V Gorici, djie i. decembra 1899.
lahajii dvakrat na teden t Štirih izdnnjlli, in
'ser: vsak torek in petek, jtfntraiije Izdanje opoldne, oieruo Izdan je pa ob 5. mi popoldne, in stane z .Gospodarskim Listom44 in b Itako drugo uredniško izreuuu prilogo vred po poŠti prejomana ali v Gnrioi dom pnšiijana:
Vse loto.......gld. »;•—
pol leta.........»    3-—
¦ četrt lcta^........»    1-50
Posamične's^ifKrštrfntgJHilrr. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici ;iv. 0 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabrKčok vsak Jan od 8. ure zjutraj dr l>. zvečer; ob nedeljah na od ¦i, do il2. ure. Na nan»«,il;i l>n>/ doposhnie ituror.itiiie .«• n« ozira um.
„1MM MOUF.r«" izhaja neodvisno od «Ro«V- trikrat •ii.'Sfčii.i in .slane As.v-i«>tw.(fld. i,J(l. .
•Soča* in »IViinorvu« se prodajata v Gorici v ti>-balami Schuarz v ČJsks ulici in Jollursit/. v Nunski ulici; — v Tre tu v tobakarui ha v renči S na trL» della Casernia in Pipan v ulici Potite della F:»bbra.
SOČA
Tečaj XXIX.
UredniStro
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorim v I, nadalr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do
19. dbpoludne ter od 2. in praznikih od 9. * se nahaja v Gosposl
Dopisi unj
Naročnina, spadajo   v   delokrog upvavništvu.
Neplačanih upravniltvo.
se računijo po potit-7 kr., 3-krat 6 kr. vsi Večje črke po prosto) Naročnino in
ipldne; ob nedeljah Upravništvo
|edulStvii.
reči, katere u<? se   pošiljajo le
uredništvo ne
¦krat 8 kr., -2-krat ičkrat po pogodbi. —
«" plačati l«u-o Gorieii.
(Večerno izdanje).
»Goriška Tiskarna" A. GabriT-ek tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še ^Slovansko knjižnic«?', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vsoletno 1 gld: 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrsrica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
«Gor. Tirkarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Naša narodna organizacija.
(Članek izven uredništva). IV.
Kako žalostno smo stali do sedaj s svojo narodno organizacijo, kaže najbolj zapuščenost trgovstva in obrtništva v slovenskem delu dežele. Politiško društvo »Sloga*, ki vendar že toliko let deluje, rodoljubi, ki se pečajo s politiškim delom, bi pač morali priti davno do iskrenega prepričanja, da odvisi bližnja bodočnost naše dežele od razvoja trgovskega in obrtnega stami. In vendar politiško društvo »Sloga", klub deželnih poslancev, državna poslanca, do sedaj niso storili resnega koraka v zboljšanje položaja trgovstva in obrtništva. Vsi ti merodajni činitelji so morali vedeli, da je neugodno razmerje v deželnem zboru in deželnem odboru le posledica volilne geometrije izza časa ustavovercev. Ker je odločna večina kmetskih občin naše strani, in je veleposestvo jednakomerno razdeljeno po celi deželi, je bilo mogoče dobiti prevlado s tem, da se je odloČilo trgovcem in obrtnikom toliko nadvladja, da odločajo v deželnem zboru, kakor tudi pri volitvi v državni zbor. Naše slovenske kmetske občine imajo 6 poslancev, furlanske 2, naše veleposestvo 3, furlansko 3, tako, da je v deželnem zboru posest zastopana za slovenski del dežele z 9, dočim je zastopan furlanski del s 5 poslanci. Zato pa se je dalo slovenskim trgom Bovec, Kobirid, Tolmin, Kanal, Ajdovščina le 1 poslanca, izpustilo se je pa Cerkno, Sežano, Nabrežino in Komen, ter se je dalo italijanskim mestom in trgom 2, mestu Gorici 2 poslanca, izven tega pa še trgovski ia obrtni zbornici 2 poslanca. Tako stoji zastopniku trgovstva in obrtništva slovenskega delo dežele — recimo, da so zastopniki trgov in mest pred vsem zastopniki trgovstva in obrtništva, 6 poslancev italijanske narodnosti nasproti, in s "leni odločilna večina v deželnem zboru. Politiško društvo »Sloga" je moralo že iz prvega začetka svojo pozornost obračati tej točki, in posebno onej: razmerju glasov trgovinske in obrtne zbornice. Skoro se je prepričalo, da imamo v celi kronovini mnogo več obrtnikov in trgovcev slovenskega dela dežele nego italijanske Furlanije, in da treba delati na to, da se volilne moči teh obrtnikov zvečajo, posebno, da se trgovstvo in obrtništvo v Gorici razvije. Zadnji dve leti kažeti nam, koliko se je dalo doseči s konsekventnim 30 letnim delom. Izza volitev v državni zbor 1. 1897. lehko rečemo, je dobila Gorica že mnogo drugačno lice, kakor ga je imela poprej, in zanimanje med našimi trgovci in obrtniki za. organizacijo tega stanu je naraslo tako, da je danes konečno našlo duška v ustanovitvi »Trgovskega obrtnega društva". Koliko hvaležnega dela sta imela državna poslanca pri tem vprašanju na Dunaju, koliko sta lehko pripravila močij od strani tehnologičnega muzeja, od strani trgovinskega ministerstva za razvoj trgovskega in obrtnega stanu, ako sta še konsekventno lotila pospeševanja! In vendar se za najvažnejše vprašanje, za podvigo trgovskega in obrtnega stanu, ni skoro nič storilo. Ta točka kaže n;im, kako je bila naša narodna organizacija brez načrta, brez cilja, kako ni poznala glavnih potov do cilja.
Prvo zanimanje 2a razvoj trgovskega in obrtnega stanu je prišlo uprav iz krogov naših manjših obrtnikov samih. Bil je obrtnik krojač, ki se je mnogo bavil s tem vprašanjem, ga pri vsaki priliki poudarjal, čutil instinktivno važnost položaja obrtništva in trgovstva, toda ni našel odmeva ne pri deželnih poslancih,  ne pri   politiškem  društvu
»Sloga*, ne pri državnih poslancih, in niti ne v našem časopisju. Njegovo potegovanje za organizacijo obrtnega stanu se je skoro imelo za nekaj fantastiškega in .,«, je popolnoma prezrlo, dokler se te ideje ni polastil gospod Andrej Gabršček. Le ta se je bavil že nekaj let pred volitvijo v državni zbor 1897. s tem, kako dvigniti trgovski in, obrtni stan v Gorici. Ali tudi on ni prišel črez instinktivno vprašanje in je svoje komaj za-pričeto delo zopet opustil, Nesrečna volitev 1. 1897. pa nam je prinesla poleg živahnejšega politiškega življenja tudi ustanovitev »Trgovske obrtne zadruge", za katero se je trgovstvo in obrtništvo po deželi ne-le zanimalo ampak obudilo k odločnemu nastopu in konsekvenlnemu delu. ./Trgovsko obrtno pospeševalno društvo" se je jelo baviti s pripravljanjem ^a še širšo agitacijo v prospeh obrtnega in trgovskega stanu. Na novo ustanovljeno »Trgovsko obrtno društvo" je izraz potrebe stanovske organizacijo trgovcev in obrtnikov, ob enem pa izraz odločne volje, da hoče nastopiti svojo pot. Skrajno obžalovanja vredno je torej dejstvo, da se politiško društvo „Sloga* še-le sedaj, ko so trgovci in obrtniki sami vzeli organizacijo svojega stanu v roke, domisli, da je tudi politiško društvo »Sloga" dolžno pospeševati to gibanje. Mesto pa, da bi si politiško društvo »Sloga" izbralonnravno pot: podpirati »Trgovsko obrtno društvo" vsestranski, si je izmislilo konkurenčni »Trgovski-obrtni odsek" kot del politiškega društva, in dela razdrtijo med trgovci in obrtniki samimi, celo plaši in terorizuje one trgovce in obrtnike, kateri bi ne pristopili »Trgovsko - obrtnemu odseku" politiškega društva »Sloga", marveč se mislijo okleniti lastne stanovske organizacije v »Trgovskem obrtnem društvu". To dejstvo kaže, kako žalostno je vedno bredlo polit, društvo »Sloga" brez cilja in načrta, in da je storilo, kar je storilo, radi osebnih vprašanj. Kedar je bil v nevarnosti stol predsejlnišlva politiškega društva, takrat se je poudarjala potreba organizacije tega in onega stanu, takrat se je obudila neka prenaglena agitacija za to in ono. Kedar pa je bil stol zopet postavljen na varno, je cela agitacija zopet prejenjala, in storilo se jo tako golo nič, kakor poprej. Vsakdo bi moral z veseljem pozdravljati novo »Trgovsko obrtno društvo* kakor novo pridobitev v našem javnem politiškem življenju, in vsa naša inteligenca bi se morala polastiti tega vprašanja z vso silo in storiti, kar le moči, da si novo društvo pridobi simpatij vsestranski in postane krepko orodje narodne organizacije. Kako organizacijo trgovskega in obrtnega stanu izvesti, napišemo v posebnem članku.
DOPISI.
Iz Gorice, 2G. novembra. (Goriški Slovenci — brez državnih poslancev}. V sedanjem zasedanju državnega zbora na Dunaju ne prihajajo v posvetovanje gospodarska vprašanja, pa tudi velike politiško naloge še niso prišle na vrsto. Položaj je tako zamotan, da se ne parlamentarni ne vladni stroj no more prav geniti. Jedro položaja je v tem, da se je borba Slovanov za jednakopravnost v Avstriji zelo pribSižala odločitvi. V teh kritičnih irenotkih, ko je vsaka malenkostna pridobitev in izguba tehtna, ko vsaki dan lehko pride do važnega glasovanja, je jasno, da morajo vsi posjanci desnice vestno spolnjevati svoje dolžnosti. Levičarski poslanci so si svesti važnosti vsake zbornišk« seje in so kakor vojak na straži vedno pozorni.
Prejšnji teden je z Doležalovim predlogom o prihodnjem ljudskem štetju prišla stvar v razgovor, ki je tudi za primorske Slovane   velike važnosti. Saj vemo predobro,
kako strankarsko :rv nepošteno se taka štetja pri nas zvršujejo. Hvaležni smo vrlemu posl. S p i n č i č u, da je povzdignil ob tej priliki svoj glas v zbornici in označil s pravimi besedami postopanje naše strankarske vlade. Ali glej! vedno oprezni nasprotniki so takoj pobijali stvarna navajanja Spinčičeva, in kar štirje italijanski poslanci iz Primorske (Lenassi Zanetti, Gambon in Verzegnassi) so se požu-rili zagovarjati in zakrivati laška lopovstva. Izmed slovanskih primorskih poslancev
—  žalibog, le štiri imamo 1 — je le eden — Laginja -~ bil navzoč, da je podpiral svojega tovariša! — Tretji — grof Goronini — je med sedanjim za daljno prihodnjost Slovanov sila važnim zasedanjem iz zbornice pobegnil,  in  četrti  --  dr. A. Gregorčič
—  že dva tedna sedi doma v Gorici, kakor da bi ne vedel, da je sedanja večina, katere člen je, v težki odločilni borbi, in da je manjšina ne le sama mnogoštevilna, nego ima še celo vladne vajeti v rokah, da se manjšina zaveda svojih dolžnostij in prihajajo njeni poslanci vedno in polnoštevilno v zbornične seje. Dr. Gregorčič na neodpust-Ijiv način zanemarja svoje poslanske dolžnosti —- le da v Gorici vodi zdražbaratvo proti svojemu tovarišu v deželnem zboru dr. Turni, in da deluje v gonji za zaupnice pobeglemu grofu G. Tako smo Slovenci goriške dežele v sedanjem kritičnem času brez zastopstva v državni zbornici.
Iz BIIj, 25. nov. Na notico v »Soči" štev. 91. in »Prim. Lista* št. 33. »o nesreči v Biljah" se pojasnuje, da se ta n i prigo-dila v nedeljo ampak v soboto; torej je neopravičena opazka zadnjega »Prim. Lista": »Spoštuj nedeljo pravi crkvena zapoved!" ker, hvala Bogu, Biljenct nismo še tako nizko zabredli, da bi ob nedeljah in praznikih hlap čevsko delo opravljali.
Tukajšno starašinstvo je imelo dne 19. t. m. sejo, pri katerej je g. župan prečital dobro skovano zaupnico vis. rod. g. grofu Goro ni ni ju, katere pa navzoči starašini niso odobrili, prepuščaje to volilcem g. grofa. — Čast takim starašinam, ki tako zavedno postopajo.                   Občin ar.
Iz Ajdovščine, dne 27. nov. Predzadnja »Gorica" se posebno goni za zaupnicami, ter pritiska s strašansko silo na županstva, koja se nočejo nje komandi slepo pokoriti. Najbolj ima na želodcu našo Ajdovščino. Vsakemu količkaj zavednemu človeku se mora pristuditi tako beračenje; in z gotovostjo trdimo, da Še sam grof Goronini kot mož bi obsojal tako početje. — Ajdovci smo koj prvi hip obžalovali in še vedno obžalujemo odstop grofa Corotiinija, ker se prav dobro zavedamo njegovih zaslug za slovenski narod in za našo občino še posebe. Za iste smo mu in mu bodemo vedno hvaležni. V viden znak hvaležnosti mu je podarilo naše županstvo častnd občanstvo; to je največ, kar mu kot tako zamore dati. Zaupnice poslancem prepuščamo pa zavednosti njih volilcev.
Po listu »Gorica* zbebnane zaupnice smatramo kot politični manever ter prilivanje olja v ogenj pogubonosnega in sramotnega osebnostnega prepira goriških Slovencev. Mi takega prepira ni malo nočemo podpirati, temveč smo ga in ga bodemo skrajno obsojali. Konečno prosimo slavno »Gorico", naj nas v to nikar več ne izziva, ker s tem bi utegnila ravno nasprotno doseči. —
D o s t a v e k. Dopis smo dobiii prepozno za zadnjo šleviko, ko smo imeli že tiskano vest o ne volj i Ajdovcev radi ukazovanja »Goricanov", naj sklenejo zaupnico. Ono vest smo posneli iz ustnega pogovora z Ajdovci v Gorici, ta dopis pa priobčujemo kot glas, došel iz Ajdovščine naravnost.
S Toluihiskega, dne 27. nov. Naj mi bode dovoljeno par opazek 1: poročilu g. Vrtovca o njegovem delovanju na šolskem in učiteljskem polju oziroma v okraj. šol. svetu v Tolminu dne 22. t. m. ter o vzrokih, zakaj ni kandidiral več v okraj. Sol. svet in v od-borništvo »Učit. društva" ter se izjavil, da ne sprejme nobene morebitno izvolitve.
Kar smo slišali iz poročila g. Vrtovca, je vse gola istina. Delal je požrtvovalno in dosegel mnogo za šolstvo, posebno pa za uči-teljstvo. G. Vdovec je značaj in na stežaj odprta knjiga.  Govoril je  odkrito,  jasno iz
očij v oči. Želel in predlagal je sam, da se začne o njegovem poročilu potrebna debata. Prosil je tovariše, naj bi tudi oni povedali iz očij v oči, o čemur ga 3 tovariši sumničijo, za katere je največ storil in se žrtvoval. Nobeden si ni upal besedice ziniti. To je značilno. Tudi nekoja pojasnila pri Oskarju
0  njegovem po nekem slov. poslancu prepisanem pismu (zaupno pismo prepisavati in drugim osebam pošiljati in kazati, ni dostojno) služila so le njemu v časf. Tudi je edino pravo načelo g. Vrtovca: »Kar mož zagovarja, mora tudi pri glasovanju obstati*; saj glasovanje je merodajno.    -
Vprašam konečno prijateljsko dotične 3 tovariše:                  »
1), Kaj naj bi g. Vrtovec v okraj. šol. svetu moral še za Vas storiti ? Kaj je opustil P 2). Ako ni šlo vse po Vaši volji, ali niste sami krivi? 3). Komu in katerim načelom na ljubo ste hoteli g, Vrtovca strmoglaviti P 4). Kdo je sposobniši. nas zastopati? 5). Ako imate bolj zdrave misli in boljša načela, na dan ž njimi! C). Blizo soglasni (izvzemsi 3 tovariše) zaupnici in našim prošnjam se je udal konečno g. Vrtovec ter zopet sprejel izvolitev v okraj, šol, svet, v katerem bode naše interese gotovo dobro zastopal tudi v bodoče. Bog gn živil
S Kranjskega, 28. novembra, (Naš »Slovenski List" in vaša »Gorica"). Tu pri nas opazujemo popolno sorodstvo vaše »Gorice* z našim »Slov. Listom*. Ko je začel izhajati pri nas na Kranjskem »Slov. List", smo mislili mnogi lehkovcr-neži, da je res to, kar se kaže, namreč nepristranski bojevnik za napredek našega naroda. Toda v teku. časa nam je sam »Slov. List" odprl oči, da vidimo, kam je meril lisjak že od začetka. Napadal je namreč vedno le „Slov. Narod", le Tavčarja in Hribarja", nikdar pa se ni zlasal s »Slovencem*. Naposled se je »SI. List* pokazal, da je hujši klerikalec od samega »Slovenca*.
Tudi vaša »Gorica* hodi po enakih stopinjah. Ona napada le y,Sočo", le Turno in Gabršček a, psuje in obrekuje, daje groza, — nikdar pa se ne dotakne »Prim. Lista*, klerikalca »par exellence*. Naj piše to ultraklerikalno glasilo še tako velike norosti aH v pogubo vsakoršnega svobodomiselnega napredka, — vaša »Gorica* molči kot grob, a pridno rogovili proti »Soči". — Torej prav tak6, kakor »Slov. List" v Ljubljani! Vkljub temu so, kakor vidimo, zbrani okrog »Gorice* nekateri po-svetnjaki! (Pognalo jih je v isti tabor bodisi neko čudno sovraštvo do dr. Turne ali pa ozko prijateljstvo do dr. Gregorčiča 1 Uredn.) — Ali kdor ni slep, vidi le krog »Soče* zbrano v resnici svobodomiselno, napredno gardo goriških rodoljubov, ki so v polni meri deležni naših simpatij. Naprej po taki poti!                                Savski.
Iz Prage. — (Odmevi izza demonstracij proti prof. Masarvku). — V kratkem, upam, izide na drugem mestu obširnejše poročilo o demonstracijah proti prof. Masarvku, kjer sem podal tudi njih karakteristiko. I v prvem dopisu v »Soči" sem jih nekoliko omenjal. Kot dodatek navajam tu še nekatere odmeve ali refrene, in to zaradi tega, ker naši listi presojajo češke razmere glavno le po »Narodnih Listih", »Politiki" in morebiti »Fllasu Naroda", nasprotnih glasov ne čujejo.
Izšla je tretja številka važnega dijaškega časopisa »Študentski Sbomik", posvečena izkl:"!*:o le dogodkom zadnjih dnij — demorist • m proii prof. Masarvku. Ker prof. Ms ;i pri sramotni demonstraciji 16. Jistopada \ mogel priti do besede, je na prošnjo dijaštva napisal v »Stud. Sb." to, kar; je mislil takrat po priliki izpregovoriti. Dotični njegov članek se glasi doslovno takole: »Prava do demonstracij, da se tako izrazim, dijaštvu odrekati ne morem, niti nečem. Imel sem mnogo prijateljskih demonstracij, moram si torej dovoliti tudi, hočeš, nočeš, ueprijateljske demonstracije. Zakaj ne bi dala mladina dušks. svojemu mnenju iii čutenju v živejši, burnejši obliki?. Le za to gre, zakaj demonstrira in kako. Zato nisem obče obsojal" v četrtek demonstracij v Klementinu   (vseučiliško   poslopje),   vprašal
1  sem le po njih razlogih; kajti nisem hotel
verjeti, da ne bi imalo dijaštvo drugega raz- i loga nego te oči vidne laži, ki so bile v raznih dnevnikih. Toda razloga nisem dočakal, le I nasilnega prevpitja.   VJ
Moja brošura jj§«k dovolj časa v rokah, da bi ši ?moglt4|6Siriti Inteligentni ljudje o njej svojo ^fb^^*«e»« inteligentnim ljudem najbrže nr raožho  prištevati naših žur-nalističnih  fevdalcev,  ki  so  se  prevrgli po vzgledu svojih srednjeveških prednikov v roparje javnega mnenja. »Nar. Listi" so n. pr. J takoj  v prvem  svojem  poročilu obžalovali, J da ne morejo moje brošure (zaradi konfiska- j cije) presojati; toda ako bi jim šlo za stvar, za  idejo, bi morali  imeti  danes že  davno j stvarno kritiko od svojih pravniških privržencev,  In  ravno tako   »"Radikalni Listi" niso mogli drugega nego tožiti uradnika,.ki ima v varstvu  obleke  umorjene  Hruzove;  da   so .Katoliški  Listi"   le   ščuvali in lagali, to se umeje samo po sebi.  A to ščuvanje in laži je poslušal del dijašlva — za to se, priznavam, kot profesor sramujem. To me ni bolelo  in  me ne boli. Bolelo bi me bilo, ako bi bil ta ali oni  vstal in navedel proti mojemu ravnanju razloge, ki bi bili zadeli mojo vest — krik, piskanje ia podobni čini.... to | ne boli.                                                         . I
Demonstranti niti ne slutijo ne, za kaj mi je šlo pri kritiki procesa v Polni. Ne obče antisemitizem — presojam le in le proces sam na sebi, in preiskujem, ali je res, kaker so pravi, klasični (vzoren) dokaz za ritualni umor. To je pereča točka. J«iz dokazujem, da ni tak dokaz za ritualni umor, in sem docela prepiičan, da skoro priznajo to vsi, katerim gre pri stvari za resnico.
Tega pričakujem zelo mirno. Že sedaj se mi oglašajo mnogi (češki) pravniki, ki popolnoma priznavajo čudovitost polenskega procesa.                      ,                     «,             I
Toda, kakor pravim, s tem, da se proces j obnovi in da se obnovi v odločni nevspeh teb, ki vidijo v njem dokaz ritualnega umora, s tem, pravim, vprašanje antisemitizma naravnost še ni nikakor rešeno. Dognano bo le, da se v Polni ni zgodil ritualni umor.
Antisemitizem   more biti   raznovrsten. | Poleg sedanjega klerikalnega je n. pr. siooi- I stični, je antisemitizem socijalistični (Marksov) itd, A na drugi strani ne sloji nasproti antisemitizmu naravnost filosemitizem, in filosemitizem le jedne vrste — kdor ni antisemit po klerikalnem  načinu, še ni zaradi tega fi-losemit v tem zmislu, kakor to razumevajo »Katol. Listi*. O   vsem  tem se  bo sedaj, j upam, šele stvarno razpravljalo med dijaštvom. j Ako se tako zgodi, bo imelo dijaštvo iz tega znatni vspeh. in  bi postale potem naposled i zadnje demonstracije koristne.
Poudarjam, moja študija se peča le s j polenskim procesom. Začel sem to prouča-vati, ker so mi mnogi ljudje navajali po-lenski zločin kot dokaz za svojo vero v ritualni umor. Iz zanimanja za stvar, da bi se prepričal, sem proučil .»ako skrbno stenogra-fični zapisnik glavne obravnave: dokazov za vero v ritualni umor nisem našel, za to pa dokaze, ki dokazujejo ravno nasprotno.
To svoje spoznanje sem objavil. Za to sem imel pravice, za to sem čutil dolžnost, in ne dam se v ničemer od koga ovirati v tem svojem pravu in svoji dolžnosti.
Uradni konfiskaciji sem se uprl z interpelacijo v parlamentu, demonstracijski konfiskaciji se upiram s peresom.
Zakaj se baje potegujem za žide, brez tega že močne? Jaz se nisem potegnil za žide. Ko sem spoznal čudovitost (monstroz-nost) polenskega procesa, nisem mislil v prvi vrsti na *.ide, ampak polastilo se me je ogorčenje nad vso to nerazsodnostjo in brutalnostjo, ki se je kazala pri procesu in pri njega izrabljanju od naše vodeče žernalistike. To sem tudi takoj v uvodu svoje študije povedal. Da moj nastop zidom koristi, to je jasno, toda vzrok so oni, ki so jim v tem slučaju s svojo brezglavnostjo, strastjo in surovostjo delali krivico in ravno s tem jim pomagali. Vsaka krivica se maščuje.
Obče moremo reči brez vsakega pretiravanja — klerikalni antisemitizem nujno krepi pozicijo zidov. Ne le s tem, kakor pravijo nekateri (boljši) anlisemiti, da silijo žide k previdnosti in opreznosti, ampak glavno s svojo negativnostjo. Prosim, kakšno kulturno vsebine pa ima ta klerikalni antisemitizem, kakšen je njegov socijalni in historični vzor? Nedavno mi je rekel na Dunaju znan profesor, odločen nncijonaleč: naša nacijonalna šovinistična mladina posed? po gostilnah in kavarnah, kriči in demonstruje, med tem ko se židovska mladina uči in dela. In ravno to vidim pri nas: klerikalni nnfispmitizem, ponavljani, je veliko narodno zlo. (In kakšen je naš antisemitizem? — Kričanje!)
(Dalje pride).
Domače in razne novice.
Naročnikom. —" December je tu l Mnogi naj se poprašajo: kako pa je z naročnino na »Sočo", .Primorca", »Slovansko knjižnico", »Adriatische Post". Lppo prosimo, naj vendar vsakdo stori svojo dolžnost! Stroški so veliki in vse moramo v redu plačevati!
Z.t loterijo .Šolskega doma" so darovali : Gos.pa Amalija Križman iz Dornberga, mizico, I. r. delo. — Marija Dekleva iz Trsta, skrinjico z »desert servissom". N. N.dve kroni. — Gospa Amalija in gospica Marica Goljev-šček,  eleganten   okvir  za  slike,  6   vezanih
prtiče*, 2 jopci,  šatulo za kinč,   vse 1. r. i delo. — Milica Eržen, sachet in 6 vezanih rutic, 1. r. delo. — Gospodični Olga in An-dulka Likar, vsaka eno elegantno Škatlo papirja. — G. fotograf Ant. Jerkič   25 razgledov naše domovine v vrednosti 30 gld. — Gospa Kopač, voščen Ježušcek pod  stekleni krovom.— Gčna. Tonica Drufovka, dva kipa iz mavca. — Gospa Schwarzer, ročno zrcalo v 1. r. izdelanem  okviru. —  Darovi  častite j rodbine Bizjakove v Dorabergu; Gospica Mici j Bizjak, stenska mapa za razglednice, I. r. d.
—  Gospica Julija Bizjak,  bogato  s čipkami obrobljeno spodnje krilo, 1. r. d. — Gospica Rožica Bizjak, stenska blazinica za bucike 1. r. d. — Gospa  in gospod B., osem ste- j klenic finega vina. Gosp. Bizjak,  eleganten j vrč za  pivo. — Znana rodoljubna družina g, dr.  Rojica  je darovala   osem   krasnih predmetov.   1. Eleganten  toplomer,  2. fino stojalo za žepno uro,   3. steklena posoda za kompot, 4. črnilnik v podobi pasje glave, 5. j dvanajst finih obrisalk, 6. voščenica v podobi j masne knjige, 7. šatulja s finim  milom, 8. elegantna torbica za pletivo. Zadnja dva darova sta okrašena z žgano slikarijo (1. r. delo gospice Melite Rojčeve).
Tukaj moramo z hvaležnim priznanjem omenili, da je nam od iste čast. rodbine obečanih še nekaj darov, da je č. gospa Bi-zjakova vse doposlane srečke razprodala in že po druge poslala, in vrhutega še znesek 8 gld, 60 kr. kot darove nabrala. (Darovali so: Karolina Esposito v Port Saidu  5  gld.
—   Frančiška Križmam 50 kr. — Viktorija Mrevtje 1 gld. — Viktorija Budin 60 kr. — Ivana Šinigoj 50 kr. — Jožefa Fischer 50 kr.
—  Frančiška Šinigoj 50 kr.).
Šolsko vodstvo društva „Šolski dom' v Gorici nabira darove bodisi v denarju ali blagu za najubožnejše otroke, ki hodijo v otroške vrte ali pa v ljudsko šolo tega društva, s pripomnjo, da se letos obdarujejo le oni siromašni otroci, ki hodijo redno v šolo, se lepo vedejo in pridno uče. Nerednih, lenih in malopridnih otrok, četudi bi biii siromašni, ne moremo in ne smemo podpirati.
Vodja: Hrovatin. Preizkušnje za meščanske šole so bile dovršene 29. t. m. Usposobila sta se: gospod Iv. Nekermann, voditelj pripravnice na Proseku, za matematiko fiziko in prirodopis, in gospodična Avgusta Šantel, za matematiko, risanje, pisanje in fiziko, in sicer oba za slovenske in za nemške meščanske šole.
Deželni zbor goriški. — V tekočem mesecu baje bo sklican najbrže poleg drugih tudi naš goriški dež. zbor. Predno se to zgodi, se mora izvršiti še dopolnilna vclilev na mesto odstopivšega grofa Goroninija. —
Ko je prišla vest o tem sklicanju v javnost, in zlasti ko je c. kr. namestništveni svetnik Schwarz v Ajdovščini govoril, da bi bilo najbolje razpustiti naš dež. zbor ter razpisati nove volitve, je zapisala »Gorica" tole Ijubeznjivost:
»Dozdeva se nam, da je primorski vladi po godu naš razpor na Goriškem in da bi se ji zdel zdaj primerni čas za volitve.
Slišijo se glasovi, da se želja c. k. vlade strinja s željo Tumovcev, ki so že tudi trosili po deželi svojo željo, da bi bil deželni zbor že razpuščen. Domneva se, da bodo naši Tumovci deležni pri prihodnjih vol.tvah podpore in simpatije j primorske vlade." I          Na to ta le odgovor: Da mora bi ti/naš
j razpor primorski vladi po godu, to je gotovo, I in o tem je prepričan vsakdo, kdor le količkaj j pozna primorske  razmere.  Kar se pa tiče j glasov, da Tumovci žele, da bi bil deželni zbor razpuščen, povemo, da je bile čuti od marsikaterega  veljavnega  moža v deželi, da bi biio najbolje, ako se dež. zbor  razpusti, ker bi bil na jedni strani storjen konec abstinenci, na drugi pa bi imeli  voliici priliko, j izreči odločilno besedo   v  našem razporu, j prav tako, kakor govori sobotni »Slov. Narod" v notici   »Goriški deželni zbor*. Županstvo K o z a n a - K o j s k o je namesto zaupnice grofu hotelo dati nezaupnico vsej slovenski delegaciji s pozivom,  naj odstopijo  vsi, da bo konec abstinenci in prepiru. Tako misli obilo veljakov v deželi. Drugače seveda »Goričani", ker dobro vedo, da v takem slučaju jim odklenka za vselej, ker na mesto  vseh j tistih, katere ima dr. Gregorčič na vrvici, bi stopili drugi možje I »Gorica* ni mogla  drugače o tej priliki  kot da je  izrekla: Glejte jih! Njihova želja se strinja z željo vlade, in kar gotovo je, da ob  volitvah potem bi bili Tumovci  deležni  podpore in simpatije primorske vlade; Tumovci in pa vlada! Kdo se ne smeje, ko čita tako trditev!?
Navzlic temu, da je Scbwarz tako govoril v Ajdovščini, ne verjamemo, da bi bila vlada za razpustitev  dež. zbora, ker jej je za Slovence boro malo mar, Italijani pa tako ali tako  imajo, kar hočejo. Ce pa bi vlada res razpustila dež. zbor ter bi so vtaknila v volitve, tedaj je brez dvoma, da se oklene stranke   »Goričanov«, ker okoli »Gorice" je od c. kr. profesorja Berbuča pa doli do c. I kr. »lebendige Leiche"  zbrano lepo število I politikujočih c.  kr.!  In   dalje je   »Gorica" I hvalila Čez vse mere nekdanje lepe čase pred 10 leti, ko še ni bilo narodne zavednosti skoro nič na Goriškem. »Gorica"  hvali tisto dobo, in kdo bo dvomil, da kaj takega vladi
II ni všeč?! Saj jej gredo prav na roko, ker hočejo »Goricam" ba§, da bi se povrnili nazaj y tiste lepe čase, da bi goriški Slovenci po izreku ,Gorice" ne bili več »fanatiki", to se
pravi: zavedni! Kje torej naj bi vlada pri- I tisnila, ali pri nas morda, pri »Soči* ?! Bežite, bežite, pa ne govorite kaj takega, česar Vam nikdo ne verjame.
Grof A. Coroninl. — »Gor/ se je pohvalila, da je po 4 tednih vendarle srečno iztakniia, kje je grof A. C. — Res, srečo je imela! Ali pomagalo jej ne bo vse nič, ker grof A. C se ne povrne več v njeno grešno družbo. — Pravijo, da je grof zdaj na Španskem; od sebe da glas k večjemu s kako razglednico in pripisom: »ich reise weiter."
,Gor." se tudi zgraža, da »Soča8 grofa nesramno napada itd. — V »Soči* ni sledu o kakih .nesramnih napadih*, kakor-šnih »Gor.« kar mrgoli. Od kdaj je pa grof G. nedotakljiv, da ne bi smeli o njem ziniti besede graje? Mi se v grofove zasebnosti nismo nikdar vtikali, kakor delajo »Go-ričani" o nas »Sočanih" s škandalozno doslednostjo !
Dalje govoričr»6or.", da Turna in Gab. sta grofu nehvaležna. Zakaj neki bi mu morala biti hvaležna? Ali morda za to, ker jima ni nikdar nič pomagal, .a naposled hotel oba uničiti? — Kar se tiče Gab., naj tu javno povemo, da ni prejel nikdar niti novca podpore od njega za razna podjetja, ki so bila v grofovo korist.... Govori se, da je grof podpiral tudi »Adriatische Post* itd. Na to odgovorimo, da je „A. P.* sicer začela izhajati na grofova prigovarjanja, a mož ni dal niti novčiča podpore, dasi mu je bilo razloženo, da Gab. bo imel letos najmanj 600 gld. gotove zgube pri listu. Kar bi imel dobiti prt tiskarni, mu požre   »A. P."
—  Meseca junija je Gab. ponudil »A. P." grofu, a ta je ni hotel.... Narobe pa je grof segel globoko v žep, ko je bilo treba udariti po Gab. Tak6 je bilo že 1. 1893., tak6 letos! — Enako se govori, daje grof potrosil ob zadnjih volitvah 10.000 gld. Na to odgovorimo, da ni potrosil niti 200 gld., kar lahko dokažemo.
Primorje r proračuna za 1. 1900. (Dalje). Za nadaljevanje delnih regulovanj Soče in reke Torre v pol. okraj gradiščan-skem 8. obrok 10.000 K; za državno cesto od Ušnika pri Ciginju na koroški drž. cesti čez sv. Lucijo in Želin do Idrije na Kranjskem, pol. okr. Tolmin in Logatec (Kranjsko) 8. obrok 20.000; za konkurenčno cesto po baški dolini v delu od Hudejužne čez Pod-brdo do kranjske meje v pol. okr, tolminskem it. obrok 36.000; za popravo koroške drž. ceste med Desklo in Rodežem, klm. 75.8 do 76.52, pol. okraj goriški, 2. obrok 9.200 (v drž. prorač. za I. 1899.); za cesto po braniški dolini v okr. gor. 3. obrok 20.000 ; za novo gradbo ter delno popravo koroške drž. ceste, ki je Lila I. 1891. razdejana med Bolcem in Predelom, pol. okr. tolminski, 4. obrok 11.400.
Dalje nahajamo zneske 200.000 K kot 3. obri.v za zgradbo namestniške palače v Trstu ier za zgradbo uradnega poslopja v Sežani 2. obrok 40.000 K; za režijske in vzdrževalne troške državnih naprav za osuševanja pri Ogleju 7.840; za zgradbo justič-wga poslopja in jetnišnice v Trstu 3. obrok 260.000; za zgradbo okrožne sodnije v Gorici 3. obrok 200.000. (Pride še).
Deželno odborništvo dr. Turne je zopet trn v srcu znanih »Goričanov", in sicer zategadel, da govorimo z zadnjo »Gor."
—  »ker deželno odborništvo ni brezplačno *. Radi verujemo, da nikdo iz slavne »Goričanske* bande bi se ne zganil za to mesto, ako bi bilo brezplačno. Ker je pa nekaj plačila, zato se nekomu sline cede po tej — plači, delalo bi se pa po tistem znanem starem uzorcu, ki nam je še preživo v spominu. »Goričani" nimajo v svoji sredi ne enega človeka, ki bi bil le količkaj sposoben za deželnega odbornika, vendar bi radi videli n. pr. lepega profesorja izpod Čavna na Tumovem mestu,  češ:  saj  bo  s
; svojo »lepo postavo"   zakrival vso ono veli-| kansko puhloglavost,  katero sicer rad pro-1 daja. — Ker pa že toliko očitajo   »plačo8, ! vprašamo dr. Gregorčiča: zakaj pa on  prejema že 8 let  dobro  plačo zastonj ? Zakaj prejema dij ete po 10 gld. na dan,  ko večinoma mirno čepi doma in lenuhari ? I — Da   dr.  Turna  pošteno zasluži s  svojim delom ono plačico v  dežel, odboru, to pa ve vsakdo, tudi »Goričani" ! — Dr. Stanič | pa lahko pove, da bi  dr. Turna  zaslužil pri j njem dvojno  plačilo,  ako   bi   posvetil | njegovi pisarni le polovico onega  časa, ka- j teri porabi v denarnih  zavodih.... In takega moža bi  dr. Gregorčič rad  ubil, edino j I zato, ker si je utepel v glavo, da mu streže i po drž. mandatu!   In vendar bi  lahko sam vedel, da dr, T. ni kandidat za drž. zbor! »Trgovsko In obrtno društvo*  pa I dr. Pavliea. —Dr. Pavlica jena občnem i zboru kat. delav. društva v nedeljo rekel, da j ne vtš, če ima imenovano društvo samo stanovske  koristi  pred   očmi, marveč  se  mu I dozdeva,   da   je   ustanovljeno   v  politiške, I »spletkarsfce*   namene. Po dosedanjem  na-I stopu in delovanju ter pravilih tega društva i g. dr. pač lahko razvidi, da ima pred seboj I čiste stanovske koristi, katere hoče pospeše-I vati in varovati v gospodarskem, socijalnem j in politiškem oziru. Da ima društvo  namen I n. pr. z uplivanjern pri volitvah v razne za-I stope in  korporacije  nastopati  ter si  tako J pospeševati in  varovati na to  stran svoje I koristi, to je pač umevno samo po  sebi, in I o takem namenu g. dr. vendar ne more reči, I da je »spletkarsk*. — G. dr. sicer sam vse
dobro ve, ali obregniti seje moral ob društvo — I v današnjih časih  je to   razumljivo!  Zakaj,         *
ni treba praviti, tisto prislovico o »namenu" in o »sredstvih" pa tudi poznate 1
O konsumnlh društvih. — G.  dr.
Pavlica je na občnem zboru kat. del. društva glede na ustanavljanje konsumnih društev ali gospodarskih zadrug rekel, da kaže ista ustanavljati le tam, kjer »ni pravih trgovcev", in dostavno je rekel g. dr.: »Tam, kjer je res potreba in  so         .
možje zato, ker drugače je nevarno, L silno nevarno"! Prav lepo je slišati take % besede, ali če pogledamo v sosednjo Kranjsko, S izvemo, da so tam tudi takp govorili, usta- i'J navijali pa so in še ustanavljajo konsumna U društva trgovcem (in sicer pravim) prav pred 1 nosom. Seveda se lahko izgovarjajo: »ni I pravih trgovcev", itd. — Kdo nam jamči 1 za to, da naši gospodje ne mislijo baš tako I postopati ?! — Stavka: „kjer ni pravih 1 trgovcev" in »tam, kjer je res potreba, itd..."          I
sta jakoprožnar ker snovateljr konsumnih - -1 društev jih zavijejo  kakor  hočejo. Tudi  če           j
so n. pr. v kakem trgu pravi  trgovci in če           j
ni  prav  nič  potreba konsumuega  društva,           I
lahko poreče  gospoda : Mi tega trgovca  ne          I
priznavamo za pravega, mi čutimo  potrebo,          1
da se ustanovi tukaj ali tam konsumno društvo           f
ali kmet. zadruga! Tako delajo na Kranjskem,           j
Naši kršč. socijalisti ubirajo pot za kranjskimi           j
docela, kdo nam torej jamči, da jfru ne slede          j
tudi v tem pogledu ?!                                              J
Poglejmo pa si sedaj konsumna društva          i i
od druge strani. Reči, ki prihajajo o kons. društvih na Kranjskem na dan, so naravnost grozovite, in te nam narekujejo, uporabiti skrajnost proti ustanavljanju takih društev na Goriškem. Na čelu jim stoje navadno ka-pelani ali kaka njihova verna ovčica. Blago kupujejo navadno pri židih, slabo, katero prodajajo primerno veliko dražje kakor v prodajainicah trgovcev dobro; če ni drugače, pa tudi prav pošteno osleparijo kmeta, delavca, ali kdor sploh kupi tam.
Pri teh kons. društvih na Kranjskem prihajajo na dan nerednosti, s katerimi imajo opraviti sodišča, pospešuje se osebni razpor med ljudmi, uničuje se trgovca, s »klerikalnimi" gostilnami krčmarja, v,takih društvih           t trpi pa neizmerno ugled duhovnikov, ker z k vmešavanjem v reči, o katerih nimajo pojma, g prihajajo z ljudmi v navskrižje, in sodne 1 obravnave nam kažejo, kako nevarno stran I imajo kons. društva; sem tar tja pa prileti J, v kakem takem društvu po zraku po posve- t čenih licih tudi kaka pristna klofuta I Kons. 1 društva na Kranjskem prihajajo pogostoma 1 v likvidacijo, in v takih slučajih se prikažejo 1 na dan kar naravnost grozovitosti! - Zato 1 pa so se združili kranjski trgovci in obrtniki I v obrambo proti konsumnim društvom, in 1 istokako se postavi v obrambo naše „Trg. I in obrtno društvo", kakor hitro začno jih I ustanavljati. Skrbimo za razvitek trgovcev in 1 obrtnikov, s konsumnimi društvi pa stran l            1
Pričakujemo,  da tudi državni zbor bo           1
uvaževal zadnjič omenjeni   predlog proti           1
konsumnim društvom, da se zatro; ob jed-          i
nem pa vlada naj kaj stori v prilog razvitku           i
solidne trgovine. — Ponavljamo, da tisti pred-           i I
log so  stavili  baš  kršč.  socijalisti, za            i
katerimi so naši brusili pete!                                     ;
Vsiljiva   nadležnost   » Gforidanov"
presega svetovno znano vsiljivost krivono-sega rodu Abrahamovega. Svojo »Norico* vsiljujejo na najpredrzniše načine. Cel6 cer-           !
fcev in spovednica že delata reklamo! Mnogi duhovniki kar divjajo po deželi in vsiljujejo ljudem »Norico*, a »Sočo* preganjajo, češ, da je »hudiču zapisana". — Iz Gorice pa vsiljujejo list na vse kriplje. Ljudje ga vračajo po večkrat, a zopet in zopet jim prihaja. V vsem takem spletkarstvu pa se kaže nekak — terorizem. Enako je z lovom na inserate: terorizem je tu za agenta! Za take posle imamo goriški Slovenci edinega — državnega poslanca! Namesto da bi na Dunaju vršil svoje dolžnosti, v kolikor je sposoben, pa sedi v Gorici  in kuje          I
take umazane špekulacije.....                                       I
»Konsumno društvo" v Gorici?   —        t Pred kakimi % tedni je prišla v Gorico večja         I
pošiljatev  Giril-Metodove  kave  z naslovom:         I
»Konsumno društvo" v Gorici. Čudno         I
se je .nam   to  zdelo,  skoro neverjetno, ali         I
verjeli smo in še verjamemo, ker  naslov je         I
videl gospod, o katerem niti za hip ne dvo-          1
mimo, da bi nam ne bil povedal resnice. —         |
Ali je bil naslov napačen ali kam je šla tista         I
pošiljatev, tega seveda mi ne vemo, vedel pa          I
bi morda to g. dr. Pavlica, ki se je v ne-         I
deljo tako potegoval za konsumna društva?!         1
j           D vipavski železnici je spisala članek         !
tudi zadnja »Gor.* Toda sama ni znala povedati nič pametnega, le ponatiskovala je iz »Soče* ter potem po svoje zlorabljala v korist znane bankrotirane bande. — Ali kakor se I greh sam kaznuje, tako tudi tu nad „Gorieo".        i Kolikokrat   smo čitali, da je dr. T. kriv, ako        i se je zavlekla  vsa reč z železnico! Na naš        \ članek  pa ;je dejala: »Tak6 je, gospoda pri        i »Soči". Kar se je do sedaj vršilo v tem vpra-        j šanju, je bilo na. korist  vipavske j železnice*. — Torej »Gor.* ponavlja besede        j J iz »Soče"! A ker je sporočila ugodno vest,        j j jo je hitro   prisila grofu  G.  na hrbet.  Dr. j Turna nima zopet prav nikake zasluge, če        j I tudi bi se dalo zdaj iz  »Gor.a dokazati, da j je prav za prav vsa zasluga — dr. Tume. I           Kak6 znajo.   -  Zavednega moža, ki
| se je v Skriljah upiral zaupnici, imenuje »Gor." hujskača,  O  dopisu g.   Jakila
vnost.
»ni,  todeschi ct slo-
zdaja »laških, nemških dv" s kratko slovnico sravljena in pomnožena lisu. Knjiga je dosti iaj, čeprav bi bilo želeti vnjigo prodaja Iv.Pa-
Gorici.
st. Mohorja. — Vse izdala družba sv. Mo-
občinstvu kaj dobro sma* je izšel 6. snopič, ' lepi slovenščini dr. ii jako veliko število tih slik. Poleg 8Pre-n Resnjem Telesu* ter i«, knjige, ki je pisana lala slovensko ljudstvo ;režba bolnikom". Take ) že zdavnaj potrebo-o hvale družbi, da je ajen »Koledar" jo se-na dosti lepega čtiva tnal posebno naše ljudi i ,Jagode" se gotovo m ljudstvom, saj z«i-življenje naše od vseh no: Stritar posega v Istva kaj srečno i tu ti Iska govorica — ne pa ibarjevih »popevčic". gami moramo biti za-i, da družba raste ter bolj svojo lepo nalogo.
na izreka najsrčnejo ležencem pogreba na-ta in tasta, gospoda
i Zel,
kega oilcljala, rasnih vencev. Prosrfinn iteinu, gosp. dr. Pavlici, tr. carinarskemu oskrbnic za veliko ljubezen dnjih urah predrngegu
I. nov. 1809. Rodbina Zel-Pire.
stoffe 45 Ki\
}. Hchvvarzo, \veisKO und far-von 45 kr. bis IL 1405 p. on (Jowebrm, Fnrben und )• und stoiiorfrol lim Haum.
innoborg (k. u k. Ilofl.)
snsohreiberin!
ila! — Prosim zna-
i!
i prodstf.
št. 96. v Cerknem, asi, je jako primerna r jo želi vkupiti, naj niku hiše št. 96
ici - Gorica.
. Se  uljudno prosi, prejeti pismo.
l Csillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-lasmi dobila sem jih vrfed 14 mesečne vporabc svoje
samoiznajdene ponmifle. To so najslovi-tejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, posšpešuje rast istih, poživlja lasnik, posšpešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje
i že pri kratki vpnrabi lasem na glavi kakor tudi brk:'.;; naraien lesk ter p-.-ino-it in ohrani te pr«d- mVidnjlm osivlje-i njeni do najvišje starosti. I     Cena lončka  1   p;ld.. 2
šiljam po pošti vsak dan, i ako se znesek naprej I po^je ali pa s poštnim ¦ povzetjem po v.seiu svetu I iz tovarne, kamor naj I    se pošiljajo vsa naročila.
"sillag
ieilergasse 5.
zaloga
i ter vseh drugih čev-
protrebščin
95 in v Gorici na
i št. 16,
tovarno t Rupi,
Andrej Jakll,
jvarnar kož v Rupi.
OGL AS,
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem psafeiiflaem srojem delovanja v prvih goriških izdelovalnicah uteŠ otvoril
v Semenišči ulici štev. 8
astno zalogo   z   -------
vrstnih sistemov In viilne, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najuižji ceni. Reference o izvrženem delu more dali slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže.. k; Josa, Šivalne stroje in slicne reči.
Trna m glavno zaloga kole« prvih aaiarl-kanskih sistemov, katera so prinosnaaa aaj-boUi*.  —  Vi dno pripravljen na izvršitev se belež udani KAKOL KOMEL,
*2»j— (i                                       v SesO>ni5ki uBei številka 8.
Josip Volčič v Komnu,
mizarski mojster.
Priporoča slavn..občinstvu vsakovrstna mizarska dela oil priprostih do najfniejih po najnižjih cenah.
Pogojena d»«la se izvrše solidno in točno. Ceniki in i<aorei vsakovrstnih izdelkov soslavn, ončinshu na razpolago.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica it. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. OMjuluijo točno iu hitro postrežbo.
?!
f?
191  predmetov za samo
2. gld. 10 kr.
I krasna pozlačena ura, jamtena tri leta.
I pozlačena verižica.
1 krasen otui za smodke.
1 flno toalrtno obrobljeno zrcalo s pokrivalom.
1 notes vezan v angleško platno.
t oprava zupeatnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
i oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 par uhanov iz  double-zlata I.  vrste z  vdelanim biseri.
1 zeln koristna pralna oprava.
1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 2o finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 golti. 10 kr. (ura sama slane toliko) švicarska izvozna hiša
H. SCHEUER, Krakom
Josefsgasse stv. 46.
Kar iip ugaja sp sprejema nazaj v teku 8 dnij.
Ilustrovani eeniki zastonj in franko.
Fran Valetič
gostilničar v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel gostilno konsum-nega društva v sv. Križu pri Trstu, a da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12.
Priporoča se torej za obilen obisk v obeh imenovanih gostilnah.
Razglednice
krasno dovršene od 20—25 gld. 1000.
Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici.« Na željo pride fotografi rr<I s;m> in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil le ugodne prilike, v tem ko pp jlnslruje ceh svet na razglednicah.
um t mm k
V fi«rici — Rimska ulica 14-16 —V Gorici
Proflajfllnica
in
edina mehanična
popravljalnica
šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje* krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe" od gld. 32 naprej.
V Kalcgi imata tudi dvokoleaa, puške in samokrese.
lahko i
be vseh stanov i
NtfcilllH.
sok krails s predajo zakonito dovoljenih drž. pa-pkjov m srečk, a da ni potrebna glavnica in nt nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Latfurif OHar-reicher,VriIDeut8ohegasse8Budapest           101
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo
ttJOL
Tmama umik tetavaM priprav JOS. 1TINDYŠ-JL,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 316. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanjn sokolsfeih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prtpoioeu-orib sprif-al domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno lelo. Cene zelo zmerne, plnftije se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja r.a zahtevo brezplačno in poštnino prosto.                                                                  - 8
Poprav« izvrtaj« p« najnižjih venah.
Proti
in
protinu revmatizmu
je najvspešnišp, najgntovcje in najugod-niLe sredslvo
Zoltanovo mazilo
za protin in revmatizem.
Steklenica velja 1 gld.
in se doliva v lekarni livarne§a zalagatelja
Bela Zoltan
v Budimpešti V.
Na lisoče zahvalnih pisem in spričeval dokazuje, da  to  čudovito mazilo
v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi
buli najstarejše bolpznr prolina in rrv-ruatizina, celo pri otiih bolnikih, ki so se zaman trudili, da l>i si v kopeljih pridobili zdravje.
Naznanilo.
Dovoljujem si uljudno naznanjati velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom, ter slav. občinstvu, da sem prenesel zalogo voščenih sveč, voska, meda itd. iz Solkanske ceste v lastno hišo ulica Sv. Antona št. 7. (Nasproti n. kr. okrajni sodniji.)
Za mnogobrojna naročila se prav toplo priporočam
Z veleštovanjem
J. Kopač.
Garancija   5   i o t.
M. ŠDL1GOJ,
urar v Kanalu,
Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-chen „Afrana" s lihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z aj. Sme se jo po v*ej pr. .ici krono vseh strojev imenovati. Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 88 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur  n strojev po zmerni ceni.
G ar mm e i | a  d  lat.
JLda 1881. y Gorici ustanovljena tyrdka
i
M 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pruč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe, ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za dežeio izvršuje točno in solidne. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. *•! 1              Urknino :t\t na perilo.               (P» d.
gXXXXXXXX3 Kava družbe bv. Cirila
*'¦*
Cenjena gospodinja!
EgjjgaaasH^vvrrvvvfr
Ne rlajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vnm bode gotovo ugajal, to je iz ciste cikorijske in slnrinve Ivarine napravljena domaČa „KaVa" in „S9adna kava dražbe sv. Cirila in Metoda««.
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: lir. Jebačintl v Ljubljani.
KpXX3?3?firi    Siadnakava družbe avTcirila fiTMetodaI    Ra^^žSrB
«
(Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
m Ivan Doljak m
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilno Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do naj ličnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO            Kulanfna postrežba,            ZALOGA
preskrbljena zaloga ~~ i              *^.     n    vseh, k mizarski
t
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic 6c Zajec
(prej G. Darbo) pred1 nadškofijo siv. 5. Podružnica konec Rnštcla štv 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši.
Priporoda po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, clnfcaste, pocinjene in medene plo-icevtne, orodja za razne obrti in pohlinega, stedilk:. ognjišča, peči, cevi in predpefinlke, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse narocbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico In okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn!
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp, Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najhujšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz    %M
gjk    prvih tovarn. Kupujeta staro žeiezje in kovine po najvišji dnevni ceni.    gSk
©000000000000000000000
Novoporočenci pozor
Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, <la sem razširil trgovino pobtHva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je jio najmoderntnjih slogih, posebno spalne jedilne in posetne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Crnfgojevih delavnic v ulici Fonte nuo»o in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsafce velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije.
Reči, katere se ne nahajajo v i-alogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
bHJe se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
v«*'
»
<L»
a?*
^
&
«*»•'
**v ^r