UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne nre za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; : sprejemajo : : i NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstr o-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5"40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 2G'40; za j : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* .• .• ob pol 11. dopoldne. *. \ • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in nraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -- i.ii.i;ilc mejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo i ■ Reklamacije lista so poštnine proste. 11 ■ Stev. 488. V Ljubljani, v torek dne 21. januarja 1913, Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaia vsak dan ob 11, dopoldne in stane naročnina Za «** Jro-ogrske kraje: celoletna.............................K 21 60 polletna..................................1080 četrtletna................................5-40 mesečna......................................180 Za Nemčijo: celoletna.............................K 2640 polletna....................................1320 četrtletna................................ 6 60 mesečna................................... 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin, v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo »Zarje* v Ljubljani. Bolezen parlamenta. V kratkem se zopet snide državni zbor na Dunaju. To je že od nekdaj povod, da se časopisje bavi s parlamentom. In nekaj čaša je posebno moderno tarnanje o nesposobnosti in ne-ozdravljivosti parlamenta. Kaj radi spravljajo modrijanski žurnalisti to v zvezo s splošno in enako volilno pravico, češ tudi ta globokosež-na reforma ni parlamentu nič pomagala; razmere so še vedno enako žalostne, kakor so bile. 1 uintam sledi takim trditvam uvaževanje, če je parlamentarizem sploh primeren državen sistem, in iz posameznih takih lamentacij prodira, četudi prav sramežljivo, želja po absolutizmu. Največ takih kapucinad prihaja iz krajev, o katerih je dobro znano, da se rada izprehaja vlada po njih. Njene mile tožbe so razumljive človeku, ki pozna to ljubo vlado grofa Stiirg-kha. Rojena je bila v znamenju § 14., in če ga doslej še ni porabila, je bila le zato tako ku-lantna. ker ji je ta čedni paragraf že kot sredstvo žuganja nad vse koristen. Nezadovoljen pa je gospod grof Stiirgkh zato. ker mu parlament ne aportira vsega tako hitro, kakor on želi in vcasi ukazuje. Pravzaprav je nehvaležnost grofa Sturg-frfia čudovito velika. Prikazal se je kot novopečen ministrski predsednik ob splošnem nezaupanju sKoro vseh strank. Ob rojstvu njegovega kabineta so bili najnaivnejši parlamentarci uverjem, da je prišel s § 14 v ustih na svet in večina, katere niso mogli dobiti njegovi predhodniki, se tudi njemu ni prikazala na nobenem obzorju. In vendar vlada zdaj že več kakor leto dni, pa mu ni bilo treba ne enkrat razpustiti parlamenta, ali pa ga odgoditi. In večina zbornice mu je dala vse, kar je zahteval, ter odklanjala vse, kar mu ni bilo po volji. Ko je zarentačil zaradi vojne reforme, je sicer nioral par dni dlje čakati, nego je hotel; tudi z zakonom o vojni tlaki se mu je tako zgodilo, da je moral nekoliko potrpeti in tudi popustiti pMILE ZOLA: Rim. (Dalje.) Pomešale so se z njunimi lasmi in njih sladka močna dišava je pregrnila njiju mlada čela. Ali tudi zdaj, ko so bile njene roke prazne, ni odšla, temveč je postala povsem v njiju bližini, sklonjena, kakor da trepetaje še nekaj išče, kar bi jima še rekla, kar bi jima Še zapustila. In našla je; sklonila se je še bolj in je pritisnila dva dolga poljuba, vso svojo globoko, ljubečo dušo na ledeni čeli. »O, dobro dete,« je dejala Viktorina in solze so ji tekle. »Ste li videli, poljubila ju je. Na to ni še nihče mislil, niti mati ne. Oh, ti dobro srce! Gotovo je pri tem mislila na svojega Atilija.« Ko se je Celija obrnila proti stopnicam da bi šla dol, je opazila Pierino, ki je še vedno, ck Ion jena nazaj, klecala v nemem, bolestnem oboževanju. Spoznala jo je, in zlasti jo je Kenilo, je opazila, da je nenadoma tako silno zaihtela da ji ie na vso moč pretresalo vse telo, roke in'njen božanski vrat. Ta ljubezenska bolest jo je porazila; vse drugo se je utopilo v tej nesreči. Slišati je bilo, ko je dejala z neskončno usmiljenim glasom: »Ljuba moja, umirite se. Prosim Vas, bodite razumnejši, moja ljuba.« Ali ko je Pierrina, presenečena, da jo kdo tako pomiluje in tolaži, še glasneje zaihtela, in se je bilo bati zdražbe, jo je Celija vzdignila in iz strahu, da bi se zgrudila, z obema rokama podprla. Potem jo je nežno objeto kakor sestra v ljubezni in obupu, odpeljala iz dvorane in ji dajala najblažje besede. »Pojdite vendar za njima, poglejte, kaj bo iz tega,« je Viktorina dejala Pierru. Jaz ne morem odtod. Mirnejša sem, če lahko čuvam draga otroka.« Ob improviziranem oltarju je začel drug duhovnik, kapucinec, novo mašo; zopet je zašu-melo zamolklo petje latinskih psalmov, medtem fco so se iz sosednje dvorane mešali zvončki povzdigovanja v nerazločno mrmranje maše. .Dišava cvetja je postajala v motnem, nepremič- nekoliko od ogromnih zahtev vojne uprave; ali dobil je oba za ljudstvo silno težka zakona, in vsak minister na njegovem mestu bi si bil oblizal vseh deset prstov, če bi b;l imel tako srečo. Toda po Stiirgkhovih nrzoiih ne bi smel biti parlament prav nič drugega kakor aparat za hitro in točno izpolnjevanje niegovih zahtev. Večno ostane grofova glavica zaprta spoznanju, da gre zakonodajstvo pred eksekutivo. Bistvena razlika med absolutizmom in konstitu-cionalizmom mu je teko tuja kakor slepcu barve. in če ima parlament v kakšnem vprašanju drugačne nazore kakor vlada, se mu zdi to tako nezaslišano kakor revolucija. Na njegovo in njegovih pomočnikov nezadovoljnost se, torej ne bi bilo treba prav preveč ozirati. Ona le kaže, da navsezadnje parlament vendar še ni tako strašno slab, kakor pravijo najžalostnejši tarnavci. Da je vlada z njim nezadovoljna. je še bolj dobro kakor slabo znamenje. Mnogo pravice do pritožb pa ima ljudstvo v Avstriji. Nič ni v dunajskem parlamentu tako nepriljubljeno kakor ljudske potrebe. Najbolj pa trpi socialna politika, ta Pepelka avstrijske države. Na tem polju res ni nobenega napredka, ki bi količkaj tehtal. Vse dobiva militarizem, kar le hoče. Dovoljevanje je vedno pripravljeno za agrarce. Ali za delavstvo ni nikdar časa in nikdar denarja. Zdaj se pripravljajo stranke večine na vpeljavo novih in na zvišanje starih davkov. Podražiti hočejo žganje, vžigalice in še marsikaj drugega. Ali ves denar ki ga hočejo iztlačiti iz ljudstva, ima že vsakovrstne namene, le za ljudstvo samo je videti, da zopet ne bo nič ostalo. Tukaj je torej zadovoljnost upravičena in razumljiva. Ali to še nima nič opraviti s splošno volilno pravico in s parlamentarizmom. Ko so šli socialisti v boj za volilno reformo, niso igrali hinavske vloge; nihče ni ljudstvu obljuboval, da postane Avstrija raj, kadar se vpelje splošna in enaka volilna pravica. Po>-trebna pa je bila, ne glede na etično plat, že zato, da se je mogel parlament sploh rešiti in da ni Avstrija zašla v zagato, iz katere ne bi bila vobče nikdar našla izhoda. Ampak naši nasprotniki so nam sami podali dokaz, da je bila splošna in enaka volilna pravica zelo koristna. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je združevalo vse, kar je kapitalističnega,„proti j socialnim demokratom, češ da se mora z vso silo zatreti socialističen vpliv v parlamentu, ki goni uboge kapitaliste naravnost do beraške palice. Seveda je bilo obujmo kapitalistično tarnanje smešno, da bolj ni moglo biti; ali v njeni je tičalo priznanje, da so socialisti zastopali interese delavnega ljudstva ne le načelno, ampak tudi vspešno. Četudi so bile reforme, ki so jih dosegli dokaj pičle, ker so imeli •ogromno večino zoper sebe, so vendar prekrižali načrte kapitalizma, s katerimi bi se bila navalila še veliko večja bremena na pleča delavstva. Sicer ie pa gotovo resnično, da delovanje avstrijskega parlamenta ni tako, kakršno bi j moralo biti. Ali samo hudobnost more iz tega izvajati, da je »parlamentarizem dokazal svojo nesposobnost«, da se je »preživel«, da bi mu bilo treba dati slovo. Hudo je, da imamo pri nas preveč absolutizma. ne pa da ga imamo premalo. Predvsem imamo paragraf 14. Njegove funkcije so enostavno absolutistične. To je revolver, ki ga palament neprenehoma čuti na svojih prsih. Potem imamo gosi)osko zbornico. Ona je drugi kos absolutizma, pripravljen, da ovira iz poslanske zbornice prihajajoči napredek in daje vladi potuho v boju proti parlamentu. In povrh tega imamo še neodgovorne faktorje, ki vtikajo pod zaščito teh razmer svoje prste v za-konodajstvo in upravo. Dokler imamo to. je splošna volilna pravica nepopolna. Seveda — poprava teh razmer bi morala priti iz parlamenta. Za taka velika dela pa državni zbor še ni imel sposobnosti; kakor je ni imel za pravo demokratično finančno reformo, ne za temeljito socialno reformo, ne za bramb-iio reformo v pravem ljudskem zrnislu, ne za marsikaj drugega. Ali tudi to ni greh parlamenta, temveč posledica njegove sedanje sestave. Kjer gospoduje kapitalistična večina, ne more biti politika drugačna kakor kapitalistična. Ljudstvo še ni spoznalo pravega značaja meščanskih strank, poverilo jim je toliko mandatov, da odločujejo: in zdaj uživa sadove svoje politične zmote. Ali splošna in enaka volilna pravica nui daje priliko, da popravi svoj-čas lahko napako. Večina parlamenta ni parlament. Ce je večina slaba, bo parlament dober, kadar pošlje ljudstvo boljšo večino vanj. V državnem zboru je res huda bolezen; ime ji je nazadnjaška večina. Ali neozdravljiva ni. Ljudstvo je poklican; zdravnik. Če izvrši potrebno operacijo, bo mahoma ozdravljen bolehni parlament. Proč s carino na živila 1 Avstrijske trgovske jiogodbe. sklenjene 1. .1907. so močno oškodovale vse naše gospodarsko življenje, le agrarcem, tem ljubljencem •avstrijskih vlad so natrosile v žep ogromno denarja. Posledice tega neodpustnega protežira-ijja agrarcev od strani naše vlade so, da plačuje avsuijsko ljudstvo najvišje davke in najvišjo Garino na živila na vsem evropskem kontinentu in da tira pretirana draginja ljudstvo v pogubo. Visoke carine na žito, moko, meso, živino naj varujejo avstrij. poljedelstvo, tako pravi vlada: Ali to varstvo je tako urejeno, da prinaša visoke dobičke veleposestnikm, ljudstvu pa d-teguje zadostno prehrano. Vlada je takrat nesramno povišala carino na živino, žito, sadje, a delikatese, ki prihajajo le na mizo brezdelnih bogatinov, je opremila s smešno nizko carino. Na vsak kilogram mesa je 30 vinarjev carine, a na sto kilogramov kaviara je povišala carino le za 95 vinarjev. Divjačina, fazani, divje race so carine popolnoma proste, ker te uživa le bogata gospoda. To izr- dno protežiranje agrarnih interesov pa ni v nobenem razmerju z davčnimi dajatvami agrarnega prebivalstva. Ako bi bila naša vlada le količkaj pravična, tedaj bi se morala na prvem mestu ozirati na interese konsumen- tov, ker prispevajo k skupnim dohodkom države neograrni sloji prebivalstva 71 procentov, agrarni pa le 29. Dr. Schilder, znan strokovnjak, je izračunil na podlagi državnega gospodarstva iz 1. 1900, da dobiva država od vsakega neagrarnega prebivalca dvainpolkrat toliko kakor od agrarnega. Po stanju kmetijstva, kakršno je sedaj na Avstrijskem, ni Avstrije že davno več prištevati k agrarnim deželam, ker smo prisojeni, da uvažamo najvažnejša živila. Doma ne pridelamo dovelj žita, treba ga je uvažati in sicer v velikih množinah in sedaj čutijo konsu-rnentje prav neljubo ono varstvo, ki ga naklanja (iižava agrarcem. Cena pšenice je pri nas od letal()06 vedno višja kakor pa na svetovnem trgu. L. 1909 je veljal pri nas cent jišenice za 10 K 40 vinarjev več kakor pa v Londonu. Vsled tega plačujemo pri nas tako drago kruh kakor rikjer drugje. Na miljone ljudi mora dan za ‘iiicm le vsled tega plačevati kruh tako drago. da pobaše lehko okolo 100.000 poljedeljskih obiatov, ki še na Avstrijskem prodajajo žito, tem večji dobiček. Kateri delavec ni v zadnjih letih z grozo opazoval, kako so skoraj vsak dan naraščale ccne mesa. Takega gospodarstva glede izvoza ia i voza živine nimajo prav gotovo v nobeni drugi državi kakor ravno pri nas. Za uvoz je na živino neizmerno visoka carina, a izvoz domače živ;r:e se dopušča in še celo pospešuje!! Posledice tega brezvestnega sistema so tele: L. i^ž. je prišlo pri nas še na vsakih 100 prebivalcev 44 glav goveje živine, a, 1. 1900 le še 36.7, to se pravi, da mora nadomeščati ljudstvo tečno rnesno hrano z drugo manjvredno. Potem seveda ni nič čudnega, če je na Avstrijskem umrljivost tako visoka. Vlada bo morda sklicala nekaj anket, ki naj se posvetujejo, kako zajeziti to visoko umrljivost, a da bi agrarcem odtegnila to, kar jim ne gre, in dala ljudstvu, česar potrebuje, (o bi bila seveda za našo vlado preeno-stavna rešitev. Agrarci s svojini patronom Mohenbluinom so dosegli, da se je preprečil uvoz živine iz balkanskih dežel in uvoz zmrz-Icga mesa. Ko se bodo sklepale nove trgovinske pogodbe, bo moralo delavstvo glasno in odločno povedati, da ni za to na svetu, da bi je izstradali agrarci. 2e od nekdaj je ena najvaj.neiših delavskih zahtev: »Proč s carino na živila«, s carino, ki mu zabranjuje, da se ne more preživljati s tečno hrano. Na Angleškem je uveden sistem svobodne trgovine in narodno gospodarstvo cvete tam tako kakor nikjer v Evropi. Ljubljana in Kranjsko. — Na dosmrtni analfabetizem obsojeni! Brez procesa, brez preiskave in brez zaslišanja! Pa tudi brej osebne krivde in brez osebnega greha! 22TA telesno čvrstih in duševno zdravih otrok, zrelih za abecednik in godnih za naštevanko, na Kranjskem ni deležnih šolskega pouka. 1149 mladih fantov je na Kranjskem in 1105 mladih deklic, ki bi radi priplezaji na vrhove abecednika in od srca radi pogledali v skrivnosti računice, ki bi se radi naučili brati, pisati, seštevati in množiti in drugih koristnih reči za potrebe vsakdanjega življenja, pa jim nem zraku močnejša in težja ter je laskajc opajala čute. V ozadju so stali sluge kakor pri slavnostnem sprejemu in se niso genili. Pred mrtvaškim odrom, katerega sta osvetljevali dve bledi sveči kakor dvoje zvezd, se je nadaljevalo žalobno defiliranje; ženske, moški so postajali za trenotek, pa šli dalje, noseči nepozabno sliko v svojem zadnjem spanju dremajoče tragične dvojice s seboj. Pnerre je našel Celijo in Pierrino v častni prednji dvorani, v kateri je bil Don Vigilio. Tam so postavili nekoliko stolov iz prestolne dvorane v kot, in mala princesinja je posadila delavko na naslonjač, da se malo odjoočije. V pravem zanosu je stala pred njo, vsa vzhičena od njene lepote — dejala je, da je lepša od vseh. Potem je zopet govorila o dragi mrtvi dvojici, ki se ji je tudi zdela zelo lepa. To je bila ponosna in blaga, izredna lepota. Sredi solz jo je povzneslo navdušenje. Ko je duhovnik pripravi! Pierrino do besede, je zvedel, da leži Tito, njen brat, s strašnim vbodom od noža v bolnišnici; in odkar se je pričela zima, se je strašna beda na Prati del Castello še povečala. Ves svet je bil v velikih skrbeh; veseliti so se morali oni, ki jih je pobrala smrt. Ali Celija je s kretnjo nepremagljivega upanja prepodila bolest in samo smrt. »Ne, ne, živeti se mora. In, draga moja. če je človek lep, je to dovolj, da živi! Pojdite, draga moja, ne ostanite tukaj; nič več se ne jokajte, živite zaradi radosti, da ste lepi.« Odvedla jo je, Pierre pa je ostal na naslanjaču; taka utrujena žalost ga je obšla, da se ni maral niti geniti. Don Vigilio je še dalje pozdravljal vsakega obiskovalca s pozdravom. Ponoči je bil imel napad mrzlice; še ves se je tresel od tega, bil je zelo rumen in oči so mu gorele v nemirnem ognju. Neprenehoma je po-gledaval Pierra, kakor bi ga grizla želja, da bi govoril z njim; ali strah, da bi ga abbe Papa-relli videl skozi na stežaj odprta vrata sosednje dvorane, je nedvomno premagalo to željo, zakaj tudi nosilca vlečke je neprenehoma prežaje opazoval. Naposled je moral ta za trenotek oditi; don Vigilio se je približal abbčju. »Včeraj ste bili pri Njeg« ?yetosti?« Začuden ga je Pierre pogledal. »O, saj sem Vam že dejal, da se vse zve. Kaj ste storili? Preklicali ste enostavno svojo knjigo, kajneda?« Kakor se je duhovnik boljinbolj čudil, mu je že to povedalo vse, pa mu ni dal niti časa za odgovor. »Mislil sem si, ali rad bi bil vedel za gotovo. Oh, to je vse njihovo delo. Ali mi zdaj verjamete, ste li prepričani, da zaduše one, katerih ne zastrupe?« Moral je pač govoriti o jezuitih. Previdno je iztegnil vrat in se prepričal, da se abbe Pa-lmrelli še ni vrnil. »In kaj Vam je prejle dejal monsignor Nani?« »Odpustite,« je Pierre naposled odgovoril, »monsignora Nanija še nisem videl.« »O, mislil sem ... Pred Vami je šel skozi to dvorano. Če ga niste videli v prednji dvorani, je šel pač k donu Serafinu in Njega eminenci, da ju pozdravi. Gotovo pride zopet mimo; videli ga boste.« Potem je dodal z bridkostjo uplašenega in premaganega slabotneža: »Saj sem Vam prerokoval, da storite naposled to, kar Vam bo dejal on.« Ali zazdelo se mu je, da sliši tiho stopicanje abbeja Paparellija, pa se je hitro vrnil na svoj prostor in pozdravil dve dami, ki sta ravno vstopali s svojim poklanom. Pierre pa, ki je ostal poparjen, z napol zatisnjenimi očmi, na svojem sedežu, je naposled opazil Nanijevo postavo v vsej resničnosti, v njeni najvišji inteligentnosti in diplomatičnosti. Spomni! se je, kaj fnu je bil don Vigilio v oni famozni noči razode-vanja pripovedoval o tem možu. Prelat je bil preokreten, da bi se bil označil z nepriljubljeno obleko; sicer pa je bil očarujoč, poznal je svet natančno vsled svojega delovanja v nunciatu-rah in pri Sv. oficiju, bil je o vsem poučen, ena giav, kos možganov moderne črne armade, ki mislijo, da bodo s svojim oportunizmom pripeljali stoletje nazaj v naročje cerkve. Naenkrat se je popolnoma zdanilo v njem: Spoznal je, s kakšno gibčno, občudovanja vredno taktiko ga je bil ta mž privedel ob dejanja, ki ga ie hotel doseči od njegove navidezno svobodne volje, do preklica njegove knjige. Najprej se je bil ob vesti o preganjanju te knjige živahno ujezil, nenadoma se je vznemiril, da bi moglo preganjanje pognati prenapetega pisatelja do kakšnega neprijetnega spora; takoj je bil njegov načrt gotov, izvršile so se poizvedbe o mladem, za razkol sposobnem duhovniku, poskrbljeno za njegovo potovanje v Rim, ter mu poslano vabilo, da ostane v stari paTači, ki bi ga že sama s svojimi zidovi morala okameniti in j)oučiti. Potem so prihajale od tega trenotka neprenehoma na novo nastajajoče zapreke; njegovo bivanje v Rimu se je podaljšalo, ker so ga ovirali, da ni mogel govoriti s papežem, pa so mu obljubovali, da mu pomagajo do vroče zaželjene avdience, čim pride ura, medtem ko so prej poskrbeli, da se je povsod zadeval, in so ga vseokrog vodili — od monsinjora Forma-ra do patra Dangelisa, od kardinala Sarna do kardinala San Guinettija. Potem naposled, ko so ga reči in ljudje že omajali, utrudili, napolnili z gnusom, izročili zopet dvomom, je prišla avdienca, na katero so ga pripravljali tri mesece, je prišel ta poset pri papežu, ki je imel do cela uničiti njegove sanje. Zdaj je zopet videl Nanija pred sabo z njegovim finim smehljajem, z jasnimi očmi razumnega državnika, katerega je razveseljeval poizkus; slišal ga je zopet z malce porogljivim glasom ponavljajočega, da je prava milost previdnosti, če mu te zapreke dovoljujejo, da ogleduje Rim, da premišljuje, da razume. To, da je toliko kolikor pravi nauk, prava vzgoja, ki ga obvaruje mnogih napak. On pa, ki je bil prišel s svojo apostolsko navdušenostjo, ki je goreče hrepenel po boju, on, ki je bil prisegel, da nikoli, nikoli ne prekliče svoje knjige! Ni li to najkočljivejša, najvišja diplomacija, tako razbiti njegovo čuvstvo ob njegovem razumu, obračati se do njegove inteligence, da zatare nepotrebno, krivo knjigo brez pohujšljivega boja — kar se je moralo zgoditi samo po sebi, čim je inteligenca vpričo resničnega Rima spoznala, kako neskončno smešno bi bilo sanjati o novem Rimu! (Dalje.) ostane abecedniK s sedmimi pečati zapečatena 'uijiga, računica knjiga nerazrešljivih ugank vs« žive dni in tisočglavi mladi generaciji ostaja svinčnik, pero neporabno, zapisana beseda nedostopna kakor divjakom na Novi Gvineij in na severnem Borneu. Obsojeni na dosmrtni analfabetizem so izobčeni iz kulturnega življenja naše dobe, izključeni od modernega napredka, ki ga v človeški družbi že nekaj časa, izza Outenbergovili dni, posreduje tisk, in zaklenjena so jim vrata v višje, v svetlejše življenje. In ker ti kruto udarjeni mladostni kaznjenci niso raztreseni po vseh krajih dežele, temveč žive večinoma v masivnih in kompaktnih kolonijah, so cele vasi izročene duševni stagnaciji in gospodarskemu propadu. Taka je i.ooda 2,4 % mlade dorastajoče generacije na Kranjskem, ki je — če smemo zaupati dalmatinskim besedam dr. Lampetovim — kakor kos z nebes utrganega in bogovom izmaknjenega paradiža! Letno poročilo o stanju ljudskega šolstva na Kranjskem, ki je opremljeno z uradno označbo c. kr. deželnega šolskega sveta, motivira težko kazen z naslednjimi razlogi: za 577 otrok, da niso nikjer všolani, za 805 otrok, da žive na takem terenu in v takem podnebju, kakor ga opisuje § 17 dež. zakona z dne 29. aprila 1873, za 236 otrok, da imajo predaleč do šole in Za 334 otrok, da je v šoli premalo prostora zanje. Klerikalni deželni gospodarji, ki preganjajo kranjsko učiteljstvo kakor divjačino — to je njih »šolska« politika — bi imeli prokleto dolžnost, da obrnejo svoje oko na ta škandal in da odvrnejo ostudno krivico od nedolžnih otročičev; namesto da »raznašajo kulturo« po Dalmaciji, naj se brigajo za svoje uradne naloge in naj otmo več tisoč kranjskih ljudi analfabetizmu in idiotfemu. Več kot štirideset let po zakoniti uvedbi je šolska obveznost in šolska priložnost za nekaj tisoč kranjskih otrok samo na papirju in klerikalni deželni mogotci se le trudijo, da iz prejšnje dobe podedovano ljudsko-šolsko siromaščino spravijo popolnoma na psa! — Železničarji vseh kategorij, pozor! Javen železničarski shod bo v četrtek, dne 23. januarja t. 1. ob pol 8. zvečer v areni »Narodnega doma« ob Blei\veisovi cesti. Dnevni red: 1. Odklonitev Tomschikovega predloga; poročevalec: sodr. Etbin Kristan. 2. Poročilo o konferenci premikalnega osobja. Poročevalec sjdr. Josip Kopač. — Železničarji! Meščanski demagogi so zopet pokopali Tomschikov 17-miljonski predlog. Sedaj se perejo na vse mogoče načine po shodih in v svojih listih. Pridite torej polnoštevilno na ta shod. da slišite resnico in spoznate svoje prave zastopnike. Pridite točno in pripeljite svoje žene s seboj. — Razstava vajeiišklh del v Ljubljani. Kakor leta 1904, tako se namerava tudi letos prirediti razstava vajenških del v Ljubljani in sicer prve dni meseca maja. Dobro nam je še v spominu prva razstava, ki je tako sijajno uspela, da je nadkrila vse do tedaj prirejene razstave po drugih kronovinah. Ne samo vdeležba vajencev, marveč tudi naravnost krasna dela, ki so jih razstavili, so nam pričala, da so naši domači fantje za pouk in izobrazbo zelo pristopni. Dati jim je treba le prilike, da se izobrazijo in pokažejo svoja dela. Gotovo je. da so se v devetih letih razmere precej izboljšale, zlasti, ker se je preosnovala obrtno nadaljevalna šola po strokah in sc je upeljal dnevni pouk. Vse to ugodno upliva na obrtni naraščaj, kajti brez šolske izobrazbe je tudi napredek pri učenju obrta nembgoč, oziroma zelo otežko-čen. Kakor leta 1904. je tudi letos daia deželna zveza kranjski obrtnih zadrug iniciativo za prireditev razstave vajenških del. Zveza le povabila merodajne kroge k skupnemu posvetovanju, katero je imelo ta uspeh, da se je izvolil ožji odbor, ki naj izvrši vse predpriprave in si zasigura od merodajnih korporacij potrebno podporo. Na čelo tega ožjega odbora je tudi to pot stopil c. kr. vladni svetnik in ravnatelj c. kr. obrtne državne šole g. Ivan Šubic. Občinski svet ljubljanski, in deželni odbor kranjski sta dovolila odboru podpore po 400 K, trgovska in obrtna zbornica pa je darovala 200 K. Upati je, 'da s primernim zneskom prispeva tudi zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem in z izdatno podporo c. kr. ministrstvo za javna dela. Ko je bila zasigurana primerna vsota podpor, se je vršilo novo posvetovanje, na katerem se je sestavil širši odbor. Vsem obrtnikom in tovarnarjem se pošlje obvestilo o prireditvi razstave in prošnja, da svojim vajencem dovolijo izdelati in razstaviti primerna dela. Razstava bode tudi spojena z risbami, ki so jih vajenci izdelali v obrtni nadaljevalni šoli. Tako vse kaže, da bode razstava tudi to pot lepo uspela, in pričakovati je, da se je vajenci brez izjeme vsi udeležijo in s tem pokažejo svojo pridnost, marljivost in sposobnost. — Statistika ijubljaske mestne policije za leto 1912. Mestna policija ljubljanska je v preteklem letu aretirala skupaj 1512 oseb, in sicer: zaradi hudodelstva veleizdaje 1, zaradi raz-žaljenja veličanstva 2, zaradi vohunstva 2, zaradi javnega nasilstva 34, zaradi motenja vere I, zaradi nečistosti 11, zaradi ropa 3, zaradi težke telesne poškodbe 9, zaradi zažiga 1, zaradi vloma 5, zaradi hudodelstva tatvine 22, zaradi poneverbe 2, zaradi hudodelstva goljufije 4 in zaradi soudeležba hudodelstva dve osebi. Zaradi prestopi' v: zoper javne naredbe 39, zoper varnost imetja 205, zoper nravnost 2, zaradi iz-vabljenja izseljencev 4, zaradi pregreška po § 66. vojaškega zakona 69, v policijskih listih preganjanih zaradi nekvizicij tujih oblasti in drugih ubeglih oseb 46. zaradi pijanosti in razgrajanja 355, zaradi sumljivega stikanja po hišah 6, zaradi pomanjkanja sredstev 304, zaradi beračenja in postopanja 264, zaradi prepovedanega povratka v mesto 102 in 39 zloglasnih žensk. Izmed teh se je izročilo 177 deželnemu, 326 o-seb pa okrajnemu sodišču; 264 oseb se je sodišču ovadilo, proti 809 osebam se je pa nastopalo po policijskih zakonih. Nevštevši areto-rancev je bilo sodišču podanih še 8587 ovadb, in sicer zaradi javnega nasilstva 24, zaradi nečistosti 1, radi soudeležbe hudodelstva 3, za- radi prestopka zoper javne naredbe 127, zoper zdravje 3, zoper telesno varnost 458, zoper varnost imetja 55, zoper nravnost 20, zaradi beračenja in vlačugarstva 52, zaradi prestopka pasje kontumacije 118, zaradi izvabljenja izseljen ja izseljencev 11, zaradi § 66. voj. z. 5, zaradi trpinčenja živali 47, zoper osebe, izsledene v pol. listih in dopisih 62, zaradi prestopkov cestnega policijskega reda 1623, zoper pijanost in razgrajanje 563, o najdbah 510, o izgubljenih rečeh 841, drugih raznovrstnih ovadb pa 1825. Samomorov je bilo 10, in sicer so se štiri osebe (vojaki) ustrelile, 2 osebi sta se obesili, tri so skočile v vodo, 1 oseba se je pa zastrupila. Po-skušenih samomorov je bilo 12, med temi 3 vojaki. Vsled lastne krivde, odnosno po naključju in po krivdi drugih je bilo usmrtenih 13 oseb in sicer so 3 padle v vodo in se utopile, 1 oseba je padla s strehe, 1 skozi okno, 1 oseba je bila povožena od avtomobila, 4 od vlaka, 1 se je umrli vsled preobilo zaužitega žganja, 1 se je pa polila in ožgala s petrolejem. Javnih nasil-stev v zmislu §§ 81., 85. in 87. kaz. zak. je bilo 28 težkih telesnih poškodb; v zmislu §§ 115 in 156. kaz. zak. pa 9. Po nesreči se je težko poškodovalo 25, lahko pa 188 oseb. 13 oseb je bilo pa oddanih v blaznico. Vlomov je bilo 5, rop 1, velikih tatvin 25, manjših tatvin pa 528. Izmed teh je bil izsleden 1 rop, 5 vlomov, 22 hudodelstev in 384 prestopkov tatvin. Največ tatvin, to je 53, se je izvršilo meseca aprila, najmanj pa, to je 22, pa meseca junija: nesreč, vštevši s samomori, je bilo največ, to je 32, meseca aprila, najmanj pa, to je 14, meseca maja. T~ v Ljubljani: Karmen Marija Vlasta Osimič, hči c. kr. davčnega asistenta, 16 mesecev — Ivan Florjančič, čevljar, 70 let. — Uršula Skof, strežnica, 57 let. — Viktor Fischer, krojač, 31 let. — Terezija Zavrl, žena tovarniškega delavca, 42 let. — Tomaž Kravogel, bivši premogar, 58 let. — Ivan Tomin, užitkar, 77 let. — Ivan Hafner, kočar 71 let. — Peter mešmk, železniški čuvaj, 33 let. — Uršula Zmr-zhkar, občinska uboga. 80 let. — Franja Tre-bar, bivša dninarica, 78 let. — Cecilija Keržič, strežnica, 52 let. Rodbinska tragedija v Spodnji Šiški. Sodna komisija je pri včerajšnjem raztelesenju trupla Marije Sevškove ugotovila, da je bila pokojnica močno alkoholizirana in da se le vsled padca zadušila. O zločinu ni govora! Smrtonosna stava In njene posledice. 18. novembra 1. 1. je v gostilni blizu Bleda sta-yil Anton M. z izvoščkom Jurjem K. za pet kron, da izpije zaporedoma 10 šestnajstink zganja. Natakarica je torej nalila in po mizi raz- vi stila 10 polfrakeljev doma zmešanega špiri-tovca, fant se jih je pogumno lotil in jih vase zvračal brez odmora, drugega za drugim vseh deset, dobil je stavo — in bil v treh urah mrtev: ubil ga je alkohol. Te dni sta pa imela iz-vošček in natakarica pri tukajšnji deželni sodniji glavno razpravo; državno pravdništvo ju je tožilo, da sta sokriva smrti Antona M„ prvi zaradi stave, druga ker je prinesla smrtonosno količino špiritovca. Obsodili so oba, izvoščka na 6 tednov, natakarico na 3 tedne hudega in poostrenega zapora. — Kakor v opereti. Stara navada je, da policija »veliko obetajoče« hudodelce fotografira in njih slike shranjuje v takozvanem hudo-delniškem albumu. Nekega popoldne v preteklem tednu so se na policijski stražnici ravno pripravljali, da oošljejo hudodelca P. fotografirat. Ko pride na stražnico prileten možiček K že po vnanjem soditi sluga trgovske hiše, hoteč naznaniti, da je našel na cesti 30 vreč. Poslujoči stražniški vodja mu veli počakati. Vodja nato pozvoni in dolg stražnik se prikaže, kateremu naroči: »Vzemite P. in peljite ga fotografirat!« Stražnik gre, opaše sabljo in ko se vrne, stopi k čakajočemu slugi: »Pojdiva!« Sluga si misli: »No, pa pojdiva; gotovo imajo pisarno za najdene stvari kje zunaj.« Stražnik ga pelje nato po Stritarjevi ulici čez frančiškanski most, Marijin trg in slugi začne vroče postajati, češ, pisarne za najdene stvari vendar ne more magistrat imeti tako daleč zunaj. V svoji ponižnosti dvigne oko k možu postave rekoč: »Gospod, mene je sram! Ljudje me tako gledajo! Kam me pa peljejo? Saj vendar nisem nič napravil!« Prezirljivo ga pomeri oko postave od nog do glave, češ, vsak falot se potem dela nedolžnega, ko ga dohiti roka pravice, in pravi: »Tiho! Služba je služba!« in molče sta nadaljevala pot, ker je sluga videl, da je vsak boj s polumesecem brezupen. Ko prideta v Sodnijsko ulico, ga stražnik pelje v svetel prostor in tu so naenkrat pričeli spravljati skupaj različno orodje in stražnik mu je velel vsesti se na stol in roke na prsih prekrižati. Smrten strah je ubogega slugo spreletaval, ko so postavili preden aparat z dolgo naprej štrlečo cevjo. Vendar ljubeznivi gospod pri aparatu ga je potolažil, češ, da ga bodo fotografirali. Sedaj si sluga zopet ni znal tolmačiti dobrosrčnosti ljubljanske policije, da ga pusti na stara leta zastonj fotografirati, dokler nista prišla s stražnikom nazaj na magistrat in ga je stražnik peljal k ječarju: »Tega-le falota dajte nazaj v luknjo!« se je glasilo povelje. Ječar, moder mož, pa se je branil, češ, da tega hudodelca niti ne pozna. Šele sedaj se je K. razjasnilo, da so ga zamenjali s hudodelcem in dejal je: »Kaj človeka vse ne doleti; toliko sem star, a nikdar še nisem imel opraviti z gosposko, tako sem bil pošten, a sedaj bi pa kmalu sedel v ječi kot hudodelec.« — S trebuhom za kruhom. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo 15 Slovencev, nazaj je pa prišlo 70 Bolgarov in Macedoncev, 30 Hrvatov in 20 Slovencev, 18 tesačev se je povrnilo iz ogrskih šum. — Tatinska družba aretirana. Te dni je policija aretirala 22letnega plakaterja in sna-žilca oken Karola Schwentnerja, ki je stanoval v podstrešju v trnovskem predmestju skupno z dvema ženskama in v hotelih kradel, kar mu je prišlo pod roko. Poleg žensk, ki so jih tudi zaprli, je bi! v zvezi s tatvinami tudi brezposelni trgovski sluga. Vse aretirance so izročili sodišču. — Za »Slavčevo« maškarado »Veliki pustni korzo« na pustno nedeljo pomnoženi odbor pridno deluje, da bode v vsakem oziru prejšnje še prekašala. Maske se v velikem številu oglašajo in deluje se tudi na sestavi velike zelo živahne in interesntne skupine. Dekoracijski odsek bode dvorano kar najmodernejše opremil. Vabila se bodo v kratkem razposlala. Podrobnosti danes še ne moremo izdati. — Izgubil se je dežnik na potu od Narodnega doma do_ pošte v noči od sobote na nedeljo, ko je bila v Narodnem domu maškarada »Vzajemnosti«. Dežnik je črn, kljuka je rjava s črnimi lisami. Pošteni najditelj naj odda dežnik v upravništvu »Zarje«. Izgubljeno iu najdeno. Čevljarski mojster Valentin Jerina je izgubil čez 10 K denarja. — Železniški uslužbenec Fran Jagodic je izgubil črn dežnik. — Stražnik Fran Prešeren je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Branjevka Marija Kosinec je izgubila zlato žensko uro s srebrnim delom verižice. Na krovu sta črki M. K. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 21., sredo 22. in četrtek 23. januarja 1913: 1. V angleški farmi. (Potovalni film.) 2. Originalna pahljača. (Humoristično.) 3. Zurnal Pa-thč. (Kinematografična poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 4. Razvajeni samec. (Velekomično.) 5. Kepa in njen prijatelj. (Zanimiva indijanska drama.) 6. Prva ljubezen. (Krasna amer. veseloigra.) 7. I. dejanje: Velika senzacija ali cirkuško življenje. (Najboljši vseh dosedanjih cirkuških dram Nordiskfilm Co.) 8. Drugo dejanje samo zvečer. 9. Komična učinkovitost z Lehmanom. Štajersko. — Trbovlje. V četrtek dne 23. januarja 1913 bo ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu« zelo važna diskusija. Rudarji, udeležite se je v kar največzem številu. — Trbovlje. Rudarski pevski zbor »Vzajemnosti« priredi v nedeljo dne 26. januarja 1913 v gostilni pri »Špancu« v Trbovljah svojo predpustno veselico, ki se začne ob 7. zvečer, nakar že zdaj opozarjamo. Natančnejši spored naznanimo še pravočasno. — Ogenj v premogovniku. Iz Brežic poročajo: Ob kranjsko-hrvaški meji blizu Samo-bora ima neki Kiepach velike gozdove, ki stoje na velikih premogovnih skladih. Pred prilično petimi leti so še tam tudi premog kopali, pozneje pa kopanje opustili. Pred več časom je pa začel premog v opuščenih rovih goreti in gori že dlje časa. Na gašenje ali zadušenje ognja ni zaradi velikih stroškov misliti. Podzemeljski ogenj škoduje silno gozdovom. Ob življenje sta bila tudi že dva kmeta. — Smrtna obsodba. 14. septembra lanskega leta so nagli v bližini Judenburga v vreči nago moško truplo brez glave. Stegna so bila od telesa popolnoma odrezana, skočni sklepi in levi sklep na kolenu so bili odprti, oprsje je bilo med tretjim in četrtim rebrom odprto in prsna žila prerezana. Truplo je bilo popolnoma brez krvi, iz česa se je sklepalo, da je morilec odrezal glavo in stegna svoji žrtvi šele po izvršenem umoru. Glave še do danes niso našli. Dolgo časa niso mogli dognati, kdo da je umorjenec in kdo morilec. 22. septembra je pa posestnik Jurij Schwarz naznanil oblasti v Judenburgu, da že dlje časa pogreša svojega brata Franceta. France je^ služil pri svojem bratu za hlapca in ga je večkrat pošiljal tudi, da nakupuje zanj konje. Jurij Schwarz je spoznal v umorjencu z vso gotovostjo svojega brata. Morilec je pa svojo sled pokazal s tem. da je odpošiljal Juriju Schwarzu brzojavke, zadnja je bila iz Ogrskega in naznanila, da se odpelje brat v Lvov. Ker se je pa Schwarzov brat podpisoval na brzojavke, ki jih je pošiljal s kupčijskih potovanj bratu, vedno »brat«, a na sedanjih brzojavkah se je glasil pa podpis »Franc«, je bilo jasno, da so brzojavke manever, s katerim je hotel morilec preslepiti Jurija Schwarza. Poizvedbe za morilcem so bile uspešne. Morilec je bil 421etni Dominik Polc. ki je bil že 16krat predkaznovan. Z umorjenim Schwarzem je bil dobro znan. Prigovarjal mu je, da naj zapusti brata, in da bosta potem skupaj ponarejala denar. Franc Schwarz se je dal res pregovoriti. Jurija Schvvarza je pa pregovoril, da je dal bratu, ko ga je poslal na kupčijsko potovanje, namesto 600 K 2000 K. 3. septembra je prišel Franc Schwarz k Polcu in Polc ga je ponoči umoril. Njegovo truplo je naložil v kovčeg in je odpeljal na mesto, kjer so je potem našli. Polc je pred sodiščem vse tajil, a ni mu pomagalo,* ker so vsi dokazi jasno pričali, da je on izvršil umor. Porotniki so obsodili Polca na smrt. Njegov zagovornik je pa vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo. Porotna obravnava v Ljubnu proti Polcu je trajala teden dni in je veljala 30.000 K. Še nekaj besed o siiajnem železničarskem shodu. Trst, 19. januarja. Veliko prahu je povzročil zadnji železničarski shod v Trstu, akoprav imamo sedaj precejšnjo blato vsled tržaške megle. Ampak zadnji shod ni povzročil samo veliko prahu, temveč tudi mnogo strahu pri naših gospodih narodnjakih. Kot strela iz jasnega neba je zadelo gospodo v »Narodnem domu«, ko je izvedela za ta shod, in vabilo z letaki je učinkovalo na »Edinost« kakor rdeča ruta na bika. In takoj se je sestal v takozvanem »Narodnem domu« veliki narodni svet. ki se je smatral v tistem trenotku bolj važnim, kot ona narodna skupščina, ki je sklicuje veliki sultan v Carigradu. In kako tudi ne. Socialisti so se predrznih celo najdražjo in največjo narodno svetinjo, kar jih Slovenci premoremo, samega gospoda dr. Otokarja Rybšfa, državnega in deželnega poslanca, in zraven še g. dr. Gustava Gregorina, tudi državnega in deželnega poslanca, pova- biti na shod, da bi opravičila svoje postopati# v državnem zboru v železničarskem vprašanju. In na tistem velikem narodnem svetu je bik) sklenjeno, da je treba to rdečkarsko predrznost z vso »narodno« eneržijo zavrniti. Nalaga se gg. urednikom »Edinosti«, da pokažejo posebno v tej zadevi vso svojo uredniško rutino ter da vpogledajo v najnovejši leksikon, ako je kje še kaj neobrabljenih argumentov, ker dose- S danji so bili vse premalo ostri nasproti tem tri-? krat prekrižanim in že davno pokončanim (?) i socialistom. Glede opravičenja gg. dr. Rybara iu Gregorina je bilo enoglasno in z velikanskim ogorčenjem odklonjeno, da bi ona dva šla se opravičevat, ko sta vendar storila svojo poslansko dolžnost, ako nista glasovala za tiste iniljone, ki so le v socialističnih glavah, ko je vendar povedal g. dr. Rybaf, da nima vlada denarja. Sicer pa bi se »celo« lahko dogodilo, da bi gg. poslanca še kaj hujšega doletelo, kakor samo žaljenja z besedo, češ, lahko bi jih ti hudobni socialisti še na meh odrli. In tako se je zgodilo. Previdnost je boljši del hrabrosti, in gospoda sta rajši ostala na varnem. Zato pa je »Edinost« storila svojo dolžnost ter je na dan shoda dala na zelo jasen način razumeti svojim vse vernim Janezom, da Rybaf in Gregorin ne prideta in da tudi nobenega »narodnega« železničarja ne bo, »da bi polnil sicer vedno prazne socialistične prostore. In to je nas socialiste strašno pretreslo, ker nismo vedeli, kaj bomo s prazno dvorano. A je bilo hvala bogu drugače. Dvorana v novem »Delavskem domu« je bila polna kakor še nikoli nobena od generalne stavke sem. Lahko se reče, da je bila to prava povodenj delavskih množic in, kakor so govorniki poudarjali zaključek tretjega dejanja tiste nesrečne drame,! v kateri so narodnjaki v družbi drugih delavskih sleparjev trikrat po vrsti izdali železničarje. Gospodje v »Narodnem domu« so takoj naslednji dan sklicali zopet velik narodni sveti brez naroda in so se posvetovali, kaj naj store, da spravijo s sveta ta socialistični triumf jn da vsaj zmanjšajo pomen tega shoda, ki je bil mimogrede povedano, pravi pogreb narodnjaštva med železničarji. In najboljši ni znal nič pametnega. Celo sam Herr Johann je sklenil, da gre rajši v »penzijon«, kakor da bi pri takih razmerah še vztrajal. Edino, kar se je še dalo storiti. je bilo to, da je »Edinost« nastopila z največjim kanonom, konstruiranim za laži največjega kalibra. Tako se je na primer »Edinost« tolažila, da je bila večina narodnih železničarjev, ki da so žvižgali Kopaču; da dr. Ellenbogen ni napravil kdovekakšnega vtisa; da je bilo samo okolo 30 organiziranih železničarjev, drugi da so bili Italijani; da je Kopač predčasno■ zaključil shod, da niso »narodni« prišli do besede; da se je na shodu govorilo o potrebi regnikolov in o potrebi delavskega izseljevanja;; da se je moral dr, Ellenbogen prepričati, da je večina železničarjev v narodnjaškem taboru itd. Da je vse to bilo namenjeno onim. ki nisa bili na shodu, je jasno, ali kaj poreče onih tisoč na take laži. ki so bili na shodu? No. pa v silj hudič muhe žre, pa se ne boji, da bi se zastrupil in tako je z gospodo pri »Edinosti«. Gospod dr. Rybaf ima težko vest z ozirom na železničarje. Obljuboval je neštetokrat vse mogoče in nemogoče. Rekel je dne 8. marc« 1908 na nekem shodu železničarjev glasom »Edinosti«, da so res potrebni železničarji zbo^-šanja in da bodo poslanci morali storiti svojo dolžnost. Sedaj po petih letih pa pravi, da sploh ne bi bil glasoval za železničarske predloge, ako ne bi bil slučajno v opoziciji, češ vlada res nima denarja. Osel pa naj dalje čaka, da bo trava zrasla. Prihodnjič več. Sršen. Goriško. — Ples železničarjev v Gorici. V -sobto 1 februvarja se v/ši vd vorani hotela »Pri zlatem jelenu« običajni železničarski ples. Dvorana bode krasno okinčana. Pri plesu svira železničarski orkester. Sodrugom priporočamo mno-gobrojno udeležbo. — Nabrežina. Tukajšnja »Javna ljudska knjižnica« je priredila na Silvestrov večer božičnico z obdarovanjem otrok in bodi izrečena najsrčnejša zahvala cenjenim p. t. darovalcem, katerih imena sledijo: Delavske zadruge 15 K,! obrtno gosp. društvo 15 K; strokovna organizacija 10 K; hranilnica in posojilnica 10 K: Ivan Caharija 151 10 K; Leopold Pertot K 10; Marko Caharija 6 K; godbeno društvo 5 K;Silve-ster Caharija K 5; Josip Caharija K 5; Martin Okretič 4 K; I. Ivančan K 4; Ivan Gruden 3 K; Ivan Peric K 3; Avgust Makarovič 2 K; Štefan Gruden 2 K; Alojzij Vitez 2 K; Franc Pertot 2 K; Ivan Pertot 2 K; Anton Radovič 2 K; Ivan Gruden 2 K; ga. Josipa Caharija 2 K; Jov sip Lesjak 1 K; Dragotin Okretič 1 K; Dragotini Okretič 1 K; gca. Ana Marušič 1 K; g. Fran Nev mec razno blago; g. Terezija Pertot slaščice} t g. I. Bielewitz razne šolske potrebščine; g. Ma> rija Paulin razno blago; g. Josipa Kosmina ra\! zno blago; Ciril-Metodova podružnica raznQ blago; g. A. Zafred trg. Trst razno blago; Fran« Gruden razno blago; Josip Gulin, razna blago; g. Avgust Paskulin razno pecivo. Za šaljivQ srečkanje so darovali razne predmete: g. I, Bielewitz, g. Marija Pertot, g. Josipa Kosmina,■ g A. Dolorenzi, g. Ivan Spessot, g. Josip Dorovi ic, g. Ivan Radovič, g. Franc Kosmin? — »Javna ljudska knjižnica« v Nabrežln) priredi na dan 2. februarja t. 1. v dvorani Frana Grudna velik cvetilčni ples ^ šaljivi^ srečkanjem in šaljivo pošto v vseh prostorih stavracije. Vstopnina za gospode K 2, dam^ proste. Dostojnim maskam je dovoljen vstoi\ Začetek plesa ob 7. zvečer in traja do rane#^ jutra. Sviral bo domači orkester. K mnogošta, vilni udeležbi vabi odbor. Trst. — Jave« shod skliče politični odbor jugoslovanske socialne demokratične stranke v iTrstu v petek 24. t. ni. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina št. 15. Dnevni red: 1. Politični položaj v Avstriji. 2. Proračun tržaške občine za leto 1913 in stališče socialne demokracije. O prvi točki dnevnega reda bo poročal sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Delavci, sodrugi! Poskrbite, da bo shod sijajen 'n impozanten. — Ljudski oder. V četrtek 23. t. ni. ob pol devetih zvečer cdborova seja, na kateri se bo razpravljalo o občnem zboru. — Delavci tehničnega zavoda (Stabilimen-to Technlco) v Trstu. Z ozirom na važno gibanje in pojave v tem zavodu sklicuje izvoljeni odbor shod, ki se vrši v četrtek 23. t. m. ob 5. popoldne v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Dnevni red: 1. Položaj delavcev tehničnega zavoda in organizacija: 2. Predlogi in sklepi. Delavci! Za vaše najvitalnejše interese gre. Udeležite se pomembnega shoda polnoštevilno! — Vlom v Barkovljah. V soboto ob 11. ponoči je zasači' neki redar, ki se je vračal iz službe, tri neznance, ki so vdrli v trgovino Ivana Črnigoja. Redar je tekel takoj na stražnic® in se v kratkem vrnil s 4 stražniki. Dobili so vlomilce v trgovini, kjer so vrtali blagajno. Ko so vlomilci videli, da so zasačeni, so začeli strelfati. Toda zadeli niso nobenega stražnika. Tudi stražniki so parkrat ustrelili, toda v zrak. Nato so vlomilce prijeli in jih odvedli na policijo. Vlomilci so še komaj 20letni fantje fcvg. Črnigoj. Ivan Klun in K. Gratton. Pri njih so dobili amerikanski sveder najnovejše konstrukcije. ___________________________ Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. Danes v torek (za abonente par) se na vsestransko željo zadnjič v sezoni ponovi VVagnerjeva velika romantična opera »Večni mornar« s primadono zagrebške"'-' deželnega gledališča gdč. Miro Koroščevo kut gostom v vlogi Sente. Spričo izrednega uspeha njenega nedeljskega gostovanja je tudi za nocoj pričakovati, da bo gledališče razproda r o. — Literaren sestanek v »Matici Slovenski«. Drugi letošnji literarni sestanek bo v »Matici Slovenski« (Kongresni trg 7) v soboto dne 25. januarja 1913 ob 6. zvečer. Na dnevnem redu bo program za »Prevode iz svetovne književnosti«. I. Kako naj bi se vzdržala evidenca o vseh že izišlih prevodih? II. Kaj naj bi se prevedlo a) iz slovanskih literatur (bolgarske, ruske, poljske, češke)? b) Kaj iz drugih literatur (angleške, francoske, italijanske Itd.)? — Dobro bi bilo, ko bi oni. ki se zanimajo za stvar, pa se morda ne bodo utegnili udeležiti sestanka, pismeno Matici sporočili i -- ---------- Zadnie vesti. FINANČNI ZAROTNIKI SO SE POBOTALI. Dunaj, 21. januarja. V parlamentu so se zbrali zastopniki vladnih strank, da razdele plen. ki odpade po njihovem finančnem načrtu zbankrotiranim deželnim blagajnam. Med strankami se je dosegel kompromis za naslednjo razdelitev deželam namenjenih 54 miljonov kron- 35 miljonov le razdeli« med posamezne dežele po dosedanjem ključu, ki je bil določen leta 1901. 4 miljeni se razdele po razmerju pre-bivalstva in 15 miljonov Po razmerju konsu-Bia v posameznih deželah. Konferenca vladnih strank — med njimi so tudi kranjski klerikalci, jim žalostne kranjske deželne finance belijo glave! — je sklenila, da se da finančnemu odjeku tozadeven predlog. FINANČNI MINISTER POBIJA RAZSIPNOST PRI VŽIGALICAH. Dunaj, 21. januarja. Na večerni seji »Poljskega kola« je poročal finančni minister vitez Zaleski o konferencah vladnih strank glede na 'dohodninski davek in davek na žganje. Finančni minister je izjavil, da vztraja vlada na stališču, da je davčnim oblastim dovoliti vpogled ,V trgovske knjige in na zvišanju dohodninskega davka; dalje se je iz tehničnih in parlamentarnih razlogov izrekel zoper junktim med inkameriranjem davka na žganje in davka na pivo. ki ga zahteva gališka gospoda. Svoje poročilo je finančni minister konča! z dolgo ka-pucinado zoper zapravljivost avstrijskega prebivalstva pri vžigalicah. Minister je dejal, da bo davek na vžigalice obremenil prebivalstvo za letnih 80 vinarjev na glavo (kar bi po ministrovem računu znašalo 4 krone na družino!) in da se bo to breme zmanjšalo, ker bo prebivalstvo bolj varčevalo z vžigalicami. Dočim porabi Francoz povprečno le pet užigalic na dsan, jih porabi povprečen Avstrijec devet. (Minister bi bil te številke lahko vporabil namesto za moralno pridigo za dokaz, kako se nam v Avstriji dobro godi in v kakšnem izobilju živimo!) SKUPNI MINISTRSKI SVET. Dunaj, 21. januarja. Skupno ministrstvo bo imelo te dni sejo na Dunaju in bo razpravljalo 0 vojnih in mornariških Izdatkih, s katerimi se je bavila zadnja skupna konferenca. Seje se udeležita tudi avstrijski in ogrski finančni minister. RUSINSKO VSEUČILIŠČE. Dunaj, 21. anuarja. Pogajanja med Rusinl In Poljaki so prekinjena. Rusini so izjavili, da je cesarsko ročno pismo, katerega načrt je predložil minister Hussarek. zanje nesprejemljivo. Izvajati hočejo konsekvence in zopet ob-strulrati. AVDIENCE. Dunaj, 20. januarja. Včeraj je cesar sprejel na daljši avdienci ob 11. dopoldne ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, potem pa domobranskega ministra barona Georgija. Dunaj, 21. januarja. Včeraj ob 1. popoldne je cesar sprejel ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa na avdienci. NADVOJVODA RAINER BOLAN. Dunaj, 21. januarja. Nadvojvoda Rainer je tako težko obolel, da ne more ničesar zavžiti in je katastrofa skoraj neizogibna. NADŠKOF NAGL BOLAN. Dunaj, 21. januarja. Kardinal nadškof Nagi je obolel za neko notranjo boleznijo. NjegoVo stanje je resno. LUKACSEVA VOLILNA SPAKA. Odsek za volilno reformo. Budimpešta, 21. januarja. Poslanska zbornica sc jutri zopet snide. Seja bo samo formalna. Odsek za volilno reformo bo voljen na seji dne 2G. januarja. Vladna stranka. Budimpešta, 21. januarja. Vladna stranka ima danes popoldne konferenco, na kateri bo razpravljala o volilni reformi. Glasovanje o zakonu ne bo strankarsko vprašanje. Predsedni-štvo stranke motivira to tako, da vlada ne zahteva, da bi se zakon sprejel brez izpremembe. Do marca ne bo nič. Budimpešta, 21. januarja. Tisza in Lukacs sta se dogovorila, da za sedaj ne bo v zbornici nobene razprave o volilni reformi. Zbornica bo imela daljšo pavzo, med katero bodo samo odseki delali. Šele sredi marca bodo zopet zbornične seje. Vlada ne prekliče. Budimpešta, 21. januarja. Iz oficieluih krogov poročajo: Glasovi, da hoče vlada umakniti načrt svoje volilne reforme, so brez podlage. Tlsza naj odloži mandat. Budimpešta, 20. januarja. Med shodi, ki so se včeraj vršili po deželi, je bil posebno zanimiv oni v Aradu. Sklican je bil od socialistov in neodvisnjakov. Arad je volilni okraj grofa Tisze. Udeležba je bila ogromna. Shod je sklenil resolucijo, ki poziva Štefana Tlszo, naj odloži mandat. Izstop Iz vladne stranke. Budimpešta, 21. januarja. »Az Est« objavlja pismo bivšega justičnega ministra dr. Szekelya, ki naznanja, da izstopa iz vladne stranke, ker ne more pritrditi Lukacsevemu načrtu volilne reforme. DEMISIJA OGRSKEGA FINANČNEGA MINISTRA? Dunaj, 20. januarja. Vesti o odstopu ogrskega finančnega ministra dr. pl. Teleszkyja, se vzdržujejo. Za povod demisije se navajajo diference finančnega ministra z ostalimi člani kabineta vsled popustljivosti v vprašanju davčne reforme. »Meues Wiener Tagblatt« poroča iz Budimpešte, da je ministrski predsednik Lukacs na današnji avdijenci sporočil cesarju demisijo finančnega ministra in da prevzame sam finančni portfelj, ako se dr. Te-leszky ne bo dal pregovoriti. Lukacs se boji neugodnega vtiska, ki bi ga demisija finančnega ministra v tem trenotku napravila na javnost. Budimpešta, 21. januarja. Vlada uradno razglaša, da so vesti o odstopu finančnega ministra dr. Teleszkyja neosnovane. IZSTOP IZ CERKVE. Sibinj, 21. 'anuarja. 220 Nemcev je sklenilo izstopiti iz katoliške cerkve, ker niso dovolj deležni cerkvene uprave. Erdeljskemu škofu grofu Majlatu, sibinjskemu dekanu princu Hohenlohe Waldenburgu in samostanskemu ravnatelju Bi-linskemu so izrekli nezaupanje. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Velika Kaniža, 21. januarja. Včeraj je nedaleč od postaje Szent Laszlo iz Sombotelja prihajajoči mešanec zavozil v tovorni voz. En sprevodnik je ubit in osem voz poškodovanih. SRBSKE MINISTRSKE KONFERENCE. Belgrad, 21. januarja. Srbski poslanik na Dunaju Jovanovič je včeraj dospel v Belgrad in je imel daljše konference z ministrskim predsednikom Pašičem in s trgovinskim ministrom Stojanovičem. Njegovi navzočnosti pripisujejo velik pomen. P01NCARE NE MARA CEREMONIJ. Pariz, 21. januarja. Poincarč izjavlja, da bo opustil stare tradicije, ki pretvarjajo predsednika republike v nekakšnega izvoljenega monarha, ki se mora neprenehoma ravnati po etiketi. Doslej ni mogel predsednik sam zapuščati palače, nikogar ni mogel sprejeti brez prejšnjega naznanila iti nikogar privatno obiskati. Vsega tega ne mara več. Tudi na seje akademije bo hodil, česar prejšnji predsedniki niso storili. Odvetniški zbornici je pisal, da želi ostati vpisan v seznamu odvetnikov. Zbornica se je odgodila. Pariz, 20. januarja. Zaradi ministrske krize je zbornica svojo današnjo sejo odgodila do četrtka. Briandove težkoče. Pariz, 21. januarja. Briand je prvotno nameraval sestaviti svoj kabinet ponajveč iz dosedanjih ministrov in ga le nekoliko izpopolniti, Naletel je pa na velike težave in mora sestavljati popolnoma novo ministrstvo. Sprejel bo v habinet tudi radikalce. Neko listnico ima dobiti Valle; Briand misli tudi na Vivianija in Sariena. Da bi Bourgeois prevzel zunanje ministrstvo, ni upati. Notranje zadeve prevzame bržkone Steeg, justico pa Barthou. Delcassč ne pride v kabinet. KATASTROFA PARNIKA »VERONESE«. Oporto, 20. januarja. Sedai je dognano, da je imel parnik »Veronese«, ki se je potopil blizu portugalskega obrežja, 142 potnikov na krovu in 92 uslužbencev. Rešenih je 191 oseb. En potnik in štirje mornarji so utonili, 38 oseb pa pogrešajo. BALKANSKA VPRAŠANJA. Turčija popušča? London, 20. januarja. Turška vlada je poslala svojim pooblaščencem na mirovni konferenci nove instrukcije, ki jim dovoljujejo, da se smejo pod gotovimi pogoji tudi zaradi Odrina pogajati. Miroljubni ministrski svet. Carigrad, 20. januarja. Ministrski svet se je obširno bavil z noto velevlasti. Samo nekateri ministri z vojnim na čelu so glasovali za to. da se odkloni noti in takoj nadaljuje vojna. Ostali so pa v manjšini. Večina kabineta je za mir. Turški odgovor. Berlin, 20. januarja. »Lokalanzeiger« javlja iz Carigrada, da je turški ministrski svet že sestavil odgovor na noto velesil. Vsebina turške note je baje sledeča: »Z etnografskega stališča so Bolgari v od-rinsketn vilajetu v manjšini ne le v razmerju do mohamedancev, ampak tudi napram drugim kristjanom. Odrin se je držal doslej in se bo držal tudi dalje. Predaja Odrina bi zelo oškodovala kalifat. ker so tam sveti grobovi. Nadalje je Odrin drugo glavno mesto Turčije. Prepustitev Odrina spravlja obstanek vse države v nevarnost. Iz teh razlogov ni mogoče izročiti Odrina. Porta prosi velevlasti, naj store podoben korak kakor pri njej, tudi pri balkanskih državah, da se najde podlaga za sporazum, ne da bi se ogrozil obstanek države. Ker Porta pošteno želi spravo, je pripravljena celo na nove žrtve, da pride do tega cilja. Kar se tiče vprašanja otokov, ni mogoče odstopiti onih ob azijskem obrežju, pač pa je Ponta pripravljena razpravljati o predaji drugih. Namesto Odrina bi Turki predložili, da odstopijo Džimildžino.« O besedilu note bo ministrski svet še razpravljal. Mogoče je, da dobe velesile odgovor že jutri, najbrže pa šele v sredo. Albanske meje. Berlin, 20. januarja. »Lokal Anzeiger« javlja iz Belgrada: »Ruska vlada je poslala svojemu poslaniku v London instrukcije, da mora Prizren. Dibro, Ohrido in ohridsko jezero na vsak način zahtevati za Srbijo.« Odgovornost balkanske zveze. Carigrad. 21. januarja. »Ikdam« javlja o turškem odgovoru na skupno noto, da naglasa Turčija svojo spravljivost in pravi, da ceni poizkuse velesil za ohranitev miru, ali da ji je nemogoče prepustiti oteke, ki pripadajo Aziji, in Odrin z njega zaledjem. Glede na to točko, ki obsega zanjo življensko vprašanje, ne more doprinašati novih žrtev. Ali iz spoštovanja do velesil bi bila pripravljena na pogajanja o novi meji. ki pa bi morala vsekakor izpolnjevati pogoj, da ostane Odrin s svojim ozemljem turški. Če balkanski zavezniki ne sprejmejo teh skrajnih žrtev, ne pade odgovornost za obnovitev vojne na Porto, ampak na balkanske zaveznike. Turki se boje presenečenja. Kelmorajn, 21. januarja. »Koln. Ztg.« javlja iz Carigrada: V turških krogih se boje, da bi Bolgari nenadoma pričeli z vojno, in delajo vse priprave za tak slučaj. Tudi v diplomatič-nili krogih so zelo pesimistični. Opažajo se dvomi, da bi se še moglo priti do miru, preden dobi vojska zadoščenje, da se more še enkrat meriti s sovražnikom. Nove praske pri ČataJ-dži bi lahko izzvale kakšen dogodek, ki bi opravičil obnovitev vojne.« Nezadovoljni vojaki. Kelmorajn, 21. januarja. »Kolu. Ztg.« javlja. da je turško vojaštvo zelo nezadovoljno in zahteva, da ga pošljejo v boj, ali pa nazaj v domovino. Veliki svet. Carigrad, 21. januarja. Veliki svet, ki je bil razglašen za narodno skupščino, se snide danes. Po njegovem zaključku dobe velesile svoj odgovor. Ultimatuma ni. London. 21. januarja. Načelniki balkanskih pooblaščencev pravijo, da se časopisna vest, češ da so balkanske države zahtevale od Turčije v štirih dneh odgovor glede na mir ali vojno ne vjetna z resnico. Od balkanskih držav ni bil odposlan noben ultimatum. Nesporazum v balkanski zvezi. London, 21. januarja. »Dajly Telegraph« objavlja članek srbskega delegata Mijuškoviča, ki pravi: »Gotovo je za sedaj najvišji interes zaveznikov, da ostanejo zvesti svoji zvezi in da nastopajo kompaktno kakor doslej. Ali ker so Srbi in Grki lojalno izpolnjevali svoje dolžnosti napram Bolgarom, bi .morali Bolgari iz lastne iniciative dati zaveznikom garancije, da dobe Grki in Srbi primerne kompenzacije za bolgarski Odrin, da se ohrani ravnovesje na Balkanu. Zavezniki, zlasti pa Bolgari, bi morali pravočasno skrbeti, da se po sklepu miru, in ko bo Odrin v bolgarski posesti, ne prekrši veliko prijateljstvo, ki so ga ustanovili največji državniki in ki se je utrdilo na bojnih poljanah, pa je zdai v nevarnosti zaradi bolgarske ego istične politike. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Bolgarska ponudba. Dunaj, 21. januarja. V diplomatičnih krogih pravijo, da je Take .Ionescu prinesel v Buka-rešt kompromis, po katerem bi Bolgarska odstopila Rumuniji kos sveta brez Silistrije, toda s Kavarno, Rumunija pa bi prepustila Balbic ob Črnem morju. Izdelani so različni projekti, da bi se učvrstilo sosedovsko prijateljstvo med Bolgarsko in Rumunijo. Preko Donave bi Rumunija zgradila dva nova mostova, dobila bi pa zvezo z donavsko-iadransko železnico. Kom-: prornis se ne bavi le s sporom med Bolgarsko in Rumunijo, ampak obsega vsa vprašanja, ki se tičejo razmerja med Rumunijo in balkansko zvezo. NEZADOVOLJNOST V GRŠKI VOJSKI. Solun, 20. januarja. Med grškim vojaštvom, ki je deprimirano zaradi neuspehov pri naskokih na Bizani, vlada nezadovoljnost in veliko Jih dezertira. Dr-1 5. polka, ki je bil že vkrcan na ladji, so morali zaradi večjih insubordinacij zopet izkrcati. Petintrideset vojakov so zaprli. POMORSKA BITKA. Turško poročilo. Carigrad. 20. januarja. Negotove vesti o zadnji bitki na morju so povzročile v Carigradu veliko razburjenje. Nestrpno so se pričakovala zanesljiva poročila. Popoldne je vlada izdala sledečo objavo: »Dne 18. t. m. zjutraj je naše brodovje odplovilo in se podalo pri Lemnosu v boj z grškim brodovjem. Bitka je trajala tri ure. Sovražno mornarico je zadelo mnogo kro-gelj, ter je močno poškodovana. Naša mornarica se je vrnila kot zmagovalka.« »Averof« poškodovan. Carigrad, 20. januarja. Turška poročila pravijo, da so Turki natančno opazili, da je bila grška oklopnica »Averof« poškodovana. Turško brodovje se je vrnilo polnoštevilno. Križarka »fiamidije«. London, 20. januarja. Reuterjeva agentura javlja iz Port Saida, da je turška križarka »Hamidije«, ki je bila nenadoma izginila, prispela tja. Poveljnik pravf, da je bil zapustil Dardanele po noči,'ob jasni mesečini, ne pa v megli. Grki ga vendar niso opazili. On je bombardiral Syro, ne pa »Medžidije«. Blizu Port Saida je zadnio noč naletel na dve mali križarki in se spustil Z njima v boj. Enega mačka je izgubil, drugi ie poškodovan. Zdaj jemlje živež in premog na krov. V Rdečem inorju. Port Sald, 21. januarja. Turška križarka »Hamidije« je odplula v Rdeče morje. Ranjenci. Carigrad, 21. januarja. Ladia »Rešid-paša* je pripeljala 79 ranjenih Turkov iz zadnje pomorske bitke v Carigrad. Še ena bitka? Frankobrod, 21. januarja. »Frankfurter Ze' tung« objavlja telegram iz Carigrada, da je prišlo blizu otoka Tenedos do druge pomorske bitke. Posameznosti niso znane. Poškodovane turške ladje. Carigrad, 21. januarja. Po vesteh iz mornariškega ministrstva sta bili baje oklopm■ i »Hajredin Barberus« in »Torgut Rejs« tako poškodovani, da sta morali opustiti boj. Na oklop-nici »Asar j Tevfik« se je vsled močnih sunkov pri streljanju udrl krov. Ali je mesec svetil? Atene, 21. januarja. Med Turki in Grki je nastal prepir, če je po noči 14. t. m. — svetil mesec. Poveljnik turške križarke »Hamidije« pravi, da je zapustil Dardanele ob mesečini. »Agence d’ Athčne« pa trdi, da to ni mogoče, ker je bil tisto noč ščip preslab, razentega pa je mesec zašel par ur preje, preden je Hamidije odplula. RUSIJA ŽUGA? Frankobrod, 21. januarja. »Frankfurter Zei-tung« javlja iz Carigrada, da je bil ruski poslanik zadnje dni dvakrat pri turški vladi priporočat. naj Turčija kmalu sklene mir, ker Rusija ne bi mogla ostati nevtralna, če bi se vojna obnovila. ZAPIRANJE V CARIGRADU. Carigrad, 21. januarja. Vlada je izdala povelje za aretacijo velikega števila mladoturkov. Med njimi so bivši veliki vezir Haki, bivša ministra Halil in Haladžipan, bivši Šejk ul islam, mnogo uradnikov, bivših poslancev itd. Princ Halim je dobil svarilo od policije; odgovoril je, da je načelnik zakonito priznanega komiteja za slogo in napredek, in da nima s tajnimi društvi nič opraviti. DEMISIJA VRHOVNEGA POVELJNIKA. Carigrad, 21. januarja. Vzdržuje se vest, da bo Nazim-paša demisioniral, in da pride Torgut Ševket-paša na njegovo mesto. Novice. * Oporoka socialistinje, V začetku tega meseca je umrla v Hajdi na Čečkem sodružica Marija Konigova, ki je dolgo let delovala za socialno demokratično stranko. Bila je precej premožna in ker ni imela bližjih sorodnikov, je zapustila svoje premoženje v strankine namene. Krajevni organizaciji v Hajdi je zapustila 30.000 K. Svoji služkinji je zapustila obresti od 20.000 K, da bo lahko na st ur dni živela brez skrbi. Kadar pa bo služkinja umrla, tedaj bo dobila polovico tega kapitala avstrijska soci-alno-demokratičnvi ženska organizacija. 10.000 K je zapustila n^mteljstvu bolnišnice v Hajdi za ustanovo, od katere dobe vsako leto na dan 11. maja potrebni bolniki podporo. To ustanovo je Konigova voli'a \ spotr.in svojih staršev. I o 5000 K je zapustila nemški šolski družbi in praškemu društvu učiteljic. Ve