i Voščimo vam Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2002 ter se zahvaljujemo za izkazano zaupanje TISKARNA ACO LITIJA Letošnjo litijsko gimnazijo obiskuje kar 280 dijakov v 9 oddelkih. Investicija je vredna več kot 800 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za šolo prispevalo 756 milijonov. Gimnazija ima na voljo 3300mr površin, v katero je vključena tudi telovadnica, kije delo arhitekta Matije Suhadolčana. Velikost, razsežnost in urejenost. To so tri magične lastnosti, ki jih mnogi pripisujejo novi litijski gimnaziji, ki je bila predana svojemu namenu 4. decembra 2001. To je zgodovinski datum, ki je Litiji in njeni občini dal novo podobo in pomen. Pisalo se je leto 1994, ko so na Savi odprli osnovno šolo. Takrat je litijski župan g. Mirko Kaplja javno napovedal, da bo v Litiji znova stala gimnazija. Mnogi so tedaj mislili, da kuje zvezde v oblakih, a vendar se je izkazalo drugače, ko je leta 1996 odbor s predsednikom, današnjim ravnateljem gimnazije prof. Vinkom Logajem, začel z delom. Zamisli in cilji so se uresničili 6. decembra istega leta, ko je odbor dobil podporo s takratnim ministrom za šolstvo g. Slavkom Gabrom. Začela se je gradnja prizidka in 1.9. 1997 je v Litiji potekal gimnazijski pouk. Takoj zatem so nastale prostorske Slovesno ob prerezanem trapic od leve proti desni: ravnatelj Vinko Logaj, premier dr. Janez Drnovšek, ministrica dr. Lucija Čok ‘n 1dijskj župan Mirko Kaplja. Zahvala za trud pri izfradnji gimnazije ter spominsko darilo za slovesen dogodek ravnatelju Vinku Logaju. Sledili so govori ravnatelja gimnazije, litijskega župana, ministrice dr. Lucije Čok in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki mi je ob koncu otvoritve namenil nekaj minut, v katerih mi je pojasnil standard litijske gimnazije, ki naj bi po njegovem prepričanju bil dovolj visok. Litija, evropsko mesto, kot je dejal župan g. Mirko Kaplja, je predhodno dobila najlepše darilo ob 50. letnici mesta Litije, ki bo drugo leto. Zupan je veselje in uspeh tudi očitno pokazal s tem, ko je poljubil tla šole, ki so sedaj še nepopisan list, na katerega bomo pisali mi, dijaki. Domen J. VRTAČNIK stiske in 27.8.2000 je karizmatični župan g. Mirko Kaplja označil začetek nove gradnje. To je zgodba o uspehu in zgodovini Litije, ki je prav z gimnazijo postavila vrata v Evropo in samo še otvoritev ji je vdihnila dušo. Na otvoritvi je poleg gimnazijskega zbora nastopala še litijski pihalna godba, ki nam je ob začetku otvoritve postregla s slovensko himno. Litijaniso se otvoritve gimnazije udeležili množimo. Iz uredništva ... Veliko modre kot morje, misel, kot je nebo, veliko zelene kot trava, mladost, kot je drevo! Veliko topline kot ljubezen, dom, kpt stisk je rok, veliko sreče kot zdravje, mir, k°t smeh je otrok} Vam voščimo iz uredništva Litijskega občana. " A Tudi v novem letu bo Litijski občan prihajal v Vaše domove. Veseli bomo, če mu boste še naprej zvesti! Mi se bomo trudili, da bomo za Vas še boljši - odslej tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco V______________________________) ......................im....himJ Gospodarstvo v občini Litija ospodarska slika občine je relativno vJšibka, prevladuje industrijska panoga z nižjo tehnologijo in nižjo produktivnostjo. Kljub temu so gospodarska gibanja ugodnejša, saj je seje trend obrnil v pozitivno gospodarsko rast. Center za razvoj Litija spremlja gospo- darska gibanja v občini Litija. Podrobna analiza nam je bila podlaga za opredelitev razvojnih usmeritev občine Litija na gospodarskem področju. Tokrat vam bomo poskušali povzeto prikazati osnovne značilnosti gospodarstva. STRAN 3 SOGLASNA PODPORA: V Litiji so za manjšo občino Na zboru občanov Mestne skupnosti Litija so obravnavalipredlogza oblikovanj e manj še občine Litija, ki naj bi obsegala območje severnega dela sedanje občine, oziroma naselja, ki so v krajevnih skupnostih, ki gravitirajo na reko Savo. TJVedlogza manjšo občino, ki bo učinkovitejša in X bolj funkcionalna, je Mestna skupnost Litija vložila že pred štirimi leti, na osnovi predhodnih strokovnih študij o velikosti slovenskih občin, ki bodo temeljile na evropski listini o lokalni samoupravi. Ta pa določa samo dvostopenjsko lokalno samoupravo in sicer pokrajine in občine. Tokratni - ponovno vloženi - predlog je Državni zbor sprejel v nadaljnjo proceduro, prav tako pa tudi predlog Smartna z okoliškimi krajevnimi skupnostmi. Predlog za samostojno občino je vložila tudi KS Dole pri Litiji. Novo - manjšo - občino Litija naj bi sestavljala naselja v krajevnih skupnostih Hotič, Vače, Ribče, Jevnica, Kresnice, del Jabianiške doline (Breg, Tenetiše), Spodnji Log, Sava, Polšnik, Konjšica in Mestna skupnost Litija. Navzoči so predlog za novo in manjšo občino Litija soglasno podprli, saj so menili, da bodo v današnjih razmerah, ki so bistveno drugačne kot pred osamosvojitvijo Slovenije, v manjši občini bolje in hitreje izvajali tekoče in razvojne programe. N. ŠTEFERL Praznični december v Litiji Tudi v našem, mestu jih že čutimo. Praznike, namreč. V starem delu Litije, ki je letos lepše okrašena, so godbeniki že napovedali vrsto dogodkov, ki nas bodo pospremili v novo leto. V teh dneh se s svojim programom in izdelki predstavljajo osnovne šole, v sredo, četrtek in petek pa bomo spoznali utrip litijskega podeželja. S seboj ga bodo pripeljali občani iz Polšnika, Dol, Velike Stange, Jevnice in Stangarskih Poljan. Prihodnji teden bodo imeli najmlajši svoj živ-žav, obiskal pa jih bo tudi dedek Mraz s spremstvom. Večeri bodo popestreni z živo glasbo, vrhunec prireditev pa bo vsekakor silvestrovanje z Litijskim odmevom in novoletni ognjemet. Nasvidenje v stari Litiji! PIHALNI ORKESTER LITIJA Št vabi na tradicionalni Sfe H ’W i KV X V Ob 60. letnici bitke na Tisju ter ob 10-letnici osamosvojitve Slovenije Vas vabim na srečanje borcev II. Štajerskega bataljona in občanov, ki bo 24.12.2001 ob 11. uri na Tisju. ____________________Mirko KAPLJA, župan Tudi Litijski občan vabi na:_____________ BOŽIČNI KONCERT na gradu Bogenšperk, torek, 25.12. 2001 ob 16.30 • ČAR BOŽIČNO NOVOLETNIH DNI -OŠ LITIJA - 20.12. in 21.12.2001 •SILVESTROVANJE NA PROSTEM v starem mestnem jedru Litije (Litijski odmev in ognjemet) Vabim Vas na tradicionalno “Silvestrovanje na prostem ”, kj bo v starem mestnem jedru Litije (Valvasorjev trg), 31.12.2001. Skupaj bomo ob glasbi, gostinski postrežbi in z ognjemetom pričakali novo leto 2002. Mirko KAPLJA, župan ... 'rt ' Prispevke pošljite do 10. jcHlllžirjcl 2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: ki bo v ČETRTEK, 27. deC. 2001 ob 19. uti v Športni dvorani v Litiji Gostje v programu: • pevka DAŠA GRADIŠEK ter • BRAJDIMIR in BERTA * KONCERT JE DARILO OBČANOM - VSTOPNINE NI! Decembermania LDS Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča SLS »SKD Slovenska ljudska stranka Ohranimo uspehe, neuspehi naj bodo izkušnja za boljšo prihodnost Mladi Forum ZLSD Litija se je pred kratkim razveselil, ko je doživel svojo 2. konferenco. Dobili smo novo taglavno v podobi Tee Femec. Si radi privoščite sproščujoče nakupovanje ob sobotah zjutraj ? Ali ste eden tistih, ki raje v miru spijete jutranjo kavo v enem od Litijskih lokalov? Čisto mogoče je, da smo vam to idilo, v soboto 1. decembra, pokvarile zagnane aktivistke Mladega Foruma in Kluba Litijskih Študentov. Vsakemu smo želele pripeti rdečo pendjo. Nekateri ste nam to s prijetnim nasmeškom dovolili. Preveč je bilo takšnih, ki ste mislili, da ste za pentljice že prestari? Predstavnik rimo-katoliške cerkve, vzor morale, se s tem ne ukvarja? Nekdo je izjavil, da sploh ne seksa (je enkrat poskusil, pa mu ni bilo všeč) ? 1. december je dan boja proti AIDS-u, neozdravljivi bolezni, ki grozi sodobnemu človeku. Ne samo narkomanom, prostitutkam, homoseksualcem in ostalim, ki so odrinjeni na rob družbe. Virus HIV grozi tudi vam, povprečni ljudje; tudi, če nimate spolnih odnosov; tudi, če ste hetero; tudi, če ste zaprisegli celibat; tudi, če ste stari 111 let in tudi, če ste se pravkar rodili. Rdeče pentlje se nosijo v znak podpore boju proti AIDS-u. Z rdečo pentljo izražate željo, da znanstveniki čim prej odkrijejo zdravilo. Rdeča pentlja pomeni, da se zavedate dejstva, da mnogi v centralni Afriki za to bolezen sploh še niso slišali, čeprav ima v tistih oddaljenih krajih AIDS že več kot polovica prebivalstva. Rdeča pentlja na prsih pomeni željo, da bi vsi ljudje sveta poznali problem AIDS-a in da bi imeli vsi možnost zaščite pred njim. Najboljša dandanes poznana zaščita pred AIDS-om je kondom. Lahko ga kupite v lekarni, trgovini, trafiki... So pa tudi takšni, ki se bojijo farmacevtki v lekarni reči : kondom, prosim. Ali pa se počutijo nelagodno, ko na tekoči trak pred blagajno položijo škatlico kondomov. Ti se morajo po zaščito odpraviti v npr. Ljubljano, kjer vsak večji gostinski lokal, skoraj vsaka srednja šola in fakulteta premore kondomat. In v kondomatih ni radovednih oči. Tudi v Litiji želimo kondomat. Kdo ga bo imel prvi? ^Upam, da bo vaš december čimbolj zabaven in vesel, da boste praznike preživeliN s tistimi, ki vas imajo najrajši. Nekaterim želim srečen božič drugim prav takšen bajram. Vsem skupaj pa čimbolj navdušenja polno novo leto.____ ES. Dedek Mraz prinesi nam karte za Korejo!!! Kaja MLAKAR-AGREŽ Spoštovane občanke in občanil Želimo Vam lepo praznovanje Dneva samostojnosti, prijazen božič ter zdravo in zadovoljno leto 2002, kj naj bo prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem. Predsednica 00 ZLSD Litija: Joža Ocepek , Demokratična stranka upokojencev Slovenije, območna organizacija Litija Želimo prispevati, kar največ je mogoče, k strpnemu in dobremu življenju občanov. Zato s svojim delom tudi v občinskem svetu predlagamo in uresničujemo temeljna izhodišča iz našega programa. Naši predlogi so povezani z naslednjimi izhodišči: - podpora vsem obstoječim in novim programom gospodarjenja v občini, - vse programe, ki prispevajo k dostojnemuj življenju starejših generacij, - z veseljem sprejemamo vse pobude, ki so namenjene povezovanju z mlajšimi, ker vemo, da bodo nadaljevali naše delo. O naših pobudah vas bomo sproti obveščali in želimo vaše sodelovanje. Ždimo vam, da bi konec prvega leta v novem tisočletju bili zdravi ter da bi praznovali božič in novo leto 2002 tako, kotjetoP° vaši volji. Ivan GODEC, DeSus Litija Ufi -'-'v; .j Gestitam Vam ob (Dnevu samostojnosti, Selim prijetne božične praznike ter srečno dn zdravo novo leto 2002. iumn Mirko KAPLJA Bernarda Prašnikar s.p. AAarjePa čjroholjsek 3p fiopič 1Q Tei-.Oi/ Q9&9 009 Zaželjeno naročanje po telefonu! ZA VSE OKUSE - ZA VSE ŽELJE -ZA VSAKOGAR FRIZERSKI STUDIO TREND (PRI LOKALU "HOSTA PUB") V litijski občini imamo že krepko čez deset let, dopolnjen in spremenjen odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki določa diferencirano plačevanje tega prispevka glede na komunalno opremljenost in lego zemljišča, obenem pa tudi že vseskozi sporno določilo o delitvi tako zbranih sredstev na skupni program in programe krajevnih (mestne) skupnosti. Če že drugega ne, bi bilo odlok potrebno spremeniti in posodobiti vsaj zaradi splošne zastarelosti in neaktualnosti, še posebej pa zaradi očitnih nesmislov in neažuriranih podatkov o komunalni opremljenosti naselij. Pa poglejmo za kaj gre: kljub nedvomno velikim spremembam pri komunalni opremljenosti posameznih naselij v zadnjih desetih letih po celi občini, se vrednotenje ni v ničemer spremenilo, čeprav je ravno od tega odvisna višina plačila. Poleg vsega pa še vedno obstoja množica gospodinjstev in tudi podjetij, ki tega prispevka sploh ne plačujejo!!! Davčni urad jim položnice preprosto ne pošilja, ker niso davčni zavezanci za ta prispevek. Niso pa zaradi tega, ker davčna uprava pošilja položnice samo tistim gospodinjstvom in firmam, ki so na seznamu, ki jim ga da občina. In je krog sklenjen. Če bi občina hotela poloviti vse tiste, ki so zavezanci za plačilo tega prispevka, niso pa na seznamu, bi resda za to potrebovala kar dosti časa in denarja. Nekaj novih zavezancev je bilo v zadnjem času resda poiskanih, vendar še daleč ne vseh. Davkarija pa tega tudi ni dolžna delati. In tako traja to že leta in leta. Nekaterim se je uspelo izmuzniti iz tega seznama in se tako izogniti plačevanju prispevka, ki ga sicer plačujejo vsi preostali (pošteni) občani. Povsem drugo dimenzijo pa predstavlja določilo v že omenjenem odloku, ki je nastalo takrat, ko se je plačevanje tega prispevka razširilo od Litije in Smartna na celo občino. Takrat so se krajevne skupnosti krčevito upirale zamisli, da bi jih vključili v sistem plačevanja nadomestila, zato jim je bila ponudena rešitev, da polovico tako zbranega denarja pripada njim, druga polovica pa naj gre za občinske programe. Tu pa smo že pri naslednjem nesmislu. Kaj je namreč občinski program in kaj je program krajevne oz. mestne skupnosti? Kot, da krajevne (mestna) skupnosti in ljudje v njej ne spadajo v občinski program? Ali pa, da občinski program ni tudi tisto kar se dogaja v krajevnih in mestni skupnosti? Nenazadnje pa se je izkazalo, da krajevne skupnosti in mestna skupnost Litija, niso nikoli dobile na žiro račun (toliko) denarja, kot je bilo tam zbranega. Torej gre za popoln strel v prazno! Dokler se je ta denar zbiral v posebnem skladu, je bilo še nekaj narejenega, ko pa je sklad izgubil pravni status in je ta denar postal sestavni del občinskega proračuna, je postal odlok o nadomestilu oz. določila o načinu delitve tega denarja samo še mrtva črka na papirju. In kaj storiti? Možnosti so naslednje: Ali odlok izvajati in krajevnim ter mestni skupnosti na žiro račune nakazati polovico zbranih sredstev iz nadomestila, ki se zbere na njihovem območju, ali odlok korenito spremeniti, ali ga razveljaviti, ali pa ponovno ustanoviti sklad, ker jih menda nekatere občine še vedno imajo. Popolne evidence vseh, ki bi morali ta prispevek plačevati, pa očitno še dolgo ne bo, ali pa bo za to poskrbela država, ko bo namesto nadomestila uvedla davek na premoženje. M. Brilej ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE BOŽIČAIN DNEVA SAMOSTOJNOSTI, V LETU 2002 PA ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA! OBČINSKI ODBOR LDS LITIJA ^ Vesti iz parlamenta Sprejeta proračuna za leto 2002 in 2003 Državni zbor RS je v petek 30. novembra končal z obravnavo predlogov proračuna za leto 2002 in 2003 in jih tudi sprejel. Umestno je vprašanje, kako se bo financiral tisti del države, ki zajema tudi občino Litija. Prepričan sem, da je v okviru danih možnosti izkupiček zelo dober, saj so v dopolnjenem predlogu proračunov bili upoštevani skoraj vsi amandmaji, ki sem jih vložil na predlog proračunov. Za rekonstrukcijo in modernizacijo magistralne ceste Ribče-Litija je v letu 2002 predvideno 433 milijonov SIT, ki poleg poplačila opravljenih del v letošnjem letu vsebujejo znatna sredstva za nadaljevanje del v smeri proti Zgornjemu Hotiču, za katero dokončanje del pa je v letu 2003 namenjenih še 306 milijonov SIT. V letu 2003 pa je namenjenih 26,5 milijona SIT za pričetek del na novi trasi magistralne ceste na drugem nevarnem odseku Spodnji Hotič-Zgomji Log. V letu 2002 je predvidena tudi sanacija plazu v Spodnjem Logu v višini 32 milijonov SIT. Za obvoznico Šmartno je državni proračun zagotovil 25 milijonov SIT za pripravo celotne projektne tehnične dokumentacije za izvedbo del. Za regionalno cesto Vel. Reka - Vel. Preska je v letu 2002 predvidenih 60 milijonov SIT z možnostjo 60 % predobremenitve, v letu 2003 pa se omogoča še dodatnih 60 milijonov SIT, kar bi lahko zadostovalo za modernizacijo celotnega cestnega odseka v naslednjih dveh letih. V letu 2003 je zagotovljenih le 5,3 milijona SIT za regionalno cesta Moravče - Čatež, kar je bistveno premalo za kakšno večjo investicijo. Žal amandma za zagotovitev potrebnih sredstev v višini 65 milijonov SIT ni bil izglasovan. V letu 2002 se s 150 milijoni SIT zagotavlja poplačilo obveznosti za izgradnjo nove Gimnazije v Litiji, za izgradnjo prizidka k OŠ Šmartno je zagotovljenih 80 milijonov SIT. V letu 2003 pa so predvidena sredstva za adaptacijo OŠ Gabrovka v višini 95 milijonov SIT. Pomemben premik se kaže v socialnem varstvu, saj je v letu 2003 zagotovljenih dobrih 40 milijonov SIT za sofinanciranje ureditve varstveno delovnega centra v Litiji. Med posebnimi programi je tu še celotna komunalna infrastruktura, ki pa bo v bodoče financirana preko priprave ustreznih regionalnih programov, zato je izkoristek teh sredstev odvisen predvsem od angažiranosti samih občin za določene projekte. Tu bi se še dotaknil pomembnega deleža sredstev z naslova zakona o zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, predvsem z vidika revitalizacije občin izven Zasavja, kamor sodijo Laško, Radeče in Litija in pa razpisa SAPARD v kmetijstvu. Ta sredstva so v pomoč predvsem gospodarstvu in kmetijstvu. Koliko jih bo prišlo na naše območje pa bi morala biti ključna naloga pristojnih ustanov, ki delujejo v naši občini. Počasi zapiramo knjigo leta 2001 in to je priložnost, da tudi v OO SLS SKD Slovenski ljudski stranki Litija ocenimo iztekajoče leto. Sigurno si bomo leto 2001 zapomnili vsaj po treh pridobitvah, kajti dokončana je bila nova gimnazija v Litiji in dobili smo 1,5 km moderniziranega cestnega odseka Ribče - Vernek na magistralni cesti in pričela se je izgradnja prizidka k OS Šmartno. Na občinski ravni so bili modernizirani novi cestni odseki, nadaljevala so se dela na štirih vodovodnih in kanalizacijskih sistemih. Nadaljevale so se tudi nekatere manjše investicije v šolstvu, vzgojnem varstvu, kulturi, gasilstvu, itd. Tudi na področju gospodarstva in kmetijstva smo kljub mnogim težavam poskušali ohraniti obstoječi nivo občinskih spodbud. Mnogokrat smo na terenu slišali s strani pristojnih z občinske uprave, da so svetniki SLS SKD Slovenske ljudske stranke širili dnevne rede sej občinskega sveta. Sprašujem se, ali bi bilo narejenega toliko, če ne bi bilo njihove vztrajnosti in požrtvovalnosti, ki je sigurno še kako pripomogla k temu, da smo ob koncu leta lahko kljub mnogim težavam ponosni na naštete pridobitve. Res je, da se še vedno dela preveč po domače, da se s krajevnimi in mestno skupnostjo občina mnogo premalo ukvarja. Velika škoda se dogaja, ker iz primera v primer prenaša občina Litija pristojnosti v Zasavje, ko se dopušča centralizacija države. Še vedno nima občina dolgoročnega razvojnega programa itd. To in marsikaj so vprašanja za katere v SLS SKD Slovenski ljudski stranki Litija menimo, da so bila zapostavljena mdi v iztekajočem letu, želimo pa si, da bi v prihajajočem letu postala še kako aktualna. Pri tem ne sme biti vprašanje politične pripadnosti, ampak skrb za hitrejši razvoj naše občine, kar pa lahko izkoristimo s tem, da v ta projekt povabimo vse potenciale, ki jih pa ni tako malo. Moč je v sodelovanju, to je tudi naša želja v prihajajočem letu 2002. Franci ROKAVEC Vsem občankam in občanom želimo radostno doživetje božičnega dne, prijetno praznovanje Dneva samostojnosti države Slovenije, v novem letu 2002 pa vam želimo obilo sreče, zdravja, uspehov ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja! SLS SKD Slovenska ljudska stranka _________________________Občinski odbor Litija________________ Spoštovane občanke in občani! Želim vam vesele božične praznike, prijetno praznovanje Dneva samostojtiosti države Slovenije, v novem letu 2002 pa vam želim obilo sreče, zdravja, uspehov ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja! Franci Rokavec, poslanec DZ RS SDS Športno rekreacijski center Ježa V letu 1999 je OS Občine Litija sprejel prostorski plan po katerem je območje Ježe predvideno za stanovanjsko cono (zgornji del) in cono namenjeno za športno-rekreacijsko in šolsko dejavnost (spodnji del - travnik nasproti r| Rozmanovega trga). Za obe območji je potrebno izdelati in sprejeti še t.i. prostorsko izvedbeni načrt (PIN). V postopku sprejemanja PIN je potrebno najprej sprejeti program priprave izdelave PIN. Za zgornji del Ježe - individualna stanovanjska gradnja je bil ta program že sprejet na OS dne 15.3.2001, projektant je že izbran in dela so že stekla. Kar pa ne velja tudi za spodnji del, torej za športno-rekreacijsko dejavnost Svetniška skupina SDS se zavzema, da bi se ta postopek pričel tudi za to območje, saj prebivalci Litije in tudi ostalega dela občine, predvsem pa Rozmanovega trga, nujno potrebujemo površine za šport, rekreacijo, sprehode in sprostitev.Takšnega območja v občini Litija namreč sploh ni. Potrebovali bi sprehajalne površine, steze za rolanje in kolesarjenje, razna igrišča, prostor za razne športne prireditve ali zabaviščne parke, pic-nic prostor in nenazadnje tako želeni in potrebni bazen. Slednji je v občini povsem svoja zgodba, saj v občini sploh ni možno gojiti plavalnih oz. vodnih športov. V teh prizadevanjih, med svetniki nismo osamljeni, žal pa niso vsi takšnega mnenja. Da bi v tem uspeli, Vas prosim za Vašo podporo, ki jo lahko izrazite s podpisom na posebni listi. Lahko nas pokličete (GSM: 041/ 844 124) ali pošljete e-pošto (anton.kovic@siol. net). Verjemite mi, da sem bil že prevečkrat priča glasovanju v Občinskem svetu, za popolnoma nepomembne projekte ali celo škodljive sklepe, pa so bili le-ti z večino izglasovani. Takšni kot je ta in podobni projekti, ki pomenijo napredek, pa nikoli ne pridejo na vrsto. Pot do realizacije tega projekta bo še dolga, vendar pa bomo s skupaj izraženo zahtevo naredili prvi, morda najpomembnejši korak Za Vašo podporo in dobro voljo seVam zahvaljujem. ANTON KOVIČ Bliža se čas, ko se vsi zavemo, da nismo osamljen otok, temveč del skupnosti naših sorodnikov, prijateljev, sosedov, sodelavcev, soobčanov.... Čas, ko se zavemo, da smo skozi leto morda koga prizadeli, mu naredili krivico... Cas, ko spoznamo, da v kolikor prizadenemo sočloveka, prizadenemo celotno skupnost in s tem sami sebe. Cas, ki ima poseben, čaroben vpliv na nas, ki nam daje dodatno moč, da si pogledamo v oči, si podamo roko in s tem pokažemo, da se zavedamo naše povezanosti. Vsem želim, da bijim čim več ljudi ponudilo roko in da bi sami roko čim večkrat ponudili. Želim vam zares »veseli december«, lepe božične praznike, predvsem pa srečno in uspešno novo leto2002. Franci ROKAVEC, poslanec DZ RS Nadaljevanje s 1. strani Gospodarstvo v občini Litija V naši občini ima sedež manjše število srednje velikih gospodarskih družb, ki so se v preteklosti znašle v tranzicijski recesiji, proces deindustrializacije je vplival na rast brezposelnosti v občini. Od leta 1999 dalje pa se poslovni rezultati odločno izboljšujejo, finančni podatki prikazujejo izredno dinamično, blizu 10% letno, gospodarsko rast. Poslovni rezultat litijskega gospodarstva je bil leta 2000 pozitiven; razlika med dobički in izgubami v podjetjih je bila 264 milijonov tolarjev, pri samostojnih podjetnikih pa 620 milijonov tolarjev. V litijskem gospodarstvu je bilo leta 2000 poslovno aktivnih 229 gospodarskih dražb (s sedežem v občini Litija), po velikostni strukturi glede na število zaposlenih je ena velika (nad 250 zaposlenih), Ssrednjih (51 do 250), 10 malih (11 do 50) in 210 mikro gospodarskih dražb (do 10). V gospodarskih družbah so zaposleni ustvarili povprečno 3,1 milijona tolarjev dodane vrednosti, produktivnost je za 28% nižja od slovenskega povprečja (4,3 milijona tolarjev). Poleg gospodarskih dražb je bilo je bilo v letu 2000 poslovno aktivnih 611 samostojnih podjetnikov s sedežem vLitiji, produktivnost dela je bila še nižja - povprečno so ustvarili 2,3 milijona tolarjev dodane vrednosti na zaposlenega. Litijsko gospodarstvo je leta 2000 ustvarilo skupno 8,1 milij ard tolarjev dodane vrednosti, in sicer gospodarske družbe 5,2 milijarde tolarjev, samostojni podjetniki 2,9 milijarde tolarjev. Dinamična gospodarska rast se je začela šele leta 1999 in se je venakem tempu nadaljevala tudi v letu 2000. V litijski občini ustvarijo gospodarske dražbe dve tretjini, samostojni podjetniki pa tretjino dodane vrednosti. Sektor podjetij je imel lani visoko 10% gospodarsko rast, v sektorju samostojnih podjetnikov pa ni bilo rasti - promet in dodana vrednost so ostali realno na ravni leta prej. Gospodarsko strukturo litijskega gospodarstva označuje močan industrijski sektor, ki je ustvaril 3.732 milijonov tolarjev ali 71% dodane vrednosti podjetniškega sektorja. V okviru predelovalne industrije je v občini najbolj razvita tekstilna industrija, ki izvozi kar 86% svoje proizvodnje. Storitveni sektor ustvari dvakrat manj dodane vrednosti 1.472 milijonov tolarjev ali 29%, vendar raste izredno hitro - v preteklih štirih letih je podvojil ustvarjeno dodano vrednost in je glavni vir gospodarske rasti v občini. Med storitvami je najbolj razvita trgovina, kijev petih letih potrojila dodano vrednost, hitro se razvijata mdi promet in poslovne storitve. V velikostni strukturi gospodarstva imajo 40% delež velika in srednja podjetja, 60% delež pa ima t.i. 'malo gospodarstvo’. Mala podjetja so leta 2000 ustvarila 751 milijonov tolarjev ali 9,3% dodane vrednosti, mikro podjetja 1.195 milijonov tolarjev ali 14,7%, samostojni podjetniki pa 2.862 milijonov tolarjev ali 35,3% delež. Gospodarsko leto 1999 je označevala dinamična gospodarska rast samo v sektorju malega gospodarstva. Leto 2000 označuje visoka gospodarska rast v segmentu velikih, srednjih in malih podjetij, sektor samostojnih podjetnikov pa je imel ničelno rast, v sektorju mikro podjetij pa je bila dodana vrednost realno celo nekaj nižja. Kljub temu, da določene aktivnosti na področju pospeševanja litijskega gospodarstva že potekajo, bo v bodoče potrebno še aktivnejše sodelovanje občine pri gospodarskem razvoju. Saša GRADIŠEK 5#car LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA commerceSm ZNIŽANJE MALOPRODAJNIH CEN ZA VOZILA SEAT IBIZA 190.000 SIT že od 1.785.000 SIT LEON 200.000 sit W že od 2.476.000 SIT TOLEDO soo.ooo sit že od 3.134.729 SIT POPUST L. -d POPUST POPUST Vsa vozila SEAT odlikuje zanesljivost, kvaliteta in bogata serijska oprema Popusti veljajo za vozila iz zaloge Še vedno v akciji SEAT CORDOBA in CORDOBA VARIO Želimo vam prijetne božične praznike, v novem letu pa veliko sreče, zadovoljstva in uspeha. 10 let lokalne televizije ATVSignal Litija Vprazničnem decembru se je praznovanju pridružila tudi televizija ATV Signal Litija. 24. decembra 1991, na takratni občinski praznik, smo prvič v eter “spustili” svoj program. Kratek a vendar je bil začetek tistega, kar s sodelavci ustvarjamo danes po desetih letih. Oprema je bila neprofesionalna, ustvarjalci programa neizkušeni, finančnih sredstev praktično ni bilo, pa vendar smo vztrajali in trmasto rinili naprej. Kar takoj smo se, navkljub težavam, lotili izdelovanja informativnih oddaj, poročali smo s terena, pripravljali pogovorne oddaje v studiu, ki smo ga takrat imeli v poslovnih prostorih Predilnice Litija. Z leti smo postajali bolj izkušeni, zahtevnejši pa so postajali tudi naši gledalci. V letu 1995 smo se preselili v prostore KGZ Litija na Valvazorjevem trgu, kjer delamo še danes. Preden smo pričeli nemoteno oddajati, smo opravili še obsežna adaptacijska dela, hkrati pa smo se zavedali, da moramo napre- dovati tudi pri kvaliteti oddajane slike. V letu 1996 smo se odločili za velik finančni podvig, Id ga občutimo še danes; kupili smo profesionalno opremo: kamere in videorekorderje. Delo s to opremo je postalo veliko lažje, kar pa je najvažnejše, predvsem kvalitetnejše. Iz dveh ur programa na dan smo program razširili na 4 ure ali več. K sodelovanju smo povabili nove sodelavce, ki s svojimi idejami, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo program sooblikujejo še danes. Pričeli smo izdelovati nove kontaktne oddaje, izobraževalne oddaje, reportaže, snemamo kulturne prireditve in koncerte, v studio smo privabili mnoge znane in zanimive goste, še naprej pa smo redno izdelovali informativne oddaje, saj smo bili prepričani, da občani morajo in imajo pravico biti informirani, da je poslanstvo našega medija to zagotavljati. 21. decembra letos bo na sporedu že 500. informativna oddaja, na ta jubilej smo odkrito ponosni. Še naprej se bomo trudili, če bodo temu le namenjena potrebna finančna sredstva, saj je izdelovanje informativnega programa, najdražji program, ki ga ustvarja televizija. Prav zadnje leto smo opazili, da se krajani in organizatorji raznih prireditev našega medija vedno več poslužujejo za obveščanje, promocijo in predstavitve. Ne skoparijo s pohvalami, čeprav gre marsikomu težko z jezika, in če zaslužimo, nas mdi pokritizirajo. Kritike tudi sprejmemo, da so le upravičene. Želimo si, da bi bili z vami, zvestimi gledalci, ki nam od začetka stojite ob strani in nas moralno podpirate, še naslednjih deset let. Za vse vas smo pripravljeni vztrajati, se truditi in program še izboljševati, saj se zavedamo, da ste za uspeh lokalne televizije ATV Signal zaslužni mdi vi. Hvala, ker smo bili v teh mnogih večerih v vaši družbi in srečno v lem 2002. Franc Babnik, direktor in Joca Babnik, odgovorna urednica Zfl VAS ZE12 LET POSLOVNI IMENIKI Lokalni razvojni program občine Litija Center za razvoj Litija zaključuje prvo fazo priprave lokalnega razvojnega programa občine Litija. V devetmesečnem obdobju smo poskušali s pomočjo analize stanja, delavnic in razgovorov opredeliti razvojne usmeritve naše občine za daljše obdobje. Poimenovali smo jih strateški del razvojnega programa občine Litija. Program smo razdelili na tri vsebinska področja: 1.Okolje, prostor in infrastruktura, ki vključuje problematiko varstva okolja, ravnanja z odpadki, rabe zemljišč, prometno infrastrukturo, komunalno in energetsko infrastrukturo; 2. Družbeno okolje, ki vključuje problematiko šolstva, zdravstva, sociale, kulture in športa; 3. Področje gospodarstva, ki vključuje problematiko gospodarstva skupaj z malim gospodarstvom, kmetijstva ter turizma. Za vsako področje smo s pomočjo posebnega pristopa (SWOT analiza) na področnih širših in ožjih delovnih skupinah opredelili vizije, ki izražajo stanje, kot si ga želimo v občini Litija čez 10 let. Do uresničitve nas bodo vodili opredeljeni cilji oziroma usmeritve. Deset široko zastavljenih glavnih ciljev smo poskušali čimbolj razdelati s 33 podcilji, ki sledijo glavnim ciljem in niso rangirani po pomembnosti. Podcilje smo opredelili z merljivimi kazalci (indikatorji), s katerimi bomo v določenem razdobju lahko ugotavljali uspešnost zasnovanega programa. Naša občina je velika, z mnogimi problemi, pa tudi izzivi. Napisane usmeritve dolgoročnega razvoja so globalnega značaja, vendar zajemajo prisotno problematiko celotne občine. Zato je priporočljivo večkrat prebrati takoimenovani strateški del razvojnega programa, vendar ne z ihto po iskanju imena krajevne skupnosti ali celo posameznika, ker ga žal v tej prvi fazi ne bo nihče našel. S poglobljenim pristopom pa lahko občan za vsakim ciljem ali podciljem zasnuje, opredeli, vidi projekt skupnosti, institucije ali zasebne iniciative. Po uskladitvi in potrditvi začrtanih smernic razvoja naše občine na pristojnem Občinskem svetu Občine Litija, se bo potrebno lotiti konkretnega izvedbenega dela lokalnega razvojnega programa. Ta druga faza se bo odvijala v sodelovanju z vsemi potencialnimi nosilci na nivoju lokalnih institucij, krajevnih skupnosti, zainteresiranih posameznikov. Z vašim sodelovanjem bodo tako opredeljeni ali zasnovani predlogi, ki bodo lahko vključeni v posamezne programe ali projekte. Le-ti bodo morali biti realni, izvedljivi skozi vsebinsko in finančno komponento. Kljub temu, da smo vas, prav v tem časopisu že povabili, vas ponovno vabimo k ogledu predlaganega strateškega dela razvojnega programa objavljenega na spletnih straneh www.litiia.net ali da se osebno oglasite na Centru za razvoj Litija. Se vedno imate možnost podati sugestije ali pripombe. Saša GRADIŠEK J I ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA V ORG. ENOTE: ★ LJUDSKA UNIVERZA ★ KULTURNI CENTER ★ GLASBENA ŠOLA ★ MATIČNA KNJIŽNICA, "dr. SLAVKO GRUM" želijo vsem otočanom vesel Lozic in vse lepo v letu 2002! f Ločen sistem kanalizacije samo v susi /^Vbčina Litija v naselju Gradec izvaja sistem V^/ločenega odvajanja meteornih in fekalnih odplak. Zal sistem deluje samo v sušnem obdobju, ob nalivih pa sta oba sistema polna meteorne vode. Ker pa sistem odpadnih odplak gre preko sistema prečrpavanja, je črpalka polno obremenjena in so vsi jaški do vrha polni meteorne vode. V slučaju pa da bi zmanjkalo elektrike ali bi se pokvarila črpalka pa bi imelo za posledico, da bi odplake zalile preko fekalnih vodov stanovanja, kar lahko tudi slej ko prej pričakujemo. V letošnjem letu se je izvajala kanalizacija iz nove gimnazije Litija. Le ta poteka po čudnih poteh in končno gre na prečrpavanje na črpališče ob železniški progi. Po preverjanju tega projekta, ki je stal nedvomno veliko več kot pa bi kanalizacija stala, če bi bila speljana preko parcel dveh lastnikov zemljišč, ki ležita v nadaljevanju Gimnazije in se priključila na Graško cesto. Ker lastnika teh parcel nista privolila v izvedbo tako načrtovanega projekta, pa kanalizacija poteka od gimnazije, okoli osnovne šole Gradec, do križišča pri Kralj Rafku in nato po Bevkovi mimo klinčeve kapele preko Graške ceste do železniške proge, kjer poteka glavni fekalni vod do prečrpališča. Zaradi nasprotovanja lastnika zemljišča ni speljan meteorni vod pod železniško progo in nato v reko Savo. Zal občani ugotavljamo, če bi bilo še enkrat takšno neurje kot 1994 leta bi bila situacija še veliko slabša, kajti jarek ob železniški progi je že skoraj v celoti zasut, nivo vode pa bi se še hitreje dvigoval in zalival spodnje prostore stanovanjskih hiš. Zal takšno je trenutno stanje. Ugotovitve kažejo, da ločen sistem odvodnjavanja fekalne in meteorne vode deluje samo v sušnem obdobju in še to ne v celoti, ker je zaradi nedoslednosti izvedbe sekundarnih priključkov speljana v fekalni vod tudi talna voda, da pa ne govorimo o vodi, ki se steka s posameznih streh stanovanjskih hiš. Ker je tako planirana nadaljna izvedba kanalizacijskega sistema (ki ni dosledno izvedena o ločenosti) bi bilo cenejše, da se v nadaljevanju izvede skupni sistem fekalne in meteorne vode. Na ta način bo privarčevanega mnogo delavčevega denarja, ki ga danes plačujemo vsi kot takso za obremenjevanje okolja in se uporablja za financiranje tega projekta. Prav tako bi bilo potrebno razmisliti nesmiselno pretirano polaganje asfaltiranih ležečih cestnih ovir. (Tako imenovanih ležečih cestnih policajev). Preprosto samo iz enega razloga. Vse te prepreke so nestrokovno narejene, skoraj na vseh krajih po željah posameznikov ali skupin, skupno pa je vsem uporabnikom, da na teh grbinah razbijajo svoje jeklene konjičke. Ker gremo v Litiji vedno korak s časom bi bilo potrebno nabaviti čemprej “Pametne” ležeče policaje, ki so že v testiranju v Angliji. Sistem je preprost, ki omogoča vestnim voznikom nemoteno vožnjo. Prednost novih ovir je v primerjavi z navadnimi ovirami v tem, da se “Transcalm policaji” posedejo v primera prihoda vozila, ki se premika z dovoljeno hitrostjo ali vozila na nujni vožnji. Z drugimi besedami, v primeru upoštevanja cestnih predpisov, zglobi, podvozje in drugi vitalni deli vašega jeklenega konjička na delu cestišča z omejitvijo ne bodo več “jokali”. Ciril GOLOUH (Akciji Lions ^^^JLitija LIONS klub Litija, ki v naši občini deluje že četrto leto, je vtem dokaj kratkem obdobju izpeljal vrsto dobrodelnih akcij, ki jih občani že poznajo, predvsem pa so v veselje tistim, ki so jim namenjene. V mesecu novembru so izpeljali dve večji akciji. Prispevali so sredstva za izgradnjo dvigala za Bojana, ki obiskuje Osnovno šolo Litija, Podružnico s prilagojenim programom. Sredstva je na zaključni dobrodelni akciji šole, ki je bila 06.11.2001, družini predal podpredsednik kluba Vinko Logaj. 26.11.2001 je LIONS klub Litija povabil slepe in slabovidne občane in njihove skrbnike in jim z denarno pomočjo olajšal in polepšal praznične dni. Denarno pomoč jim je izročil zakladnik Peter Velkarvrh, prisotni pa so bili tudi predsednik LIONS kluba Litija, Pavel Pajntar in člana Vili Kralj in Marjeta Mlakar-Agrež. Marjeta MLAKAR-AGREŽ PRIMOŽIČ JANI KURIRSKA SLUŽBA DISTRIBUCIJA PLAKATIRANJE DOSTAVA PLINA GSM: 031/76 57 21 Tel.: 01/898 37 33 Trimček s.p. Vam želi srečno 2002 QOTROČKI ŽIVŽAV IM DEDEK MRAZ) DPMLitija je letos veselopričakovanje dedka Mraza razdelilo v dve prireditvi: otroški ŽLV-ŽAVin obisk dedka Mraza. Otroški ZIV- ZAV bo v soboto, 22. decembra v dvorani na Stavbah od 12.30 do 16. ure. Otroci bodo na ustvarjalnih delavnicah slikali, barvali, izdelovali vizitke in okraske iz papirja, oblikovali glino, plesali in nastopali za druge. Ob 14. in 15. uri pa bosta lutkovni predstavi. Dedek Mraz bo prišel na obisk v staro Litijo dvakrat: v četrtek 27. in v petek 28. decembra. Prireditvi se bosta začeli ob 16.30 z ŽIV-ZAVom, kjer se bodo otroci lahko zabavali skupaj z glasbeniki, nastopali v karaokah in se igrali z malimi in velikimi čarovniki. Dedek Mraz bo prišel ob 17. uri. Ob baklah Valvasorjeve konjenice se bo pripeljal s kočijo, spremljale ga bodo živali in snežinke. Otrokom bo povedal kaj je počel celo leto. Vse otroke iz Mestne skupnosti Litija od enega do sedmih let bo obdaroval s skromnim darilom. Nato bo za nagrado popeljal na posebno vožnjo še deset malčkov. Otroci iz Mestne skupnosti Litija bodo vabilo za obisk pri dedku Mrazu dobili domov. Joža OCEPEK OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LITIJA V novem letu vsem obrtnikom, njihovim zaposlenim in družinskim elanom želimo zdravja, poslovnih uspehov in osebne sreče. Vaša Območna obrtna Zbornica Litija ▲ ▲ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA M LITIJA p.o. Valvazorjev trg 3, Litija, tel.: 01/ 8983-782 NUDIMO VAM: * VODENJE ŽIRO RAČUNOV, TEKOČIH RAČUNOV * VEZAVO DENARNIH SREDSTEV * MOŽNOST PLAČEVANJA VSEH VRST POLOŽNIC IN VNOVČEVANJA POSEBNIH NAKAZNIC * V SODELOVANJU Z ZAVAROVALNICO SLOVENICA VAM PONUJAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ Očrcanom/s& zaAaaliujem(p za/zauftarifa, želimo praznične' dni in/ uspešno jmihajalace/ leto: Najbolj priljubljeni so izleti Letošnje delovanje šmarskih upokojencev je bilo zelo pestro, saj so izvajali različne dejavnosti (tekmovanja, obiski bolnih in ostarelih članov na domu, srečanje jubilantov, martinovanje in božično-novoletno srečanje). Največ zanimanja pa je vedno za enodnevne izlete; na sedmih je bilo letos kar 324 udeležencev. Tudi za prihodnje leto pripravlja upravni odbor zanimiv program. Sredi januarja bo zdravstveno predavanje, v februarju občni zbor, kjer bodo člane seznanili z letnim programom, ki ga bo vsak prejel tudi v pisni obliki. Morda bodo novosti privabile še koga izmed upokojencev, da se včlanite v naše društvo. Upravni odbor vabi, da se oglasite v društveni pisarni na sedežu KS Šmartno vsako sredo od 9. do 11. ure dopoldne. Boris ŽUŽEK Izlet v neznano so Šmarčani sklenili na Primskpvem, kjer so si ogledali tudi novo zimsko kapdo. (Foto: Tine Mandelj) Pomembne novosti na gradu Bogenšperk v letu2001 V kratki zgodovini zavoda je bilo zagotovo najbolj pestro, posebej velja to za področje investicij, kjer je bil (in je še) največji zalogaj prenova gostinskih prostorov. Gostinska dejavnost na Bogenšperku je vsa devetdeseta leta doživljala stagnacijo - najtežje obdobje je bilo zagotovo po stečaju Gostinskega podjetja Litija kot dolgoletnega nosilca gostinskih storitev na Bogenšperku. Oživitev gostinske ponudbe je zavod poskušal rešiti z oddajo prostorov v dolgoročni najem (razpis, zbiranje ponudb), vendar sta oba gostinca pripeljala gostinsko dejavnost do te mere, da je grad avgusta 2000 ostal brez gostinskega izvajalca, v postopku stečaja je bila prodana tudi oprema gostišča. Zavod se je tako našel pred novim izzivom — celostno prenovo prostorov in ureditvijo gostinstva v lastni režiji. S prenovo, ki je bila zaradi dotrajanosti prostorov nenazadnje nujna, smo pričeli v jeseni 2000 in bo v celoti zaključena predvidoma v prvih mesecih leta 2002. Delni vzrok za dolgotrajno sanacijo je seveda v varstvenih kriterijih, ki veljajo za tovrstne objekte (spomenik državnega pomena) in v finančni konstrukciji, saj je vrednost celome prenove okoli 26 mio SIT. V zavodu upamo, da bomo do začetka glavne sezone (v marcu) pridobili vsa potrebna dovoljenja in tako predali lokal svojemu namenu - kot pomembni dopolnitvi poročnim slovesnostim in poslovnim dogodkom, ki pome- nijo osnovo za gospodarjenje, kot tudi posameznim obiskovalcem, ki pridejo uživati v lepotah Bogen-šperka ali se seznanijo z njegovo vsebino. Gostinski lokal bo zagotovo največ pomenil za obogatitev poročne ponudbe. Pokazalo se je namreč, da kljub zmanjševanju povpraševanja po poročnih storitvah na ravni celotne države, prihodki iz naslova te dejavnosti na Bogenšperku ne upadajo, kar gre zagotovo pripisati dodatnim storitvam protokola -nekaj novih smo dodali tudi v tem letu. Pomemben premik je bil narejen tudi na področju dejavnosti, zaradi katerih je bil zavod kot Valvasorjeva institucija tudi ustanovljen. V prvi vrsti gre za muzejske zbirke, ki predstavljajo osnovno dejavnost gradu. Večinoma zastarele postavitve smo pričeli obnavljati že pred tremi leti, vendar je bil prav v letošnjem letu storjen največji korak naprej. V mesecu januarju je bila odprta delavnica, ki prikazuje ročno izdelavo papirja, v jeseni pa smo se lotili celovite prenove bakro- tiskarske zbirke in Valvasorjeve delovne sobe, najpomembnejših za predstavitev življenja velikega polihistorja. V pripravi je tudi prenova vraževerja. Drugi sklop predstavljajo prireditve, kjer smo vpeljali dve pomembni novosti. Prva je vsekakor prvi mednarodni projekt zavoda - sodelovanje med zavodom in Republiko Poljsko, ld smo ga v prvem letu realizirali z razstavo mladega poljskega slikarja Mikolaja Chilaka. Veliko novost pa pomeni tudi I. festival Bogenšperk, katerega je zavod organiziral v mesecu juniju in pomeni pomembno dopolnitev ostalim kulturnim dogodkom, ki se tekom celotnega leta odvijajo na gradu Bogenšperk. To so bile zgolj najpomembnejše novosti, ki so ob že ustaljenih dogodkih zaznamovale letošnje leto na Bogenšperku. V letu, ki prihaja, si želimo nadaljevanja pozitivnih trendov na področju vseh dejavnosti, s katerimi se zavod ukvarja - posebej še na področju kulturnih dejavnosti, ki pomenijo osnovo delovanja zavoda. PeterAVBELJ Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Ijfž V mesecu decembru smo v naših prodajalnah pripravili ugodno praznično ponudbo, zato Vas vabimo, da nas obiščete! Pem otčmrnn Selimo vode tošičm m ter srečne in u&fmne mno /elo kurirjev in vezistov NOV Slovenije), niso pozabili Dolenjske, notranjskega območja, kjer so prehodili Velike Lašče, Retje, Podsmreko, Rašco, Travno goro, Račno goro in Slivnico. Povzpeli so se na Vrh nad Laškim, Planino pri Sevnici, Bohor in Veliki Kamen. Niso pozabili iti na Matajur v Benečiji. Za posladek so zavzeli še Staro Fužino, Vogar, Pršivec in Planino pri jezeru. Obiskali so tudi manj poznane kraje: Bele vode, Črno, Podolševo, Potočko zijalko, Raduho in Olševo in še bi lahko naštevali. Ko človek pregleduje vestne zapiske Viktorja Čebele, mora pomisliti, da Slovenija ni majhna država in ima dovolj naravnih lepot, ki nam lahko polepšajo Število tistih, ki se družijo v naravi ob soncu ali jutrišnji dan. dežju, hitro narašča: prvi pohod 4, v letu 1992 že Ivan GODEC 183 pohodnikov, leta 2000 pa 1597 udeležencev. Upokojenci so v letu 2001 hodili: po poteh Franca Štrusa, po Jurčičevi poti, po Badjurovi poti, Pristavi, Javorju, Bogenšperku, Leskovcu in Šentrupertu. Odšli so v Renke, Kolk, Šentlambert, na Zasavsko sv. goro, Vače, pa tudi na Lisco, Lovrenc, Veliko Kozje in Loko pri Zidanem mostu. Bili so tudi na Bučki, Gaberj u, T rdinovem vrhu, Suhorju inTržkigori (pot Novice iz DULitija (pohodništvo in planinstvo) Litijski upokojenci menijo, da jeza dobro zdravje potrebno iti vnara vo, če je mogoče tudi na višjo nadmorsko višino. Včasih je vsak hodil po svoje, od 1992 pa organizirano potujejo. Planinsko sekcijo vodi Viktor Čebela, ki sta ga Albin Jesenšek in Stanislav Upelj prepričala, da naj prevzame to odgovorno pa tudi prijetno delo. Obiskali smo kraje izgnanstva Na pobudo predsednika krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije Vinka Gabrška smo izgnanci naše občine že četrtič obiskali kraje, kjer so nekateri v času nacizma živeli v pregnanstvu. Vsakokrat izberemo drugo taborišče. Prva dva izleta sta bila dvodnevna, lani in letos pa smo se na pot odpravili za tri dni. Tzbrali smo Nurnberg in dalje po Adolini reke Tauber Gerlach-sheim in Wertheim na Maini. Navezali smo stike z nekdanjim izgnancem s Polšnika Francem Vojetom, ki živi vNurnbergu. Tu se nam je po ogledu mesta pridružil in z nami nadaljeval pot. Že pred prihodom je novinarje obvestil o našem obisku, tako da smo bili kar trikrat deležni njihove pozornosti. V časopisu Tauberzeitung so naš prihod napovedali z naslovom »Slovensko društvo izgnancev prihaja v Main-Tauber okrožje« in opisuje nasilno preseljevanje Slovencev v letih 1941-45 v različna taborišča v Nemčiji ter izpoved gospoda Franca Vojeta o svojih občutjih in spominih na leta, ki jih je preživel v Gerlachsheimu. V časopisu Frankische Nachrichten je izšel članek, ki opisuje naš prihod, topel sprejem v hotelu Adler v Becksteinu, ogled nekdanjega taborišča, cerkve in pokopališča ter sprejem pri županu v vinski kleti. Z nami je bilo tudi nekaj članov DIS s Polšnika. Nekateri imajo še danes stike s posameznimi domačini ob reki Tauber. Taborišče, v katerem so preživljali izgnanstvo, je bilo nekoč samostansko poslopje, danes pa je dom za ostarele občane. Na tabli, ki je na poslopju, turisti lahko preberejo: »Do leta 1935 dom za gluhoneme, po letu 1945 prehodni dom za prebežnike.« Torej, med vojno je praznina. » Prisotnost živih prič izgnancev je oživila zgodovino in napolnila prazen prostor z informacijo o tedanjem času,« je zapisal novinar časopisa Frankische Nachrichten. Župan občine Lauda - Konigshofen Otmar Heirich, nas je sprejel v vinski kleti St.Kilian v Becksteinu, nam izrekel dobrodošlico in predstavil občino. V triurnem pogovoru so nam predstavili mdi znamenita vina doline Tauber. V imenu župana Litije Mirka Kaplje smo gospodu Otmarju Heirichu izročili kopijo vaške situle, v imenu izgnancev pa knjigo Jurij Vega, ki Vaja Predilnica 2001 V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo se s poveljniki gasilskih društev sektorja Litija odločili za skupno gasilsko vajo. Strinjali smo se, da bi bila tako obsežna vaja izvedljiva lev Predilnici Litija, kjerje bilo vodstvo z našo idejo zelo zadovoljno. V nedeljo 28.10.2001 j e bilo vse pripravlj eno za gasilsko vajo Predilnica 2001. Prišlo naj bi do požara v skladišču blagovnih rezerv v drugem nadstropju. Najprej so v gašenje požara pristopili domači gasilci iz industrijskega gasilskega društva, ker naj bi se požar hitro širil, so poklicali na pomoč še prostovoljne gasilce iz Litije. Ko so prišli na kraj požara, je vodja intervencije spoznal, da je potrebno vpoklicati vsa društva Litijskega gasilskega sektorja. Akcija je pod vodstvom sektorskega poveljnika, ki je obenem tudi poveljnik Litijskih gasilcev, gasilskega častnika Janeza Juriča, stekla zelo hitro. Na pomoč je poklical prostovoljna gasilska društva: Polšnik, Sava, Breg, Hotič, Vače, Kresnice, Jevnica in Ribče. Na kraj požara so prispeli zelo hitro, saj je najbolj oddaljeno društvo Polšnik prispelo v 17 minutah. Vodja vaje se je odločil, da bo potrebno črpati vodo iz reke Save. K tej nalogi so pristopila gasilska društva Sava, Breg, Kresnice in Polšnik, kisov zelo kratkem času in brez večjih napak napeljali približno 800 m tlačnega -verižnega voda s pomočjo štirih motornih brizgalen. Na koncu je Polšnik izvedel tridelni napad. Gasilsko društvo Litija je gasilo požar s pomočjo tridelne priklopne lestve, ki sojo postavili na dvorišču. Gasilsko društvo Hotič in Vače sta izvedla dva notranja napada v objekt z zgornje strani, kjer je dostop preko ramp. Gasilsko društvo Jevnica in Ribče pa sta potegnila Zakaj tako? vsebuje tudi nemški in angleški prevod. O pomembnosti in dosežkih Jurija Vege je spregovoril naš vodič Franc Gradišek, ki je tudi pogovor večera prevajal. Pod oboki velike kleti pa je lepo zazvenela slovenska pesem. Župan je bil spominskih daril izredno vesel in izrazil željo o vsestranskih stikih z občino Litija. Obiskali smo tudi starodavno mesto Wertheim na Maini s slikovitim gradom in ladjami na reki. S prijetnimi občutki in spomini smo se vračali domov, ker smo dokazali ljudem v teh krajih, da smo nekdanji izgnanci—tedanji reveži—pošteni, vzgojeni, ponosni in zavedni Slovenci. Časopis Frankische Nachrichten se je po našem odhodu še enkrat razpisal o časih izpred šestdesetih let. Opisuje kako so nacistični oblastniki odgnali prebivalce Slovenije z najnujnejšimi stvarmi z domov, živino in imetje pa si prilastili. Opisuje tudi spomine Olge Majcen s Polšnika, ki je v taboriščni kuhinji, takrat komaj petnajstletno dekle, kuhalo 450-im izgnancem. Spominov na tiste dni je še in še, ki ne morejo zbledeti, saj so se dogodki vtisnili globoko v takratna mlada srca. Mojca MAČEK vodo do požara izPredilniškega bazena z dvema motornima brizgalnama. Izvedli so tridelni napad na zahodno in južno stran skladišča. Ko so vsa gasilska društva opravila svojo nalogo, je vodja vaje dal znak za zaključek vaje. Pospravili so opremo, prišli na dvorišče pred vratarnico, kjer so vodje enot z vodjem vaje izvedli analizo vaje. Ugotovili so, da je vaja potekala nemoteno in da so gasilci uspešno in strokovno opravili svojo nalogo. Pri tej vaji smo tudi spoznali, kako potrebni bi bili dihalni aparati, če bi do požara res prišlo, a jih ima žal samo GD Litija in industrijsko gasilsko društvo Predilnice. Med samo vajo se je pri izvedbi verižnih vodov z več motorkami točno videla usklajenost strojnikov, saj je kljub manjšim težavam z motorkami in nekaj počenimi cevmi voda zelo hitro prispela do samega požara. Gospod Štrus iz Predilnice se nam je zahvalil za vajo, ki je bila prva takšna vaja v njihovi tovarni. Ker se lahko kaj hitro zgodi, da pride do resničnega požara in bodo takšna moštva resnično potrebna, smo si za konec zaželeli le srečanja na vajah in čim manj na požarih in se na koncu razšli z gasilskim pozdravom “Na pomoč”. Vodja vaje Janez JURIČ Po vsem svetu poteka vsak dan veliko vojn in različnih oboroženih spopadov. Verjetno si lahko predstavljamo, koliko gorja te vojne prinašajo in kakšne hude posledice trpijo nedolžni prebivalci, še posebej otroci. Slovenci smo, hvala bogu, imeli v zadnjih petdesetih letih veliko srečo, če izvzamemo zadnjo desetdnevno vojno pred desetimi leti, da smo sorazmerno daleč od vseh oblik spopadov in vojn. In glej ga zlomka! Če nam vojno ne vsilijo drugi, si jo naredimo sami. Prava mala vojna bi lahko poimenovali obdobje, ko postane uporaba različnih pirotehničnih sredstev vsakodnevna zabava nekaterim, in prava nočna mora drugim. Pravo malo vojno nam pripravijo (pripravite) sosedje, someščani, ki mislijo (mislite), da je proslavljanje veliko lepše, boljše in prijetnejše, če je »podprto« z dobršno mero glasnosti, ki jo povzroči pokanje petard in drugih pirotehničnih sredstev. Ko se različna praznovanja približujejo vrhuncu, je pokanje petard zelo podobno pravi mali vojni. Ali se tisti, ki ste že vrgli petardo skozi okno, čez balkon ali na cesti, kdaj vprašali: Kaj neki bo ob tem poku rekel sosed v sosednjem bloku, hiši, kako bo reagiral bolan starejši človek, otrok, dojenček? Ali ste si mogoče celo poskušali najti odgovor na tako zastavljeno vprašanje? Verjetno niste. Verjetno niste ob metanju petard nikoli pomislili na kaj takega. Institucije, v katerih vzgajamo in izobražujemo mlade, policija in mediji, se v teh dneh veliko ukvarjamo z osveščanjem, obveščanjem in opozarjanjem mladih in njihovih staršev glede nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev. Če analiziramo, kdo so tisti, ki v veliki meri uporabljajo ta sredstva, zelo hitro ugotovimo, da so to predvsem mladi. Vendarle za tako početje ne gre kriviti le mladih. Prepričan sem, da so glavni »krivci« za to predvsem starši, odrasli, ki tako početje odobravajo, oziroma ga ne poskušajo preprečiti. Zato vam, spoštovani otroci, mladi, občanke in občani občine Litije ponujam sodelovanje v testu, s katerim boste lahko preverili, kakšen je vaš odnos do sočloveka. Preden se boste odločili, da boste vrgli petardo, in s tem pokazali vsej okolici, kako ste veseli, ponosni, srečni... si zastavite zgoraj navedeno (odebeljeno) vprašanje in poiščite odgovor nanj. Če boste dobili enega od naslednjih odgovorov: sosedu gre pokanje na živce, starejši človek težko prenaša hrup, pokanje pa še posebej, bolan človek se bo še posebej močno prestrašil, ravno tako otrok, dojenček bo začel jokati, da o vznemirjanju živali niti ne govorimo, obstaja velika verjetnost, da petarde sploh ne boste vrgli. T o pa pomeni, da sočloveka spoštujete in mu želite vse dobro. Tone bo pomenilo, da je vašega praznovanja konec, da bosta vaša sreča in veselje manjša. To bo pomenilo, da ste se odločili za drugačen način praznovanja, ki je na veliko višjem kulturnem in civilizacijskem nivoju in bolj prijazen do ljudi in okolja. Ne delam si iluzij, da bo ob množičnih izbruhih strasti, veselja (pomembna nogometna tekma, Silvestrovo) ne bo pokalo. Zagotovo pa ni pravega vzroka in nobene potrebe, da imamo Slovenci pravo malo vojno že konec novembra in nato še ves december. Spoštovani otroci, mladi, občanke in občani občine Litija, za vaše sodelovanje v nagradnem testu se vam v imenu vseh tistih, ki nas tako pokanje vznemirja in straši, iskreno zahvaljujem. Nagrade vam žal ne morem ponuditi. Želim pa vam povedati, da boste v primeru, da ne boste množično uporabljali pirotehničnih sredstev, poklonili božično novoletno darilo mnogim someščanom, sosedom, starejšim ljudem, bolnikom, otrokom in dojenčkom, ki jim tako pokanje načenja živce in zdravje. HVALA IN SREČNO! Albert Pavli, J ravnatelj OŠ Šmartno Kam že decembra P En lep decembrski pozdrav. Spet je tukaj veseli december z vsemi lučkami, smrekicami, Miklavži, Božički in Dedki Mrazi vred. Pa je veseli december v Litiji res vesel? Se kdo že veseli večernega sprehoda po okrašeni Litiji? Ali boste na sprehod raje zavili v Zagorje, kjer imajo velik šotor, estetsko okrasitev in mnogo znanih glasbenikov? Odločitev res ni lahka. V Litiji veliko novoletno rajanje ni mogoče, ker ga ni junaka, ki bi si upal izpeljati tak podvig. Seveda je treba poudariti, da bi se mu po vsej verjetnosti zataknilo že pri pridobivanju vseh potrebnih papirjev in dovoljenj pa tudi obisk bi bil vprašljiv. V Litiji so za en decibel glasnejša nočna rajanja že vzrok za slabo voljo nekaterih občanov. Mladi pa o nočnem življenju samo sanjamo. Torej je miren spanec Litijanom zagotovljen. Litija naša ljuba pa je še naprej pusta in mrtva, brez dogajanja in z zamorjenimi meščani. Naj vas razočaram. V Litiji obstaja peščica ljudi, ki neprestano za vsak praznik ali kakšen bolj pomemben dan, poskuša organizirati (naj poudarim, da tudi organizira) prireditve. In te so namenjene vam, dragi občani. Njihov trud pa ni poplačan, kajti spet in spet manjkate. Tu se pojavita vprašanji. Ali je napaka v vedno istih ljudeh, ki se trudijo nekaj napraviti iz žalostnega mesta? Ali je problem v nezainteresiranih meščanih? Edini interes je predvolilni zastonjski vol in nekaj prodanih kart za Slovenca leta. Dajte, zlezite izpod perjanic in pridite pogledat, da se vaši sotrpini trudijo polepšati duhamorni Litijski vsakdan. Izjeme pa potrjujejo pravilo. Tudi v Litiji so otočki, kjer ljudem popustijo zavore in se neobremenjeno smejijo celo noč. T udi letos bo poskrbljeno za prednovoletno vzdušje. Upam, da bo zanimanje malo širših dimenzij. Lilijani, zbudite se in bodite srečni! Pa zdravo novo leto vam želim! Tea FEMEC Kvalitetaživljenjastargsih občanov Zveza društev upokojencev občine Litija je na temo kvaliteta življenja starejših ljudi v decembru 2001 organizirala okroglo mizo. Posvet j e pripravil in vodil Jože Grošelj, ki je predsednik Zveze, z namenom, da povabljeni osvetlijo uspehe in težave življenja starejših ljudi v občini Litija. Na posvetu so sodelovali podpredsednica ZDU Slovenije gospa Angelca Žiberna, predstavniki občine Litija, Zdravstvenega doma, Centra za socialno delo, Doma Tišje, Centra za razvoj Litije, osnovnih šol, vrtcev, DU Litija, Smartna pri Litiji, Dol pri Litiji, DU »Sloga« Jevnica-Kresnice in Društvo invalidov. Udeleženci so ugotovili, da je na republiški ravni to vprašanje urejeno z nacionalnim program na področju socialnega varstva, zdravstva, stanovanjskega varstva, izobraževanja in kulture; s programom varstva starejših ljudi do leta 2005 ter z zakoni s področja pokojninske reforme, zdravstva in sociale. Udeleženci so vsak iz svojega področja dela poročali o tem, kaj lahko storijo za višjo raven kvalitete življenja starejših ljudi. Med konkretnimi kaže omeniti nekatera nerešena stanovanjska vprašanja, delo Doma Tišje za starejše ljudi, idejno urejanje gradnje gerontološkega centra v mestu Litija, pomoč starejšim na domu, različnih programih dela in rekreacije starejših, družabništva, kulture, pa tudi vprašanje spoštovanja osebnih pravic. Poseben poudarek so dali pomenu medgeneracijskega sodelovanja in pri tem poudarili vlogo šol in vrtcev. Enotni so si bili, da so ta vprašanja načeloma urejena tako v državi kot občini, vendar to v mnogočem ne velja na mikro ravni. Sklenili so, da bodo podobne posvete organizirali za posamezna področja življenja starejših ljudi. Ivan GODEC Miklavževanje v Vintarjevcu in Podrojah December se prične z velikim praznikom pričakovanja in veselja. Posebej za otroke, a se tudi odraslim ni prepovedano veseliti. Fantje iz Vintarjevca: Jure Grom, Gregor Grom, Miha Simončič, Klemen Končar in Rok Petek že nekaj let zapored za Miklavžev večer vstopijo v svet, ki je morda lasten bolj odraslim - in se odpravijo miklavževat. Miklavževa podoba najbolj pristoji Mihu (ki je vsako leto videti kakšnih deset centimetrov višji), za angelsko spremstvo sta letos poskrbela Gregor in Rok, v vražji opravi pa sta se pojavila Jure in Klemen. Fantje sami poskrbijo za oblačila (morda pa kje pomaga kakšna mama...), ki so vsako leto videti bolj popolna. Seveda ne manjka tudi lično okrašen koš, v katerem Miklavž najmlajšim prinaša darilca. Upam, da je otrokom res v veselje in da parklja nista preveč domiselna v vragolijah. Miklavževa povorka je letos obiskala vse hiše v Vintarjevcu in Podrojah, kjer imajo manjše otroke. Fantje so za vse priprave in pot porabili kar nekaj časa, tako da je bil že pravi večer, ko so se vrnili na svoje domove. Pogledat in pričakovat, če jim bo »pravi« Miklavž kaj prinesel. Zagotovo so si to zaslužili. Zaslužijo pa si tudi besedo zahvale in vzpodbude, saj so sami še tako mladi, zaslutili pomen in bogastvo običajev, ki jih želijo prenašati naprej. Martina BENEDIČIČ Ker je pred nami zopet čas, ko se staro leto zaključi in ko nastopi novo, je tudi čas, ko se obdarujemo z lepimi željami. Z lepimi željami v novo leto “Tudi v KO RKJablaniška dolina, se tega zavedamo. Letos smo se na ta čas posebno pripravili in se spomnili prav vseh družin in posameznikov v naši krajevni skupnosti. t I Alko smo se članice KO RK J_ Jablaniška dolina zbrale v petek 23. novembra 2001, v prostorih gasilskega doma Jablanica, z namenom izdelati novoletne voščilnice za naše krajane. Zavihale smo rokave in se lotile dela. Kupili smo nekaj najnujnejšega materiala, ki smo ga uporabile pri uresničitvi naših idej. Tako smo rezale, lepile, barvale in nasploh ustvarj ale na vse načine. In rezultat je bil tu: naredile smo voščilnic, dovolj prav za vse krajane. Določile pa smo še termin, ko smo vse naše izdelke z lepimi željami dale v kuverte, ki jih bodo naši mladi prostovoljci-člani KO RK Jablaniška dolina raznosili po domovih. Ob tej priložnosti, pa smo se odločili obdariti tudi vse starejše krajane s skromnim darilcem, da bo prihod novega leta še lepši. V štirih barvah meri narava čas leta, s štirimi iskrenimi željami, ga drug drugemu merimo ljudje: sreče, veselja, zdravja in uspehov v letu 2002, vam želi KO RK Jablaniška dolina Maja TOPLAK W:n m d Slikarska razstava na gradu Bogenšperk T 7 petek 30.novembra je bila na gradu Bogenšperk otvoritev V razstave Benjamina Kr e žeta iz Trbovelj. Absolvent Visoke strokovne šole slikarstva v Ljubljani preseneča z svojevrstnimi kompozicijami in tematiko, ki jo je poimenoval z naslovom »Smrt, zavest in življenje« in ki združuje razmišljanja o človeški in osebni usodi z podzavestnimi impulzi. Prepričan je, da nas zavedanje o smrti povezuje z zavedanjem o življenju, torej sta slika in slikarstvo materializacija duha. Prodajna razstava, ki jo je pripravilo društvo Art club iz Litije skupaj z Javnim zavodom Bogenšperk, bo odprta do 24.decembra. V. KLEMENČIČ JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki AKCIJSKE CENE za GOTOVINSKI POPUST 6% - oklNA iN VRATA JeIovIcA (dodATNi 5% inovoIetin i popust) - LAMINATI - SANITARNA kERAMil JELOVICA e*VELUX mmsoEsssinzsMt ODPRTO: OD 700 DO 1 800 SOBOTA OD 700 DO I 200 VSEM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN VAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETOI Srečanje družin na Polšniku Malo je dni v letu, ko si člani družine res vzamemo čas za drugega. Tolažimo se z mislijo, da živimo pač v času, ki drvi mimo nas in mi se moramo temu seveda prilagajati. Tako rečemo, kadar v naših družinah ne najdemo časa za pogovor, za rešitve problemov. Vendar se premalo zavedamo, da je od vsakega posameznika odvisno, kako se bo odločil oziroma kako bo živel. Rdeči Križ Polšnik, ki ga vodi Olga Repovš že nekaj let organizira tovrstna srečanja v našem kraju. Čeprav je družabnih srečanj v našem kraju veliko, so takšna snidenja kot je bilo v soboto 24.11.2001 zelo dobrodošla. V prijateljskem vzdušju smo s kopico nastopajočih predstavnikov družin preživeli zanimiv večer. Poleglega, da nam je svoj umetniški talent predstavilo nekaj debitantov, smo se poskusili dotakniti aktualnih vprašanj povezanih z družino; otroci in starši, najstniki, o generacijskih razlikah, zasvojenostjo (alkohol,droga,cigareti,televizija...), pomanjkanje pogovora ipd.. Izmenjali smo si kar nekaj koristnih informacij in mislim, da bi marsikomu takšna kontaktna srečanja prišla zelo prav. Potrebno si je vzeti le urico časa in tako nekaj narediti zase in za bližnje. Polšničani se ukvarjamo z veliko stvarmi in tokrat smo presenečeni ugotovili, da je med nami kar nekaj skritih talentov kot npr. mali Matic Mandelj, ki je pravi recitator, Sandi Brzin igra harmoniko kot za šalo, Jelenčeva Jasminca in Jožko pojeta kot slavčka, Diana Horvat pa stresa pesmice kar iz rokava. Solarji lahko neutrudno plešejo s Telebajski in še prepevajo zraven. Darko Lamovšek je pred petintridesetimi leti prvič zaigral na harmoniko prav v šoli, kjer nam je nekaj pesmi zaigral tudi tisti sobotni večer. V največjem številu so se zbrali Kosovi. Združili so vsa glasbena znanja in zapeli kot »pravi« zbor, z instrumentalno spremljavo. Občinstvo pa sta nasmejala tudi Slavko in Bojan z njunim »Kocjanovim Janezom«. Res pestro in zabavno. Vendar to še ni bilo vse, plesalo in pelo seje pozno v noč, vse dokler je igrala Darkova harmonika. Mislim, da bi bilo vredno takšna srečanja še večkrat ponoviti. Mateja SLADIČ-VOZELJ Od Vemeka do Oble Gorice V Valvasorjevi knjižnici je zmanjkalo stolov. Sliši se paradoksalno, a meni je všeč vedno ko v atriju gradu ali poročni dvorani postane tako tesno, da tudi kakšen poznan Slovenec stoji. Tokrat smo čakali, da Helena Hauptman predstavi svojo novo hčerko - knjigo. "X Tjena knjiga “Od Vemeka do Oble Gorice” (Gradovi in graščine 1 XI v Občini Litija) je nov prispevek proučevanja litijske zgodovine. Dr. Maja Žvanut je zapisala: “Knjigi želim dvoje, da bi našla mnogo hvaležnih bralcev in da bi se jim ob prebiranju vsega, kar je avtorica uspela zbrati o gradovih v njihovem okolju, v srcih in glavah takoj zganilo.” In še Davorin Vuga: “Gre za unikatno delo, saj se je avtorica na razmeroma majhnem območju podrobno posvetila posameznemu grajskemu objektu in njegovi preteklosti, tudi takšnemu, o katerem imamo le nekaj skopih podatkov, pretežno iz Valvasorja, potem pa nič, o samem gradu, graščini oziroma pristavi pa že dolgo, dolgo tudi ni več ne duha ne sluha.” Misli sta zapisala dva pomembna strokovnjaka in tudi poznavalca Heleninega dela. Dodam naj še pomisel, da se v naslovu knjige najbrž skriva predlog: preberite, premislite, pridite in si oglejte sledove naše zgodovine; saj še vedno velja, da je preteklost tista, ki nas lahko nauči, kaj je prav ali narobe danes in kaj lahko naredimo za uspešnejši jutri. Dogodek na Bogenšperku je izzvenel ob spretnem Andrejinem vodenju in natančnem Petrovem zaslišanju Helene. Hauptmanova je bila vesela, da so kulturni program obogatili Učiteljski pevski zbor OS Gradec in učenci OŠ Gradec. Tisti, ki so že kaj zapisali na to temo in oni, ki so željni novih spoznanj znajo ceniti tudi raziskovalno zavzetost avtorice in poleg reprezentantivne oblike knjige prav gotovo posebej cenijo njeno vsebino. (Ivan GODEC) jSPECIALIZmAiNA TRGOVINA ZA Odprto MALE ŽIVALI $00 Nam. pon-pet 9.00-12.00 13.00-19.00 sob: 9.00 - 12.00 Mateja Šimenc s.p. (Tel.: o 1/8981-005) 1270 LITI)A, VALVAZORJEV TRG 19 Vsem strankam želim srečno novo leto 2002. 1. Mentotiada v litijski občini Na hladno sobotno jutro, smo se pri lovskem domu na DolahpriLitiji, začeli zbirati mentorji iz PG društev širom litijske občine. Zbralo se nas je kar iz 12 PGD, od koder sta bila vsajpo dva udeleženca naše 1. mentoriade. Popozdravupredsednika mladinske komisije Litija Slavka Jalovca, sektorskega poveljnika Gabrovke Jožeta Hribarja, spodbudipredsednika GZLitija Ivana Lovšeta ter podanih navodilih, smo se odpraviti na naš orientacijski pohod. Pot je bila speljana po Oglarski poti, katero so označili člani Športnega društva Dole-sekcija za naravno in kulturno dediščino, domači gasilci pa so temu dodali še 5 kontrolnih točk, na katerih smo reševali gasilska in splošna vprašanja. Med njimi niso manjkala vprašanja o poznavanju vodstva GZL (prejšnjega in sedanjega), podatki o gasilskem orodju in pikantne podrobnosti iz arhiva o zgodovini GZ Slovenije in Litije, po katerem je spremo brskal naš predsednik mladinske komisije, ki je ta vprašanja tudi sestavljal. A da pot ne bi imela le pohodniški značaj, so vanjo vnesli tudi tekmovalni duh, saj je bila hitrost oz. čas pri končnem rezultatu zelo pomemben. Tako smo pešačili mimo narejenih in mimo že pospravljenih kopišč, se ustavili na turistični kmetiji 2001 na Slavini, kjer je bila mdi kontrolna točka, se spustili k slikovitem slapu Bena, ki se je v tem času kazal v vsej svoji lepoti in se nato povzpeli do vasi Dobovica, do našega cilja Pr’ krjan. Tu nas je čakalo tudi kosilo. Ker pa smo bili nekateri hitrejši od predvidenega časa 2 ur, k temu je pripomoglo tudi zamaknjeno startanje, smo morali na to kosilo počakati. Vendar pa nam to ni delalo težav, saj smo si krajšali čas s pripovedovanjem šal in reševanjem zabavnega testa, ki nas je čakal na cilju; medtem ko so naši gasilski organizatorji popravljali odgovore in dobivali prve rezultate o našem znanju. Naš uradni del smo tako zaključili s prebiranjem končnih rezultatov in podelitvijo pokalov najboljšim trem: 1.mesto PGD Gabrovka, 2.mesto PDG Sava, 3.mesto PGD Dole. Vendar pa ne smemo pozabiti dejstva, da so se vsi mentorj i močno trudili svoje društvo povzpeti čim višje na lestvici. A sreča, znanje in iznajdljivost sta bila naklonjena enim bolj, spet drugim manj. Na koncu smo se ustavili še ob problemih, s katerimi se srečujemo mentorji pri delu z mladino in sodelovanju s starši teh otrok ter vodstvom šole. Ugotovili smo, da je to sodelovanje po nekaterih društvih zelo dobro urejeno, medtem ko se drugi mentorji spopadajo še s težavo ob prevzemanju gasilskih krožkov, pri tem pa jim ne prisluhne nihče. Vsem tem je tovariš Jalovec obljubil pomoč in podporo, da bo delo z mladimi zaživelo v polnem zamahu, saj nam je vsem skupna močna volja in motivacija otrok, ki si želijo delati. Barbara HRIBAR - PGD Dole To povest je domovina III. del Ko smo za silo pospravili, kar smo mislili vzeti s seboj, sem šla ven na polje in v malo škatlico dala prgišče zemlje, da bo za grob, če bo komu dano tam umreti. Od vsepovsod je bilo slišati mukanje živine, cviljenje prašičev in lajež psov, po cesti so pa ropotali vozovi in bridek jok njih, ki so zapuščali svoje domove, je rezal v gluho noč. Ko je bila ura sedem, smo bili pripravljeni, le skrinjo, ki jo je brat nalašč zato naredil, je pustil še odprto. Na steni je še visel križ, ljubeče ga je snel brat in položil v skrinjo. V bohkovem kotu je kip Lulike matere božje čakal do zadnjega. Kako težko je bilo bratu, ko je vzel iz kota drago podobo, jo postavil na mizo in pokleknil smo okrog mize in tiho, skoraj šepetaje molili litanije. Tolažnica žalostnih, pomoč kristj anov, prosi za nas. Ko še nismo bili gotovi, se je na vratih pojavil nemški vojak, nič ni rekel, le gledal nas je, potem nam je dobrohotno začel prigovarjati, da naj zapustimo hišo in gremo ven, kjer nas že čaka avtobus. Prijel je brat kip matere Božje, ga položil globoko v skrinjo, da se ne razbije, in skrinjo zaprl. Prijel je vsak svoje breme in stopali smo čez prag rodne hiše. Bratova žena v naročju z malo Minko, prav tisti dan je bila stara eno leto, je šla zadnja iz hiše, se usedla z otrokom na prag in bridko zaihtela. Zajokala je tudi mala Minka in sonce se je skrilo za oblake. Ko sem se ozrla nazaj na hišni prag in slišala pretresljiv jok, sem v sveti jezi vrečo, ki sem jo nosila, vrgla od sebe. Neki vojak, ki je to videl, je skočilproti meni in že grabil za puško. Prihajali so iz svojih rojstnih hiš sosedje Žontovi, Kosovi, Bevčevi, Jurjevi, Kadunčevi. Ko pa je komandir prebral imena vseh družin, Kadunčevih ni bilo na seznamu. Ostali so. A kako bodo živeli, ko so vse razdelili in prodali zadnjo noč, tako kot mi in vsi drugi ? Preden smo šli na avtobus sem stopila v štalo, da še enkrat in vsak s pogledom pobožam in objamem dvoje živinčet, ki sta še ostala v hlevu in nepozabna slika se mi je vtisnila v spomin. Brat Tone je v pretresljivem joku objemal in božal nič hudega slutečo žival, jih prosil za odpuščanje, ker jih moramo zapustiti. Zasedli smo avtobus. Kar zagledam, da Franci, najstarejši bratov sin, nima na sebi jopiča, ki sem ga spleda iz domače volne. Pustil sem ga na klopi pri peči, je dejal. Hotela sem skočiti ponj, a šofer mi ni dovolil stopiti iz avtobusa. Bilje surov. S pogledi smo še skozi šipe avtobusa božali rojstno vas, rojstne hišice, kapelico sredi vasi in se tiho priporočili Njej mogočni in veliki, naj čuje nad nami in nas spremlja na poti v neznano. Pavla VOJE /se nadaljuje/ cfe$jton “Spomini na izgnanstvo"^ VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVESTA TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 Bogata izbira srebrnega nakita Bogat izbor nakita iz belega in rumenega zlata Popravila in predelava starega nakita Oglasite se v naši zlatarni, z ugodnostimi pri plačilu se bomo prilagodili vašim željam in zmožnostim! Vsem zvestim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo, da se tudi v tem predprazničnem času oglasite pri nas. Vlača ponudba je Se posebej pestra. Mnogo lepega v letu 2002 Vam želimo! ZIK - Matična knjižnica Litija Novosti za člane litijske knjižnice/ Podaljševanje izposojenega gradiva po telefonu! (MOBILNA ŠTEVILKA: 031/ 90 90 1 l/j ^ FIKSNA ŠTEVILKA: 01/563 49 11 J v želite podaljšati izposojeno gradivo, pokličete eno od v_>zgornjih tel. številk in izberete oddelek. Telefonski odzivnik vas enostavno vodi skozi postopek, za podaljševanje pa morate kot član knjižnice imeti: - veljavno člansko izkaznico (poznate svojo številko članske izkaznice), - v bazi knjižnicp vpisan svoj rojstni datum, kise uporablja kot koda za vstop v sistem podaljševanja. Pregled izposojenega gradiva, podaljšanje roka izposoje ter rezervacije prek interneta fVa dostop do seznama izposojenega gradiva in za podaljšanje / Jrnka izposoje morate imeti posebno dovoljenje knjižnice (dobite ga na izposoji), ki vam omogoča podaljševanje roka izposoje prek COBISS/OPAC-a za WWW. Geslo za OPAC dobite v knjižnici, poznati pa morate tudi svojo vpisno številko oz. št. članske izkaznice. Ta veseli dan kulture v Litiji MED DREVJEM LUG NA PREŠERNOV DAN Slovenske kulturne institucije so za Prešernov rojstni dan po vsej Sloveniji na široko odprle svoja vrata. Pozivu Ministrstva za kulturo, ki skuša s sloganom ‘Ta veseli dan kulture” 3. decembra popraviti malce žalostno noto nacionalnega praznika kulture na dan Prešernove smrti, sta se odzvali tudi litijska in šmarska knjižnica. Kar 90 lokalnih in nacionalnih hramov kulture (gledališč, knjižnic, muzejev, galerij...) je po vsej Sloveniji obiskovalcempripravilo kulturno umetniške programe. V Knjižnici Litija in Knjižnici Šmartno so obiskovalcem ob dnevu odprtih vrat ponudili vodene oglede po knjižnicah in možnost vračanja izposojenih knjig brez plačila zamudnine. Knjižnico Litijo pa je v okviru večera Harryja Potterja obiskala krasna čarodej ka z Bradavičarke, v torek pa so otroci lahko poslušali pravljico Darinke KobalMzlS^z Frančiška in tijena hiška. V litijskem hramu kulture, Kulturnem centru, pa je na ta veseli dan luč sveta ugledala zbirka črtic avtorja Jožeta Sevljaka Med drevjem luč, ki jo je izdala Založba Karantanija Ljubljana. Na predstavitvi knjige so nastopili učitelji Glasbene šole Litija s pevko Evo Černe, ki je zapela nekaj pesmi g.Sevljaka, črtice iz nove knjige pa je interpretirala igralka Mestnega gledališča Ljubljana Stanislava Boni-segna. Vesele in žalostne dogodke iz avtorjevega življenja doživljamo najprej skozi oči odraščajočega dečka, ki doživlja rojstvo svojega bratca, nato mladeniča, ki zapušča domače ognjišče in se podaja v mestne gimnazijske klopi, in na koncu odraslega moža, ki zre v preteklost svojega otroštva na Klancu. “Prav zato je knjiga primerna tako za odrasle kot tudi za otroke, ki so pravzaprav najbolj zaslužni za nastanek tega dela,” je povedal g. Sevljak. “Upam, da bo vsak v njej našel sebe in lučko svojega otroštva.” Knjiga, ki jo je ilustriral Marjan Pečar, je tudi zaradi nostalgije, ki jo prebuja, vredna pozornosti. Alenka KOTNIK Novičke iz kulturnega hrama Ljubim cifro gostuje in navdušuje S komedijo Milana Grgiča Ljubim cifro je gledališče TALI-ti-JA 22. novembra nastopilo v Kočevju in do zadnjega kotička napolnilo dvorano s 320 sedeži. Gledalci so komedijo z navdušenjem spremljali tudi stoje. Ovacije in navdušenje sta igralca požela tudi v Hrastniku 28. novembra. Muzej rudarjenja tudi v Litiji. 28. novembra so v pododerju Kulturnega centra uradno odprli zanimivo muzejsko zbirko o zgodovini nekdanjega Rudnika svinca Sitar-jevec. Zgodovina rudarjenja v občini Litiji morda res ni tako obsežna kot v bližnjem Zasavju, vsekakor pa je izredno pestra, saj začetki rudarjenja segajo že v čase Keltov. Rudarstvo se je prebujalo in spet zamiralo vse od 16. stoletja pa do leta 1965, ko so zaradi pomanjkanja mde in previsokih stroškov rudnik Sitarjevec zaprli. O vseh podrobnostih vmesnega obdobja boste več izvedeli v našem in vašem novem muzeju. “Policija na pomočjo je zavpil lopov V okviru gledališkega abonmaja je prepolno dvorano do solza nasmejala komedija Miroslava Mitroviča Policija na pomoč v izvedbi gledališča KD Zadruga iz Ljubljane. Kot prefrigani računovodja je resnično blestel Gojmir Lešnjak - Goje. Kot ‘rešitelj’ njegovih propadlih poslov pa je nastopil pošteni lopov Matjaž Tribušon. Zena računovodje, njegova ljubica in končno tudi policaj, ki ga na pomoč pokliče pošteni lopov, so uspešna formula za komične zaplete. Napovedi dogodkov Otroci se bodo veselili na vsakoletnem prednovoletnem rajanju, ki bo v soboto 22. decembra ob 10. uri v dvorani Kulturnega centra. Vstopnina za odrasle in otroke bo tokrat enotna, 300 SIT. Vabljeni torej na dve uri zabave, veselega pričakovanja in veselja. 28. decembra, tik pred novim letom, ko boste že pošteno zapluli v praznično razpoloženje, pa bo v Kulturnem centru še večer šansonov. Preden skočite v novo leto, si privoščite še večer prijetnih melodij. Alenka KOTNIK Decembrske delavnice V OŠ Šmartno smo imeli v petek 7. decembra kulturni dan, ki smo ga imenovali DECEMBRSKE DELAVNICE. Priprave nanj smo začeli že oktobra. Sodelovali so vsi učenci in učitelji višje stopnje ter veliko učiteljic z razredne stopnje in podružničnih šol. Imeli smo tudi zunanje sodelavce. Vsak razred smo razdelili v dve skupini. Ves november smo učenci in učitelji zbirali predloge za izdelke in pripravljali material. 7. decembra smo izdelovali voščilnice, svečnike iz kamnov, božičke iz storžkov, ptičje krmilnice, ikebane, venčke, jaslice, darilne vrečke, škade, dišeče in okrasne krogle, smrečice iz lesenih palic, lestve za srečo, krasili lončke in pekli pecivo. Namen delavnic je bil izdelke prodati in denar nameniti v sklad za pomoč socialno ogroženim učencem. S prodajno razstavo smo pričeli ob 15. uri. Veni uri smo prodali večino izdelkov številnim obiskovalcem. Stvari, ki so ostale, bomo prodajali na stojnicah v Litiji, 17. in 18. decembra. V pripravo in izvedbo kulturnega dne smo vložili veliko truda, ki je bil na koncu poplačan z lepimi in domiselnimi izdelki ter uspešno prodajo. S prodajo izdelkov so učenci zbrali 110.000 SIT, ki so jih namenili v šolski sklad, iz katerega črpamo sredstva za otroke iz socialno šibkejših družin za plačilo šole v naravi, nakup učbenikov in podobno. Marjana ŠUŠTARŠIČ Prosti čas in otroški parlament Včetrtek, 15. Novembra 2001, je na šoli Šmartno potekal šolski otroški parlament. Razpravljali smo o prostem času. To je tema, ki zgolj navidezno ni težavna, v resnici pa je prosti čas za mlade veliko breme, posebej, če ga imajo preveč ali premalo. Učenci smo se razdelili na skupine in svoja mnenja zapisali na plakate. Tako smo ugotovili, katere so ovire pri preživljanu prostega časa, pogovarjali pa smo se tudi o tem, kako jih odpraviti. Vsi smo bili mnenja, da je eden glavnih razlogov šola in šolske obremenitve, da pa moramo k odpravi težav prispevati tudi mi sami. Učenci prvih in drugih razredov niso sodelovali na šolskem parlamentu, a so bili vseeno vključeni v dogajanje v zvezi s parlamentom. Nekateri učenci sedmih in osmih razredov smo odšli v prva in druga razreda, kjer smo se z učenci pogovarjali o tej temi. Moj sošolec David in jaz sva bila mentorja v prvem razredu. Ko sva vstopila v razred, me je kar zaščemelo v želodcu, vendar sem začutila, da nisem edina, ki imam v tem prostoru tremo. Po začetnih trenutkih zadrege smo se začeli prav dobro pogovarjati. Povprašala sva jih, če vedo kaj pomeni prosti čas. Vsi so enoglasno vzkliknili :«Ne!« Na preprost način sva jim razložila kaj pomeni prosti čas. Vprašala sva jih, kaj oni počnejo v prostem času. Razdelila sva jih v dve skupini. Svoje odgovore so napisali in narisali na plakatih. Naredili so dva izjemno zanimiva plakata. Na žalost sva imela premalo časa, da bi še ostala pri njih. Če bi lahko, bi ostala v tem razredu še kakšno urico ali dve. Vsa navdušena nad njihovim sodelovanje sva naposled pobrala plakata, se poslovila in odšla. Za nas, učence višjih razredov, je bila to zelo zanimiva izkušnja, všeč pa je bilo tudi mlajšim učencem. V četrtek 22. novembra 2001, pa je v veliki sejni dvorani litijske občine potekal občinski otroški parlament. Vsi predstavniki osnovnih šol (Litija, Gradec, Gabrovka, Dole in Šmartno) smo spregovorili o problemih domače okolice, povezanih s prostim časom. Spet je v začetku ozračje prevladovala trema, ki pa smo sejo vsi kmalu znebili. Tina Baš, OŠ Šmartno amnoiNšmncue Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodija in montaža sekcijskiti garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem želim vesele praznike ter veliko lepih doživetij v prihajajočem letu 2002 Otroški parlament litijskih ___________osnovnošolcev_______________________ V četrtek 22. novembra 2001, so v veliki sejni sobi občine Litija mladi parlamentarci iz litijske občine, otroci od četrtega do devetega razreda matičnih osnovnih šol Gabrovka, Šmartno, Litija in Gradec spregovorili o prostem času. Tema, ki zgolj navidezno ni težavna, je v resnici veliko breme za mladino, če ima prostega časa preveč oziroma premalo. Nekateri ga ne znajo prav izkoristiti, večina pa je preobremenjenih. Skoraj vsi pa si želijo: urejenih igrišč, opremljenih z igrali in športnimi napravami in prostorov za preživljanje prostega časa, v katerih bi lahko organizirali aktivnosti. Zavzeli so se spet, da bi občina začela s pripravo predloga za izgradnjo bazena v Litiji. Ugotovili so, da imajo dekleta in ženske premalo možnosti za športne aktivnosti. Radi bi proste termine za športne aktivnosti na igriščih ob šolah, kjer jih sedaj starejši in odrasli pogosto »odrinejo«, šmarski otroci pa pogrešajo društvo tabornikov. Izbrali so tudi štiri predstavnike za regionalni otroški parlament. To so: Laura Resnik - OŠ Gabrovka, Ajda Upelj - OŠ Gradec, Franka Čosič- OŠ Litija, Maja Končar - OŠ Šmartno. In zadnja sprejeta pobuda posredovana Občini Litija in vsem nam je, NAUČIMO SE BITI SREČNI. loža OCEPEK Jesenske počitnice v znamenju Ropanja Jesensko kolonijo na Debelem Rtiču je organiziral RK Litija, letovalo je 65 otrok, tako predšolskih kot šoloobveznih, in sicer od 27.10. do 03.11.2001. T epo sončno vreme nas je spremljalo celih osem dni. Vsakodnevno I ismo se sprehajali ob morju in iskali školjke, igrali smo se na okoliških igriščih in se podali tudi na izlet v Ankaran. Vsak dan smo težko čakali na kopanje v zaprtem bazenu s toplo morsko vodo, kijev novem zdraviliškem paviljonu in je čudovit. V dopoldanskem času smo za najmlajše organizirali razne delavnice, kot so: izdelava mošnjička iz velurja, izdelava srčka iz kartona v katere smo dali školjke za svoje domače. Izdelovali smo vizitke na katerih smo poslali lepe pozdrave svojim domačim. Risanje, lepljenje školjk na valovito lepenko, izdelava ogrlic pa je potekalo ves dan. V večernem času nas je obiskala pravljičarka, ki nam je povedala zanimivo zgodbo o RDEČEM KRIŽU. V skupini ŠKOLJK sem imela 8 deklic iz Litije in njene okolice. To so bile SAŠA B., URŠKA J. , TINA K, ANA K. , ŠPELA K., MARJANCA V., MANCA V. in VALERIJA 11 Vsem mojim ŠKOLJKAM želim, da se spet srečamo na poletnem ali jesenskem letovanju na Debelem Rtiču, do takrat pa bodite zdrave, imejte se lepo s svojimi domačimi. Vzgojiteljica Ivi Kirm CARENS 1 jeza2.184.870SIT Jl j g ;i 1.663.370 SIT že 3.088.870 SIT www.avto-bencic.si stavno dostavno! K2700 II Dln»l ■ Oouh m Pmwi Cafe hu * mm K2700II Single Cabin. 3 sedeži ali 2.241.370 SIT z vključenim DDV! na dan* 1.434 Si žezFm^HBna dan* [f SPORTAGE TDijlfMAGENTIS V: \ I že za 3.840.870 SIT J1A že za 4., :eza4l§2.870SlT S Kio v Korejo na svetovno prvenstvo AVTO BENČIČ Jevnica 72 Tel.: (01) 5640-700 Tel., fax: (01) 5640-701 Vsem poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno Novo leto 2002! Nakup m pogoj za sodelovanje v javnem nagradnem Žrebanju, ki bo 15. januarja 2002 m nato vsak moicc do pntolkn »vetovnega nogometnega prvenstva 2002 v salonu KIA LJUBLJANA. Ime nagrajenca objavljeno v januarskem oglasu. Žrebajo se le prinetenl m izpolnjeni kupom! Zakaj bi plačevali več izpolnjen k in dobili manj? /Sv katerikoli saloni /•/ sodelovali b< j?/ nagradnem irebai Jg/ potovanje v Korejo na eno I VV lckem slovcnske 'Oprezen ■p/ na svetovnem prvenstvu v nogo P/ _ _________ ________Sr f (KIA) KIA MOTORS Utrinki iz OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom Na hitro bi rekli, da je november bolj miren mesec, a v Podružnici s prilagojenim programom ni bilo tako. Vrsta aktivnosti se je prepletala skozi vse dni in močno je že dišalo po novem letu. Naš Bojan iz oddelka vzgoje in izobraževanja je v torek 06.11.2001 dobil denar za dvigalo, ki so ga zbrali stara, učenci in učitelji Osnovne šole Litija. 26.11.2001 pa so Bojanovi starši povabili sponzorje, učence oddelka, člane parlamenta, vodstvo šole in učitelje. Pokazali so kako dvigalo deluje, pripravili zakusko in se zahvalili za donacije. Učenci vseh razredov in oddelkov so si v avli občine Litija ogledali razstavo likovnih del učencev, ki so sodelovali v likovni koloniji v Fiesi. Od 12.11.2001 do 23.11.2001 je bila organizirana delovna praksa za petnajst učencev 7. in 8. razreda. Delali so v večjih podjetjih in pri obrtnikih. Večina učencev je bila pri delu zelo uspešna. Zelo veseli pa so bili nagrade, ki je sledila. Učenci oddelka vzgoje in izobraževanja so delovno prakso opravili v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani. Pri delu so bili vztrajni in natančni. Mlajši učenci oddelka vzgoje in izobraževanja so se spremenili v žabice in v četrtek22.11.2001 nastopali v Črni na Koroškem, na prvem srečanju odlovih skupin. Njihov nastop, ki sta ga pripravila Marjana Črnugelj in Vilijem Guček, je bil nekaj posebnega. Prijemi gostitelji sojih lepo sprejeli in obdarili. Učenci vseh razredov so pri tehničnem in likovnem pouku ter v oddelku podaljšanega bivanja izdelali 1400 zanimivih voščilnic. Zadnje novembrske dni, so že popestrili zvončki, škorenjčki, zvezdice in drugi novoletni okraski, kot bi komaj čakali na praznične dni. Marjeta MLAKAR-AGREŽ PRIREJA TEČAJ C P P ZA A, B IN H KAT. S PRIČETKOM ČETRTEK, 20.12.01. ob 17. uri NA AMD LITIJA ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED VPIS KANDIDATOV ZA F kat. (TRAKTORJI) POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TELEFON | 8983 030 ali 041 626 718 1 Srečno vožnjo v letu 2002 Urejen šolski park V mesecu oktobru in novembru je na OŠ Gradec v okviru naravoslovnega krožka potekalo projektno delo z naslovom ŠOLSKI PARK Pri delu so sodelovali g. Ulanec, učenci 8. razredov in učitelji mentorji iz matične šole in podružnične šole Vače. Projektno delo smo zasnovali z vidika treh dejavnosti: prostorsko, biološko in tehnično planiranje. Rezultat našega dela je urejen šolski park. Ugotovili smo, da v okolici šole raste 32 različnih rasdinskih vrst: dreves in grmovnic. Izdelali smo lesene tablice, na katere smo s tehniko vžiganja zapisali slovenska in latinska imena rastlin in dodali simbol šole, sovice, ter tablice nato polakirali. Poleg tega smo izdelali tudi načrt šolske okolice v merilu 1:20, kamor smo vnesli že obstoječa drevesa in grme ter dodali na novo posajene. Tablice smo pritrdili ob ustrezna drevesa in grme in s tem naredili šolski park zanimiv in predvsem poučen za številne mimoidoče kot tudi za učence naše šole. V naše delo smo vložili veliko truda, zato si želimo, da bi naš park še dolgo ostal takšen, kot smo si ga zamislili učenci in učitelji mentorji v okviru naravoslovnega krožka. Jana Sinreih, prof. Osnovnošolci z Vač na razstavi FIRAMLA 2001 Zbirateljstvo je eden od zanimivih konjičkov naših otrok, čeprav velikokrat sploh ne vedo, kaj naj z zbranim materialom počnejo. Na Podružnični šoli Vače smo tiste, ki zbirajo znamke seznanili z osnovnimi pravili v filatelističnem krožku. K njegovi ustanovitvi nas je vzpodbudil dopis Pošte Slovenije, v katerem so povabili mentorje na seminar v Brežice, v začetku oktobra. Tam smo mentorji dobili smernice za delo v krožku hkrati s povabilom za sodelovanje na prvi filatelistični razstavi mladih v samostojni Sloveniji. Za sodelovanje na razstavi je bilo navdušenih vseh deset članov novo ustanovljenega filatelističnega krožka. Prinesli so svoje znamke in ugotovili, da so tematsko tako zelo različne, da jih nikakor ne morejo povezati v enoten naslov. Pravila razstave pa so zahtevala vsaj toliko znamk, da vsaka vsebina zapolni najmanj en pano, ki obsega dvanajst listov velikosti A4. Sem sodijo tudi opisi znamk, oziroma tistih elementov, zaradi katerih je znamka vključena v izbrano temo. Pri iskanju ustrezne vsebine so mladi filatelisti v knjigi Pošta na slovenskih deh naleteli na zanimiv podatek, ki je razkril, da je bila na Vačah pošta ustanovljena že pred 130 leti. Odločili so se, da častidjivo obletnico pošte v domačem kraju postavijo za naslov svoje filatelistične razstave ter tako počastijo njen jubilej. Dela je bilo veliko, vendar so kljub kratkemu času, ki so ga imeli na razpolago, razstavo uspeli postaviti. Tako je od 15. do 18. novembra v Delavskem domu v Trbovljah eden od panojev predstavljal zgodovino pošte na Vačah skozi znamke, pisma, dopisnice in poštne žige. Pri pripravi razstave so se učenci prvič srečali s skrivnostmi filatelije. Da so bili pri njihovem razkrivanju uspešni, potrjuje tudi posrebrena medalja, ki jo je Podružnična šola Vače prejela ob zaključku razstave. Marjan ROGELJ Osnovna šola GRADEC Bevkova 3,1270 LITIJA vabi vse uporabnike osebnih računalnikov, ki bi se želeli usposobiti ali izpopolniti pri delu z računalnikom, na začetne in nadaljevalne računalniške tečaje v mesecu januarju 2002. WORD for Windows: 20 ur - 25.000,00 sit EXCEL: 20 ur-25.000,00 sit POVVER POINT: 12 ur-20.000,00 sit INTERNET: 6 ur -11.000,00 sit, 12 ur-22.000,00 V ceni je vključen DDV. Pripravimo tudi program po želji naročnika. Tečaji potekajo v učilnici za 11 -16 udeležencev. Vsak udeleženec dela s svojim osebnim računalnikom. Informacije na tel.: 01/98 83 200, 98 93 953, vsak delavnik od 7. do 14. ure. Mala šola risanja DPM Litija je v ponedeljek 26. novembra 2001 v litijski knjižnici izvedlo zadnji, 4. del MALE ŠOLE RISANJA. Pod mentorskim vodstvom Francija Lesjaka so otroci ustvarili umetnine na steklu, lesu in papirju. Bili so navdušeni in polni ustvarjalne energije pri risanju scene »Cifra« v Kulturni dvorani na Stavbah. Spoznali so tehniko mešanja barv, kako podati in poudariti na papirju kaj je blizu in kaj daleč, kako narediti, da se na steklu naredijo snežinke, ki so na beli podlagi vidne in da se pri delu ne izbrišejo. Malo šolo risanja je obiskovalo več kot trideset otrok v starosti od 7 do 13 let. Da so pravi umetniki se lahko prepričate na razstavi v Matični knjižnici Litija. Zlati BATIČ TRANSPORT SKUBIC LITIJA GSM: 041 -644-330 Poslovnim partnerjem voščimo vesel božič, v novem letu pa želimo drznih izzivov, poslovnih uspehov in osebne sreče. Z zaupanjem v naše dobro sodelovanje. TRANSPORT SKUBIC Aeroklub “Milan Borišek” Litija Delo v Aeroklubu “Milan Borišek” Litija je bilo v enajstine sečnem obdobju zelopestro. Poleg mnogo opravljenega dela na vzletišču v Zavrstniku so modelarji, tako kot vsa leta doslej, osvojili kar nekaj zavidanja vrednih uspehov. ~V Ta seriji tekem, ki štejejo za državno prvenstvo v skupnem seštevku \| in na zaključnem državnem prvenstvu so “pobrali” prva mesta. Državni prvak v F1A za leto 2001 je Toni Nečemar iz Aerokluba “Milan Borišek” Litija. To je v letih ko se kvaliteta v Sloveniji močno dviga, karje še posebej razveseljivo. Vsako leto se prvo nedeljo v septembru spomnimo tudi našega vzornika Milana Boriška. Na vzletišču v Zavrstniku se ta dan zberejo na letalsko-modelarskem srečanju vrhunski modelarji z radijsko vodenimi modeli. Letos smo kljub močnemu dežju uspeli na lepo urejenem vzletišču v skoraj štiri ure trajajočem programu prikazati vse lepote tega športa. Ob dveh je že modrina gledala skozi oblake in smo začeli. Zemlja je bila razmočena ampak to ni nikogar prav dosti motilo. Prišlo je okrog 35 modelarjev in okrog tisoč gledalcev. Prikazani so bili zelo različni modeli od HLG-ja pa do vrhunskega Jeta. Dominirala je Graupnerjeva ekipa, ki je poleg običajne zasedbe s seboj pripeljala tudi pomoč profesionalca iz Nemčije. Ta je s seboj imel tri vrhunske modele in z vsakim je prikazal toliko, da bi z vsakim posebej lahko zmagal. Najbolj pa je vse navdušil Kangoro Jets 16 kg turbino in dosegel hitrost okoli 450 km/h. Alternativno letalstvo in pa helikoptei policije pa zaradi slabega vremena niso poleteli. Kot vedno je s svojim sodelovanjem pripomogla k uspešni izvedbi srečanja vrsta sponzorjev, člani gasilskega društva Zavrstnik in ekipa prve pomoči RK Litij a. Aeroklub “Milan Borišek” Litija 'Vsem ljubiteljem letalstva, sponzorjem in občanom pa želimo uspešno in zadovoljno novo leto 2002, obenem pa vabimo vse, ki ste ali so zamudili letošnji letalski miting v Zavrstniku, na prihodnji letalski miting v začetku meseca septembra 2002. Drugo mesto po jesenskem delu Končan je jesenski oziroma prvi del malo nogometne sezone 2001/2002. Po odigranih devetih krogih je litijski prvoligaš Svea Lesna Litija na drugem mestu in gleda v hrbet jesenskemu prvaku tolminskemu Puntarju. T")o koncu evropskih tekem v novembru je nastopilo obdobje težkih -L tekem v domačem prvenstvu in pokalu. Svea Lesna Litija ga je pričela z nepričakovanim porazom v Kopm (5 :3), nadaljevala s sosedskim obračunom v Litiji prod ekipi Betona iz Zagorja (1:1) in presenetljivo visoko zmago v večnem derbiju proti ekipi Sevnice kar z 8:1. Za nameček je bilo srečanje v Sevnici. Vmes so litijski malo nogometaši opravili delo še v četrfinalu pokala Slovenije, ko so ugnali ekipo Puntarja s 3 : 2 in se tako uvrstili v pol finale pokala Slovenije. Za nameček so tolmincem prizadejali sploh prvi poraz v jesenskem delu sezone. Za lesarje pa ne sledi počitek, morda le dan dva potem pa nekaj treningov pred odhodom v tujino. Ja prav ste prebrali. Svea Lesna Litija gre spet prek meja naše države in sicer v Pariz kamor jih je povabila na dve prijateljski srečanji najboljša francoska malo nogomema ekipa Issy Le Moulineu. Povabila pa po dobrem evropskem nastopu kar dežujejo, vendar pa je na prvem mestu seveda prvenstvo. Enemu povabilu se niso mogli upreti razen temu iz Pariza. Namreč v janurju bi jih radi videli na Češkem in sicer v Ostravi, kjer bo nastopilo šest prvakov države Slovaške, Češke, Poljske, Madžarske, Nizozemske in Slovenije. Ne smemo pa pozabiti, da so v teh dneh v reprezentanci Slovenije nastopili štirje igralci Svee Lesna Litija v prijateljskih srečanjih proti Madžarski. To so bili Simič, Perendija, Horvat in Ibrišimovič. Stane KOKALJ 'Za kpnec malo nogometnega pisanja v letu 2001 vam osebno in v imenu litijskega kfuba\ igralcev in vodstva zaželim vesele prihajajoče praznike in vse lepo v letu 2002, v želji da kakšen dan v novem letu preživite tudi na srečanjih prve lige v malem nogometu in navijate za Sveo Lesna Litija. Srečno I Uspel turnir v košarki za pokal Presada v " ^portno društvo “Presad” Gabrovka je organiziralo 1. decembra W že 10. turnir v košarki za pokal PRESADA. Prijavilo se je 8 ekip, 6 iz občine Litija, po ena pa iz Trebnjega in Mirne. Ekipe so igrale v dveh skupinah po štiri. V prvi skupini, ki je igrala dopoldne, so igrali mladi igralci, v drugi pa veterani. Prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine sta se uvrstile v finale - igro za 1. mesto, drugouvrščeni pa sta se potegovali za 3. mesto na turnirju. Izkazalo se je, da so mlajši v obeh odločilnih tekmah zmagali. GOSTILNA GABRIEL iz Litije je tesno po podaljšku premagala odlično ekipo iz MIRNE, mladi domačini pa ekipo GOSTILNE KOVAČ. VRSTNI RED : 1. mesto: GOSTILNA GABRIEL 3M BAR, 2. mesto : MIRNA, 3. mesto : GABROVKA, 4. mesto : GOSTILNA KOVAČ, Ekipe 3M BAR, ŠD DOLINA, ŠMARTNO in TREBNJE so se razvrstile od 5. - 8. mesta. Ta turnir je bil drugi najbolj obiskani turnir v košarki v Gabrovki. Vse ljubitelje košarke vabimo na turnir spet 23. februarja 2002. (I.M.) V NEDELJO 23.12.2001 VABIMO VSE LJUBITELJE MALEGANOGOMETANATURNIRZAPOKALPRESADA ROK ZA PRIJAVO JE TOREK 18.12.2001 Igorju Medvedu na telefon 897-10-41 ali na elektronski naslov: igor.medved@p~ne.st.arnes.si. Državno prvenstvo v Taekwondoju v tehniki 27. oktobra 2001 je v Limbušu pri Mariboru potekalo tehnično državno prvenstvo v taekvvondoju v formah, ki ga je organiziral taekvvondo klub K2 Maribor. Sodelovalo je 7 slovenskih klubov in sicer: TKD Continental Maribor, TKD Dragon Ljubljana, TKD Litija, TKD Chagi Ljubljana, TKD K2 Maribor, TKD Meteor Crenševci in TKD Tigon Lendava. Tekmovalci so pri tekmovanju razdeljeni po starosti in spolu na pionirje/pionirke, mladince/mladinke in člane/članice ter po pasovih na skupini A (od drugega kupa tj. od rdečega pasu naprej) in B (od osmega do drugega kupa, tj. od rumenega do rdečega pasu) .Tekmujejo posamezno, v parih (mešano), v trojicah (moški/ženske) in skupinsko (mešano). Člani TKD Litija so dosegli naslednja mesta: POZAMEZN0:1. mesto: Lea Klopčič, članica, skupina A; 2. mesta: Maruša Višnikar, članica, skupina A; Boštjan Pevec, član, skupina B; Mateja Boldin, članica, skupina B; 3. mesta:Anita Juvančič, mladinka, skupina B; Spela Šinkovec, pionirka, skupina A; Katja Kremžar, pionirka, skupina B DVOJICE: 1. mesto:Maruša Višnikar in Dragan Perič v kategoriji nad 15 let EKIPNO: 1. mesto:Manca Vidmar, Špela Šinkovec in Sara Groznik v kategoriji do 14 let; 2. mesto: Maruša Višnikar, Lea Klopčič in Mat ja Boldin v kategoriji nad 15 let MEŠANO EKIPNO: 1. mesto:Dragan Perič, Boštjan Pevec, Lea Klopčič, Mateja Boldin in Maruša Višnikar v kategoriji nad 15 let. Taekvvondo klub Litija je med 7 klubi zasedel ekipno odlično 3. mesto. Vsem tekmovalcem in klubu čestitamo za dosežene uspehe! 2. kolo državnega prvenstva v borbah 18.11.2001je v Ljubljani potekalo 2. kolo državnega prvenstva v borbah. Organiziral ga je TKD klub Orient iz Ljubljane. Sodelovalo je 107 tekmovalcev iz 8 klubov. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate. 1. zneste/PIONIRKE - 30 kg: Lara Ameršek; PIONIRKE - 33 kg: Katja Kremžar;PIONIRKE - 50 kg: Špela Šinkovec; MLADINKE - 59 kg Mateja Boldin; ČLANICE - 63 kg: Maruša Višnikar 2. mesta: PIONIRKE -36 kg: Živa Pohar; PIONIRKE - 45 kg: Sara Groznik; PIONIRKE - 50 kg: Manca Vidmar 3. mesta;PIONIRKE - 45 kg: Katarina Boldin; PIONIRJI - 50 kg: Denis Rekanovič TKD klub Litija je ekipno dosegel odlično 5. mesto, poleg tega je bila naša tekmovalka Lara Ameršek izbrana za najboljšo borko. Novosti v TKD Litija TKD klub Litija ima po novem pet sodnikov pripravnikov, ki lahko pomagajo oz. so stranski sodniki na državnih prvenstvih TKD po WTF veiziji. To so: Franci Šircelj, ki je sodnik pripravnik že tri leta, ter Lea Klopčič, Maruša Višnikar, Blanka Šegš in Boris Sirk, ki so položili izpite dne 9.11.2001 na seminarju v Ljubljani pod vodstvom Dušana Pantarja. Vodja sodnikov Dušan Pantarje že zaprosil TKD klub Litija za pomoč dveh naših sodnikov pripravnikov na državnem prvenstvu, ki bo 18. novembra 2001. TKD klub Litija jim želi veliko pravičnega sojenja in nadaljnjih sodniških napredovanj! (L. K) r7 TAEKW0N-D0 KLUB LITIJA S želi vsem članom, sponzorjem ter zvestim navijačem miren božič in srečno novo leto! Posebej se zahvaljujemo sponzorjem, ki so nam pomagali v tem letu. A OBČINA LITIJA ATSC LABA d.o.o. AGOSTILNA KOVAČ A M-TRADE A BIT d.o.o. A MAROS d.o.o. A FRIZERSKI STUDIO PAŽ AKOVINSKO-ŽELEZNA GALANTERIJA ŽELEZNIK BOJAN A LESNA INDUSTRIJA LITIJA A OMAHEN TRANSPORT d.o.o. AGOSTILNA MAJOLKA _______AERMAC d.o.o. jčiorv KZ GABROVKA, z.o.o., v stečaju, Gabrovka 7,1274 GABROVKA Objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 25/95 z dne 7.12.2001 JAVNO ZBIRANJE PONUDB Za prodajo naslednjih kmetijskih zemljišč: K.O. MORAVČE Z.K. VL- PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZOHIDIŠČNA CENASIT/M2 978 160 Niiva 3 1.587 237,27 161 Travnik 3 1.507 163,12 183 Travnik 7 888 74,15 184 Travnik 6 4.733 88,98 185 Travnik 6 2.190 88,98 249/2 Gozd 4 11.554 11,86 "250 Njiva 5 2.439 177,95 1014 155 Travnik 4 1.270 133,47 158 Travnik 2 1.291 233,04 181 Travnik 5 4.305 103,81 190 Travnik 6 1482 88,98 K.O. OKROG Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 47 1033/4 Travnik 5 3.448 103,81 506 1035/2 Travnik 6 4.776 88,98 512 1030/5 Travnik 6 4.756 88,98 528 1022/4 Travnik 6 3.076 88,98 K.O. PEČICE Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 61 187/1 Gozd 4 818 29,66 187/3 Gozd 5 701 26,69 188/1 Gozd 4 2.125 29,66 188/2 Gozd 5 3.653 26,69 389/1 Gozd 4 9.031 29,66 389/2 Njiva 5 2.878 177,95 405 Njiva 4 536 207,61 437 Njiva 4 289 207,61 444 Niiva 4 646 207,61 K.O. SELO MIRNA Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 428 609 Travnik (5 335 103,81 867 Niiva 3 2.586 237,27 869 Njiva 3 3.021 237,27 870 Njiva 3 2.902 237,27 K.O. TIHABOJ Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 330 544 Njiva 4 4.240 207,61 436 158 Njiva 6 2.068 148,30 159/1 Travnik 5 11.164 103,81 159/2 Pašnik 4 1.870 59,32 162 Travnik 4 3.151 133,47 206/138 Pašnik 4 980 59,32 233 Travnik 6 2.470 88,98 234 Sadovnjak 4 1.424 133,47 258 Njiva 4 511 207,61 268/1 Njiva 4 295 207,61 312 Njiva 3 5.769 237,21 344 Njiva 4 2.765 207,61 391 Njiva 3 3.611 237,27 402 Njiva 3 2.223 237,27 415 Travnik 5 2.841 103,81 424 Njiva 3 3.798 237,27 433 Njiva 8.017 237,27 456 Njiva 3.834 237,27 K.O. VODICE Z.K. VL. 599 PARC. ŠT. 960/1 960/2 VRSTA RABE Travnik Travnik Kat.raz. IZMERA 3.444 162 IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 133.47 190,67 Upoštevane bodo samo ponudbe, katerih ponujene cene bodo enake ali višje od izhodiščnih cen. Ponudniki so lahko pravne osebe s sedežem v R Sloveniji ali fizične osebe, ki so državljani R Slovenije. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenega pogoja pošljite v zaprti kuverti z oznako »ponudba - ne odpiraj« na naslov odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana. Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo prispele na zgornji naslov najkasneje do dne 30.01.2002 in za katere bo do tega dne plačana varščina v višini 10% od izhodiščne cene. Varščino je potrebno plačati na žiro račun stečajnega dolžnika št. 50102-690-13266 pri APP Podružnica Ljubljana. Javno odpiranje ponudb bo dne 31.1.2002 na Okrožnem sodišču v Ljubljani ob 12.30 uri soba št. 361. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. V primeru, da bo za isto parcelo več enakih ponudb, se upošteva prednostni vrstni red upravičencev kot ga določa 21. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih. Plačana varščina se bo uspelemu ponudniku vštela v kupnino. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb. Ponudnikom, ki bodo vplačali varščino in ki ne bodo izbrani kot kupci, bo varščina brezobrestno vrnjena v treh delovnih dneh po odpiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8 dni po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika in plačati kupnino najkasneje v 8 dneh po odobritvi kupoprodajne pogodbe oziroma po izdaji potrdila s strani Upravne enote v Litiji. primeru, da kupec v predpisanem roku ne podpiše kupoprodajne pogodbe oziroma ne plača celotne kupnine, se pogodba razdre, vplačana varščina pa zadrži kot skesnina. Lastninska pravica preide na kupca s plačilom celotne kupnine ali s predložitvijo bančne garancije za neplačani del kupnine. Davek na promet nepremičnin ni vključen v izhodiščno ceno in ga plača kupec. Informacije o nepremičninah, ki so predmet objave, so na voljo pri stečajni upraviteljici odvetnici Katarini Benedik, tel. 01-4366610. KGZ Gabrovka, z.o.o., v stečaju io /por t/6>bvestila December 2001 V organizaciji Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine se je 8. decembra na litijskem kegljišču odvijalo tradicionalno 12. tekmovanje paraplegikov Slovenije. Tekmovanje paraplegikov V moški kategoriji so bili med 28 tekmovalci najboljši Martinčič (ljubljanska pokrajina), Kanc (dolenjska pokrajina) in Kotnik (koroška pokrajina). Med ženskami je zmagala Ivaniševičeva pred Stirnovo (obe ljubljanska pokrajina) in Kostevčevo (severna štajerska pokrajina). V veteranski kategoriji je zmagal Cavševičpred Cvarom (oba ljubljanska pokrajina) in Fabjanom (zahodna štajerska pokrajina). Med ekipamipa sta bili najboljši obe ekipi ljubljanske pokrajine pred ekipo severne Štajerske. Na kvalitetnem tekmovanju je morda manjkalo prijetneje. Vse udeležence je pozdravil in najboljšim več gledalcev, ki bi lahko vzpodbujali tekmovalke izročil pokale Mirko Kaplja, župan občine Litija, in tekmovalce in občutili vso njihovo življenjsko glavni pokrovitelj Vulkanizerstvo Kastelic iz Litije energijo, ki so jo prinesli v Litijo. Življenjsko pa je zmagovalcu podaril komplet avtomobilskih energijo, ki jo mnogi, ki niso vezani na invalidske pnevmatik. Telekom Slovenije pa je Društvu vozičke, nimajo. Vso pohvalo zaslužita Franci paraplegikov ljubljanske pokrajine podaril tudi Cilenšek, paraplegik iz Litije, ki že dvanajst let bdi ISDN paket. Med pokrovitelji so bili tudi Mobitel nad tem tekmovanjem in seveda člani Kegljaškega d.d., Centromerkur Litija in mnogi drugi, kluba Litija, ki si vsa leta doslej prizadevajo, da bi se tekmovalci na tekmovanju počutili čim Rudi BREGAR PLANINSKI KOTIČEK 21. planinski pohod na Tišje Tradicionalnega, 21. planinskega pohoda na Tišje, se je v nedeljo 9.12. 2001 udeležilo več kot tisočpohodnikov. Prišli so iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške. Sončen, čeprav mrzel zimski dan je v hribe zvabil veliko domačinov, tako da smo bili organizatorji iz planinskega društva z udeležbo zelo zadovoljni. Letos poteka 60 let od boja II. štajerskega bataljona, in ker pohod organiziramo v spomin na dogodke na sveti večer leta 1941, je bilo tokrat na Tisju posebej slovesno. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci podružnične šole iz Velike Kostrevnice pod vodstvom učiteljice Marjane Poglajen. Zbrano množico so nagovorili litijski župan Mirko Kaplja, predsednik PD Litija Roman Ponebšek, vodja organizacijskega odbora Jože Šinigoj in predsednik občinskega odbora ZB NOV Litija Viktor Semec. Član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janez Kos je Planinskemu društvu Litija v zahvalo za organiziranje spominskih pohodov in za vzdrževanje Planinskega doma II. grupe odredov na Jančah izročil srebrno plaketo. Pohod je letos že drugič potekal po novi, razširjeni trasi čez Ježni vrh, Razbure in Višnji grm. Na cilju v zadružnem domu v Veliki Kostrevnici je tega dne delovala izpostava šmarske pošte, saj je PD Litija skupaj s fondacijo Villa Litta klub izdalo spominsko pisemsko ovojnico, ki so jo na startu prejeli vsi prijavljeni. V uporabi pa je bil tudi priložnostni poštni žig. Da je bil pohod dobro organiziran so zadovoljni pohodniki potrdili z obljubo, da se čez leto dni spet srečamo. Borut VUKOVIČ Že lep čas ni bilo takšne množice na dvorišču Kisenškpve domačije na Tisju. Mali oglasi KUPIM garsonjero ali enosobno stanovanje. GSM: 041-517-873 Njivo na litijskem polju ob Reki, 2100 m2, prodam po 1200 SIT m2. Tel.:( 01) 8980 170 - zvečer PRODAM voziček INGLESINA kombiniran z zimsko vrečo in ležalnik za dojenčka. Tel.: 01/898-49-92. Kombinirka HOBI skobeljnik, krožna žaga, šrotar, frezar, brus - malo rabljen prodam za 110.000 SIT. Prodam suho seno prve košnje. Tel.: 01/897-14-51 Tel.: (01)8989 170-zvečer Gozd listavci, 3,6 ha v Jablaniških Lazah, Šmartno pri Litiji prodam po 60 SIT m2. Tel.:(01) 8989 170 - zvečer Trisobno stanovanje 81 m2 CK, KTV, klet, trije balkoni (dva zastekljena) na CKS PRODAM. Cena po dogovoru. GSM: 041 634-941. VABILO Informativni sestanek za ustanovitev Mladinskega Sveta Litija bo v sredo 16. januarja ob 17. uri v Matični knjižnjici Litija. Na sestanek ste vabljeni, če: - ste društvo, zveza društev ali podmladek politične stranke - imate sedež v občini Litija - družbena, nazorska in politična usmeritev ni pomembna - opravljate javno koristne dejavnosti za otroke in mladino - imate najmanj 70% članstva in 70% članov vodstva v starosti od 15 do 29 let. Vabimo Vas, da se sestanka čim bolj številčno in čim bolj barvito udeležite. Kaja Mlakar-Agrež & Tea Femec Info: 041 388 661 (Kaja) ali mflius@yahoo.com V letu 2002 naj se vam izpolnijo vsa pričakovanja, naj jih bo čim več, naj bodo prijetna in naj vam prinesejo mnogo osebnega zadovoljstva, zdravja in sreče. Center za razvoj Litija ZAHVALA ^"^lede na požar 10. novembra okoli druge ure Vjzjutraj v 1. nadstropju večstanovanjske hiše na Valvazorjevem trgu 6 v Litiji, se Viktorija Javoršek zahvaljujem za prizadevno pomoč gasilcem Litije in Šmartna ter za osebni obisk in ponujeno pomoč župana g. Mirka Kaplje. Kljub stresu, ki sem ga ob tem dogodku doživela, pa je prijeten občutek, ko vidiš da v nesreči le nisi sam, da ti je nekdo pripravljen pomagati. Še enkrat hvala! Viktorija JAVORŠEK Javni zavod Bogenšperk vabi na tradicionalni božični koncert V okviru že vrsto let tradicionalnega božičnega koncerta se bo na božični dan na gradu Bogenšperk predstavil ženski kvintet PANDORA, ki je bil ustanovljen v septembru letošnjega leta. Sestavljajo ga članice opernega zbora SNG Opera in balet Ljubljana. Prav povabilo k pripravi božičnega koncerta na gradu Bogenšperk je bil izziv vsem pevkam, da se izkažejo tudi v manjšem sestavu. Božični koncert na gradu Bogenšperk je tako njihov prvi oziroma premierni koncert. Vokalno komorno skupino »PANDORA« sestavljajo: Andreja Mohorič - sopran, Bernarda Golob - sopran, Marjetka Drucker - mezzosopran, Željka Ulčnik-Remic - mezzosopran, Irena Svoljšak - alt; na harfi jih bo spremljala Urška Kržišnik. PROGRAM KONCERTA 1. del: božično, novoletno in trikraljevsko koledovanje 2. del: ljudska: TAM STOJI PA HLEVČEK, M.Tomc: SREČNA SI ŠTALCA, V.Fabjani: USPAVANKA JEZUŠČKU, M.Tomc: ADESTE FIDELES, Belar/Kores: GLEJ ZVEZDICE BOŽJE, P.Bukovec: POJ, ZVONČEK, POJ, M.Tomc: ZVEZDE GORIJO, U.Kores: RAJSKE STRUNE, F.Gruber/I.Švara: SVETA NOČ Božični koncert bo potekal v Valvasorjevi knjižnici gradu Bogenšperk v torek 25.12. ob 16.30 uri. Vljudno vabljeni! CAR BOŽIČNO NOVOLETNIH DNI OSNOVNA ŠOLA LITIJA ČETRTEK, 20. 12. 2001 RAČUNALNIŠKA DELAVNICA- v računalnici za učence razredne stopnje SADNE IN ZELENJAVNE ČAROVNIJEv učilnici za BI; za učence 6.razreda PETEK, 21. 12. 2001 DVE URI PRAZNIČNIH ZAPOSLITEV, MALICA IN ODHOD DOMOV-za učence razredne in predmetne stopnje d.o.o. Ul. Mire Pregljeve 4,1270 LITIJA = rojektiranje, cenitve nepremičnin I nženiring v gradbeništvu il 16S adzor, strokovno vodenje pri graditvi ^ bjektov NEPREMIČNINE LITIJA - stanov, hiša, grajena I. 1984, v mirni in urejeni okolici, parcela 447 m2, prodamo PODŠENTJUR - gradbena parcela z izmero 1106 m2 in 1220 m2, prodamo GABROVKA - stanov, hiša, grajena I. 1980, na lepi sončni legi, prodamo Informacije in ogledi: 16.00 PONED.-ČETRTKA od 8.00 - 16.00 PETEK od 8.00 - 13.00 ure Telefon: 01/8983-888,8980-150, Fax: 01/8983-909, E-mail: pino.doo@siol.net SMUČARSKO DRUŠTVO ŠMARTNO zopet pripravlja smučišče v Podrojah. Na umetnem snegu je možna smuka vsak dan ob vlečnici Krnica. Za najmlajše bo delovala vlečnica Ciciban in kuhinja s čajem. Radioklub S59DLR potrdil svoje usmeritve Litija na internetu \ I ečkrat smo pisali o tem, da je občina Litija predstavljena tudi na internetnem V naslovu http://www.litiia.net. Vsebine bi radi dopolnili tudi s pomočjo obiskovalcev in občanov, zato ste vabljeni k sodelovanju preko elektronske pošte na naslov news@litiia.net ali info@litiia.net. Morda tokrat nekaj iz vsebin debatnih forumov, ki se odvijajo na litijskih straneh http://www.litiia.net/DhpBB. V njih obiskovalci debatirajo o svetovni in litijski politiki, športu, spolnosti, humorju, kuhinji, radioamaterstvu,... Odprli so nekaj zanimivih tem in oblikovali nekaj zanimivih razmišljanj. Denimo o vlakih Slovenskih železnic in »udobni« vožnji z njimi, o nevarnem ovinku pod litijskim pokopališčem... Ja, tudi o tem se pogovarjajo, kako zadovoljni so z občinsko upravo. Eden izmed njih je zapisal: »Sliši se zelo lepo, da bi občani stopili skupaj, vendar pa sem glede tega kar pesimist. Zdi se mi, da foika kaj dosti ne zanima, kdo sedi na občini, ker se jih veliko ukvarja s tem, kako bodo preživeli, tisti pa, ki imajo vsega dovolj, so pa itak zadovoljni s sedanjo občinsko postavo.« Za ljubitelje hrane so zbrali vrsto zanimivih receptov, na straneh pa je dovolj prijetnega in zanimivega branja. Tudi humorja. Rudi BREGAR x_________________________________ 7 Vesel in topel Božič ter zdravo in uspešno Novo leto 2002 vam želi EL1KTRO f TOMC »elektroinstalacije »elektromehanične storitve GSM: 041-901-972 Tel.: 01/8983-376 TONE TOMC S.p. Laze pri Gobniku 2a, 1274 Gabrovka (ED (ED Na prvi decembrski dan so člani skupščine Radiokluba Litija S59DLR potrdili poročilo o delu v letošnjem letu in potrdili svoje usmeritve v prihodnje. Klub, ki šteje 78 članov z mednarodnimi CEPT licencami, bo v prihodnje največ pozornosti namenjal izobraževanju, tekmovanjem in tehničnemu delu na področju radioamaterstva, kot dejavnostjo javnega interesa pa se bodo vključevali tudi v sistem zaščite in reševanja vobčini Litija. Dom radioamaterjev, ki so ga slovesno odprli ob lanskem svetovnem radioamaterskem prvenstvu, bodo dograjevali in tehnično opremljali, vse pa zavisi od denarja. Na skupščini so izvoli tudi novo vodstvo. Tudi prihodnja štiri leta bo klub vodil Rudi Bregar, S57SRB, člani upravnega odbora pa bodo še Vladimir Videc, S56VVVL, Franc Babnik, S57UFE in Boris Tomažič, S56WBY. (Radioklub S59DLR) 4 PUlSSlSSSSSf l:. Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu je ostala le praznina in v naših srcih bolečina. ' . ■ > :-v. ' - v ZAHVALA bb smrti naše drage TEREZIJE DONIK 1934-2001 iz Prvomajske 2, 1270 Litija. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi bratu Božu in njegovi ženi Vidi za vso skrb in nego ob njeni hudi bolezni. Hvala g. župniku Pavlu Okolišu za darovano sveto mašo in zadnje slovo, pevcem in g. Setničarju. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njen dragi Štefan Skrb, dobrota, delo in poštenje, vse to spremljalo tvoje je življenje. A sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA 5. decembra je minilo 10 let odkar nas je mnogo prekmalu zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric MIHA GODEC Iz Kresniških Poljan Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi . ' „ : ■■■■ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sokrajanom za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Litija in Bolnišnice na Golniku za izkazano pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in pogrebcem.Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Tončka, Marinka, Milka in Lojzka z družinami ter sinova Ivan in Silvo z družinama ZAHVALA Ob smrti mame, tašče, babice, prababice in tete MARIJE KOLMAN iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svečke. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in pevcem za zapete pesmi. Vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. (narodna) ZAHVALA bb boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica ALOJZA SAVŠKA st. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in Lavri Horvat za poslovilni govor. Zahvaljujemo se osebju ZD za vso skrb in pomoč med njegovo boleznijo. Vsi njegovi ALBINA BRODNIK roj. Jevševar iz Tihaboja 28, pošta Gabrovka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, Gasilskemu društvu Tihaboj, ga. Heleni za ganljive poslovilne besede in pevcem ter pogrebcem pogrebnega zavoda Oklešen. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Trebnje za vso skrb in nego v zadnjem mesecu. Žalujoči: vsi njeni V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. V SPOMIN 22. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek RUDOLF BRNE iz Litije Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi i® i V SPOMIN 25. decembra mineva 10 let odkar si nas zapustil naš dragi mož, oče, in dedek IVAN ZUPAN iz Gradišč 4 Dole pri Litiji Hvala vsem, ki se ga spomnite ter postojite ob njegovem grobu in prižgete svečke. Žalujoči: žena Milka, sinova Brane in Franci, ter hčerke Agi, Cilka, Urška in Cvetka z družinami m : CvETliČARNA CiklAMA LiiijA Planinšek Marjan s.p. IZDELAVA IN DOSTAVA: - šopkov - žalnih aranžmajev - vencev Vse dni dosegljivi na GSM: 041 631- 509 031 215-734 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Valvasorjev trg 17, Litija, tel.: 01/898-46-20 mmmmmmmMmsmmm RAČUNALNIŠKA KLEFETALNICA 4 rsc LABA Prihaja čas božično novoletnih nakupov. V današnji dobi to že dolgo ne pomeni le skok do lokalnih trgovin, ampak tudi možnost nakupovanja preko svetovnega omrežja oz. interneta. Bistvo takšnega nakupovanja ni le v tem, da se kasneje bahate, kaj ste nabavili v Argentini in kako kul da ste, temveč to, da ste imeli možnost, na izredno enostaven način, kupiti nekaj, česar pri nas ni moč dobiti ali ima ta nekaj bistveno višjo ceno. Vsekakorni zanemarljivo dejstvo, da je takle šoping precej bolj zanimiv in predvsem neutrudljiv. Pravzaprav je pravo nasprotje napornega tekanja po trgovinah, prenašanja kupljenega in dviganja krvnega tlaka, ko se teslo v spredaj vozečem se avtomobilu ni sposobno vključiti v promet.. Sestavine, ki jih potrebujemo za užitkarsko zapravljanje lastnih (morda tudi tujih P) financ, so: osebni računalnik, povezan v internet, kreditna kartica, najraje Eurocard ali Visa, dovolj hrane in pijače, mir. Kako boste začeli svojo nakupovalsko pot, je vaša stvar. Lahko imate že nekaj v mislih in to iščete po spletnih trgovinah ali pa se odločite za eno večjih (trgovin) in brskate po robi, ki jo ponujajo. S klikanjem jako enostavno mečete dobrine v košarico in na koncu se stvari malenkostno zapletejo. Najprej plačilo. Možnosti plačevanja je običajno več, ampak če smo nekaj vrstic višje ugotavljali, kako udobno je tako nakupovanje, potem bomo plačevali s kreditno kartico. Vpisati moramo imetnika kartice, številko in datum veljavnosti kartice. Včasih je Tehnično Servisni Gen ter Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. Microsoft OEM BU1M/KR jSLUl ™,„, potrebno vpisati tudi trimestno številko, ki je na drugi strani kartice. Naslednja stvar je način pošiljanja blaga in se od trgovine do trgovine razlikuje. Pazite predvsem na to, da sploh omogočajo mednarodno pošiljanje. Ce boste izbrali običajno pošto, bo vaš paket prispel do vas v okoli treh tednih, z letalsko (UPS, FedEx, DHL) pa že v nekaj dneh. Paket se bo do vas ustavil še na naši carini. Če bo znesek zelo majhen, bodo paket le preverili (antrax in to) ter vam ga poslali, v nasprotnem primeru bo potrebno poravnati še carinske dajatve in (običajno) 19% DDV. Zatorej pozor! Cena v Ameriki, ki ste jo poravnali s kartico preko interneta še ni nujno končna cena za vas. Obvezno računajte s carino in DDV. Če kupujete blago iz EU, carine ni (mogoče pa le za kakšno zadevo). Se nekaj besed o varnosti. Zlorabe kartic, katerih številke vi veselo tipkate po internetu, so možne in se dogajajo. Zato kupujte predvsem v večjih nažičnih (on-line) trgovinah in vedno pazite, da se naslov internetne stran, kjer boste vpisali podatke o kartici začne s https://, kar pomeni, da je stran “varovana”. Vedno si preberite tudi njihove (trgovinske) pogoje poslovanja, ker se vračanje blaga pokaže kot precej kompliciran in dolgotrajen postopek. Skratka, previdnost ni odveč, kakšno nujno vprašanje pa se tudi lahko pojavi na klišejev e-naslov: klise@litija.net. Bomo pomagali. Boštjan LABA Srečno! TEKME/PRIREDITVE ŠP.KLUBOV IN DRUŠTEV OBČINE LITIJA V JANUARJU 2002 KOŠARKA MALI NOGOMET KEGLJANJE dan datum člani/kadeti/mladinci člani člani sob. 5.1.2002 čl. 20.00 Litija: Prebold pet. 11.1.2002 Napoli Pernica: Svea Lesna Litija sob. 12.1.2002 čl. Duplek : Litija sre. 16.1.2002 20.00 Svea Lesna Litija: Koper sob. 19.1.2002 čl. 20.00 Litija: Terme Rogaška Rudar Trbovlje: Litija 1 Fužinar: Litija 2 pet. 25.1.2002 Puntar Alpkomerc: Svea Lesna Litija sob. 26.1.2002 čl .Celje: Litija 15.00 Litija 1: Konstruktor MB ned . 27.1.2002 10.00 Litija 2: Konstruktor MB 2 o Sr Zveza športnih društev občine Litija Staro leto odhaja, ostajajo pa nam spomini nanj. Stopimo skupaj v leto 2002. Naj bo prežeto z razumom in uspehom, mirom, zdravjem, ljubeznijo in srečo. Čestitamo k dnevu samostojnosti in želimo lepe božične in novoletne praznike. MESTNA SKUPNOST LITIJA y « JK Mini INTERALTA ili CVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si PE Ljubljana PE Litija Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja. tel.: 01/511-16-24 GSM: 041/770-298 Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija.,tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: . Tiskarna ACO, Litija. za^RAZVedmlO DRAMA MIROSLAVA KRLEŽE 23. ČRKA ABECEDE JORDAN- SKA KRALJICA POVEZAVA SPOJITEV GLAVNI ŠTEVNIK PASTIR IZ SNEGU-ROČKE MESTO PRI TORINU AVTO OZNAKA OGULINA STAREJŠI POLITIK PREGEU IME BALERINE KARSAVINE ČETRTA DIMEN- ZIJA POVPRA- ŠEVALEC KMEČKO NASEDE ČOPAR ANTON NARAVA. ČUD OTOK V J. KOREJI IVAN KRILOV VZDEVEK VLADIMIRJA BULA-TOVIČA NADAUE- VANJE GESLA GUMICA ZA RADIRANJE ITALIJAN. SPOLNIK JUTRANJE POŽIVILO ČASOPISNI OGLAS PREBIVALKA SIENE MESTO V S. ŠPANIJI GOVOR- NIŠTVO PRITOK DONAVE V AVSTRIJI SVORA IME IGRALKE LUPINO MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH GLASILO ITALIJAN. SOCIALIST. DELNIŠKA DRUŽBA AMERIŠKO M. IME FRANCOSKI TENISAČ (JANICK) ANTON NANUT NASLEDNIK POTOMEC IME IGRALKE E RAK SVEČANA OFICIRSKA PREPASNICA REKA V SEVERNI ITALIJI (PAD) ZAČETEK ABECEDE INDIJSKI PISATEU ČEŠKI SKLADATEU HERCE- GOVEC 4. ČRKA ABECEDE AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM LITIJSKI OBČAN NADAUE- VANJE GESLA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA TEŽJE BESEDE: SINERGIJA, AVERBE, DEVON, TRAUN, SUK, VIB Nagrade prispeva: Tiskarna ACO, Litija Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.01.2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce in jih nagradili s KNJIGO “BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE” Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI NOVEMBERSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Majda ŠTEFANEC, Šmartno 2. Zofija RUS, Jevnica 3. Mira VOJE, T epe 4. Jože RINK, Litija Vsi izžrebanci nagradFdvignejo v uredništva časopisa. L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE e MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom TOREK, 8.1.2002 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2 na telefon 01/8983-140 • GSM: 041-683-945 &cx/o&m 'irotoniAžom tn. 'uotvMtcam šče/vmo- 'uoJCnpo-, 'iteae/ 'SfaoJcič tev wečno v /e/U 2002. Borut BAJEC s.p. Tel./fax: 01/898 37 21. GSM: 041/754-468 Vsem poslovnim partnerjem in zvestim kupcem želim prijetno paznovanje bližnjih božičnih praznikov in veliko življenjskega optimizma ob vstopu v leto 2002! AVTOC€NT€R LITIJA avtooptiko avtomehanika Tel.: 8981060 pnevmatik center M+SZE OD: 145X13- 4.232 SIT 155X13-5.594517 \J55/70X 13-4.543 517 165/70X13 - 5.244 517 175/70X13-5.415517 ...mtosTAUDiuvaut UGODNE CENE ZAVORNI SERVIS SERVIS PODVOZJA SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV oua, ram, svečki, tavokhi ostoec in piotticc, cumni, koluti, viski, komčmiki, mi, VIIOSI, UTAJI, AMOIKTITUtJI, ITPUSKI SISTEMI, SKLOPKI, TlSniLA... Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Selimo vam vesel božič, srečno in varno v letu 2002!