Reg. Addresse: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: 48-6759 (Dr. J. Koce)
Published by Slovene Assoc. Melbourne Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
Editor: J. Kapušin Assist. Ed.: K. Kodrič
PRICE: 2/-YEARLY: 20/-
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart Canberra
Vol. IX. — June 24,1964 — No. 6
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
JUGOSLOVANI! Servise in vsa popravila za Vaše avtomobile hitro in po najpovoljnejših cenah!
Delo opravljajo mehaniki — profesionalci!
ESSO SERVICENTER
Cnr. Sydney Rd. & Gaffney St. COBURG, Tel. 35-6354
Lastnik: VEBO STANKOVIČ
V soboto volitve v Victoriji
X. REDNA SKUPŠČINA SD MELBOUiNE
". . . Skeleča misel, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče . . ."
F. Prešeren
Prenekateri bivši in sedanji aktivni Slovenec v društvu se je že vprašal, če je to društvo življensko, če ima bodočnost vsaj za dve ali tri generacije, in, ali če je sploh potrebno za prvo generacijo. Je tukajšnji slovenski skupnosti sploh potrebno društvo, ki naj jih kulturno-socialno povezuje? To so težka vprašanja in nemara še težji odgovori, ker slovenska skupnost kot celota — če izvzamemo nekaj odstotno izjemo — sploh ne čuti potrebe po društvu, ne po tiskani besedi. Ta skupnost, izhajajoča iz dveh generacij, je egoistična; stremi zgolj za pridobivanje materialnih dobrin in za lahko in plehko izživanje. Da je tako, dokazuje število članstva v SDM, dokazuje število naročnikov na Slov. vestnik. (Upoštevajmo, da sta SDM in njen S. vestnik demokratična, nepolitična in edina slovenska predstavnika v tem območju!)
V svojem skupščinskem nagovoru je kolega J. Kapušin citiral verz iz S. Kosovelove pesnitve "Starka", kjer so si lačni otroci želeli vsaj toplega krompirčka, s katerim bi si roke ogreli. "Mi pa smo vsi skupaj lačni slovenstva, da bi si z njim ogreli svoja srca . . .", je zaključil J. Kapušin.
Ni sramotno za to skupnost, ki jo tvori nekaj tisočev Slovencev, da za društvo in list gara vselej ena in ista peščica idealistov, vsi ostali pa stoje ob strani in zmrdujejo, češ da jih to ne briga in da brez tega lahko žive. Kje je končno slovenska inteligenca in polinteligenca! Mar so postali samozadovoljni malomeščanje! Pred narodom nosijo odgovornost. In smrt društva bi jim vtisnila pečat neodpuščene sramote, njim, ne preprostim ljudem! Iz prakse vemo, da je tisti majhen odstotek Slovencev, ki vsaj materialno podpirajo list in društvo, krog Slovencev, katerim je pojem "mati" svetinja, kateri žive moralno in končno, kateri niso utonili v morju praktičnega materializma.
Zaprli so tudi Jožeta PUČNIKA, ki je medtem ravna prišel iz zapora, in Veljka RUSA ter Tomaža ŠALAMUNA, ki bi bil postal urednik novih PERSPEKTIV, ko bi jih DZS ali kaka druga založba hotela izdajati. Nekateri navajajo, da sta v preiskovalnem zaporu tudi bivša odgovorna urednika PERSPEKTIV Taras KERMAUNER in Dane ZAJC. Nazadnje je izšla 36-37 številka PERSPEKTIV, 38-39 pa je bila v tisku, a so jo zacementirali. Oblastniki dolže PERSPEKTIVE koncem koncev, da so hotele postati opozicijska stranka. V taki situaciji je napovedal krog PERSPEKTIV KOLTURNI MOLK, a ne vem, če se ga bodo vsi cagavi slovenski napolliterati držali, a le tedaj bi bil zares učinkovit. Vsekakor pa v sredo ni v Ljubljani predaval Smiljan ROZMAN — in so morali poslušalci oditi praznih rok.
V nedeljo je bila premiera nove igre Marjana ROŽ ANCA, ki se imenuje TOPLE GREDE. Avtor analizira med drugim slovenski problem
SDM PRAZNUJE LETOS SVOJO DESETLETNICO
Koliko požrtvovalnega, nesebičnega dela je bilo vloženega v tem desetletju. Koliko je bilo tistih, katerim je bilo in jim je še to društvo v oporo, bodisi da so pri njem iskali moralne ali materialne podpore! In končno koliko je bilo pohval in priznanj iz strani avstralskih oblasti, ki so Slovence spoznali za dobre ljudi in sodržavljane — vse s pomočjo predstavnika Slovencev, SD Melbourne. Mar je torej to društvo zaslužilo tolikšno apatijo naših rojakov! Slovenci, izprašajmo si vest! Mar je težko odriniti vsaj funtek ali dva za članstvo ali list, kot svoj nacionalni doprinos za odplačevanje slovenskega Doma ali za vzdrževanje slovenskega tiska? Ni težko, če to hočeš, če se zavedaš, da bi smrt društva pomenila tvojo duhovno smrt; ni težko, če si Slovenec v srcu, ne zgolj na jeziku!
K. Kodrič.
kmetijstva. Po desetih minutah predstave pa so začeli najeti hujskači (približno šestdeset po številu) vpiti: Socializem takih iger ne bo finan-siral! Dol z Rožancem! Dol s proti-socialistič-nimi elementi! Itd. Vpitje je trajalo dve uri, prišla je tudi milica, a je dvorano zapustila, ko je med vpijočimi zagledala sekretarja za kmetijstvo Slovenije. Potem, ko je eksperimentalni o-der sklenil, da ne bo nadaljeval igre (Križanke), so razgrajači, ki so jih plačali in opili, odšli; študentje, ki so tvorili večino publike, pa so se začeli zbirati v skupine in po raznih gostiščih prepevati bojne pesmi. Bomo videli, kako se bo vse to zapletlo naprej.
Medtem so prišle nove novice, ki pravijo, da grozi aretacija tudi Edvardu KOCBEKU, ki da baje stoji za skupino in je bil v stikih z različnimi Perspektivovci in jih moralno podpiral. Vsekakor je stanje kritično in je zajelo mnogovečje dimenzije kot kdaj koli prej.
Zapisati v prid liberalcem naslednje volitve, sobota, v Viktoriji, ni nobena učena napoved, čeprav so laburisti tudi precej močni. Znano je da je liberalna vlada vodila Viktorijsko gospodarstvo skozi vsa pretekla leta odlično. Od vseh držav v Commonwealthu je sprejela največ emigrantov, finansirala največ hiš in ima povprečno najvišji življenski standard, če še dodamo uspešno mednarodno trgovino kot plus liberalcem, lahko z gotovostjo zapišemo, da bodo skupno s Country party (Deželno stranko) dobili večino.
Dejstvo je tudi, da Country party predstavlja odličnega zagovornika v parlamentu za podeželske prebivalce, kajti večinoma predstavnikov drugih strank živi v mestih, v Melbournu, dočim ima Deželna stranka svoje močne predstavnike na podeželju samem. Torej ni dvoma, da bosta obe stranki, Liberalna in Deželna, s svojimi obljubami, ki slonijo na dokaj realnih statističnih podatkih, pritegnili večino volilcev nase.
čeprav je ALP, Laburistična stranka, tudi dokaj močna, predvsem v industrijskih predelih Melbourna, je z zadnjimi Commonwealth volitvami zgubila precej ugleda zaradi preobilnih obljub, ki jim po mnenju izvedencev v gospodarskem vprašanju ne bi mogla biti kos. Seveda tudi politično natolcevanje med laburisti in DLP ni nobeni izmed obeh strank v prid. čisto gotovo pa je, da predvolilni boj zadnjih dni več ne gre v smeri kdo bo sestavljal novo vlado, ampak le za poslanske sedeže v parlamentu.
Urednik
Povdariti pa je vendarle treba, kot se mi zdi, ne da bi trdil, da imam absolutno prav, da so prav Perspektive odpirale nove dimenzije razvoja v socializmu — in to prav s svojo kritiko in nekomformizmom. Manjkalo pa jim .je resnične etične sile in pravega slovenskega patriotizma. Sedaj, ko ni več Perspektiv, moramo pričevati tudi za Perspektive; sedaj, ko v Sloveniji proglašajo kulturni molk kot v času okupacije, moramo govoriti tudi za molčeče. Stojimo na dveh frontah: na fronti proti reakcionar jem v emigraciji in na fronti proti reakcionar jem v domovini. Bog daj srečo!
Saj nočem reči, da so Perspektive slovenske perspektive bodočnosti, odpirajo pa vendar nove možnosti. Različni teroristi tu med nami so jih seveda po svoje izrabljali za svoje jurišanje proti vsemu, kar je nova stvarnost med Slovence prinesla. Vsak jih je izrabil po svoje, tudi komunisti v domovini. Naš odnos do njih pa mora biti pravičen: povejmo, kaj je bilo pozitivnega pri reviji in kaj slabega. Ne pozabimo pa, da so bolj kot druge revije v Sloveniji izražale resnico časa; in ta pogum po resnici, ta težnja po resnični izpovedi za vsako ceno, je velika vrednota, ki kaže na plemenite ljudi, je veliko pozitivno dejstvo. . . .
ODLOMEK iZ NEKEGA PISMA
... V Ljubljani so medtem, to je v začetku maja, ukinili PERSPEKTIVE, ki jih med drugim tudi dolže neobelogardizma. Govoril sem z ljudmi, ki so se te dni mudili v Ljubljani — in pravijo, da je vzdušje prav napeto, bolj koj tedaj, ko so uničili BESEDO ali pa REVIJO 57.
Hruščov obisk v Egiptu
Sredi minulega meseca se je v Kairu mudil predsednik Sovjetske vlade N. Hruščov s tradicionalnim spremstvom svoje družine ter nekaj funkcionarji partije in vlade. Hruščov je prispel v Kairo na povabilo prezidenta Naserja, kateri je smatral za potrebo, da povabi sovjetskega premiera na svečanost zaključka prve faze za ukrotitev reke Nil. Namreč sovjetska zveza je ZAR ponudila veliko gmotno pomoč potem, ko je le-to Amerika iz političnih razlogov odklonila.
Egipt je predsednika Hruščova sprejel zelo veličastno, kot v prestolnici Kairu, kjer ga je pozdravljala stotisočglava množica, tako tudi ob otvoritveni svečanosti v Asuanu. Pliložnost v Asuanu je N. Hruščov izrabil tudi v svoje svrhe: arabskemu in afriškemu svetu je napovedal rožnate perspektive, če bodo te dežele sledile vzgledom sovj. tipa socializma, skratka če bodo v mednarodni politiki na liniji s Sovj. zvezo.
V svojem govoru v Asuanu se je Hruščov dotaknil razdiralne politike komunistične Kitajske in se obenem zavzemal za pozitivno pot neagan-žiranih držav, zbranih okrog Tito, Naser in Co. Zanimivo je, da je to Hruščov smatral za potrebno poudarjati v Kairu ki že itak sledi isto
linijo s Titom. Namreč pred petimi meseci se je v Kairu in drugih afriških prestolnicah mudil kitajski premier ču en Laj, ki si je na vse kriplje prizadeval izpodbiti vpliv Sovjetske zveze in Jugoslavije na tem področju.
Rezultat Hruščovega obiska v Kairu je brez dvoma zavidljiv, gledano s Kitajskimi očmi, čeprav bi do danes teško rekli kaj več kot to, da se je premier Hruščov ponovno "odrezal" z novimi krediti za ukrotitev reke Nil ter to, da se je s posredovanjem Naserja sestal in prisrčno pogovarjal z vsemi tistimi afriškimi državniki, s katerimi si je želel. Skratka delal je na zajezitvi kitajskega vpliva v tem delu sveta.
Kaj se dogaja v globini zemlje?
V Moskvi se je začelo zasedanje mednarodnega odbora za proučevanje zgornjih slojev našega planeta. Zasedanja se udeležujejo znanstveniki iz ZDA, Kanade, Britanije, Francije, Japonske, Sovjetske zveze in drugih držav. Na zasedanju bodo konkretizirali načrte o raziskavah zgornjih slojev zemlje v raznih deželah, kar so predložili sovjetski znanstveniki že leta 1960. Znanstveniki so sporočili, da je njihov končni cilj med drugim ugotoviti, kako in zakaj se v globini našega planeta odigravajo pomenljivi procesi, kako nastaja magma v zemeljskem drobovju in kako nastajajo minerali in drugi elementi.
ROMUNSKA DELEGACIJA V ZDA
Washington, 16. maja (Reuter). Včeraj je prispela na obisk v ZDA romunska trgovinska delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade George G. Marin. V zvezi z bližnjim ameriško-romun-skimi razgovori je Marin povedal, da se bodo nanašali na gospodarska vprašanja, pa tudi na splošne probleme iz romunsko-ameriških odnosov.
Zanimivo je, da je pred časom romunska delegacija obiskala tudi Peking, se pravi v času, ko so vse vzhodnoevropske komunist, države obrnile hrbet Pekingu, in to brez kakršnekoli predhodne vednosti Moskve. Romunski obisk v prestolnici ZDA lahko označujemo kot komunistično herezijo, katera zaudarja po titoizmu v novem desetletju in novi obliki. Kot v Zahodnem bloku (z de Gaullom na čelu) se tudi v Vzhodnem bloku nekaj kruši; blokovne vezi se tržejo, taisto kot ideološke dogme speljane za ta ali oni tabor, in vse bolj stopajo v ospredje nacionalni interesi v težnji za dosego materialne blaginje.
VOLITVE V FURLANIJA — JULIJSKA KRAJINA
Trst, 13. maja. Po včerajšnjih volitvah in prvih objavah volilnih rezultatov za deželni svet Furlanije-Julijske Krajine se je tamkajšnji tisk in obe radijski postaji zavzemal za ugoden izid volitev.
Slovenci na tem področju: "Primorski dnevnik" (prokomunistični) je zadovoljen. "Katoliški glas", edini protikomunistični list v Julij. Krajini (Italija), če izvzamemo nevtralni "Novi list", je z izidom volitev nezadovoljen. SDZ skupno s katoličani se na volitvah niso uveljavili, namreč niso dobili sedeža v deželni vladi.
V deželno vlado Furlanija-Julijska Krajina je bilo voljenih 61 predstavnikov. Med njimi je močna večina prestavnikov levega centra, vključujoč svetovalce iz vrst krščanske demokracije ter socialistične in socialnodemokratske stranke.
Dva izvoljena Slovenca — komunista
Izvoljena Slovenca sta kandidirala na listi Komunistične Partije, katera je skupaj z drugimi levičarji na tem področju, skoraj bi rekli v dominantnem položaju. Vsaj tako desničarji zatrjujejo, ko očitajo demokristjanom, da ravnajo vse preveč v rokavicah s titoističnim vplivom na tem področju, ker da le-ti izrabljajo mentaliteto komunističnega internacionalizma.
Izvoljena Slovenca sta: dr. Karel šiškovič in
dr. Jože škerk, oba komunista.
- ★ -
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV ima na prodajo svoje plošče:
I.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Sinoči je res luštna noč bila;
2.	Pobratimija;
3.	Kaj ti je deklica;
4.	Vinček,
5.	Te, te, te;
6.	Orkester;
7.	Orkester;
8.	Dekle na vrtu;
9.	Briška;
10.	Od Celja do Žalca;
11.	Klic Triglava.
II.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Regiment po cesti gre;
2.	Furmanska;
3.	Kako bom ljubila;
4.	Ne tožim;
5.	Peklenski večer;
6.	Orkester;
7.	Hišča ob cesti stoji;
8.	Gor črez izaro;
9.	Angeljček varuh moj;
10.	Rasti rožmarin;
11.	Slišala sem ptičko pet;
12.	Orkester.
Cena posamezni plošči je dve funti. Dobite jih pa pri o. Baziliju v Melbournu, pri o. Odilu v Sydneyu, v Slov. domu v Melbournu, na prireditvah PZ Triglav in na uredništvu Slovenskega vestnika. PRIPOROČLJIVO!
The
American
Tailors
★
MELBOURNE 50 BOURKE ST.,
Tel. 32-2245
VODEČE PODJETJE V MOŠKI MODI!
JUGOSLAVIJA NA PARIŠKEM SEJMU
Tradicionalni 57 pariški sejem je v Parizu končal 1. junija. Na njem je razstavljalo 36 držav, zastopanih s 15.000 podjetji.
Jugoslovanska industrija in druge gospodarske panoge so na pariškem sejmu razstavljale orodne stroje, proizvode električne, kovinske in lesne industrije ter izdelke domače obrti.
BOMBE MED PROSLAVO V MADRIDU
Madrid, 13. maja (AFP). V Madridu je zopet eksplodiralo več bomb, ena v zunanj. ministrstvu, druge pa v javnih poslopjih ali velikih hotelih.
Zadnja dva dni je bilo v Madridu kakih deset bombnih napadov. Spravljajo jih v zvezo z bližnjo proslavo 24. maja, s katero hoče Fran-cova vlada praznovati 25-letnico fašističnega režima v Španiji. Proslavo organizirajo pod geslom: "25 let miru"!!!
Vaša izbira na volitvah
— v soboto, 27. junija —
SVOBODA z LIBERALNO STRANKO
— ali —
SOCIALIZEM z A.L.P. !
Ne pobijte STRANKE, ki Vam je dala:
♦	Polno zaposlitev in dobre plače
♦	Pomoč priselitve Vaših družin sem
♦	Finance za nakup Vašega doma
♦	Dovolj hiš in šol
♦	štipendijo za izobrazbo Vaših otrok
♦	Več oskrbe za stare in onemogle
Večina v obeh parlamentih je nujno potrebna za nadaljevanje
DOBRE VLADE
Volite E Liberal and Country Party
Zasledujte "HOW TO VOTE" sporočilo v Vašem volilnem sektorju.
Authorised by P. Peterson, 3 Napier St., Essendon.
' r
AVSTRALSKI SLOVENEC
Na kratko o poteku Skupščine SDM
Ne bi se radi dotikali napak lanskoletnega odbora SD Melbourne, prvič, ker vsakdo, kdor dela, greši, ker je lanskoletni odbor visel na ramenih štirih ljudi, kar je občutno premalo za dobro funkcionalnost društva. Kljub temu, bi rekel, so storili veliko: Pomagali so pri začetnih težavah S. vestnika (znano je, da se list ne more vpeljati v enem letu ali dveh!), v Domu so zgradili dvojno balinišče, ki je zahtevalo toliko prostovoljnega dela in tudi denarja, in kar je najvažnejše, v funkcionalnost društva so vpeljali povsem nove odnose — demokracijo. Prvič v zgodovini tega društva se je dogajalo, da je odbor SDM pri sprejemanju vseh važnejših sklepov pozval vse delavne in za slovenstvo zainteresirane Slovence na odprti sestanek, kjer je vsakdo lahko iznesel svoje stališče. Zares lep vzgled, vreden posnemanja!
Letošnja skupščina SDM je bila verjetno bora bi nekako bilo še kar dovolj, navkljub slabi
najslabše obiskana. Kje leži vzrok: brez dvoma čedalje večja apatija Slovencev za slovenstvo, kar se kaže širom vse Avstralije. Vsako leto slabše. Nekaj pa je brez dvoma pripomoglo tudi dejstvo, da je pri vseh prejšnjih skupščinah SDM na dan privrela specialiteta Slovencev: pozicija — opozicija, in s tem v zvezi kreganje. Ta skupščina SDM ni krenila po stari poti, ni bilo vročih besedi, ne kreganja, temveč skupno iskanje izhodišč. Bog daj, da bi Slovenci to pot nadaljevali!
SKUPŠČINA SD MELBOURNE SE BO PONOVILA
V izogib napaki, ki jo je zagrešila lanskoletna Skupščina SDM, ko je sprejela skupino ljudi kot celoto, ki bo na svoji prvi seji konstituirala svoj odbor in podelila funkcije, je letošnja osvojila predlog g. M. Hartmana, kateri se je postavil na stališče, da je bolje sklicati novo. Namreč pravilneje in bolje je, če Skupščina ve, kdo bo predsednik, tajnik, blagajnik itd. Namreč kandidatov za sestavo novega od-
udeležbi, vendar ni bilo najti primernega tajnika, ne predsednika. Kandidatje za novi odbor izhajajo predvsem iz mlade generacije, so delavni, žilavi in pošteni Slovenci, vendar potrebujejo predvsem izkušenega človeka za predsednika, ali pa vsaj tajnika, ki je zverziran v angleški korespondenci (za odnose do avstralskih institucij) ter da je praktičen in vešč v slovenski administraciji.
Upamo, da bo ponovljena Skupščina prinesla boljše rezultate pri sestavi odbora, upamo, da bodo te vrstice zganile kakšno slovensko dušo, ki bo voljna sprejeti najčastnejše delo, ki ga Slovenec lahko opravlja daleč od rodne grude, v dobrobit sebi in svojim rojakom. Ni težko, če to hočeš, če si Slovenec v srcu!
Člani SDM, udeležitcv Skupščine SDM je moralno obvezna!
ŽIVELA SLOVENSKA
ENOTNOST!
K. Kodrič.
ČESTITKE
MLADOPOROČENCA
Slika povzeta po Footscray Advertiser.
Gospod in gospa Aleksandra (roj. URšIč) in Ezio LAKOVIč pred melbournško katedralo Sv. Patrika, kmalu po poroki. Aleksandra je druga hčerka gospe in gospoda R. Uršič iz W. Y ARRA VILLA. Mladoporočenca sta imela poročno gostijo v hotelu Avstralija. Poročne obrede je opravil o. Bazilij, nagovor na gostiji pa jima je održal g. dr. J. Koce.
Aleksandra je iz zavedne slovenske družine. Ezio je igral pri nogometnem klubu JUST-u. Odlične čestitke.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE IN SLOV. VESTNIK ČESTITA DRUŽINI GOMIZELJ
k rojstvu hčerkice Carol Vivian in ji želita veliko zadovoljstva z novim članom družine in obilo sreče novorojenčku! Gospod Gomizelj je bil aktiven predsednik Slovenskega društva v Melbournu v poslovni dobi 1963/64.
PISMO OPAZOVALCA
Uredništvo S. vestnika naprošam, če bi mi lahko pojasnilo, čemu stoji v glavi Slov. vestnika "Yugoslav newspaper", saj je to vendar po svoji naravi in po tonu pisanja zgolj slovenski list ter to, čemu Slov. vestnik ne odgovarja na nesramna kritikanstva in mlatenje prazne slame iz strani konzervativnih slovenskih listov v emigraciji.
Opazovalec.
Dragi opazovalec!
S. vestnik je po duši in po tonu pisanja neopredeljen v vprašanju za ali proti Jugoslaviji, ker smo pač v tujini, in smo samo Slovenci, ki ne čutimo nobene potrebe, da bi se šli stranke, ali plebiscite. Naš narod živi v Sloveniji! Če smo zapisali v glavi S. vestnika v angleščini tisti "Yugoslav newspaper", pomeni, da smo to zapisali zaradi tebe samega, ker (ko smo ugotovili tvojo identiteto — nisi plačnik S. vestnika!) Slovenci v dovoljni meri ne podpirajo slovenske tiskane besede in smo primorani, da nas podpirajo tujci — z oglasi v našem listu.
Če nas — kot praviš — konzervativni slovenski listi v emigraciji napadajo in mi jim ne odgovarjamo, s tem dokazujemo, da imamo močnejše živce in močnejše argumente kot oni. Mi menimo: "Psi lajajo, a karavana gre dalje!" Namreč dejstvo je, da S. vestnik napreduje, da z izjemo dveh slovenskih izobražencev že vsi čitaj o plačan S. vestnik, da z vsakim dnem pridobivamo nove, solidne naročnike in pohvale, da nas poznajo že povsod tam, kjer žive Slovenci, medtem ko bi za naše kritike tega ne mogel trditi. V tem je naša moč in v tem je naš pogum in v njem volja, da bomo še vnaprej služili svojim rojakom, brezplačno, z idealizmom, pa čeprav se zavedamo, da imamo tudi mi svoje družine in svoje dolžnosti.
Dragi opazovalec, prosimo, da tudi ti sežeš v žep in poravnaš svoj dolg narodnosti, kateri pripadaš in predvsem, da se postaviš na nevtralno stališče, Slovensko stališče, odkoder boš šele pričel razbirati med ljulko in pravim zrnom.
J. Menart je postal
pravnik
Gospod Vladimir Menat, 41, iz Sydneya in njegova soproga Neva, 24, pred Glavnim sodiščem v Sydneyu, potem ko je bil imenovan za pravnika.
G. Menart je Slovencem dobro znan kot narodni delavec in direktor žara. V Avstralijo je prišel 1950. leta in bil zaposlen kot uslužbenec v Snowy Mountains. Potem je bil v službi pri znanem sodniku Macfarlanu. Govori zraven jugoslovanskih jezikov tudi nemško, italijansko in seveda tudi angleško.
Značilno je, da je gospod Menart opravil študije, ki navadno vzamejo cela štiri leta v 14 (štirinajstih) mesecih! Sydney Herald, ki je objavil zgornjo sliko je posvetil gospodu Menartu pod naslovom New Barrister večjo pozornost.
Seveda se uredništvo Slev. vestnika pridružuje čestitkam, posebno kot priznanemu narodnemu delavcu in rojaku. Uspeh rojaka Menarta, je tudi uspeh naše skupnosti, kajti narod brez inteligence slabi. G. Menart je tudi naš naročnik. Torej: Prisrčne čestitke, gospod Menart in obilo uspeha v poklicu!	Ur.
Novo društvo v Avstraliji
Pod rubriko "Izseljenci in Domovina" smo v ponedelkovem 'Delu', 14. jun, zapazili naslednji pričujoči članek, ki mu ne damo komentarja.
Po poročilu, ki ga je dobilo tajništvo Izseljenske matice v Ljubljani, so v Avstraliji ustanovili društvo "Odbor prijateljev Izseljenskih matic Jugoslavije v Avstraliji". V odboru je devet izseljencev in kot poročajo, se bodo povezali z drugimi izseljenskimi organizacijami v Avstraliji. Sedaj pripravljajo svoj statut.
UGODNA PRILIKA ZA SAMCE V ST. KILDI.
Stanovanje, hrana in pranje perila. Dobra zagrebška kuhinja. Poličite telefonsko številko 51-2853.
FRAGMENTI IZ CANKARJA
10. maja preti oseminosemdesitimi leti se je rodil Ivan Cankar. Za to priložnost smo iztrgali iz njegovega bojevitega kritičnega opusa nekaj drobcev.
UMETNIK
To so bili tisti časi, ko sem, bil umetnik. Zmerom sem bil prepričan, da je umetnika edini poklic kritika in boj. Morda je moj posluh drugačen od posluha drugih ljudi, morda je pokvarjen: že v najtišji, najslajši lirski pesmi slišim obtožbo; izvila se je bila iz življenja kakor vzdih. Edino, kar sem podedoval iz tistih lepih časov, je prepričanje, ni več umetnik, človek, ki zapre oči, je slepec. Nikogar ne sovražim tako hudo kakor človeka, ki gre z mirnim obrazom in odprtim nosom mimo gnoja in pravi: "Saj ni gnoj! to je koristna tvarina, kmetu v prid in blagor!" Odgovoriti mu ne morem nič, ampak toliko vem da se je prilagodil in da ni umetnik . . . Kaj je umetnik tisti, ki ne, ve da je vsa lepota kritika in obtožba, že zato, ker je lepota? Da je že samo koprnenje po lepoti obsodba življenja? In da je brezčasten, kdor je zaslutil lepoto in resnico in zatajuje svoje hrepenenje, svoje slutnje? . . .
'Jubilej, 1906)
DVOJNO PREPRIČANJE
"Ne razumem: čemu rabiš dvojno prepričanje? Slekel bi staro ter oblekel novo."
"Kaj? Ali me hočeš žaliti? Da bi prodal svoje prepričanje? Da bi ga zatajil? Menjal? Nikdar! Kot značaj en človek živim in kot značaj en človek umrjem! Brez prepričanja človek ne more in ne sme živeti, in kolikor več jih ima, toliko boljše je."
NOVICE IZ DOMOVINE
Turisti si bodo lahko izposojali avtomobile
V Sloveniji so po vzgledu ostalih zapadnoevropskih držav uvedli servise za isposojanje avtomobilov, ki pa zaenkrat pridejo v poštev zgolj za potrebe turistov. Doslej je Slovenija posojala zgolj avtobuse za skupine turistov. V te namene je turistična agencija "Kompas" nabavila kakih sto avtomobilov različnih tipov, vse od Mercedesov do Volkswagnov. Avtomobili so podeljeni različnim turističnim objektom in po-slovanicam "Kompasa" širom Slovenije. Računajo, da bodo v bodoče nabavili še več takih
avtomobilov tudi za domače potrebe.
— ★ —
PEVKI ZBOR "F. PREŠERN" POJDE V ITALIJO
Kranj, 25. maja. V nekaj dneh bo odpotoval v Italijo pevski zbor "P. Prešerna" iz Kranja. Tamkaj se bo mudil kakih 10 dni, potem pa bo odšel v F'rancijo in Švico, kjer bo imel sedem samostojnih koncertov in dva snemanja za radio. Poleg modernih bo zbor pel tudi narodne ter partizanske pesmi. Pel bo tudi v italijanščini, francoščini, angleščini in ruščini. Gostovanje je pri-
pališ se."
"Nič se ne šalim. Prijatelj Cankar, moje revolucionarno prepričanje je prav tako iskreno, kakor tvoje; moje oči vidijo vso žalost sedanjosti in ves obup prihodnosti prav tako natanko kakor tvoje; moj razum sodi prav tako pravično in strogo kakor tvoj; moje srce je prav tako potrto, kot tvoje in nič manj ne sovražim kompaktne večine kakor ti."
"In vendar si v njeni službi."
"Kaj bom v tvoji? Kompaktna večina ve dobro, kako mislim o nji, in vendar me ima rada. Sovražim jo, ker je kompaktna večina, in spoštujem jo, spet zato, ker je kompaktna večina. Ali razumeš?"
(Dvojna resnica, 1905)
O "POZITIVNIH" IDEJAH
Napotil sem se k vernemu človeku, preroku naroda.
"Vi, ki ste veren človek in prerok naroda, povejte mi po pravici, kaj da je pozitivna ideja! Očitali ste mi mnogokdaj, da je ne poznam; pokažite jo, da pokleknem prednjo ter jo pomolim!"
Potrepljal se je po trebuhu, pomežiknil je ter se nasmehnil.
"Pozitivna ideja . . . hm! Pridigujte ljudem vse tisto, kar jim pridigujeta kri in nagnjenje, pa jim boste pridigovali same pozitivne ideje! Kaj tisto, če vas zakrknjen sanjač zmerja z demagogom! Kaj tisto, če vam nespameten moralist kriči v obraz, da zatajujete svojo pravo misel, da so vaše besede laž in hinavščina! Povem: človek se redi ob takih pozitivnih idejah, doseže čast in oblast, dolgo življenje, mirno smrt, po smrti pa seveda nebesa!"
(Bela krizantema, 1910)
O SPOŠTOVANJU SAMEGA SEBE
Nekoč sem se pomenkoval s tovariši, kako da bi da bi pač bilo z nami, če bi velik potres razmaknil zemljo. Ko j so bili obrazi hudo resni in žalostni. Nisem se toliko začudil obrazom, bolj besedam. Vsi so rabili v svojih stavkih trpežno obliko, druge niso poznali. — "Kaj bodo z nami napravili?" — "Kaj nam je sojeno?" — "Kdo bo gospodaril?" — Prav nikomur ni seglo v misel, da bi rekel " bomo" namesto "bodo".
Z mnogoterimi križi in nadlogami je Bog ob-senčil slovenske ljudi, napuha pa jim ni dal.
(O človeškem napuhu, 1923)
rejeno v okviru prijateljskega sodelovanja
Kranja z drugimi tujimi mesti.
- ★ -
HERDERJEVE NAGRADE NA DUNAJU
V dvorani dunajske univerze je rektor dr. Albin Resky 15. maja izročil Herderjevo nagrado naslednjima Jugoslovanoma: Književniku in kritiku Otu Mihajlu-Merinu iz Beograda in skladatelju L. M. škerjancu iz Ljubljane. Ostale nagrade so bile podeljene umetnikom drugih evropskih narodnosti; vse v namenu za čimtesnejše zbliževanje kultur.
IZREKI
ženska bi bila strašna, če bi jo narava naredila tako, kot jo aranžira moda.
(De Lespinasse)
Vsa dobra načela so bila že napisana.
Ko so otroci že preveliki, da bi jih našeškali, so navadno tudi že prezviti, da bi lahko z njimi pametno govorili.
V	srečnem času sem bil rojen, takrat še ni bilo izraza mladinski kriminal. Nas so imenovali kratko malo nadloga dežele.
Mnogo razočaranja si lahko prihrani, kdor že zgodaj sprevidi, da tisto, čemur pravimo sreča, ni kraj, marveč pot.
Poglejte no enkrat pri zajtrku skozi okno. Videli boste ptiča na lovu za črvom, mačko na lovu za ptičem, psa na lovu za mačko. Tako boste laže razumeli časopis, ki ga imate ravno v roki.
Doba specializacije je napočila tudi pri španskih brivcih. Na ogledalih treh brivcev v nekem salonu na Mallorci lahko preberete, da je prvi natanko poučen o dnevnih novicah, drugi je strokovnjak za šport in film, tretji pa za ženske in 'umetnost.
Začne se tako, da otroci zastavljajo vprašanja staršem, ne da bi poslušali odgovore. Konča pa se tako, da odgovarjajo staršem, ne da bi poslušali vprašanja.
Beseda je svobodna, dejanje je nemo, poslušnost slepa.	(Schiller)
Poslušnost sama daje pravico ukazovanja.
(Emerson)
Kakršen gospodar, takšen služabnik.
(Petronij)
Občutljivi laže prenesejo bedast ukor kakor bedasto pohvalo.	(Roux)
Taista prazna in žalostna reč, imenovana popularnost.	(Stevenson)
Neumnost in ošabnost rasteta iz iste korenine.	(Nemški pregovor)
Nihče ne ve toliko slabega o nas kakor mi sami — in nihče navzlic temu ne misli tako dobro o nas kakor mi sami.	(Schoentan)
Treba je govoriti kot večina in misliti kot manjšina.	(Gracian)
Pravilo pametnih je, prej zapustiti stvari, preden nas one zapustijo, se pravi, da ne smemo čakati na svoj sončni zahod.	(Gracian)
Gnojilo ni svetnik, pa vendar dela čudeže.
(Nemški pregovor)
Gola resnica je, da ljudem ne dene samo dobro, če so včasih prestrašeni, marveč je za napredek družbe nujno, da se prav pogosto prestrašijo.	(George Bernard Shaw) - * -
Druga nagrada za "Nagelj"
Na tako imenovanem "Svobodnem festivalu" v Torontu, na katerem je sodelovalo 41 skupin raznih narodnosti, je dobila prvo nagrado 500 dolarjev portugalska skupina "Nazare" iz Toronta, drugo mesto in nagrado 300 dolarjev je dobila slovenska skupina "Nagelj" iz Toronta.
Festival je trajal 4 dni, nastopali pa so plesalci ter pevski zbori.
V	zadnjih treh letih je bila to že tretja taka prireditev. Letošnji festival je veljal 18.000 dolarjev, dohodki pa so bili povprečno 1.500 dolarjev na večer.
GARDENVALE	£1000 Dep.
D.F./S. Brick, 4 spalnice, dnevna soba, jedilnica, kunhinja. Blizu prevoza, šole, trgovin. Na lepem položaju. CAULFIELD EAST	£7000
D.F./S. Brick, 3 spalnice, dnevna soba, jedilnica, kuhinja. Blizu prevoza, šole, do stene preproga, H.W.S.. Odlična priložnost.
IMMMMMMMMMMHMAMfCMNHI
RICHMOND	£1800 Dep.
Dvonadstropna D.F./S. hiša, 5 spalnic, dnevna soba, kuhinja, H.W.S. V odličnem stanju.
MT. WAVERLEY	£2000 Dep.
Ultra moderna zidana hiša, 3 splanice, prostorna dnevna soba, velika kuhinja, H.W.S. Z vsemi pripomočki. NOVE HIŠE KJERKOLI ZA MAJHEN DEPOZIT.
AMERICAN
427 CHAPEL ST., SOUTH YARRA. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t
REAL ESTATE PTY. LTD.
Tel. 24-4077, 24-4118, A.H. 29-5288, 94-5171, 42-1086.
Vrtimo globus
RIM — V italijanski igralnici na slepo srečo Campione se je ruletna kroglica ustavila šestkrat zaporedoma na številki 21, vendar ni niti enkrat nihče stavil nanjo. Pravijo, da je to edinstven primer. Dosedanji "rekord" je imela ruleta v San Remu, kjer je kroglica petkrat zaporvstjo obstala na številki 35.
Rim. — Romantika je mikavna setavina tujskega prometa, ugotavlja ameriški ženski klub v Rimu in priporoča oblastem, naj ne bodo prestroge, če se kak "Romeo" ne utegne pravočasno umakniti očesu postave. "Ne le razvaline in pinije, ki se kopljejo v mesečini," piše predsedstvo kluba, "tudi 'Romeo' sodi k romantiki v italijanskih turističnih krajih. Upravičeno trdimo, da jih je med tujimi turistkami zares malo, ki bi jim bil črnolas 'Romeo' odveč ali celo zoprn. . '■'
OSLO — Medalje, kakršne podeljujejo mornarjem, ki rešijo človeško življenje, je dobila v Oslu posadka norveške ladje "Ambasador Bay", ki je letos februarja rešila mornarje hamburške tovorne ladje.
ŽENEVA — Po letopisu ZN povzemamo, da se je število svetovnega prebivalstva zvišalo v desetih letih za dobrih 25 odstotkov in da je znašalo sredi lanskega leta 3,15 milijarde. Povprečna gostota naseljenosti je našala tri na kvadratni kilometer.
LONDON — Ali v zapor ali za dobo pogojne kazni prostovoljno v vojaško suknjo, je dal sodnik v Westhamu (Anglija) na izbiro mladima zmikavtoma, ki sta "delala" kot žeparja v prodajalnah in na trgih. Odločila sta se za drugo.
PARIZ — V okviru proslav stoletnice rojstva francoskega slikarja in grafika Henri j a Tou-louse-Lautreca je priredila neka pariška galerija razstavo, za katero je razposlala vabila, opremljena s faksimilom umetnikovega podpisa. Iz tajništva švicarskega poslaništva v Parizu je prejela takle odgovor: "Gospod poslanik in madame Soldati se g. Henriju de Toulouse-Lautrec zahvaljujeta za prijazno vabilo in mu sporočata, da se zaradi nujnih dolžnosti žal ne utegneta odzvati."
RIM — Italijanska kovnica novcev v Milanu bo izdelala spominsko medaljo za olimpijske igre v Tokiu. Strokovna komisija je izbrala osnutek, s katerim je sodeloval na natečaju prof. Franco Fossa.
KOEBENHAVN — Artistka Priscilla, ki že dalje časa nastopa kot požiralka ognja, se je poročila z gasilcem, ki jo je večer za večerom med službo občudoval v cirkuški areni. Ves Koe-benhaven se muza spričo nevestine izjave: "Kar dobro in prav, da je požarna bramba v hiši in takoj pri roki . . ."
VANCOUVER — Mavčna obloga v skoraj poljubnih barvnih odtenkih je najnovejši krik v Kanadi, žena in hči nekaga trgovca sta si na smučeh druga za drugo zlomili nogo, nato pa sta tožili, da se izprva bel, sčasoma pa bolj umazan mavčni oklep prav nič ne ujema z njuno garderobo. Mož in oče si je izmislil plastično nogavico za mavec. Prvotni skrbi se je pridružil smisel za kupčijo in tako se zdaj dobijo v Kanadi raznobarvne, kozaškim škornjem podobne plastične prevleke v treh velikostih.
ZANIMIVA REFORMA
Praga. — čehoslovaška armada bo odložila čine in uniforme sovjetskega kroja: oblekli bodo uniforme iz predvojne republike.
Če hočete res okusiti prvorazredna vina (burgundec, klaret, rizling, Barossa Pearl itd.), obrnite se na tvrdko
TROTMANS
ki dobavlja pijače tudi za Slov. društvo.
Telefonirajte in dobavili Vam bomo brez naknadnega doplačila vsa Vaša naročila solidno, poceni in kvalitetno!
TROTMANS
Vogal Moreland & Melville Roads WEST BRUNSWICK, Vic., Tel. 36-6015
ZA SMEH -
Tonetova zvijača
Tone se ojunači:
"Ali lahko prosim za ta ples, gospodična Anita?"
"Prosim, ne, rada bi imela malo odmora."
"Pa mi dovolite vsaj, da sedem poleg Vas in Vam preganjam čas?"
"No, lepa reč," zavzdihne Anita, "potem pač plešiva!"
★
Gre mu na živce
"Moja žena mi gre včasih krepko na živce. Neprestano mi govori o svojem prvem možu."
"Tebi gre še dobro, dragi moj, moja pa mi vedno govori o svojem naslednjem."
POMAGAJTE UPRAVI VESTNIKA: JAVITE SPREMENJENI NASLOV!
DESET ZAPOVEDI ZA VITKO LINIJO
1.	Kadite kar najmanj. Kajenje sicer zmanjšuje apetit, toda v dneh, ko zaradi shujša-nja manj jeste, vas napravijo cigarete lene, povzročajo rahle slabosti in vrtoglavico in vas ne poživljajo, kot bi morda pričakovali.
2.	Med obroki nikar ne pijte, če zaužijete več tekočine, kot jo predpisuje dieta — le-ta določa količino kalorij, ki jih lahko na dan kon-sumirate — potem morate za toliko kalorij, kot jih vsebuje pijača, zmanjšati količino druge hrane. Samo kava in čaj sta brez kalorične vrednosti.
3.	Solite kolikor mogoče skromno. Devet gramov soli veže en liter vode, ki bi jo sicer laže izločili. Liter vode pa pomeni za kilogram večjo težo. Zato sol nadomestite s surogatom.
4.	Vse začimbe so dovoljene pri tem pa se vam zde jedi bolj privlačne in okusnejše.
5.	Izbirajte samo pusto meso, tudi ribe naj bodo nemastne. Odrežite mastne robove pri zrezku, odstranite mastno kožo. Jedi kuhajte in du-šite brez masti. Perutnino, ki jo zavijemo v svinjski mehur, je mogoče tako celo peči.
6.	Prikuhe pripravljajte z malo vode, najbolj si pomagate s koncentrirano juho, ki ima le malo masti in jo prilivate iz steklenice, še najbolje bo, če zelenjavo dušite v lastnem soku. Nikar pa ne dodajajte ne surovega masla in ne moke.
7.	Solate ne pripravljajte z oljem, pristno majonezo ali smetano, ampak jo raje zalijte z omako iz 2 do 3 žlic jogurta, nekaj kapljic limoninega soka, 1/4 žlice sesekljane čebule, malo soli in popra, za noževo konico posušenih zelišč.
8.	Sadje uživajte surovo. Kompot pripravite s kar najmanj vode, po možnosti v lastnem soku, brez sladkorja. Pri zelo kislem sadju si pomagate tako, da kislino nevtralizirate z natronom ali ga osladite s saharinom, ki nima kalorij.
9.	Pijte nesladkano kavo in čaj. Kavo brez smetane ali mleka. Nekaj kapljic ruma ali limone v čaju je dovoljeno, če ne marate nesladkane kave ali čaja, potem poskusite s saharinom.
10.	Poskusite zdržati brez dopoldanske in popoldanske malice, potem si boste lahko glavni obrok hrane povečali za 200 kalorij (kos mesa).
ZA VSA POTOVANJA V AVSTRALIJI IN INOZEMSTVU
se obrnite na
"ITALVI AGGI"
31 SWAN ST., RICHMOND, VIC.
Stavba postaje Richmond
- TEL. 42-2043, 42-6203
Tram stop št. 8
Kamorkoli — s kakršnimkoli sredstvom in preko vseh problemov pomagamo ♦ Smo opolnomočeni zastopniki emigracijskega urada za vstopne vize v Avstralijo + Vsi potovalni dokumenti BREZPLAČNI ♦ Pomagamo s financiranjem pri potovanju za Vas ali Vaše pri prihodu iz inozemstva ♦ Uslužimo pri obračunu dohodkov (Tax), polnomočij, prevodov itd. ♦ Poslujemo tudi ob sobotam dopoldne.
Za vse informacije se obrnite dò Mrs. Mira Sacerdoti Assistant Manager (Zagrebčanka)
PRIJATELJEM, ZNANCEM IN SORODNIKOM (BEGUNCEM) LAHKO
POMAGATE PRI PREHODU V AVSTRALIJO IZ ZAHODNIH DEŽELI
Se seliš, sporoči tudi listu spremembo!
f Primerjaj z drugimi naše fotoaparate f
s pet let garancije
MAMIYAFLEX CZ SANILYD 8 mm 200 mm RETINA 1135 35 mm
£55 £58
£39/10/-
RETINA 1115 35 mm 35 mm FOTOAPARATI OD 8 mm MOVIE APARATI
£30 £7/10/-
£12
J. EKSELMAN STUDIO
MELBOURNE, C.l — Tel. 32-1005 252 Elizabeth St. (zraven Mayerja)
Vseh vrst najmodernejšega pohištva, TV, Hladilniki, radiogrami, električne svetilke, posteljnino lahko udobno nabavite pri
Warta Home Supplies
206 Barkly Street, Footscray Tel. 68-3991
UGODNI KREDITI	TRADE-INS
ŽENA IN DOM :
Špageti na več načinov za vsak okus
Svetujem, da kupujete le kvalitetne špagete in če se le da, ostanite pri eni kvaliteti. Kvalitetni špageti so jajčni špageti, to se pravi, da je tovarna pri izdelavi uporabila na kilogram moke vsaj tri jajca. Vse drugo pa je odvisno od bolj ali manj posrečene mešanice moke. — špagetov pred kuhanjem ne lomimo. Kuhamo jih v osoljenem kropu, čas kuhanja pa se ne da točno določiti, ker je odvisen od kvalitete. Ko že vrejo sedem ali osem minut, vzamemo enega in poskusimo. Kuhamo jih le toliko časa, da so še nekoliko elastični, ali, kot Italijani pravijo, "al dente". Takoj nato pa špagete odce-dimo in oplaknemo; če jih takoj rabimo, z vročo vodo, sicer pa s hladno. V obeh primerih pa jih takoj zabelimo z nekaj žlicami olja ali s koščkom masla in tako preprečimo, da bi se nam sprijeli. Pravilno kuhani in zabeljeni špageti lahko brez škode stoje nekaj ur in jih pozneje samo v pari ali v ponvi pogrejemo.
ŠPAGETI S MASLOM
Kuhane špagete obložimo s koščki surovega masla in potresemo z naribanim sirom ali, še najbolje, s parmezanom. Dobro nadomestilo za parmezan je tudi nariban paški sir. špagete z maslom lahko serviramo kot toplo začetno jed ali pa kot prilogo.
ŠPAGETI PO NAPOLITANSKO
Kuhane in zabel j ene špagete prelijemo s kvalitetno paradžinikovo omako. Ta naj ne bo pregosta — pripravljena s čimmanj moke, izboljšana s kocko sladkorja, zalita z juho in popravljena z vinom.
ŠPAGETI PO MILANSKO
Opisani paradižnikovi omaki dodamo na kocke narezano kuhano šunko ali kuhan pek-Ijan jezik, nekoliko graha in sesekljanega pe-teršilja. Ponekod dodajo tudi nekaj sesekljanih gobic in žlico kisle smetane.
GRATINIRANI ŠPAGETI
že kuhane špagete pomešamo z bešamelom, ki smo mu dodali jajce in nekoliko smetane. Bešamel pripravimo iz 10 dkg moke in dveh do treh decilitrov vrelega mleka. Odišavimo ga z naribanim muškatnim oreščkom in primerno posolimo. Dodamo jajce, bodisi najprej rumenjak, nato pa" še sneg, ali celo jajce in nato nekoliko smetane. Del bešamela prihranimo, ostalo pa pomešamo s špageti. Za peko namažemo ognja varno posodo ali pekač z maslom ali margarino, zvrnemo v posodo zgotovljeno maslo, jo prevlečemo z ostankom bešamela, potresemo z naribanim sirom, obložimo s kosmiči masla ali margarine in v ogreti pečici svetlorumeno zape-čemo. Tako pripravljene špagete lahko servirate kot toplo začetno jed ali pa k vsem mesnim jedem, pripravljenim v omaki.
ŠPAGETI PO BOLONJSKO
Za take špagete pripravimo tako imenovani mesni "šugo". Ne prestaro in ne premastno govedino dobro zmeljemo. Na osebo vzamemo 7—10 dkg mesa. V kozici ogrejemo olje, dodamo naribane čebule, zmleto meso, nekoliko naribane zelene, rdečega korenčka, peteršilja, solimo po-pramo, dodamo žlico paradižnikove mezge, lovorov list, vejico rožmarina, zalijemo z juho in vinom in pokrito dušimo. Med dušenjem po potrebi prilivamo juhe in vina. "Šugo" popravimo s koščkom masla, če vam ugaja, lakho dodaste tudi muškatni oreh in seskljan peteršilj. če pa med dušenjem dodaste "šugu" dobro zmletega prekajenega mesa, bo jed še boljša. Z omako prelijemo ogrete špagete in potresemo s sirom.
ŠPAGETI PO NAČINU STARE MAME
V ponvi ogrejemo na kocke narezano slanino, zraven pražimo na kocke narezan star kruh, pe Vam ugaja, lahko dodaste tudi na kocke narezano šunko in košček masla. Dodamo še grobo sesekljan peteršilj, žlico paradižnikove mezge, pomešamo in vmešamo med že kuhane špagete. Tudi te špagete potresemo z naribanim sirom.
Dragi bralci!če pripravljate doma pod istim imenom špagete nekoliko drugače, prosim, ne razburjajte se! Saj tudi v Italiji ne dobiš špagete pod istim imenom enako pripravljenih. Recepte, ki sem vam jih opisal, sem pred leti vzel iz kuharske knjige, ki jo je izdal Schweizerische Kaeseunion AG v Bernu.
NASVETI
KAJ MORATE VEDETI
Pozlačenim okvirjem boste zopet povrnile sijaj, če jih boste zdrgnile z mešanico štirih delov beljaka in enega dela soli.
★ ★
Zasmojeno mleko prevrite z dodatkom nekaj
natrone in izboljšale mu boste okus.
★ ★
Jajca se v toplih dneh ne pokvarijo, če jih hranite v soli.
★ ★
Klobase nam pri kuhi ali pečenju ne bodo popokale, če jih pred kuhanjem ali pečenjem
položimo v vrelo vodo.
★ ★
Ribe boste lažje očistile luskin, če jih pred
tem pomočite v kis.
★ ★
Iz posode odpravite duh po česnu ali čebuli, če vanjo nalijete nekaj kisa, ki ga potem nekaj
časa segrevate.
★ ★
Ohrovt se bo hitro skuhal, če vodi dodamo nekaj sladkorja, proti koncu pa še nekoliko kisa
ali limonovega soka.
★ ★
Krompir boste hitreje skuhale, če dodate
nekoliko margarine.
★ ★
Mlada zelenjava bo ostala sveža, če jo hranite v prstenem loncu, ki ste ga pokrile z vlažno
krpo in postavile na hladno.
★ ★
Limona nam bo dala več soka, če jo segre-
jemo v peči, preden jo razrežemo.
★ ★
Orehi se ne bodo pokvarili, če jih bste hranili v pesku.
SDM
bo imelo naslednji
week-end:
V	soboto, 27. junija: PLESNO ZABAVO V SUNSHINU
Maryana Hall, na vogalu Station & Monash Sts. ODLIČEN ORKESTER — PIJAČA — BUFFET
Začetek bo ob 7.30. uri zvečer. Vstopninski dar 10/-	VABLJENI!
V	nedeljo, 28. junija: PONOVITEV LETNE REDNE SKUPŠČINE
St. Bngide's Hall, North Fitzroy, vogal Nicholson St. & Alexandra Pde. Začetek ob 2.30 popoldne ČLANI UDELEŽITE SE! Skupščina je moralna obveznost vsakega člana!
MMMMMM«
* * *
■K M M
ZA VSE BOLEZNI NA TELESU VAM LAHKO POMAGA
* * * * *
Mr. F. G. ROBERTS
:
i
i :
f-
I
3 *
*
in njegovo polno kvalificirano osebje
Zdravljenje naravnim potom in z ostepatijo.
289 MALVERN RD., SOUTH YARRA, VIC. TEL.: 24-5508, 24-5887.
* * *
t t
: : I
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOHN HOJNIK
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.

VAŠO OSEBNO KORIST
Volite Country Party
Sir Herbert Hyland.
EDINEGA zagovornika za pravice prebivalcev na podeželju
Volite Deželno Stranko
I za več delovnih mest — za boljša dela, j za boljše delovne pogoje, boljše cene in za nižje prevozne cene!
Volite COUNTRY PARTY
Authorised by W. Louch,
123 William St., Melbourne.
ZA VSE BANČNE POSLE VAŠE DRUŽINE SE OBRNITE NA E. S. & A. BANKO
POSLUŽUJTE SE NASLEDNJIH USLUG MODERNEGA BANČNEGA POSLOVANJA:
★	HRANILNE VLOGE
★	TEKOČI ČEKOVNI RAČUN
★	VLOGE ZA DOBIČEK
★	POSOJILA ZA HIŠE, POHIŠTVA,
★	PRENOS DENARJA BILO KAM
★	BANČNE USLUGE PRI POTOVANJU
★	UNIT TRUST (SCOTTIE UNITS) PREKO E. S. & A. MANAGMENT INVESTMENT
VAM NAJBLIŽA PODRUŽNICA E. S. & A BANKE VAM BO RADA DALA NADALJNJE INFORMACIJE.
The English Scottish & Australian Bank Ltd.
Hrani danes za jutri . . .
pri E. S. & A. banki.
DUHOVI ALI PK
Za Amerikance so Esp ali Pk. Za Angleže, ki so bolj konservativni, so prepogosto duhovi. Najnovejši spopad med včerajšnjimi verovanji in današnjimi gledanji so imeli v Abbotskerswellu v angleški grofiji Exeter. V neki stari kmečki hiši, kjer so imeli tri mlade sinove, so se ure s truščem stresale, omare so se premikala, radio je igral, čeprav ga ni nihče odprl. Najprej so prišli policisti: ti so ugotovili: "ghosts" — duhovi. "Ghosts" je rekel tudi vaški vikar, ki je nemudoma poklical exeterskega škofa, ki je prišel osebno izganjat duhove.
Potem — duhovi se niso pustili izgnati — je prišel še doktor Pratt. Ta pa je bil vse preveč podkovan za izganjanje duhov kakor njegov kolega škof exeterski. Doktor Pratt je bil namreč oborožen s psihotehnično teorijo, ki ji pravijo Amerikanci kratko kar Pk. Ta teorija, ki izvira
film
VEČNI MLADENIČ CARY GRANT
Novica, da je znani hollywoodski filmski igralec Cary Grant praznoval 18. januarja letos svoj šestdeseti rojstni dan, je za marsikoga izzvenela neverjetno in celo senzacionalno. In res, težko je verjeti, da imata ta prijetni obraz, za katerega se nam zdi, da se že desetletja ni spremenil, in to še vedno prožno in živahno telo za seboj že šest desetletij. Kdo bi vedel, kakšna je Grantova skrivnost te večne mladosti, sam igralec o tem kaj nerad govori in letos je prvič javno poudaril, da ima še toliko let, toda dejstvo je, da tudi gledalci po vsem svetu nikakor nočejo priznati, da se igralec spreminja.
Cary Grant je danes nedvomno nekronani vladar celuoidnih trakov in eden najbogatejših igralcev na svetu. Njegova prilubljenost pri gledalcih je tolikšna, da lahko zahteva od produ-centov prav nespremenljive pogoje, pa jih oni vendarle sprejmejo. Cary Grant si običajno izgovori za vsako vlogo 75 odstotkov čistega dobička od filma, in še to s pogojem, da postane vsak film po sedmih letih prikazovanja njegova popolna last. Tako dobi Grant še vse dobičke od morebitnega televizijskega prikazovanja filmov.
Najbolj presenetljivo v Grantovi tridesetletni igralski karieri pa je to, da ves čas nastopa kot bolj ali manj romantičen ljubimec in da celo zdaj, ko mu je že šestdeset let, publiko prav nič ne preseneča, če zapeljuje dvajsetletna dekleta. Ko je Gary Cooper, ki je le nekoliko starejši, nastopil v filmu "Ljubezen popoldne" z Audrey Hepburn, je večina gledalcev menila, da producenti le nekoliko pretiravajo in da je visoki igralec vendarle prestar za vloge mladostnih zaljubljencev. V filmu "Charade" pa je Cary Grant nastopil z isto igralko in v precej podobni vlogi: nihče se ni čudil in film je doživel velik uspeh pri občinstvu. Toda Cary Grant je kljub temu previden:
"Moj največji problem je najti primerno soigralko," je nedavno izjavil. "Soirgalka ne sme biti ravno preveč mlada."
Zato si je za novo soigralko izbral dvaintridesetletno Leslie Caron. Film, o katerem igralec ne govori rad, bodo pričeli snemati čez dober mesec nekje na Južnem Pacifiku. Gre seveda za ljubezensko zgodbo. Caron pa je Grantova enainpetdeseta glavna soigralka. To svojo dolgo serijo je igralec pričel pred dvaintrideseti-mi leti, ko je nastopil s tedaj zelo priljubljeno Lili Damita.
Hočete najsodobnejšo slovensko revijo? Naročite se na M O S T ! Vse informacije na uredništvu
Slov. vestnika.
WATUTSI IN GO GO
Zadnje čase je velika moda hoditi na plese v diskoteke. To pa ni nič drugega kot snobistična oblika juke-boxa, magnetofona in gramafona. Diskoteke rastejo kot gobe po dežju.
V Parizu jih je okoli 20. Najznamenitejša je prenatrpana luknja na Montparnasu, pri "Novem Jimmyju", kamor radi zahajajo Fran-coise Sagan, Roger Vadim, Jacques Carrier in Jane Fonda in se zibajo v ritmu najnovejšega plesa "hully-gully". Tudi v Londonu je prava poplava diskotek. Od super ekskluzivne Annabele v Berkeley Squaru, kjer lahko ob treh zjutraj dobite razkošno večerjo, do Norega slona v Jermyn Streetu, kjer prevladujejo beatniki in je "shake" ekskluzivni ples.
Z diskotekami so pričeli v New Yorku na Silvestrovo 1962, ko so odprli Le Club, ki ni drugega kot preurejena garaža in kjer je pristopnina 200 dolarjev za to, da se lahko zabavamo v okolju, ki spominja na salon obubožanega barona v družinskem gradu — na steni trofeje in prekrižani meči, ogromen kamin in zbledene tapete.
Toda, kdor gre s časom naprej, ne hodi v Le Club, pač pa gre k Pastirju, ki pravzaprav ni čista diskoteka, ker tu in tam poseže vmes trio z bobni, basom in ksilofonom, da dopolnjujejo neprekinjen trušč gramafonskih plošč.
S tem pa še ni konec snobističnih diskotečnih klubov. L Interdid in 111 Mio, kjer je pristopnina le 100 dolarjev, Killer Joe, mojster subtilnih plesov, vas lahko uvede v umetnost, kako se zvijati v taktih "ptiča", "piščanca", "ribe" in "plavanja".
Twist je samo še za resne ljudi. Namesto njega prevladujejo brezštevilne variacije "stanja". Včasih so se pari vrteli in drseli po vsej dvorani. Danes pa si zasidran na enem mestu, kjer plešeš kot da bi bil stisnjen v telefonski celici.
Popularna je "bolha", ko se zvijaš in praskaš, kot bi ti po telesu gomazelo krdelo insektov. Kmalu se mrčesa naleze še partner, saj tegobe se najlaže prenaša v dvoje.
In šarde, ki popestrijo že tako pestro zvijanje v diskotekah: "opica", "poni"', "kača", "avto-stopar" . . .
Kot pri twistu, sta plesalca vsak sebi. Na Zahodni obali pa je začelo prevladovati mnenje, da nudi tudi stiskanje trebuha k trebuhu svoje užitke. Pristaši tega se bodo odločili za "psa", ali "go — go".
če pa lepotica, ki v stekleni kletki diskoteke Whisky a Go-Go visoko nad glavami stiskaj očih se parov menja plošče, vstane in zapleše solo, pa pravimo temu "watutsi".
Konec.
Ki pa še ni konec snobističnega norenja.
rvwwnn, nnnjinAiu!
ALI SI PRISPEVAL-A ŽE V TISKOVNI SKLAD SLOV. VESTNIKA ?
JWWVWVUWUWW
že iz leta 1943., trdi, da ima človeška misel določen vpliv na materijo. Do te ugotovitve so prišli po sedem let trajajočih poskusih na univerzi Duke. Druga teorija, ki služi za izganjanje strahov, pa je Esp, ali teorija o "izvenčutnih zaznavah". S Pk in Esp izganjajo sodobni znanstveniki vse vrste duhov in podobnih nadnaravnih pošasti.
Poskuse za teorijo Esp so delali v letih 1939-40 na univerzi Duke pod vodstvom I. B. Rhine, Petindvajset listov so razdelili v pet skupin ter jih označili z različnimi znaki. Nato so liste obrnili in jih med seboj pomešali. "Poskusni kunci" so morali nenehno odgovarjati na vprašanje: kakšen znak je na tem listu? Medtem ko verjetnostni račun predvideva za 25 listov povprečno pet napačnih odgovorov, je Rhine po milijonih poskusov dokazal, da je navadno več napačnih odgovorov, in sicer se njihovo število giblje med 5,8 in deset, pač odvisno od tega, kako visok Esp ima nekdo.
Pri teoriji Pk pa ne gre za sposobnost, da
nekdo "vidi" skozi neki predmet, ampak za to, da nekdo lahko z mislijo določi gibanje mrtvega premeta. Tu so delali poskuse s kockami. "Poskusni kunci" — tudi tu so naredili milijone poskusov — so si izbrali dve številki, nato pa so do onemoglosti metali kocke, medtem ko so "strahologi" beležili rezultate. Ugotovili so, da je verjetnostni račun spet zatajil: želeni šte vilični par se je namreč pojavil večkrat, kakor bi pričakovali sodeč po računu. Znanstveniki trdijo, da človeška misel lahko do neke mere vpliva na kocke, da padejo tako, da se pokaže jo želene številke.
Doktor Pratt pravi, da je ta sposobnost mnogo večja pri ljudeh, ki se jim energija razvija: to je značilno za mlade ljudi, ki imajo ogromno energijo. Doktorju Prattu so abbots-kerswellski strahovi popolnoma jasni: v hiši so bili namreč trije pubertetniki, ki so krivi vsega. Doktor Pratt je prepričan, da bo lahko exeterski škof že čez nekaj mesecev, ko bodo fantje izven najhujše pubertete, ugotovil, da je duhove izgnal.
Flotta Lauro
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
Obrnite se na agencijo in g. GREGORIČA.
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941
NOGOMETNI INCIDENT V PERU
Lima, Peru, 24. maj. (AAP) Med kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med domačim moštvom in moštvom Argentine je prišlo do nezaslišanega incidenta: zaradi dozdevne krivične razsodbe nogometnih sodnikov na igrišču, je domača publika naskočila argentinske igralce, katere pa je policija vzela v zaščito. Da bi zaščitila argentinsko moštvo je policija uporabila solzilne bombe in je tudi sprva streljala v zrak. Ker pa vročekrvnih južnoameriških navijačev solzivec ni oplašil, se je policija vmešala v pravcato vojno najprej z navijači, poslej pa tudi z vsemi tamošnijimi prebivalci, ki so bili na strani navijačev. Borbe med domačini in policijo so trajale še skozi vso noč in so terjale okrog 350 smrtnih žrtev ter kakih 500 ranjenih. S tem incidentom je pač dosežen tovrsten rekord in zanimivo je, da se je ta tragedija odigrala prav na kraju, kjer se kaj takega lahko opravičuje.
— * -BRITANSKI TISK HVALI PILIĆA
Po izgubljenem dvoboju za Davisov pokal.
London, 14. junija. — Današnji nedeljski listi vseskozi hvalijo teniške igralce jougoslovanske in agleške ekipe, in sicer predvsem zaradi nenavadne borbenosti, ki so jo pokazali včeraj v četrtfinalu evropske cone za Davisov pokal.
"Sunday Times" poudarja, da zmaga angleške ekipe ni bila prepričljiva, saj Jugoslovani niso vajeni igrati na travnatih terenih, vrh tega pa jih je oviralo tudi slabo vreme. List priznava celo, da so bili Jugoslovani zelo blizu zmagi, ko je Jovanovič v zadnjem in odočinem nizu proti Wisonu izenačil na 2:2. Komentator je poln hvale za igro Piliča, ki se je predstavil kot dobro podkovan in razigran partner na travi. Dalje pravi, da bo Pilič med favoriti letošnjega vimbel-donskega turnirja in ga po kvaliteti primerja z zadnjim zmagovalcem tega velikega turnirja N. Fraserjem.
Enako tudi mnogi drugi angleški časopisi na široko beležijo dramatične trenutke tega nepozabnega srečanja, zlasti še dvoboj med Piličem in Sangsterjem. V tem nastopu se je Jugoslovan predstavil kot velik igralec. Domačin je storil vse, da bi stri gostov odpor, vendar vse to ni bilo dovolj, da bi se uspešno uprl Jugoslovanu.
Zmaga dunajskih dvigalcev
Ljubljana, 14. junija. — V stekleni dvorani v Pražakovi ulici je bil sinoči prijateljski dvoboj v dviganju uteži med avstrijsko ekipo SC Auto z Dunaja in domačo Ljubljano. V zanimivem dvoboju, v katerem je bil med domačimi najboljši Malovrh, so zlahka zmagali gosti z rezultatom 1429:1221 kg.
Q Prodajate? Kupujete? ^ ■	Hišo? Zemljišče?	■
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
Francija : Južna Afrika 3:2
Pariz 14. junij. — V četrtfinalu evropske cone za Dawisov pokal je teniška reprezentanca Francije premagala Južno Afriko 3:2 in se bo v polfinalu srečala z Veliko Britanijo.
Senzacionalna zahteva R. Fischerja
MOSKVA, 14. jun. — Ameriški šahist Robert Fischer ki je nedavno zaivrnil vabilo za nastop na medconskem turnirju za svetovno prvenstvo, je pred dnevi poslal pismeno zahtevo Šahovski zvezi SZ, da mu pripravi za prihodnje leto dvoboj z enim izmed petih najboljših igralcev. V pismu pravi naj mu federacija določi nasprotnika, ki pa naj ne bi bil svetovni prvak Petro-
sjan.	....
Zahteva Roberta Fischerja ni presenetljiva, saj je podobno zahteval že njegovi prednik Samuel Reshewsky, ko je bil absolutni ameriški prvak. Presenečenje pa je, kako Fischer utemeljuje to zahtevo. Mladi igralec ugotavlja, da ta dvoboj ne bo imel za nikakršno kvalifikacijo za svetovni naslov in bo igral s katerimkoli partnerjem, ki ga bo določila sovjetska zveza.
Vsekakor največje presenečenje pa je zadnja podrobnost, to je nagradni fond, ki naj znaša 8000 dolarjev. Zmagovalec bo po Fischer j evem prdlogu dobil 80 odst., se pravi 6400 dolarjev premaganec pa 20 odst. — 1600 dolarjev.
Fischer razen tega predlaga, da bi bil ta dvoboj ves v SZ ali polovica v ZDA in polovica v SZ. šahovska federacija SZ proučuje zdaj ta predlog, ki ne kaže samo na Fischer j evo ekscentričnost, marveč tudi na njegov poslovni talent.
Poznate kraj v Sloveniji?
Odgovor v naslednji številki.
I Darilne pošiljke in letalske ter ladijske! vozovnice
je najbolj naročiti pri tvrdki
Dr. J . KOCE 37 Heidelberg Rd., Clifton Hill, Vic.
TEL. 48-6759 ki je najstarejša, največja in najboljša slovenska tvrdka v Avstraliji. Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli,
kadarkoli in karkoli. Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam. Za vpoklic deklet (zaročenk) in sorodnikov dajemo najbolj točne informacije!
POSREDUJEMO VAM Z NAJBOLJŠIMI POGOJI VSEH VRST ZAVAROVANJA (21VLJENSKO ZAVAR HIŠE AVTE ITD.) ! OBRNITE SE NA NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. V AH, 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378 ZASTOPNIK ZA N.S.W. : Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., WooIIahra, NSW - Tel. 32-4806 i NAJNOVEJŠA POSEBNOST! Direktno importi-jrano štajersko bučno olje! Količina omejena — ! pohitite! Dobite pri naši tvrdki in pri podjetju ?	HOJNIK.
„^«IWÄllli™«»»™«^^
V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO:
£2: K. štrancar; £1/10: Humbert Pribac; £1: W. Mrdjen, N. Korbar; 10/-: F. Arnuš, P, Pavlic, I. Erjavec, C. Čampelj, M. Potočnik. VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO! txvs&itcxxa^^
PO DOMAČIH KRAJIH
Celje. — Kladivar je izrabil prosto nedeljo in v prijateljski tekmi premagal zagrebškega co-naša Sparto 5:0 (1:0). Strelci so bili: Brinkovski, fih Bobek, Hribernik, Delčič in Letner.
Opatija. — Za mednarodne avto-moto dirke v Preluki se je doslej prijavilo 107 tujih vozačev iz 19 držav, med njimi tudi iz SZ, Madžarske in
® ZDA.
Nova Gorica. — Na republiškem rokometnem prvenstvu za mladinke je zmagala Ljubljana fa (šiška) pred Kranjem in Novo Gorico. Rezultati: Nova Gorica : šiška 4:7, Kranj : Nova Gorica 11:8, šiška : Kranj 6:5.
Š P O R T