Salomeja. Veliko pozornost posceča še takratnim razrednim krivicam, ki so slabile ljudske sile, ter odnosu zatiranih (kmetov do vstaje. »Zvesto reko« je lepo ilustriral akademski slikar Tone Kralj. Ob zaključku „Turističnega tedna" v Idriji V začetku tega meseca je bil v Idriji »Turistični teden«, ki jc brez dvoma zaslužil večjo pozornost našega tiska. V tem času je bila tudi velika ra(za"Java v osnovni ijolii. Razstavo higiensko-tehnične zaščite so obiskali skoraj vsi delovni kolektivi. Največjo pozornost, posebno med strokovnjaki, pa je vzbudila zgodovinska gozdarska razstava, ki je pokazala, da hrani naše rudarsko mesto tudi neprecenljive zgodovinske dokumente in naprave, s' kakršnimi se ne more ponašati n tekla Plečnika jc nastalo okoli. Kri-zank v Ljubljani na Trgu francoske. revolucije eno lepših središč kulturne Ljubljane. Im-■pozant no d v o rišče so preuredili za koncerte, za klasične in baletne predstave. Svojevrstna razsvetljava daje dvorišču videz neskončnosti, kajti stene so -povsem v temi, prostor pa je razsvetljen z več kot. sto žarnicami. Na levi in desni so prostori, namenjeni iulimnejšim -prireditvam in za sprehajanje. V bivšem samostanu je za komorne in dramske predstave namenjena Viteška dvorana, drugi prostori pa za muzejske in kul- I u rno-zgodo v inske razstave. Največja pridobitev pa je brez dvoma veliko letno gledališče, na bivšem samostanskem zelenjavnem vrtu. Letos so zgradili sicer samo provizorij, kjer je prostora za okrog 1000 gledalcev, ko pa bodo vsa dela dokončana, bo prostora za okrog 1500 ljudi. Pravijo, da se je festival razvil povsod tam, kjer je bila že v samem kraju neka tipika in kjer je ta tipika zvezana na tradicijo, ki vključuje tudi zgodovinsko preteklost in zunanjo podobo. Tako je tudi v našem starodavnem, republikanskem Dubrovniku, tako je v svetu v Salzbur-gu ali v Edinburghu. Tudi v ljubljanskih Križankah je vseokrog videli stare zgoc\jvinske spomenike, od katerih jih jc veliko restavriranih. Tu blizu teče tudi stari rimski in pozneje, o srednjem veku grajeni, zid. Oba zidova sta tekla vzporedno, vmesni jarek pa je ločil staro Emono od. srednjeveške Ljubljano. Zgodovinarji so celo odkrili, da je bilo prav na teh tleh staro rimsko gledališče, ki ga pa nikoli niso dokončal'. Zdaj, skoraj po 2000 letih, pa se je ta rimska zamisel uresničila: tu je gledališče. V obnovljenih Križankah smo omenili tudi Viteško dvorano. To je zelo akustičen in prijeten prostor, kjer smo se letos- seznanili z Eksperimentalnim gledališčem. Bila je izredno zanimiva kulturna novost: okroglo gledališče, K nam je prišlo iz Amerike, preko Belgije, Pariza in — Celja. Pri nas je te vrste gledališče prvo uporabilo Celic pri uprizoritvi Somminorega ■ Atentata« v režiji Balbine Balellino-Baranov.ič, ki je zdaj organizirala I ud I r Ljubljani tako unrizoritev dramatizirane Zolajeve >•Thérèse Rac/uin«. Odslej bo viteška dvorana stalno služila takšnim namenom. Tak ;V bil zunanji okvir ljubljanskih festivalskih vrireditrv. * V Kovni prireja letos Turistično-olcnšcvalno društvo umetniške vrče-". ki naj hi bili nekaka wedho'l-nira festivalski bodočnosti. V Ljubljani jin: sicer ni prav, ker se in beseda • festival že tako posplošila za vse okrajne nastope, da nima več prave privlačnosti in veljave. S tem ne mislim reči. da Koper nr bi smel imeti svojega festivala, pač pa. da sr bodo morali prireditelji zavedati, kakšno odgovorno breme si nalagajo. Pozabiti ne. smejo tudi na to. da so celo ljubljanski pobudniki včasih opešali pod preveliko težo in vendar so v Ljubljani v vseh ozirih veliko večje možnosti. Prej smo govorili o tipiki in specifičnosti vsakega festivala, o tradiciji. Zunanje pogoje r Kopru imamo-. starodavno Loggio, pretorsko palačo, muzejski vrl in morda še kak količek ob morju. Do zdaj sla bil: že dve različni prireditvi v muzejskem vrtu in sta pokazali prednosti in hibe lega prosto-a. To lo treba vnaprej vsekakor upoštevati. Vsi vemo, da festivalov, zlasti kvalitetnih, o'' y :lanji * pojilavi podobnih prire-dilci r srr/n, ni mogoče ustvarili čez noč. Tudi ne v enem ali dveh letih. Najlepši primer za to nam je Ljubljanski festival, katerega pro- Dc.tujl obnovljenih Križank t; Ljub Ijar.i gram še vedno zaostaja za Dubrov-niškimi poletnimi igrami. In če so bili prvi Ljubljanski festivali kljub jasnemu smotru še neenotni in neiz-čiščeni, so letos prireditelji že znali dali festivalu zaokroženo podobo. Na ljubljanskih izkušnjah se bodo lahko praktični koprski pobudniki marsikaj naučili. Če naj postane ko-piski festival žarišče kulturnega življenja med turistično sezono o naših krajih, potem je važno predvsem, da se prireditelji zavedajo pomembnosti programa in odgovornosti pri njegovi sestavi. Pri tej izbiri ne smejo iti jneveč v širino, pa 'udi ne preveč v kvaliteto ter pri tem postati ozki. Vedno morajo imeli vsi nastopi umetniško nesporen značaj in ne le na hitro roko sestavljen program, kateremu so se odzvali tisti, ki so bili slučajno prosti in katerih program ni bistvenega pomena. Za take prireditve jc treba dobili tudi dobre domače umetnike in ansamble, od drugih pa le res priznane umetnike. Tako bodo prireditve privlačne za domače in tuje goste. Čeprav bodo koprske prireditve sprva le majhno žarišče, bodo ob pametni organizaciji nedvomno pripomogle k dragocenemu cilju: širili obzorje, večati ogenj napredka ter dvigati veliko načelo lepega in plemenitega. Z. L, Razstava Lojzeta Sp^cola V prostorih Ljudskega doma v Portorožu bo 30. t. m. otvoritev velike retrospektivne razstave slikir-ja Lojzeta Spacala. Razstavo je organizirala Zveza prosvetnih društev v Kopru. Naš priznani slikar Lojze So-cal je v zadnjem času z velikim uspehom razstavljal v vseh večjih mestih Jugoslavije. T H.WUB y. :■■)■■ u ■ ... 1 B—5MMSM ■ M ——B— —BM ■ m^m I ■ — MB— 11 ■ ■ MmnBBWMBMM ~~ - o ■■ ' I Letošnji Dan vstaje slovenskega ljudstva je za mnoge stare partizane še prav poseben praznik: zbor partizanskih kurirjev v Stični na Dolenjskem. Od vseh strani Slovenije se bo tjakaj zgrnila cela vojska starih partizanov, ki vse doslej niso nikjer povezani in kot strnjena partizanska formacija slavili svoj praznik. Toplice na Dolenjskem, primorska Okroglica in štajersko Ostrožno so bili priča veličastnim proslavam, ki so združile partizanske borce posameznih predelov Slovenije. Združile so jih po njihovi pripadnosti posameznim partizanskim enotam — po brigadah in divizijah — le kurirji doslej niso imeli takega zbora. Za celo vojsko jih je, — v neštetih nevarnostih prekaljenih borcev. Menda ni treba posebej poudarjati, kako velikega pomena so bile dobre in hitre kurirske zveze za vse osvobodilno gibanje. Dobra zveza je bila že pol uspeha. Tega so se vsi kurirji tudi prav dobro zavedali. Le redko, in morala je biti že prav posebna nevarnost, da je odpovedala četudi samo za en dan kurirska zveza na katerikoli liniji. Treba je tudi vedeti, da so kurirji veliko bolj trpeli zlasti živčno, kot pa borci po velikih enotah. Borcem po brigadah je zavest moči in usodne povezanosti enote dajala poguma in so prezirali sovražno nevarnost, ki jih ni mogla nikoli najti nepripravljene, da z ognjem odgovorijo na cgenj. S kurirji pa je bilo drugače. Na svojih največ ' nočnih pohodih so na bolj izpostavljenih mestih samo čakali in bili v stalni živčni napetosti, kdaj bo zaropotalo kje iz kakšnega grma ali izza ogla. Posebno pri prehodih čez železnice in ceste, čez reke in potoke, mimo vasi in samotnih domačij, — povsod jih je lahko čakalo neprijetno presenečenje v obliki sovražne zasede. Na borbo skoraj nikoli ni bilo niti misliti — treba je bilo čimprej in varno prenfesti pošto na dogovorjeno mesto. Poglavje zase so bili vaški psi, ki so posebno po Dolenjskem in drugod, kjer so imeli belogardiste, bili pri kurirjih posebno osovraženi. Mnogi so zato komaj čakali, da je prišla na področje večja partizanska enota. Ko je zasedla posamezno naselje, so kurirji že gledali, da so na hitro »spravili v kraja najbolj nedležne živali. Ko je io postalo že praksa, so belogardisfični simpatizerji na vse mogoče načine ob takih priložnostih poskrili najprej — pse. Na Primorskem so prav tako psi bili velika nevarnost za kurirje. Bili so to policijski — veliki volčjaki z dobro dresuro. Imele so jih vse sovražne enote — od policije in gozdne ter poljske milice pa do rednih vojaških enot, tako italijanskih, kot nemških. Posluževala se jih je zlasti fašistična milica in policija. Po brkinskih grapah, čez Kras in Vipavsko dolino, skozi Trnovski gozd, čez Caven in Nanos tja na Tolminsko in Benečijo — povsod so bili stalno na sledi partizanom. Posebno nevarni so bili prav kurirjem, ki so zato ob največjem tveganju prenekateremu za vedno onesposobili nevarni smrček. Kmalu pa so jim tudi drugače zmešali štreno: kurirji so začeli nositi seboj po žepih zavitke popra in paprike. Ostri prah so potresali za svojimi stopinjami, kadar so se umikali pred izdajalskimi psi. Začimba je ponavadi storila svoje: onemogočila je nadalnje zasledovanje. Kurirji so bili tudi politični delavci. To jim je bilo tem lažje, ker so bili takorekoč pri viru vseh novic iz domačega in svetovnega dogajanja. Nobena .sovražna ofenziva ali hajka jih ni mogla za dalj časa pregnali z domačega terena — bili so živ glasnik in dokaz par-" tizanske neuničljivosti, glasnik borbenosti in ljudskega upora — vse do končne zcare. Naslednja kratka zgodba iz življenja kurirjev je pravzaprav le kratek potopis, ki bi ga lahko imenovali tudi »Iz Novega mesta do Tolmina«. Pristavili bi seveda morali še »Po stezah, poteh in brezpotjih partizanskih kurirjev«, ker bi šele potem dobil bralec približno predstavo, kje je ta pot vse peljala. Nekam mežavo vreme je bilo ti-stikrat — 27. aprila 1943. Na Pu-gledu nad Starim logom na Kočevskem je bil zbor aktivistov. Ze zjutraj je Janez1 poklical na stran kurirja Rastka: »Na Primorsko pojdeš, in sicer takoj, Ze nekaj časa nimamo nobene zveze s Primožem2, ki je nekje na Tolminskem. Noben kurir ne more čez staro jugoslovansko-italijansko mejo. Celo stari tihotapci pravijo, da še miš ne pride čez, tako je vojaštvo zasedlo vse področje. Vsa stara meja, tako imenovana »Mus-solinijeva linija«, je bolj zavarovana, kot ob Samem začetku vojne. Italijani so namreč zavohali, da je mejo v kratkem razdobju prešlo veliko število novih partizanov — Primorcev, ki so prišli v naše enote t > stran meje. Pojdi pa čez Snežnik na IlirSko Bistrico in po oni strani naprej, ker čez Logatec in Idrijo nima smisla niti poizkušati. Cez moraš priti živ in zdrav in pošta pod nobenim pogojem ne sme priti sovražniku v roke!« Spraševati ni bilo kaj več. Na hitro si je oskrbel še propustnico in nekaj suhe hrane zase in za dva .Spremljevalca — inhajdi! Noč je trojico zalotila že skoraj pri samem Kočevju. V varstvu teme so pod Dolenjo vasjo prešli cesto in železnico Ribnica — Kočevje, zjutraj pa so že sedeli za mizo in natepali žgance z mlekom pri prijaznem gozdarju v Mrzlem studencu pri Gotenici. Lepo bi bilo, pošteno se od-počiti v ljubeznivi oskrbi domačih hčera Justine in Mare, — pa kaj, ko je treba naprej. Zvečer je bil za »letečo patruljo« že tudi Goleni-ski Snežnik, oziroma Goteniški vrh ter so med Podpresko in Drago o,b Prezidu prišli v Babno polje. Spremljevalca sta se vrnila nazaj, RaStko pa je moral poiskati nove popotne tovariše. Nič kaj lahka naloga ni bila to. Treba je bilo dva dni, in skoraj prisiliti je moral starega tihotapca, da je bil voljan iti za vodiča. V tem pa sta prišla z one strani dva kurirja in je bila tako zadeva urejena. Zdaj je peljala pot skozi same gozdove. Zadnjega aprila je trojka šla .skozi civilno partizansko taborišče in partizansko vojaško bolnico, nato pa so kmalu .prišli na področje stare meje pod Snežnikom. Prespali so na mahu, v zgodnjem jutru prvega maja pa so se že grizli v kolena po snežniških strminah. Snežnik je bil močno utrjen in zavarovan. Celotno pobočje je bilo prepreženo s cestami in potmi »mu- . ....... mmmMimmmMm < V /• '-Tit,-"-* M, r&aemJss&y Ifn. *••";*• ::.:■. •... ••• > ......... - o"' , v? - - ■■^m^m^^sm ' JivNi&v iffWS i Mrtvi kurir latierami«, ob katerih so bile na gosto posejane vojaške barake in bunkerji. Vmes so patruljirale močnejše ■izvidnice italijanskih vojakov, Ce bi kje »polentarji« ali »makaronarji« zalotili partizane, bi jim lahko kaj huda predla, ker so zelenci mogli zaradi dobrih komunikacij v trenutku blokirati celotno področje. Nič kaj prijeten občutek jih ni obdajal, ko so spešili po strminah navzgor proti vrhu. Bilo je nekje v Sredi. Nad strmo škarpo je bila cesta, nad to še bolj strm breg. Tiho so poslušali in ogledovali oba kraja ceste, kjer se je ta izgubljala za pobočjem hriba. Živčna napetost je bila velika — Rast-ko je neprestano imel občutek, kot da ga nekdo kliče — kot materin glas iz nekdanjih dni je zvenelo. Začul je kratek žvižg za ovinkom. Komaj so se na njegov migljaj po-tajili pod škarpo, že so se na, desni strani pojavili operjeni zelenci, ki so za čudo molče in potihem tik nad našo trojico po cesti spet izginili za (levi ovinek. Napetost je popustila. V hipu so bili partizani na cesti in Se so se nad njo spenjali pod vrh Snežnika. Poslej ni bilo več takih težav. Tik pod vrhom je še ležal .sneg, ki je naše prijatelje lepo odžejal. Z vrha se je odprl prekrasen razgled tja do morja. Nad Koritnicami so se spustili ponoči v dolino, da so spet šli čez hrib pri Sembijah. Tam so v vsej pomladni opojnosti zaduhteli bori. Rastko je globoko v prsj vdihnil vonljivi zrak: »Ah, rodna Primorska . . .« Se v isti noči so v dolini pri To-polcu nad Ilirsko Bistrico prešli železnico, cesto in Reko ter za Pre-mom zjutraj prišli na Ostrožno br-do. Brkini so bili po svoji zemlji-iški strukturi za nedomačine novost: hribi in dolinice, kot harmonika, — pogovarjaš se lahko brez napenjanja .s hriba na hrib, vmes pa je prepad, ki ti vzame tri a d štiri ure hoje, če hočeš priti čezenj. Čeprav je bil Rastko nestrpen, pa zaradi varnosti ni bilo mogoče po- dnevi naprej. Ostali so skriti v grmovju pod vasjo, kurirja-domačina pa sta poskrbela za toplo kosilo in večerjo. Tudi to je bilo nekaj novega: riž, makaroni s sirom, polenta z golažem — Same dobre reči, ki so se jih partizani v osrednji Sloveniji še komaj spominjali. Tudi ni bilo vprašanja soli. Ljudje so bili prijazni in veseli svidenja s partizani — zvečer se jih je k slovesu zbralo za cel miting. Skoda, da ni bilo časa in je Rastku zaradi nujnega naročila kar gorelo pod petami. Drugo jutro jih je našlo že pri vodovodnem rezervarju pod Novo Su-šico, kjer je bila naslednja kurirska javka. Ko so ponoči spet pre-bredli Reko in prečkali cesto! so podnevi v zavetju zelenega gaja počivali in nabirali moči za prihodnjo noč. Opoldne in zvečer spet prava gostija. Dekleta so prinesla v jer-basih toliko in tako izbranih dobrot, da' bi človek skoraj pomislil, da je že konec vojne. Da, iz Suši-ce dekleta! Dva nova spremljevalca sta zvečer spremila Rastka čez dvotirno železniško progo Ljubljana — Trst. Zjutraj so že bli sredi Lože, kjer 'je, ki so se uparadili za fašistični P 3. Tam je gospodoval bradati Tiger. Njegovi kurirji so naslednjo noč nad Razdrtim, Ubeljskem in Smihelom spremili Rastka na Nanos. Tam je bil gost v partizanski četi — pa le malo časa. Zjutraj so namreč borci nakresali Italijane pri Belskem — razbili so mctoci-kel s prikolico in ubili štiri oficirje, ki so s euparadili za fašistični državni praznik, — popoldne pa so se že Italijani nezaželeni povabili v goste na Nanos. V strelski črti so »prečesali« vse področje in Rastko .je z enim Spremljevalcem komaj odnesel pete iz nevarnega obroča. Drugi dan je bil že na naslednji karauli, na P 5 pri Črnem vrhu. Brez posebnih težkoč so nato dosegli P 6 v Trebuši. Po strmih in ka-menitih stezah so se zvečer povzpeli nad Vrata pri Cepovanu, kjer je Rastiko dobil zvezo naprej. Se ena 'f^.ij v Na položajih etapa — od Vrat do Kanalskega loma — in naslednje jutro se je Rastko že prisrčno pozdravil s Primožem. Zveza je bila vzpostavljena. Poslej je bilo že lažje in nazaj je Rastko potoval z odgovorom že po vzpostavljeni relejni liniji čez Hru-šico in Srnjaka, pod Logatcem čez železnico, čez Bloke in Veliko goro spet pod Dolenjo vasjo pri Ribnici in nato ob Mali gori na Trno-vec, čez Kočevski Rog na drugo stran, kjer je nad Poljanami in Starimi žagami bila tedaj točka 20 — toborišče CK KPS in IOOF. Tovariš Krištof3, Peter4, Matija3 in Lukac so se takoj poglobili v Pri-možev odgovor. Vsa pot, tja in nazaj, je trajala enajst dni, in Rastko jo je pozneje f>e večkrat premeril. V zračni liniji je merila točno 90 km, po par-tizanskih poteh pa najmanj dvakrat toliko, kar nanese okrog 30 km hoje na dan, oziroma na noč, ker podnevi zlasti ponekod po Primorskem drugače sploh ni bilo mogoče potovati. — o 1 Janez — Boris Graigher: 2 Primož — dr. Aleš Bebler: 3 Krištof — Edvard Kardelj; 4 Peter — + Boris Kidrič; 5 Matija — Ivan Maček; 6 Luka — Franc Leskošek, Enajst betonskih celic na trgu Oberdan Spomini tržaškega aktivista I I . Ob Dnevu .vstaje slovenskega naroda se spominjam vseli tistih tovarišev, s katerimi sem deloval sredi sovražnikovega gnezda in jih je v vzhajajoči zaaijii svobode .požrla nenasitna peč v Riža.rmi. Vsi so bili borci za pravice zatiranega človeka in za izgon okupatorja s tega koščka naše zemlje. Tej bombi se niso odrekli kljub nevarnostim in bližini Coiloititsijeve mučilnice v ulici Bello-s.gua.rdo. Da ne bi zapadla pozaibi njihova dcila in prispevek v boitbi za svobodo, sem napisal teh nekaj vrstic. V Domjiu smo že 1942. leta začeli delati' v osvobodilnem gibanju. Glavni organizator v našeon kraju, ije bil Ivan Kralj, ki so ga leta 1944 ujeli Nemci in potem ustrelili. Prve OF odbore smo postavili ¡na pobudo Kralja v začetku 1943. lata na sestanku pni Gliinščici nad Črnim virom. Takrat smo prvič vidolii partizane in slišali prvo partizansko pesem »Nabaiusimo kose«, kar je vsem zapustilo globoke vtise. Prvi mm ožil Sni selstamelk ,je bil na piro-ste.m pod krajam Domjo v aprilu 1943. leta in mu je prisostvovalo 40 ljudi. Domači partizani so stražili, da je sestanel lahko mimo potekal. Člani OF odborov so bili: Pipec, Matiš, Vidrih, Zvesta, Ivančič, Rok >.n drugi. Spadali smo pod Istrsko okrožje. Spoznali smo se še z mnogimi sodelavci: zdravnlik Imko, tovariši Milan, Blisk, Primož, Rožnik, Slamnik, Luka, Marko, Čcrčil, Očka, Ozvald, Izidor, Cirili, Zvezda, Branka, Anka, Mioi, Vida itd. V Istri so bili sestanki redno vsak teden v lii'ši tovariša Iskre, dokler mu niso fašisti požgali domačije. Po tem smo se sestajali pri Zvezdi, Cirilu al,i pa na prostem. Prenočevali smo v Gabrovici pri Kovaču ali pa pri Ob osvoboditvi na ulicah Trsta Ivančiču, Ko so še Gabrovico požgali, smo nadaljevali! s sestanki na prostem. Javko pa smo inielli pri tovarišu Luki. V mojo hišo je večkrat zahajal Nemec Firic, ki je bil zaposlen v bližnji tovarni Gaslini. V razgovoru z njim .sem izvedel za ,več podrobnosti o tovarni, med njimi tudi te, da je dasrno od dimnika .lc nekaj metrov oddaljeno skladišče pomorskih min in drugega eksploziva, levo pa je polslopje, kjer so v prvem nadstropju miličniki, v drugem pa nemški vojaki. .Kot obveščevalec sam to takoj sporočil višjim partizanskim oblastem z onoinbo, naj p" skrbijo, da bi 'tovarnio bombardiral'. Ko smo kmalu nato res .prišla letala sem hčerko odpravil na varno, sam pa sem veselo gledal iz svojega bunkerja .in komaj čakal, da bo kakšna bomba zadela tovarno, kar pa se žal ni zgodilo. Najbližja bomba je padla kakih sto metrojv od moje hiše, kjer sem se tiščal s psom Lupinam. Moj bunker je bil 300-litrski sod, ki sem ga do polovice zakopal v zemljo pod velikim mandljevim drevesom, na vrh pa sem naložil zemlje, kamenja in drv. Domači ¡izdajalci so vedno bolj hujskali Nomce, češ, da je v moji hiši partizansko gnezdo. Vedel sem, da bo prej ali slej prišlo do preiskave, ali pa še do česa hujšega. Nelko noč, bilo je 22. januarja 1945, so zaropotala puškina kopita po vratih. Spoznal sem, da je prišel odločilni trenutek Čeprav so mli lasje Vstajali na glavi, sem šel odpret. Kot divje zveri so planili v hišo in me pahnili skozi vrata. Nato so izgnali iz hiše še družino (žena je bila takrat v bolnici) in nas odpeljali v Boljunc. Ze drug! dan je sledilo izpraševanje, ki ga jc vodil sam zloglasni Collotti. Privezali so me na stol in mučenje se je začelo. Koliko časa je trajalo, ne vem, ker sem kmalu padel v nezavest. Ko sem se znova zavedel, sem bil še vedno na isti stolioi, toda odvezan, ves moker in umazan. Premišljeval sem, kaj je bilo z menoj, vendar se nisem mogel spomniti. Vem samo to, da je Collotti spuščal skozi mene električni tok. Pri tem sem imel občutek, da bodo moje kosli odletele v zid. Odpeljali so me nazaj v hišo, kjer so bili zaprti drugi tovariši, ki so jih z menoj wed aretirali prejšnji večer. Od tam so nas vse odpeljali v Trst, kjer so me ločili od ostali! in odpeljali na trg Oberdan — v glavni štab SS-ovcerv. Kaj sam tu doživel, ni mogoče popisati. Vrgli so me v podzemsko ječo, kjer je bilo 11 betonskih celic - samic. Celice so bile komaj meter široke, 1.S0 m dolge in 1.70 m visoke. Le malo dnevne svetlobe je prihajalo skozi majlmo linico v vratih. V vsaki izmed celic"je bil zaprt po en jetnik. Kdor je prišel semkaj, je bilo toliko, kot da je zapisan smrti. 2e jjrvi dan mojega prihoda v ta pekel se je neki tovariš obesil, da se je tako rešil nečloveškega' mučenja. Pri zadnjem mučenju, ld ga skoro ni več prenesel, so mu napovedali, da bodo pri prihodnjem prišle na vrsto oči. Ker je bil že skoro uničen, ni mogel več zdržati in se jc obesil na železje v vratih. Neka tovarižica si je z britvico prerezala žile na roki in se tako rešila mučenja. Dalmallmca Marija Mava-ca su mučila na poseben način. Zvezali so mu roke na hrbtu in ga zanje obesili. Tako obcšeaiega so vlekli za noge in vanj spuščali električni tok. Roke so mu tako izpahnili (Nadaljevanje na 11 struni) _ KAREL GRABELJSEK-GABER: i/, faoA^aU mtd JlM&zte&m, llatlim/£&m m Za Blegašem in Porcznom zače- prišli. Res so bile v seio ostrem ber kilometer, so v zraku zabrneli = nija samotna pokrajina. Tam so številni hribi s smrekovimi in bukovimi gozdovi, če jih opazuješ z višine ¿'orezna ali Ratitovca, se ti zdi, kot da jih je tako posejala roka velikana. Le dve vasici in nekaj- sa-motmrli kmetij se beli med gozdovi. •Nekdanji partizani XXXI. divizije in še posebno Prešernove brigade zelo dobro poznajo te kraje. Selška in Mošemjska planina, Prtovč, Farji potok, Martin jI vrh, KoprLvnik, Jelovica in še druga imena krajev in vrhov so zapisana v številnih vojnih poročilih in sjKiminu partizanov. V gozdu nedaleč od kmeta Majdlca so se že pred začetkom narodno-osvo-bodihie borbe zbirali politični aktivisti in pripravljali teren za kasnejši upor, SOVRAŽNA ZASEDA NA SELŠKI PLANINI Bilo je sredi poletja 1944. leta. Prvi bataljon Prešernove brigade je bil na poti prati Selški planini. Komaj so partizani prišli z južne strani na cesto, so že počili prvi sovražni streli. • .«Zasedal Juriš!« se oglasi povelje komandanta. Borci se takoj zvrstijo v strelce in j.urišajo čez cesto. S treh strani stisnejo sovražnika, ki je tako prisiljen na cbramibo. Razvije se ostra borba. Na kraju, kjer se v po-letnih mesecih sliši le prijetno cing-- Itjaruje zvoncev pasoče se črede, ostro odmevajo streli pušk in reg-ijanje strojnic. Planinsko cvetje rdeči od krvi ranjenih in padlih. Sovražnik je prisiljen na umik proti Kupljen iku. Dva mrtva mora pustiti na mestu borbe, koliko pa jih je odnesel seboj, ni bilo mogoče ugotoviti. Medtem je prišla cela brigada čez Radovljiško na Selško-planino. Prva četa drugega bataljona je takoj odšla proti položajem. Tam skriti sovražnik je začel silovito streljati na v dolini pastrojeni bataljon in na četo, ki se je bližala položajem.. Bataljon se je takoj umaknil v kritje, zavzel položaje nad cesto in odprl ogenj na sovražnika. Del bataljona pa je jurišal na položaje, odkoder je streljal sovražnik. Švabski zelenci niso uspeli s svojo zvijačo. Čeprav so jim komandanti stalno polnili ušesa s frazami in obljubami, da bodo po zmagi, zagospodovali svetu, jim je tu, sredi samotnih gozdov Jelovice, peščica slabo oboroženih slovenskih partizanov z borbenim jurišem pokazala pot v dolino, odkoder so prišli. i»Jurišl« To je bilo borbeno geslo komandanta Aleksandra. Na ta poziv zdrvi bataljon nad sovražnika, streli oglušujoče butajo med debla in se izgubljajo v poltem! gozda. Vse preplašene se spreletavajo visoko nad vrhovi planinske kavke in žvižgajo kričijo: »Kri, kri, kri.« Res teče kri. Komandant Aleksander je ranjen, nekaj partizanov pa leži mrtvili v travi, kjer jih je sovražnik presenetil db prihodu. Trdovratno je branijo Rajhovci v barakah. Ko opazijo, da se partizani približujejo kot nevihta, ki grozi z uničenjem, (Jih zajame preplah. V paničnem begu zapuščajo baTake. Borci celega bataljona se tedaj združijo in drvijo za bežeoim sovražnikom v dolino. 2e po prvih srečanjih s partizani so naduti Nemci spoznali, da je eno propaganda, drugo pa trda resničnost j>oložajja v deželi, kamor so nasprotju propagandne besede njihov beg s Selške1 planine. Nepodpisani vojni poroče-valec in pisec kronike VII. SNOUB »France Prešeren« zaključuje svoje poročilo s temi besedami: »i se maščevali za policiste in avtobus. Seveda jih Prešernove! niso čakali v vasi. Pomaknili so se na vrh Štefanove gore in tam zavzeli položaje. Zvečer so odšli skozi vas Andngas preko Brzidka v Smlednišld hrib. NAD 2ELEZNI3KO PROGO LJUBLJANA — JESENICE V drugi polovici junija 1944 je bila na Jelovici zbrana cela XXXI.-diviziiija z vsemi tremi brigadami. Pri štabu divizije je bila 'tudi angleška vojaSka misija. Ze kmalu po prihodu v zgodnjih jutranjih urah se je ntalko nad vrhovi smrek in jelk prikazala nadležna »štorklja«. Njeno bmenije je šlo na živce. Kmaliu se jc izgubila nekam proti Radovljici. Prišel je ukaz: »Takoj premik,« V nekaj minutah je bilo vse pripravljeno. V gosjem redu se je divizija premikala med debli na drugi kraj. Komaj je bila oddaljena do- Si®'-iff ■' ■ ■ ■ ................sA^iiŽl:^...... mm 2 jurišem so pognali Nemce v beg roko. Ko so ga iskali, niso mogli dobiti ne njega me mitraljeza. Po štirih dneh se je srečno vrnil v brigado in prinesel tudi strojnico. Se in še se vrstijo borbe Prešernove brigade onstran in tostran Po-xezma in Blegaša. Kot prijetni odmori so vmes številni mitingi, ki jih prireja propagandni odsek brigade. To je veselo doživetje za domačine In partizane. V neki borbi so morali .pustili štiri težje ranjene tovariše v gozdu, in bili so v nevarnosti, da jih dobi sovražnik, Čeprav je bila velika nevarnost, sta komandant In komisar bataljona zbrala četo in odšla po ranjence. Komaj so prišli do prvih dveh, je sovražnik napadel mitralje-sko stražo. Pogumni strojničar je padel, pomočnik pa je bil ranjen. Sovražnik je talko dobil orožje, toda ni mu uspelo pTegnali hirabrih borcev. V kriitijiu ognja težke strojnice, ki rje prišla na pomoč, so rešili vse štiri ranjence in priisilili sovražnika, cla se je moral umaknili. Vojni dopisnik zaključuje svoje poročilo o tejj akciji: »Izmučeni od težke borbe smo se vmili v taborišče. V nas je bila zavest, da smo pomagali ranjenim tovarišem in jih rešili iz krempljev okupatorja, rešili j.ih muk in trpljenja. Pohvaliti moramo naše sanitej-ce, ki so bili pri svojem človečan-skem in tovariškem delu nad vse požrtvovalni.« Še nekaj' vrst, ki maj osvežijo spomin na partizansko taboTjeniie, kot ga je doživljal kronist: »«Bataljon je p-rj-šel na Martin^, vrh, na tako imenovano rezidenco »Prešemovcev«. 'Sekire zapojo, noži režejo smrekove veje. Čez dobre pol ure že sloje lični šotori med mogočnimi debli. Tu in tam zagori prijeten ognjiček, ob katerem se grejemo in sušimo premočeno obleko. Vendar nas dež m spravil v slabo voljo, ker so bih naši želodci polni. Kmalu so ognjički pričeli ugašati. Utrujeni so tovariši pospali jiod šotori. Lc straža koraka sem in tja in nas čuva. Tu pa tam se iz gozda oglas.', sova, izza oblakov pa se pokaže mesec in poškili v maš logor, Padla je noč ...« (Po brigadni kroniki priredil Ogarev) = (Odlomek iz romana »Dolomiti, se krušijo«, ki ga bo v kratkem izdal Slovenski knjižni zavod) V duhu mu jc oživel spomin na svoj odhod v partizane. Bilo je še jutro, morda komaj dobro uro po policijskem času, ko se je vračal z ilegalnega dela proti Vrhniki. Bel dan, ki se je prebudil tam nekje pred Ljubljano, se je razlil po zelenih lehah in senoželih, bela državna cesta se .nnu je videla kakor širok .trak svetlobe. Nenadoma pa je na tem traku, tam nekje pri Frt.ici, zagledal temno točko in ko je napel oči, se tinu je zdelo, da vidi žensko, ki poriva pred sabo voziček. Zaradi daljave se je videlo, kakor da sta žanska /in voziček vedno na istem mestu. Le po hiši, ki .je stala ob cesti, je spoznal, da gre ženska naprej, kajti hiša jc ostala zadaj. Potem je ženska postala večja, že je razločil, da ji je postava drobna, malce ujx>gnjena (nad oje vozička, 'kakor da se je spojila z njim v nerazdiružljivo celoto. Kmalu pa mu je srce močneje udarilo, zakaj spoznal je žensko, bila je njegova mati. 'Pospešil je korak. »Tako zgodaj se je odpravila ta njivo«, ga je spreleltelo. Kakor konj gara in vleče, jaz pa ji povzročam ¡le skrbi, namesto da ji pomagam.« Čutil se je krivega pred njo in ni vedel, kaj naj ji reče, ko je prišel do nje. Obstal je, na obrazu se mu je brala zadrega. »Ti s kolesom na njivo, jaz pa naj se sama mučim z vozičkom,« se je pričela kregati. »Ali misliš, da bi ti krona padla z glave, če bi mi pomagal skozi Vrhniko.« Najprej ga je tak pozdrav začudil. Ko pa se je ozrl po cesti in zagledal pet korakov za sabo blatniškega mlekarja, ki ije peljal mleko na Vrhniko, se je tiho nasmehnil sam vase. Nato je prijel za oje in rekel: »Pustite, zdaj bom že jaz.« Mati mu .je prepustila oje. Nekaj časa sta tiho nadaljevala pot. Ko pa je bil mlekar dovolj daleč, je povedala tiho, zaskrbljeno: »Iskali so te.« Po .njenem vedenju je bil že spoznal, da mu bo nekaj posebnega povedala, zato ga novica ni presenetila. Prvi hip ibudi ni našel pravih .besed za odgovor. Samo pogledal jo je. Mati pa je nadaljevala: »Ob treh zjutraj so prišli in bili pri nas do petih. Po hiši so vse premetali... In pokradli«, je po kratkem pre-molku ogorčeno pribila. T,isti hip mu je bilo malo mar, Ltj so pokradli, skrbele so ga druge stvari. »Ali so kaj našli?« »Poročevalce in tiste papirje sem vrgla v stranišče, ko so začeli razbijati po vratih. Sežgati jih nisem utegnila. Upala sem, da po govnu ne bodo stikali. In res niso. Tudi med faške pod kozolcem nišo vtaknili riosii. Sreča, da Stane ni vedel, da si imel tamkaj skrite baterije An puško. Po kratkem molku je vprašal: »Ali so zame kaj spraševali?« »Saj so tebe iskali.« »Kaj pa ste jim rekli?« »Da ne vem, kje si, da si že pred dobrim tednom nekam izginil. Kaj naj bi jim dragega rekla, Zdai tako ne smeš več domov ...« Glas ji je vztrepctal. Nato je rekla tiše in kakor da jo je sram: »Bala sem se, da bi zvečer prišel domov, zato Sem ti šla nasproti. Nekje te bom že dobila, sem si mislila... Zvečer lahko postavijo okrog hiše zasede. Ti pa ne hi nič vedel...« »Toda .zvečer bom vseeno moral domov. Po puško... in da uredim še nekatere stvari.« •Prijela ga je za roko. »Ne hodi, vsaj laik teden ne. K Dolenčevim so več noči hodili čakat, če bosta fanta prišla domov, kljub temu, da so jim požgali hišo. Ni varno. Puško pa sem ti jaz pripeljala. In 'tudi nahrbtnik. V pepelu imam zakopano.« Pogledal jo je z dolgim, občudujočim pogledom. Videl je, da ji v očeh gori strah, toda strah zanj. Zase pa se ni bala. A kaj če bi kdo pogledal pod pepel? Na cesti je polno patrulj. Molče sta nadaljevala pot. Za Frtico se .je kolovoz cepil ma levo, tam ije bila njihova mflva, ki so jo imeli v ¡najemu že skoraj deset let. Na njivi sta dala zaboj na 'tla, nato pa sta previdno stresla iz njega pepel. Nahrbtnik je bil zaviit v vojjaško šotorsko krilo, puška pa v avtomobilsko zračnico, kakor jo je bil zavaroval pred dvema mesecema. »V nahrbtniku imaš kruh in meso. Jej, da ne boš šel lačen v gozd,« Medtem, ko^je jedel, je mati vzela star škaf, nagrebla vanj pepela in ga začela .trositi po njiva. Ves čas jo je spremljal z očmi. Kruh in meso mm nista dišala, žvečil je in žvečil, a mu kar ni hotelo steči po 'grlu. Toda ne zaradi vznemirjenja pred odhodom v gozd, temveč zaradi matere. .Dotlej še nikoli ni. tako globoko občutil njene ljubezni kakor tedaj. Mnogokrat mu je bila njena ljubezen celo odveč, neprijetno breme, ki se ga ni mogel otresti. Zato je na drobne skrbi, ki mu jih je skazovala, le režal in jih grobo zavračal. Sploh je bilo . v njegovem občevanju z njo več grobosti kakor sinovske nežnosti, čeprav .pri tem ni mislil .ni'č slabega. Od otroških let se je otepal njene pozornosti, pa .mu je tako občevanje prešlo nekako v navado. Tedaj pa je nenadoma občutil, da to ni bilo prav in da bi moral ob slovesu to popraviti, se opravičiti pred njo. Vstal je in šel k nji. Ko je prišel bliže, je videl, da ji veke narahlo vztrepetavajo, nagubana koža na obrazu pa se lnu je zdela bolj bleda kakor navadno. »Mati.« ¡Rioka ji je obstala, ustnice so se ji razpotegnile v rahel nasmeh. Njega pa je stisnilo za grlo in ni mogel spraviti iz sebe nobene tistih besed, za katere se mu je zdelo, da jih mora spregovoriti. »Sel bom«, je rekel po kratkem obotavljanju. »Tu me lahko kdo vidi, pa bi bilo še za vas slabo.« Veke so ji zopet vztrepetale. Pomola si je oči in se jezila: »Ah (ta pepel. Polne oči ga imam,« Prijelo ga je, da bi jo objel, toda ni mogel premagati zadržanosti, ki se je bila v njem razrastla kakor korenine trnovega grma v plohi. Mati pa se emu zaradi njegove zadržanosti nI upala nasloniti niti na rame. Ze to jc bilo veliko, da sta si segla v roke. Dotlej tudi te navade ni bilo med njima. (Nadaljevanje na 11. strani) Oglejmo si malo življenje in delo našega otroka v času glavnih počitnic! V večini primerov se ni. samo zamajal, ■ ampak \ludi poruši oni red, na katerega je bil navajen v času pouka. Naš otrok zaživi sedaj popolnoma drugo življenje, ki je brez \morečih skrbi '.za šolo, za naloge in ,za učenje. Privoščimo mu to brezskrbno, iotroško vihravost in živahnost, včasih tudi razposajenost! Naj Si le okrepi in utrdi svoje telo, da bo lažje J prenašal ivse napore učenja. Toda iz večletnih '■ izkušenj opažams da prav v času glavnih {počitnic za-bredemo p tem pogledu o , dve skrajnosti. So a-da k pravi, paši, to vse otroke že v dopoldanskem času ¡tako izčrpa, da je od utrujenosti ves zbil. Vstati mora že v zgodnjih jutranjih urah, čeprav je prejšnji večer šele pozno v 'noč legel k počitku, ker je moral pomagati pri razkladanju sena. Ko se vrne od jutranje paše, tedaj ga pošljemo v trgovino po kvas ali po cigarete, skočiti mora k sosedu po to ali ono stvar, z ročnim vozičkom ■mora iii po nabrani plevel na. njivo itd. Čaka ,ga mnogo opravkov, ki so sicer drobni, toda kljub temu zahtevajo od. njega precejšen napor. Dan za dnevom ponavljajoča se Ipreobremenitev ptro-ka v toliki meri izčrpa, . da nam večkrat 'zvečer /zaspi na kuhinjski klopi pri čakanju večerje, napol o spanju pozneje malenkost, použije in se odpravi k počitku, da naslednjega dne z jutranjo zoro prične zopet isto pesem. Posledice takšnih siiihvh dvomesečnih naporov >ugotovi šele učitelj, kj ni videl otroka ves čas r-počhtnic. Vprašuje se, kam neki je izginila rdečica učenčevih lic, od kod temni kolobar-čki pod očmi, ne zna si razlagali, kam neki je izginila lanskoletna volja in pripravljenost do učenja. Vem, da mi bodo nekateri o mislih lahko oporekali: prav takšno otroško dobo sem sam preživljal, zrasel sem zdrav in močan, v šoli sem se dobro učil (danes so vsi tako radi trdimo!) in čemu naj bi tudi moj otrok vsega tega ne preživljal? Pretirana skrb z željo, da bi si naš otrok res temeljilo odpočil od. prestanih naporov (ki pa res niso lako hudi!), zavede nekatere starše do tega, da prav do neverjetnosti razvajajo svoje otroke. V poznih dopoldanskih urah otroci še vedno poležavajo na postelji, ne dovolijo jim. da bi se ¡oprijeli, najmanjšega dela. Popoldne jih zopet silijo k počitku. Ves dan poteka v popolnem brezdelju in dolgočasju, kar vse še ,slabše vpliva i na organizem i ¡na otrokovo duševnost, kol pa prevelika Iobremenjenost. Mnogi učitelji se pritožujejo, da otroci, med počitnicami rse pozabijo in da imajo z njimi, velike težave v začetku šolskega leta. Ponavljanje starega je resna ovira pri obravnavanju nove tnovi. če so otroci res vse pozabili, tedaj je to dokaz, da je bilo njihovo znanje zelo plitvo in površno. Krivdo je treba iskati nekje drugje in ne pri otroku. Res pa je, da mnogi otroci med počitnicami kaj radi pozabijo poštevanko 'in branje, \ kar pa ju prav nič čudnega. Ze malenkostna prizadevnost staršev bi tudi na tem polju imela prav lepe uspehe. Saj bi ne bilo treba prav vsak dan trapiti otroka z izpraševanjem po-šlevanke ali drugih računskih vaj, toda r>d časa do časa bi pa le bilo pravilno 'prepričati se, kolikšno jc njihovo znanje. Mnogo preglavice, ipovzroča brinje od- !začetka šolskega \leta tudi onim učencem, ki so ob koncu leta brali dokaj gladko .in tekoče. Saj Prvo tekmovanje idrijskih čipkaric V času idrijskega »Turističnega 'tedna« je oilo tudi prvo tekmovanje idrijskih čipkaric. Ta prizor lo ostal vsakomur, ki ga je videl, v trajnem spominu. Zbralo se je kar sto dvanajst, od 16 pa do 30 let starih čipkaric, ki so na vso moč hitele, da čimprej dokončajo tekmovalni vzorec in da obenem tudi dosežejo najboljši izdelek. Ko je Likar-jeva iz Vojskega prva oddala svojo »bulo«, strokovnjakinje skoraj niso mogle verjeti, da je vzorec, ki so ga preračunale na poldrugo uro. v resnici veliko prej dokončala. Med tekmovalke je takoj nato čipkarska zadruga iz Idrije razdelila 33 denarnih nagrad v vrednosti 30.000 dinarjev. Gostje iz Ljubljane pa so med tekmovanjem zbrali 2000 dinarjev ter jih poklonili štirim najstarejšim čipkaricam. Prepričani smo, da bodo pristojni činitelji ukrenili vse potrebno, da bo to edinstveno tekmovanje postalo v Idriji tradicionalno in d? se bo že prihodnje leto razširilo na vse področje, kjer je doma čipkar-stvo. L. S. berejo; toda njihovo branje je zatikajoče. Pozna se jim, da med počitnicami niso prav nič brali. In tudi pri tem jim kaj lahko pomagamo! Res ni treba naganjati jih dan za dnevom k branju! Niti šolskih knjig jim ni treba vsiljevali! Če bomo ob nedeljah sami pridno segali po naših časopisih ter zvečer v krogu družine razpravljali o dogodkih, ki so v časopisu in o katerih vemo, da zanimajo tudi našega otroka, tedaj bo otrok nehote prisluhnil, zanimalo ga bo in če ga povabimo, da naj članek glasno prečita, pa xi»o že napravili korak k temu, da bo včasih sam segel po časopisu. Večkratna pohvala ga bo vzpodbujala k pogostejšemu branju. Še ena boleča točka jc v življenju našega otroka med počitnicami, predvsem, v življenju podeželskega otroka. Skrb za našega otroka nam veleva, da se vsaj včasih prepričamo, kaj neki počenja pastir na paši. Saj vemo. da se igra, skače, skriva, včasih tudi pretepa. So pa žopet nekateri učenci, ki so vse to že preživeli, ne mika jih več. j Prebujajo^ se v njih njegovi, mladostni sokovi, ki pod vtisom raznih besed in mogoče tudi skrivaj opaženih dejanj zavedejo mladega otroka v to, da si tudi sam zaželi posnemati jih in postati njim enak. V kolikor nan: je le mogoče, obvarujemo odtoka pred takšnim! zablodami! Ne dovo-ljujmo mu mkdar, da prisluškuje faznim dvoumnim, besedam gostilniškega omizja, ne dovoljmo mu, da pnkostvuyV plesnim zabavam,' najmanj pa v večernih ali celo nočnih urah. V nedeljskih popoldnevih pa žrtvujmo uro ali dve ter obiščimo našega pastirja na paši, pridružimo se mu, skušajmo se udeležiti njegovih iger! Le molče priznajmo: .vse naše mladostne zablodo od dima pr-ce senčne sigarete, od misli, kako . bom domu sunil jajce ali denar, pn do lihe želje, približati se tej ali oni. deklici, vse so nastale pod vpli-vvm 'opazovanja odraslih. ■' In če imamo svojega otroka res radi, ga skušajmo tega obvarovati! —jaz— ZbRflVNIŠK Kdaj ■ '0 - ■ I ^rrt í'ilfU 9ÍP n1 ^ • IM - 1 Jm....... J i i' ¿lililí . . , -<4»iVK» ■ÍJp^.:;:;«,® Vroče je in tako prijetno je, igrali se nr? vodo! M alinee kis Gozdne ali vrtne maline zmečkamo in jih stresi mo v steklenico in zalijemo z 'dobrim vinskim kisom. govorimo o raz KOTIČEK zsirienost' želodca Kadar je želodec čezmerno razširjen, govorimo o razširjenosti želodca, Neposredni vzrok le raz-šho/onasti jo vrclno ohlapno želodčno mišičevje. V tem primeru jo samoupravno .gibanje nezadostno, vsebina želodca leže na dno in ostane tam dalj časa kot normalno. Stalna obremenitev in nezadosten normalni napon želodčnih sten se vzajemno poc" rata in povzročata vedno ve< razširjenost želodca. Razširjeno)t želodca v manjši meri je pogosto konslitucijski pojav pri osebah, ki imajo poleg želodca pobešene tudi ostale trebušne organe in celotno telesno :!p.--čjo muskulaturo teT sklepne vezi manj razvite in oslabljene. V takem primeru govorimo o funkcionalni traziurjtenosl)i želodca. V lažjih primerih občutijo bolniki pritisk v želodcu, stalno imajo občutek polnosti, suh jezik, kolca se jim in vedno bolj izgubljajo tek. Zdravljenje funkcionalne razširjenosti obstoji predvsem v mirovanju, v primerni dieti in krepitvi splošnega stanja (gimnastika, masaža itd.). Čc pa jc vzrok razširjenosti želodca kaka o.rgsjn-ska sprememba, predvsem kaka razjeda in novotvorba, pa je iTe-ba oviro odstraniti z operacijo. & Vse skupaj postavimo za nekaj časa na sonce ali na toplo in vsak dan pretresemo, da se dobro premeša. Končno tekočino odlijcmo. Spravimo jo v posebno steklenico. Skupaj z osladkano vodo daje izvrstno in zelo osvežujočo pijačo. Jogurt s sadjem 1 porcijo jogurta, .1 naribano jabolko ali 3 žlice zmeokanih borovnic, jagod ali dve sesekljani breskvi ali marelici, sladkor po okusu. Vse dodatke zmešamo in stepemo. Limonino mleko '/■i hira mleka, sok polovice limone, sladkorja po okusu. Precejen limonin sok vlivamo počasi v hladno mleko. Medtem pa mleko stepamo z metlico. Končno pijačo še po okusu sladkamo. Osvežu joča mešan i ca 1 žlica malinovca, sok polovice limone, žlica sladkorja, mineralna voda. V velik kozarec denemo mali-novec, limonin sok in sladkor. Ko elobro premešamo, prilijemo še mineralno aLi sodo vodo in takoj spijemo. Komaj je bil spet svoboden, že je gostilničar začel grdo govoriti o zakonu. Tak bogataš, kakor je bil, se je gotovo poročal samo za interes. Smejal se je, kadar je Paloma načenjal pogovor o ženskah. Pa še kako je to ribič znal: — Ženske! . . . Vrag jih vzemi! ... So najbolj nehvaležna in nezvesta bitja stvarstva. O tem se lahko prepričaš, če opazuješ jezerske c o 11 e v e r t s.10) Ti letajo vedno skupaj s samico. Brez nje ne gfedo niti iskat hrano. Lovec ustreli; če pade samica, nesrečni samec začne letati okoli mrtve samice, namesto, da bi bežal, dokler ga lovec ne ustreli. Ce pa pade najprej samec, samica nadaljuje let, kot bi se nič ne zgodilo ... in ko se zave, da je zgubila tovariša, si poišče hitro drugega . . . Zaboga! Vse so enake! Tiste s perjem in tiste s krili! Tonet je zapravljal večere z igranjem na karte, v nedeljo pa je kar ves dan ostajal v gostilni. Všeč mu je bilo iako življenje: zgubljati čas s kozarcem v bližini in igralnimi kartami med prsti. Skoda, da ni mogel živeti tako kot Canamel! Ko je pomislil na trud pri delu, se je vznevoljil in tolikšna je bila njegova lenoba, da ga gostilničar ni več jemal na svoje nočne podvige. Vsako toliko je odhajal v Valencio, kjer je lahko gledal, kako žive postopači. Preklinjal je usodo, ki je bila kriv?., da se je rodil med blatom in trstjem kot dvoživka in kjer se je moral človek že kot otrok vreči v čoln, večno krsto, brez katere je bilo življenje nemogoče. Resna in nepremagljiva želja po užitkih ga je obvadala. Nepreslano je igral na karte, dokler ga ni gostilničar opolnoči prisilil, da je zapustil gostilno. Poznal je vse likerje v Albuferi in celo čist pelinkovec, ki so ga prinašali s seboj lovci, da so razkuževali umazano vodo. Ko se je Toneit slačil ob ležišču, je oče z nagubanim čelom premnogokrat opazil n/egove negotove kretnje in njegovo težko dihanje, ki je zaudarjalo po alkoholu. Ded je ogorčen vpil. Znosno bi bilo nagnenje do vina, ko so neprestano živeli v vodi, in stara resnica je, da mornar potrebuje vina, da obdrži želodec v pravi toploti . . . toda poprijel! se takih »umetnih« pijač! . . . Ne! ... To ni bilo dopustno! Ne smemo pozabiti, da je tudi stari Sangonereta šel po isti poti. Njegova čustva so bila uspavana. Bordo je kaznoval, kot bi bila žival, in nič več ni bil pozoren na Nelletiine besede. Kazal je tak;no nemarnost za očetove ukaze, da mu je ta, ves bled od jeze, pretil z dvignjenimi pestmi. Zaničeval je vaščane, to usmiljenja vredno čredo, ki je bila rojena zato, da je prenašala lakoto in nadčloveške napore. Vas je hotel na vsak način zapustiti. Ironično se je smejal, ko so se ribiči vračali z lova in postavili p^edenj jerbase, polne jegulj. Včasih ga je pot zanesla mimo župnišča; tedaj je videl Sangonereto, kako je la stopnici pred vraii' bral svete knjige in si privzel za tisto priliko žf.losten in skrušen izraz v obrazu, ki se ni prav v ničemer skladal z njegovim malopridnim gobcem, — Norec! — je deial sam pri sebi. — Mnogo mu bo koristilo, kar bere v duhovskih bukvah! Tonet je čutil željo po življenju. V enem samem požirkti je hotel izpiti vse poželenje po življenju. Mislil je. da so ga meščani, bogataši oškodovali za del užitkov, ki so mu po vseli zakonih pripadali. V času žetve, ko so prihajali v Albufero tisoči moških z vseh strani de/elc, se je Tonet le mimogrede pokazal, ve-, zadovoljen v istem kolu zemlje. Zabaval se je s temi potepuškimi ljudmi, katerih pripovedi so bila bolj vabljive in prikupne kakor Palomove zgodbe, Nekateri so bili že v Ameriki in ker so pozabili na muke, ki so jih preirpeli v tistih daljnih deželah, so govorili kot o nekem paradiu, kfer jc vse pisvalo v izobilju. Drugi so pripovedovali dogodivščine iz Alžira, kjer so se precej č?sa mudili na meji puščave, kamor so bili zbciali zaradi zločinov ali kraje. Ko jih je poslušal, se je Tonetu zdelo, da čuti v smradnem vetru Albufere eksolično aromo tistih čudovitih dežel. T?ko se je s temi potepuhi pobratil, da jim je po končani žetvi sledil po vaseh ob jezeru. Hodili so kot blazni iz gostilne do gostilne in se na koncu vedno stepli. Eden teh pohodov je ostal znamenit v zgodovini Albufere. Tono ni videl svojega sina cel teden. Govorili so, da je bila burna družba na roparskem pohodu po Rivieri,17) da je v Sollani'8) trpinčila stražo, da so se tepli v Sueci in dasta bila dva iz drhali ranjena. Policija je bila na sledi hujskačem proti redu. Nekega večera so dejali Tonu, da je sin v vaški gostilni, blaten do vratu, kakor bi bil padel v mlakužo. Vračal se je po lednu neprekin enega veseliačenia. Oče se je napotil proti Canamelovi gostilni. Bil je molčeč kakor ponavadi. Tonet je stal sredi gostilne in pripovedoval radovednežem, ki so bili okoli njega, podrobnosti o izvršenih junaštvih. Z eno klofuto je Tono razbil kozarec, ki ga je sin nosil k ustom, in mu nagnil glavo proti hrbtu. Zmeden od udarca in presenečen zaradi nenadnega obiska je Tonet pobledel, toda takoj se je s srditim in zlim pogledom vrgel nanj in vpil, da nihče, pa niti oče, ga ne more in ne sme nekrivega kaznovati. Toda ni bila lahka zadeva, upreti se ponosnemu in jeznemu možakarju, ki je bil strog in brez besed kakor utelešena dolžnost; njegovo roko je več kot trideset let kovala sila za neutrudno borbo proti revščini. Brez besede je ukroti! malo zverino, ki ga je hotela ugrizniti. Z udarcem v lice ga je omajal"in skoraj istočasno brcnil ier ga tako zagnal, da jc zleiel kakor je bil dolg in širok na mizico, ki je bila ob zidu. Ljudje so prijeli Tona iz bc.iazni, da bi v jezi strahotnega atleta kakor je bil, ne začel prepira z vsemi pričujočimi. Ko še je vse pomirilo in so Tona izpustili, sina ni bilo več v gostilni. Prestrašen je dvignil roke 111 zbežal. Tepli so ga! . . . NJega, ki so se ga vsi bali! ... In pred celim Palmarom!... VICENTE BLASCO IBÁÑEZ: CAÑAS V BARRO Enajst betonskih celic na trgu Oberdan (Nadaljevanje s 7. strani) v ramenih, da si ni več mogel pomagati z njiiimd. Ko so nas pozneje premestili v Coroneo, smo ga morali pitati kot otroka. Zadnji dni aprila so ga odpeljali v Bizarno, kjer je dotipel. Skupno z njim so odpeljali poročnika Alma Vivoda, ki so ga zajeli nekj v Istri. Tega so pri mučenju tako polomili, da je vse noči stokal od bolečin, ker ni mogel niti ležati več. Neke noči me je iz polspanja prebudilo vpitje: »O mati moja, maiti moja.« Slišal sem klofu-tanje, ki se je oddaljevalo po hodniku. Vedno, kadar se spomnim na to. me pretrese spomin na tiste dni. MATI, ALI SI RES TI... V bunkerju sem preživel deset dni, mučenje in pretepanje se je ponavljalo vsak dan, včasih celo po dvakrat. Ko sem neke noči sedel po mučenju in izpraševanju na ¡ro/bu pograda, sem nenadoma ugledal poleg sebe pokojno mater, ki je že deset let počivala v grobu. Podzavestno sem vprašal: »Mati, ali si res tli?« Stresel sem se, ko sem se zavedel, da bledem. Drugo noč me je obiskal sin, o katerem že več let nisem vedel, če jo živ ali mrtev. Mrtvi so prihajali obiskovat žive mrtvece... Nič čudnega, saj sem pri izpraševanju petkrat padel v nezavest zaradi spuščanja električnega toka v telo. Po desetih dneh so nas premestili v Coroneo. Še dvajset dni potem sem imel glavo tako zatečeno od udarcev in mučenja, da sem moral z eno roko odpirati usta, če sem hotel vanje dati hrano. Manjkali so mi štirje zobje, ker so mi jih izbili, po životu pa sem se ves lupil, ker me je ožgal električni tok. Po nogah ■£n životu sem imel velike podplutbe zaradi udarcev. Zdelo se mi je, da sem v novem zaporu — gospod pri- pomik — tak je bil v primeri z bunkerjem na trgu Oberdan, Dne 30. aprila so nas osvobodili domači partizani. To je bila prva moja svoboda. DrugI dan, prvega maja pa so prišli v Trst partizani. To je bila moja druga svoboda in hkratu nagrada za vse prestano trpljenje in mučenje. Anton Brajnik - Matiš l/ ipaHkvz&nv, (Nadaljevanje s 7. strani) »Pazi nase.« »Bom, mati... In čez kak teden pridem gledat, kako je doma. Ponoči me ne bo nihče opazil.« »Ce bo nevarno, bom priprla polkno pri čumnaiti. Potem ne hodi k hrlši.« Še vedno jo je držal za roko. Zdela se mu je nebogljena kakor od otroka, ali izžetega bolnika. V srce mu je leglo usmiljenje (in ganotje. Moral bi ji reči nekaj toplega, a ga je v grlu še vedno tiščalo kakor spočetka. »;Ni vam treba biti v skrbeli zase. Dobivali boste podporo.« »Ah, kaj bi tisto.« Spustil je njeno roko, a (je še za hip postal Nato je odšel po svoje stvari. Ko je potem šel po razoru proti bližnjemu gozdičku, ki je ležal onostran železnice, se ni obrnil niti enkrat. Šele na (travniku, tik pred železnico se je ustavil in pogledal nazaj. Tedaj se je tudi mati vzravnala od svojega dela. Hotel ji je še enkrat pomahati v slovo, a mati se je že sklonila k delu. Na kolovozu je bil zaropotal voz. On pa je kljub temu še zrl na njivo. Mati se mu je videla prav tako majhna in drobna kakor prej na cesti. V roki pa je še vedno čutil njeno slabotno dlan. RADIO KO^I^« NEDELJA, 24. 7.: Ob 8-15 V nedeljo zjutraj vstala bom, v Ljubljanco se peljala bom . . .; 8.40 Za naše [kmetovalce; 9.00 Ritmični panop-itikum; 9.30 Mladinska oddaja, 13.45 Glasba po željah, 15.00 Naši kraji in ljudje; 16.00 — Nedeljski pror menadni koncert; 21.00 Nočni sim-ionični koncert. L,M. Skerjanec: Concertino za klavir in orkester. M. Lipovšelk: Suita za godalni orkester. P. Čajkovski: violinski koncert v D duru op. 35; 22.10 Plesna glasba; 23.10 Igra orkester Radia Zagreba. 23.40 Glasba za lahko noč. PONEDELJEK, 25. 7.: 7.25 Vaša najljubša popevka; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Poje vokalni ¡kvintet »Niko Stritof«; 20.00 Melodije in ritmi; 20.40 Ob dalmatinski rivieri; 21.00 Naš tedenski program; 21.10 Melodije za nočne ure. Igra orkester Paul Weston; 21.30 Morja široka cesta; 21.40 Koncert mešanega zbora Doma JLA iz Beograda; 22.00 Plešite v našem ritmu; 23.10 orkester Benny Goodman; 23.40 Glasba za lahko noč. TOREK, 26. 7.: 7.25 Vaša najljubša popevka; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 10.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14.50 Nekaj okron glih in poskočnih; 20.00 Predstavljamo vam orkester Jan Corduwe-ner; 20.30 Arrigo Boito: »Mefi^ stofeles« opera s prologom v 4 de- janjih; 22.45 Plesna glas'ba; 23.10 Ritmi latinske .Amerike; 23.40 glasba za lahko noč. SREDA, 27. 7.: 7.25 Vaša najljubša popevka; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14.45 Igra češka godba p. v. Boruta Lesjaka; 20.00 Melodije uspehov; 20.40 Narodne pesme jugoslovanskih manjšin; 21,00 Kulturni pregled; 21.10 Komorni koncert, pianist: Aci Bertoncelj in Janez Bo-¡kavšek; 21.30 Iz domače in tuje književnosti: Edgar Lee Mastess' Spoon Riner; 22.00 »Jazz — včeraj — danes — jutri«. Glasbena oddaja s komentarjem; 22.30 Plesna glasba; 23.10 Igra trio Borut Lesjak; 23.40 Glasba za lahlko noč. ČETRTEK, 28. 7.: 7.25 Vaša najljubša popevika; 13.45 Zabavna. glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 2ensiki vokalni oktet iz Tol-. mina p. v. Vere Klemente; 20.00 Nekaj prijetnih minut; 20.40 Naši priljubljeni pevci narodnih pesmi; 21.00 Istrski susreti; 21.30 Velilki pianisti današnjega časa; 22.00 Zaplešite; 23.10 Igra orkester Johny Hodges; 23.40 Glasba za lahko noč. PETEK, 29. 7.: 7.25 Vaša najljubša popevka; 13.45 Glasba po željah; 14.45 15' z vaškim kvintetom; 20.00 Johny Meyer in njegova harmonika. Ä^t@podjetje ¥ K O ¥ ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE K DNEVU VSTAJE 22. JULIJU Z ZELJO, DA BI PRIDOBITVE TEGA ZGODOVINSKEGA DNE RODILE VEDNO VEČJE SADOVE V IZGRADNJI SOCIALIZMA BOZIC Miro, Škofije št. 161, rojen 13, 1. 1938, sem izgubil dovoljenje za kretanje v obmejnem pasu, izdano od Občinskega ljudskega odbora v Kopru, oddelek za notranje zadeve, pod štev. 0940 in ga' razglašam za neveljavnega. ZAMENJAM za 14 dni 1 sobo z dvema posteljama v Kopru ali okolici za krasno sobo v Savinjski dolini. Ponudbe na Turistično društvo Ljubno ob Savinji. RAZPIS Ravnateljstvo Triletne ženske obrtne šole v Kopru razpisuje mesto knjigovodje. Prošnje je treba vložiti na ravnateljsvo šole. Nastop službe takoj, plača po uredbi. i PREKLIC Podpisana obžalujem vse izjave, (ki sem jih izrekla dne 12. 5.' in 18. 6. 1955 o tov. Cok Mirku, učitelju pri Sv. Luciji, ker te izjave niso resnične. Ivančič-Skrinjar Antonija OB PRAZNOVANJU LETOŠNJE OBLETNICE DNEVA VSTAJE ČESTITAMO DELOVNEMU LJUDSTVU, SPOSOBNEMU PREMAGATI NAJVEČJE GOSPODARSKE TEŽAVE IN POGLOBITI PRIDOBITVE REVOLUCIJE LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KOPER Kmetijska zadruga Dekani čestita k prazniku 22. juliju vsem svojim članom ter vsem kmečkim delavcem Pleskarska in dekoraterska zadruga v Kopru čestira svojim poslovnim prijateljem k 22. juliju Kmetijska zadruga Senožeče čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem k Prazniku vstaje slovenskega ljudstva 22. juliju. BORBENI POZDRAV VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SLOVENIJE K PRAZNIKU VSTAJE 22. JULIJU Kovinsko podjetje „LIV P o s f o 1 n Q a Trgovsko podjetje »JJ5SB VHIIB« Koper pozdravlja vse svoje odjemalce ter delovne ljudi Slovenije ter jim čestita k 22. juliju Delovni kolektiv Okrajnega vodovoda v Kopru čestita k Prazniku vstaje 22. juliju Obrtno podjetje »ZVEZDA« PIRAN ISCE NUJNO KVALIFICIRANEGA SLASCICARJA INTERESENTI NAJ SE ZGLASIJO NA UPRAVO PODJETJA: CARARE GARIBALDI 4 PIRAN PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM K PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Delovni kolektiv trgovskega podjetja ČESTITA OB PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA TRUDILI SE BOMO TUDI V BODOČE, DA BOMO NUDILI NAŠIM ODJEMALCEM KVALITETNO BLAGO PO NAJNIŽJIH CENAH PROTI BOLEČINAM VSEH VRST (GLAVOBOL, ZOBOBOL, REVMATIČNE BOLEČINE, NEURALGIJE ITD.) ZAHTEVAJTE V LEKARNAH LE ORIGINALNO SKATLJICO TABLET COFFÄLGOL ALI TABLETE Z MOČNEJŠIM UČINKOM PHEMÄLGOL IZDELUJE TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV LJUBLJANA Z inuziko nad džunglo C Filmski festival v Pulju postaja pri nas že tradicionalen. Ta manifestacija pa nima vzornikov v podobnih festivalih na tujem,-ker hoče biti predvsem pregled domačega ustvarjanja. Seveda pa s tem ni rečeno, da v Pulju odklanjajo sodelovanje gostov iz inozemstva, vendar bodo njihovi filmi predvajani izven konkurence. Lansko leto je priredil festival MLO Pulj, letos pa sodeluje pri organizaciji še redakcija zagrebškega tednika »Vijesnik usrijedu«. Festival se je začel 9. julija in je bil zaključen 16. t. m. V Pulj je prišla delegacija filmskih delavcev iz ZSSR, predsiavnik UNIFRANCE-filma in znani igralec Jean Pirre Aumont, prišle so pa še delegacija Turčije, Madžarske, Grčije in Bolgarije. V soboto zvečer so zagorele na Areni bakle, zadonela je državna himna In drugi filmski fesiival v Pulju se je začel. Najprej so predvajali dva krajša UFUS filma — »Odprta srca« in »Tito zinzabad«, ki sta posneta v barvah. Prvi film prikazuje pot maršala Tita pc Burmi, »Tito zinzabad« pa potovanje našega predsednika po Indiji. Prvi umetniški film, ki so ga prikazovali, je bil »Njih dvojica« podjetja UFUS, drugi pa »Milijoni na otoku«. S tem delom pa je »Jadran film razočaral gledalce že ob otvoritvi festivala. Med drugimi so predvajali tudi dva slovenska celovečerna filma: Tenutki odločitve in Tri zgodbe. Gledalci so imeli priložnost videti tudi ta dva filma v cinemascope tehniki. Festivalske predstave si je ogledalo nad 100.000 ljudi. Ob zaključku so podelil nagrade in diplome. Tej svečanosti je prisostvoval tudi maršal Tito s soprogo ":|i drugi u-gledni gostje. Za najboljšo režijo umetniškega filma je dobil zlato medaljo in veliko nagrado »Arena« v znesku 300.000 dinarjev František Cap za režijo slovenskega filma »Trenutki odločitve«. Nagrado »Arena« za najboljši scenarji je prejel Slavko Je-neski za film »Vojčja noč«; zlato medaljo in nagrado kot najboljši snemalec je dobil Fran Vodopivec — »Deklica in hrast«; nagradi za najboljši vlogi sta dobila Stane Sever — zdravnik v filmu »Trenutki odločitve« ter Tamara Markovič za vlogo Smilje v filmu »Deklica in hrast«, medtem ko je dobil Stane Potokar za vlogo Tomšiča v »Trenutki odločitve« diplomo »Arena«. Za režijo najboljšega koprodukcij-skega filma je bil nagrajen režiser »Krvave poti«, Radoš Novakovič, za režijo najboljšega dokumentarnega filma pa Ante Babaj — »En dan v Reki«. Kot najboljša glasba je bila ocenjena glasbena spremljava Bojana Adamiča v filmu »Onadva«. Kakor je razvidno po nagradah, so se slovenski filmski delavci na tej naši edini veliki filmski prireditvi dobro in močno uveljavili. Letošnji festival v Pulju je pokazal v primeri z lanskim znaten napredek naše sedme umetnosti. Samo Filmski šostl^eal w Pulju ločili, da bodo preživeli nekaj časa med tamkajšnjimi Indijanci in posneli film o načinu njihovega življenja. Načelo ekspedicije, ki jo je vodil Alain Gheerbrandt, je bilo: »Ce že morate umreta, umrite, toda ne ubijajte!« Minilo je štirinajst dolgih mesecev neznosnih težav, obupa, in smrtnih nevarnosti, toda člani ekspedicije niso streljali na ljudi, ki so jiih odkrili. Odločili so se, da bodo zmagali z dobro voljo, humorjem in z — Mozartovo glasbo. V njihovih srečanjih z Indijanci je vladala sprva napetost in strah, takšna so pač srečanja ljudi, med katerimi leže v napredku tisočletja. Toda pleme Piaroasa je \rniIo mirne gibe z mirnimi gibi, humor civilizacije s svojim humorjem, dobro voljo članov ekspedicije s svojo dobro voljo. In Piaroasi so jim dovolili, da so posneli, celo njihove svete obrede v sveti kolibi. Ključ do* njihovih src je bila — Mozartova glasba. Njegova glasba je očarala vsakega Indijanca, ne glede na pleme, kateremu je pripadal. Sedeli so kot zamaknjeni in z zaprtimi očmi poslušali stavke iz Mozartovega »Requiema«. Grobi -;n surovi obrazi primitivcev so postajali inteligentni -in pozorni. Olimpijska vedrina Mozartove simfonije «Jupiter« je hipnotizirala divjake. In ko se je končal grandiozni finale te simfonije, je odjeknil pragozd od krikov, s kakršnimi izražajo Indijanci svoje navdušenje. Mozartova glasba je podrla nezaupanje, ki so ga imeli divjaki do belcev. Indijanci so . prišli do za-' ključka, da ljudje, ki prinašajo tak-šno glasbo, nimajo slabih namenov ■in 'niso hudebni. Šele kasneje so raziskovalci zvedeli, v kakšni nevarnosti so bili med nekim jbre-dom. Neki član ekspedicije je hotel namreč kupiti nekakšen vre. Vsako tako prošnjo kaznujejo s smrtjo, ker je v takšnem vrču d.iš.i •■■asi in bi brez njega pleme razpadlo. Rešil jih je le Mozartov koncert, sicer bi Indijanci meni nič tebi nič porezali belcem glave. Besede starega praškega kralja potemtakem drže; »Kdor ______ imeti veliko p sušnih in \ danih sužnjev, mora čim več muziai-rati!« Rezultati te »smešne in nemogoče avanture« so veliki in nabrani material ima neprecenljivo vrednost. Med drugim je bil ti tudi poskus, kako najti v ljudeh, ki žive v svojem razvoju tisočletja za nami. iskrico humanosti. Neki pariški kr'-tik je celo zapisal, da vse kaže, da primitivna ljudstva globlje razumejo resno glasbo, kakor mnogi snobi na koncertih. Kaj menite, prijatelji moji, kaj1 nas te dni najbolj tare? Če pustimo ob strani veliko spremembo \Te-mena v svetovnem merilu, ki jo bodo bojda skuhali v Ženevi veliki štir-jaki, potem je med domačimi problemi vsekakor na prvem mestu neznansko valovanje cen, od katerega počasi vsi dobivamo pravo morsko bolezen. 2e so mi najavili, da mi ibock> nekateri trgovci (in gostinci zaradi tega »prinesli v mlin« in prav gotovo se bom potrudil, da bom tudi pošteno »zmlel . Danes pa bom na podlagi osebnih doživetij in številnih prošenj prizadetih »mlel« pri nekaterih ^uslužnostnlli podjetjih predvsem gosd'nsko-turistične stroke. Sredi turistične sezone smo in celo nekaj pasjih dni je že bilo vmes. Turistični objekti so prenapolnjeni — vsem črnim prerokom navkljub. Druga reč pa je. kako so ti turisti zadovoljni s svojim bivanjem pri nas. 2e dalj časa sem poslušal precej pikre opazke na račun «Turista« v Ankaranu ali v Sv. Nikolaju. «Ti Vane moraš biti nekaj v žlahti z njimi, ko pa sicer tako rad vtakneš nos kamor ni treba!«, mi je ondan opcmesel neki »dobavitelj«. Tega seveda nisem mogel kar tako požreti in sem se odločil, da grem sam pogledat na lice mesta, kako stoje stvari. Toda med sklepom in izvedbo je bilo še veliko težav — problem je bil namreč, kako priti tja. Pierova barka fuč, Turistova tudi, na Zlati pa taka gneča, da sem se ji — po pravici povem — bal zaupati svoje škhpetave kosti. Sc v pravi čas, zakaj če bi bil še jaz stopil nanjo, pa bi se gotovo prevrnila — še tako se je obdržala samo zato. ker je bila privezana. Nak, neprostovoljne kopeli pa ne maram, — rajši sem jo odkuril kar z edino avtobusno zvezo, čeprav so v vozilu izslisnili iz mene precej litrov potu. Ko sem se srečno prieijazil v |jri-jazni zeleni gaj med bele hišice, sem koj sklenil preveriti najprej usluž-r.ost in strežno sposobne», nsoba. To sem storil tem lažje, k.=r me za niizo, kamor sem se na terasi vse-del, ni nihče nadlegoval z nerodnimi vprašanji, kaj bi rad a'i s cim naj mi postrežejo — kot bi vedeli, da imam prazen žep (Juca sev da!). Zato sem lahko nemoteno opazoval dogajanja okoli sebe — in res sem imel kaj videt'M Kar po vrsti bom naštel vse grehe. Na drugem kraju tem;,? je :ed'-l možak, ki me je posnemal ■• pot--pežljivem molčanju. Ker je okeli njega le plesala neka deklica, ki je bila morda celo res nekoliko podobna natakarici, se je končno „ojuna- čil in jo vprašal: »Zakaj pa me ne pobarate, če bi morda kai rad?« — Saj niste nič sitni. In pa tudi ■—- sem še nova, sem komaj prišla, je prijazno zagestelela nadebudna postrežnica. Bližal se je čas kosila. Kar poini-loval sem nekatere lačne reveže, ks-ko so hiteli zasedati prostore v »rajonih« strežnega osebja, ki si je že pridobilo sloves malo večje pridnosti. Neka družba pa le ni mogla ktr »na prazno« dočakati kosila in je okrog enajstih naročila nekaj zend-vičev. Po polurnem čakanju so lahko zvedeli, da obloženih kruhlov ne bo, ker v kuhinji — pripravii ijo ko- • silo. Uf, — še mene je tresla sveta jeza, pa ne bi prizadete? Pobral sem jo rajši na kopanje, nato sem si ogledal Ankaran in sem se šele pozno zvečer vrnil, da vendarle popijem za svoje fičnike tisto pivo. Bilo je okrog enajste ure zvečer. Vesela godba je rezala poskočne, da so še mene srbele pete — pa ne bi mladine, ki je poskakovala in rajala na terasi. Bili so to dvanajst do štirinajst let stari otroci — vojne sirote, ki letujejo a- koloniji Zveze borcev v Ankaranu. Vsi seveda niso tako prizanesljivo gledali na tako nadebudno početje mladih letov 1-ščarjev. Kje so vzgojitelji? Ker ni bilo nikjer nikogar, so hitro poiskali upravnika: »Zakaj dopuščaš take reči?« — »O, joli, prejoh! Kaj jaz revež morem, Moram skrbeti za svojo kožo, ko mi pa dva uslužbenca stre-žeta po življenju — eden je celo kuhar In se dobro spozna na rabo noža. Moral sem organizirati obveščevalno službo. Druga dva uslužbenca samo nadzirata gibanje »sovražnika« in me sproti opozarjala, kam naj se umaknem. Kako naj potem skrbim še za druge stvari?« Nii mi znano, kako je »šla končat« ta storija, ki diši po Divjem zapadu. Dovolj mi je bilo. Imel sem še priložnost, kako je blagajničarka menjala debeliž samo tistim gostom, ki so bili bolj sitni. Ugotovil sem tudi, da so še najbolj zadovoljni s »Turistom« —• Angleži, ki imaio v svoji domovini podobne lokale »Help vou self. — Pomagaj si sam — kar bi po naše povedano pom ■-nilo, da si sam jDostrczi, če hočeš biti postrežen. Sklenil sem predlagati, naj se tako preimenuje tudi »Turist , da se bodo gesti vsaj vedeli ravnati -— marsikatera neprijetnost in kritična opomba bi odpadla. direktor bi se pa lahko še naprej- šel skrivalnice. Na žalost mi je namero preprečila ljudska obLst, ki ji je bilo zadosti vseh nepravilnosti (končno!), in je postavila podjetju prisilno upravo. To pa še ni vse. Posledice se ču- tijo bojda tudi v samem Kopnu kamor so tudi segale lovke turijtov-skega polipa. Saj bi bilo tudi meč-no potrebno, da bi bil nekdo odgovoren za to, da je najbolj- obiskan in vsem potujočim najbolj prikladen, koprski lokal, pristaniška Taverna, sredi najlepše turistične sezone zaprt. Kot V posmeh »uspešnemu gospodarstvu« strmijo zagrnjena okna. in zaklenjena VTata v zaletavajoče se goste. Kadar mi jo Juca kam ■ potegne« za svoj račun, grem najrajši v Delavsko mesozo, ker si tam še najceneje napolnim želodec. Te dni sem ob podobnem obisku ponovno čul veliko pritoževanje stalnih abonen-tov nad poskakovanjem cen. Dva dni menda niso enake, zdaj gor> zdaj spet dol za pet dinarjev — jedilnega lista pa ni, llAnur „0., delovni lUVAnNt UoNJA v čestita vsem ob Prazniku vstaje našega ljudstva 22. julija. Cenjenim odjemalcem se že nadalje priporočamo RESTAVRACIJA v KP PER čestita svojim gostom in vsemu prebivalstvu naše republike ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva VELETRGOVINA Z LESOM izvaža rezan les in lesne izdelke, prodaja drva in premog za kurjavo ter gradbeni material preko svojih poslovalnic v Kopru, Izoli in Piranu ČESTITAMO ZA PRAZNIK 22. JULIJ TRGOVSKO P O D JE TJE JADRANKA",Zola pozdravlja vse svoje cenjene odjemalce in delovne ljudi naše domovine ter jim čestita k prazniku 22. juliju priporoča svoje kvalitetne izdelke - lesovinske plošče različnih trdot in izvedbe - za potrebe našega gradbeništva, mizarstva, ladjedelništva itd. Čestitamo cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem PRAZNIK VSTAJE slovenskega ljudstva — 22. JULIJ! ZASTOPA: Tovarno avtomobilov Daiinlcr-Bcnz, Stuttgart, Zap. Nemčija Tovarno motornih koles VTOMOS« Koper Tovarno avtogum »M1CHELIN Francija, Belgija, Italija Servisna popravila avtomobilov in motornih koles PRODAJA: Avtogumc in rezervne dele za vozila zastopanih tvrdk POSLOVNI PROSTORI: Ulica JLA štev. 12 Čestita k prazniku vstaje slovenskega ljudstva ter želi nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma TRGOVSKO PODJETJE s svojimi skladišči v Postojni, Ilirski Bistrici in na Rakeku se priporoča svojim odjemalcem ter jim čestita k Prazniku 22. juliju K prazniku vstaje slovenskega ljudstva čestitamo vsem delovnim kolektivom sirom naše domovine TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA ran66 KOPER Obiščite krasote kraškega podzemlja - Škocjanske jame v Čestitamo vsem obiskovalcem in prijateljem naših krajev k PRAZNIKU — 22. JULIJU! Priporočamo svoje znane lesne izdelke: Panel-plošče, kakovostne vezane plošče in furnir za potrebe naše lesne industrije in za izvoz Čestitamo odjemalcem in poslovnim prijateljem ter vsem Slovencem Dan vstaje 22. julij! Izvršujemo visoke in nizke gradnje solidno in poceni. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »«OlAONJE« POSTOJNA Vsem našim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom čestitamo k prazniku vstaje slovenskega ljudstva Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDC DJVflČfl Čestitajo k Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem, kolektivom in ostalemu prebivalstvu naše občine KOLEKTIV DELOVNI Si-Pilili pfiisljl Poil pozdravlja vse delovno ljudstvo ter mu čestita k prazniku 22. juliju Trgovsko podjetje »KRAS« SEŽANA - Telefon 73 Vam nudi v svojih poslovalnicah razno galanterijsko blago, tekstil, železnino in drugo blago v bogati izbiri Čestitamo k Prazniku vstaje naše republike Usti Komite ZD ■ lili odbor SI - HUi itii m\ - KOPER Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva - 22. juliju čestitamo delovnim kolektivom in družbenim organizacijam k pridobitvam na političnem in gospodarskem področju s toplo željo za dosego novih zmag v socialistični graditvi čestita vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva - 22. juliju Čestitamo k Dnevu vstaje 22. juliju in želimo nadaljnjih uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine S E Z M ffi častita k Dnevu vstaje vsemu prebivalstvu naše republike ter mu želi mnogo uspehov pri nadaljnjem delu za boljše življenje Divača z obrati v DUTOVLJAH in DOLU izdeluje vse vrste opreme in pohištva po ugodnih cenah OB VELIKEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA ČESTITAMO! Čestitamo vsemu ljudstvu v Sloveniji k DNEVU VSTAJE 22. JULIJU OKRAJNI LJUDSKI ODBOR UPRAVA ZA GOZDARSTVO V SEŽANI T R G D V S JO PODJETJE S <2 Ž £3 ffB a iskreno pozdravlja vse svoje odjemalce ter jim čestita k prazniku 22. VIL B> I V A pozdravlja vse svoje cenjene .goste lep jim česliSa I< D n e v~ u v s 6 a j e K O L E K TI V LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA č <2 s 6: i i a vssmsu delovnemu OjMdsivM DNEVU ^V S T/i JE 22. jnliju z žeSjo, da bi piPBdobiiiVG Sega zgodovinskega dneva podile vedrao večje sadove v izgradnji' socaslaziiiia čestitajo k Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem na doseženih uspehih v borbi za osvoboditev in osamosvojitev v socialistični gradnji DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA \ »S ELVE G« KOPER želi vsemu delovnemu ljudstvu nadaljnjih uspehov pri graditvi socialističnega gospodarstva ter mu čestita k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva, 22. juliju! TRGOVSKO PODJETJE KOPER čestita vsemu delovnemu ljudstvu revolucionarne Slovenije k Dnevu vstaje K Prazniku vstaje slovenskega ljudstva čestitamo vsem svojim abonenlom ter vsem graditeljem socialistične domovine LJUDSKA MENZA V IZOL! KOLEKTIV KEMIČNO - INDUSTRIJSKEGA PODJETJA ČISTIL čestita k Prazniku vstaje, 22. juliju Priporočamo svoje izdelke, ker so najboljše kakovosti in po nizkih cenah / v » Z A C S M B A « PROIZVODNJA ZAČIMB PORTOROŽ Priporočamo naše odlične naravne in umetne začimbe in dišave: poper, cimet, klinčke, muškat, čaj, majaron, papriko itd., ki jih prodajamo v originalnih zavitkih. Ob prazniku slovenskega ljudstva 22. juliju čestitamo vsem svojim cenjenim odjemalcem OE5MTMÖ S® ©UDJE TT JE IPitlomijevei ulica 1 sprejema naročila za vsa slikarska, pleskarska, črkoslikarska in dekoraterska dela. — Priporočamo svoje usluge, ki jih izvršimo solidno in poceni. K Prazniku 22. juliju čestitamo svojim poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine TRGOVSKO PODJETJE prodaja v svojih trgovinah prvovrstne industrijske artikle po zelo nizkih cenah. * OB PRAZNIKU VSTAJE 22. JULIJA ČESTITAMO! DRŽAVNI ZAVAROVALNI čestita k DNEVU V S T A JE vsem svojim zavarovancem in vsem delovnim ljudem v naši socialistični domovini GEMEMA1LNO ZASTOPSTVO TOVAMFÜ Sedež: LJUBLJANA, Titova cesta 28, telefon 51-285 Predstavništva: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, SKOPJE, KOPER, NOVI SAD, SPLIT, DUBROVNIK Prodaja: osebnih, dostavnih, bolniških in tovornih avtomobilov, avtobusov in trolejbusov, gasilskih in komunalnih voz, ladijskih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov. Vse dimenzije tekstilnih in »METALIC« gum ter specialne AIRSTOP - zračnice TRGOVSKO PODJETJE Vam nudi v svojih poslovalnicah vse vrste železnine, gospodinjske posode, barve in lake, drogerijsko in bazarsko blago, pohištvo, ravno in votlo steklo ter lovske in ribiške potrebščine — zato kupujte samo v naših trgovinah, kjer boste točno in solidno postreženi. ČESTITAMO K PRAZNIKU VSTAJE, 22. JULIJU! KOPER Telefon 154 in 163 ELEKTROTEHNIKO FBNO RÎ3IEHAK10BC© Proizvaja in dobavlja vse vrste avtomatskih central, telefonske aparate — avtomatske namizne, CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne ter vse rezervne dele. Električne urne naprave — Tonske kinoaparature za filme 35 mm in 16 mm — Kompletne razglasile postaje — Električne vrtalne stroje za vrtanje premerov od 10 mm do 32 mm — Električne merilne instrumente - voltmetre, ampermetre, mi-liampermetre, vatmetre, tokovne transformatorje, ohmmetre, prenosne in laboratorijske instrumente, električne števce itd. — Električni avtomobilski pribor - avtodiname, napetostne regola-torje, starterje, vžigalne tuljave (bobine), diname in reflektorje za bicikle — Selenske usmernike po naročilu — Instalacijski material - paketna stikala 10 A, kolebna stikala itd. DELOVNI KOLEKTIV MIZARSKEGA PODJETJA sprejema naročila za vsa mizarska dela, ki jih izvrši solidno in poceni. K Prazniku slovenskega ljudstva čestitamo!