ZVEZA SLOVENSKIH KLUbOV U FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS VLSTN t? léSSic, IZLUbA Qlasilo clanov S. K. Melbourne, l/ic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik M. Molan - Naslov uprave v v Kluba: 371 a Park St., Princess HiII, Vic. - Tel.: 3S-1679 - Za uredništvo odgovarja tajništvo lethik v, melbourne, NOVEMBER IQéO stevilxa 57 V SPOMIN ANDREJA SMO I, ETA (Dr, France Prešeren) Črne te zemlje pokriva odeja v grobu tihotnem, naš bratec, Andrej! Vince slaxlko se v kozarcih nam sme ja, v tvojo opombo pijemo ga zdej. Zbrani prijatlji v spomin ga pijemo tvojih veselih in žalostnih dnif ' zraven si take zdravijice poje mo, da ni nesrečen, kdor v grobu leži. Čedna postava bila ti je dana, bistri je um ti z bogastvom bil danj boljga srca ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan! Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih te zibal je'upj jezo si sreče občutil sovražne, zgodaj okusil življenja si strup. Deklica druzga moža je objela, ki v ljubezni do nje si bil vnet5 treščla v bogastvo nesreče je strela, kranjski v obupu zapustil si svet. Videl si Nemško, Francosko, Britansko, -videl si Švajca visoke gore, videl si jasno nebo italjanskoj sreče ni ranjeno našlo srce. Videl povsod si, kak iščejo dnarje, kak s le vklanjajo zlatrnu bogu 5 kje bratoljubja si videl oltarje? S srcom obupnim si prišel domu. Mogla umreti ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prsti5 ena se tebi je želja spolnilas v zemlji domači da truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas 5 v kteri očetje so naši sloveli, ktera zdaj ima grob komaj za nase Težka človeku ni zemlje odeja, vzamejo v sebe ga njene močij trčimo bratje! še-vince se smeja, dolgo Smoletov spomin naj živi! i-******************************* "Vestnik" je enomesečnik. Izdaja ga Uprava SKM kot glasilo Zveze slovenskih klubov. Tiskarska dela opravlja Stanko Hartman, 153 Essex St., Pascoe Vale, Rokopise pošiljajte na Upravo Slovenskega klùba Melbourne, Rokopisi morajo biti podpisani, anonimnih ured, ne objavlja. d li C:À°) * Ml J ! cd roìstuh D'f 3'R/u«-la 'i resema u Viharjev jeznih mrzle,domačije bile pokrajne nače.so, kar Samo! tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, pozabljeno od vnukov,veter brije. (Prešeren) r i. J : KDO OD SLOVENCEV NI POZNA PREŠERNA, KI S SVOJO Gigantsko postavo še zmeraj bedi ne samo na polju slovenskega Parnasa, .ampak kot čuvar in v2ornik jezika! Prešeren ni bil samo pesnik, ki je čudovito in še zmeraj nedosegljivo - v slovenskem jeziku - pel o svoji nesrečni ljubezni do Pri-mičeve Julije'in "kranjšč'ni ljubi", ampak borec za jezik, za njegovo lepotof bil je Človek, ki bi bil dosegel svojo življenjsko"srečo, če je ne bi bil podal na žrtvenik za slovenski jezik - za svoj narod. Eden najboljših slovenskih odvetnikov tiste dobe, je doživel najpodlejša ponižanja zato, ker je ljubil ljubil'in skazoval svoje poreklo in se zanj boril proti vsem tedanjim silams' družbi, državnemu aparatu, idejam tedanje dobe, ilirizmu, ki bi bil do danes, če ne bi bilo Prešerna, prav gotovo zmagal. Plačilo mu je bilo zagrenjeno življenje in rana smrt. Tedanja doba ga ni razumela, razen njegove ožje družbe, ' ki se je navadno shajala ob vinu, ki pa tudi nje ni nihče razumel. Krog ljudi, ki so živeli za narod, ostali zavrženi in se morali v z àgr en j eno s ti predati pijači! Prešeren'je vedel, da ga njegova doba ne razume, ni pričakoval od nje nobenega plačila, saj je sm dovolj plačal -'z življenjem; pa vendar'se je boril za nekaj kar je bilo toliko idealistično, da danes, ko pomislimo, kaj vse je ta isti Prešeren ža to žrtvoval, končno ne moremo verjeti; in vseeno - res je! Ko -sé vprašujemo, ali ga današnja doba dovolj razume, ne moremo zatrdno rečis da. Kot človek, bi bil z današnjo usodo Slovencev prav zagotovo nezadovoljen. Prešeren kot človek in Prešeren kot pesnik si nista daleč. Eno in isto sta! To -nam dovolj spričujejo njegove poezije in njegovo življenje ter njegov individium. In ali ga dovolj spoštujemo? Odveč bi bilo, če bi Prešerna po sm?" ti dovolj spoštoval in pri tem ostal j tega prešeren v življenju ni pričakoval in temu ni bil namenjen niti en verz, pa tudi misel ne. Kot Slovencu, mu je bilo vse slovenski jezik in blagor slovenskega naroda in domačnost - slovensko duhovno ljudsko blago. Spoštovati le to, ne izpustiti tistega, kar je Prešeren ljubil, za kar se je žrtvoval - se pravi Prešerna ljubiti, ljubiti'njegovo pisano besedo."Spoštovati in se boriti za svoje, ne glede na žrtve, se pravi "preSernovati". 3. decembra'bo poteklo I60 let, kar se je gorenjskemu kmetu na Vrbi rodil France Ksaver, Očetu sin - slovenskemu narodu čče! Završil je v kasnejših letih pravo ali jus na dunajski univerzi in potem,lahko rečemo, bil vse svoje življenje zapostavljeni advokat zaradi kazanja svoje zagretosti za slovenskega človeka, za svoj narod in njegov jezik. Prešeren se je pojavil v slovenski književnosti - ki je bila takrat zelo uboga 6 šele po dokončanih študijih. Znano;je, da je že izza svojih študentovskih let pesnikaril, vendar objavljal ni. Iz njegove študentovske dobe so nam znane samos "Prophetischer Trost für den Traun im Jahre 1825", pozneje "Zarjavela dvičica"^ Povodni mož, Leonora,Lažnjivi prati -karji. Prešeren je prišel z Dunaja v Ljubljano, kjer sta bila že Miha Kastelio in učeni Matija §op, Prešernov najboljši prijatelj, ki mu je Prešeren ka,sneje posvetil Krst pri Savici. Prešeren je začel sodelovati pri "Chelici",'kjer je objavljal v začetku sonete, povsem novo pesniško obliko v slovenščini. Tudi druge pesniške oblike, ki jih je Prešeren zelo mojstersko obdelal v slovenščini, kot so gazele in glosa, so bile za tedanjo ubogo slovensko književnost, ki se je pred kratkim začela med francosko okupacijo nekoliko bolj razvijati pod vodstvom Valentina Vodnika - prvega slovenskega pesnika - in pokroviteljstvom barona Žige Zoisa, - pa je potem skoraj vse do Prešerna in njegove dobe hirala - povsem nove. Prešernov jezik je višek tedanjega časa, njegova pesniška umetnost je tako mojstrsko obdelana, da jo lahko štejemo med najboljše v.'.sve-tovni. Dalje str. 4's. - 2 - "Vestnik" f ( j j J j\ November, i960 oravül uabor Ol \ po r o col 0 RAZPISU POSOJILA ZA DOKONČNO IZPLAČILO NAŠEGA DOMA LAHKO DODAMO vsega tri nova imena: Ga. Frančiška ARHAR, South Dudley Montaži? g. Janez URH, Mitscham in ga. Miriam ŠPACAPAN. Da, 5im manjše je število, toliko večja zahvala pripada novim vpisnikom, ki jim jo SKM izreska tem potom. Upati je človeško, razočaran postati pa življansko! Pričakovati jebilo, da se bodo razpisu posojila odzvali vsaj na skupščini prisotni člani, ki so glasovali in sprejeli ta sklep. Do danes se ni nič kaj takega zgodilo» Se morda še bo? Večkrat smo že poudarjali važnost tega'posojila za dokončno izplačilo "DOMA". Zopet naglušujemo to. Imamo pa občutek, da se tej važnosti pridružuje neko drugo, nič manj važno, vprašanje, če ni celo važnejše. To naj bi bila stvar zaupanja. Slednje bo menda odločilnejšega pomena, kot pa finančna zmogljivost posameznikov. Pri vsiljevanju tega mišljenja pa se le lahko nekaj pprašamo: Mar ni SKM prispeval ob nakupu "DOMA" cca. £ 2000 za istega? Skupni znesek darovalcev pa je bil oca. £ i4oo. Mar nismo v dobi petletnega delovanja in poslovanja dokazali, da ni mesta sebičnežem v naših vrstah?'Nismo li pripravljeni polagati vedno točnih obračunov? Se bo mar kdo našel, ki nam je v stanju odgovoriti, da ogrožamo njegov življenjski obstoj s prošnjo po dvajset funtnem posojilu? Ali kaj razmišjamo, da smo ob takšnem uspehu posojila povzročili SKM samo nepotrebne stroške in kopico dela, katerega nekdo od rojakov mora opraviti? Ob pogledu na napisano tablo visččo na našem "DOMU", se nam poraja misel o izvirnosti napisa "SLOVENSKI 90M", Bomo mar dovolili os-' krunitev tega nam svetega imena? Bo-li naše srce ostalo netaknjeno ob misli, da so ta "DOM" ustvarili skoraj posamezniki in bi mu kot takšnemu bolj pri-tikal drugi naslov? S Pesimisti nam prikazujejo naš nezavidanja vredni položaj z objektivnim zaključkom: prekiniti"nadaljnje vpisovanje posojil, do danes izdane obveznice pa tkoj izplačatfc. Glede nadaljnjega dela pa se še bolj osamosvojiti, Take in podobne misli, ki so prevzele našo zadnjo redno sejo Upravnega odbora, bi vam lahko naštevali še in še. Vendar smo istim na vkljub dokončne zaključke prenesli na poznejši čas. Te misli smo smatrali kot nujnost, prikazati jih vsem članom,'In sedaj prosirao, razmišljajte še malo o njih tudi vi, Zelonas bo veselilo, če nam bo kdo izmed vas sporočil vaše mišljenje in zaključke: kaj ukreniti v vsestransko zadovoljstvo. Mnogi izmed nas si delo za skupne cilje predstav-ljajo'v svetlejši luči'kot je to sicer. Posledica tega jes'veliko poklicanih, malo izvoljenih, prenešena v življenje našega Kluba, se ta stvar pokaže že v obliki tradicije. Dva do tri meseca po vsakoletni skupščini doživi novoizvoljeni odbor prvi močnejši pretres,'Pozneje si v presledkih sledijo še posamezni neživljenjsko važni trzljaji, nakar se "duhovi"pomirijo v upanju na skorajšnji konec poslovne dobe. Iz takšnega močnejšega pretresa smo ravnokar izšli neokrnjeni in za spoznanje s trdnejšo voljo do dela. In sicer? Ime novega načelnika prireditev smo že sporočili v zadnji številski "Vestnika" (g. Franc Hartman); začasno vrzel, nastalo po gospodu Kralju, bè izpolnil naš častni član g. Ivan Čar kot gospodarf mesto blagajnika je prevzel, gotovo vsem p znani, g Maks Hartman kot dosedanji odboinik brez list-nicej nastalo "praznino" pri odbornikih brez listnice pa sta se opogumila "zamašiti" novo kooptirana člana GG. Čampelj Ciril in Janež Žemljic. Slednja dva sta pričela pri delu, ne'kot običajno - pri besedah. Obema želimo obilo potrpljenja kin trdne volje, kar je p.^oj za doživetje tàdi marsikatere prijetne ure. Saj je delo na polju kulturno-socialnega področja le lepo, Dodajamo tudi naše čestitk» k izvolitvi, TISTE PODRTIJE ZADAJ NA VRTU NAŠEGA DOMA NI'VEČ. DANES JE TAM ČED-na baraka, ki nam bo odlično služila za naš inventar, ki se ga'je tekom časa že kar precej nabralo. Za tesarska dela gre vsé priznanje g, Golünku in g. Campelju, ki je v isti naredil primerne police. Kleparska dela je več kot odlično opravil g Zemljič Janez, čeravno si je moral sam še manjkajoče žlebove in pločevino priskrbeti, G. Kralja pa res nismo imeli v mislih, ko'smo v zadnji številki "Vestnika" omenjali naše "paintarje". So še drugi« Lej, tisti drugi še vedno čakajo, gospod Kralj pa je med tem'podal dokončno sliko tej baraki. Saj je kar prečedna med vso tisto navlako, ki pa jo bomo v bližnjih dneh odstranili., medtem pa že verjetno dobili dovoljenje za zgraditev letnega balinišča in pesišča. Se bo lepo na tem našem vrtu. Vsem omenjenim" najlepša hvala. Le skupnost se lahko uveljavlja! ' Dalje 6. stran. "Vestnik" f j / O j / /" / November, i960 ip^m.mbor J11 b p oro col V NEDELJO 11. DECEMBRA. PRIREDI SLOVENSKI KLUB GE-elong za otroke, ki bo v občinski dvorani North Geelong na Melbourne Road.' Pricetek je ob I5. uri ( 3. uri popoldne) . Pripravljen je skromen program, nakar se bodo obdarili otroci slovenskih staršev, Vsi slovenski otroci v starosti do I3I leta, brez ozira ali so starši člani SKG ali ne, bodo obdarobani z majhnim darilcem in slovensko knjigo. Naprošajo se vsi starši otrok, da prijavijo pri poverjenikih SKG svoje otroke o prisotnosti pri Miklavževanju. Poverjeniki bodo vsakega obiskali na domu? če pa v slučaju, da kdo ne bi bil obiskan, bo to pomotoma, zato naj vseeno pripelje svojega otroka na Miklavževanje in se prijavi pri vhodu v dvorano. Ostala darila za odrasle in otroke pa se bodo sprejemala do 3, ure popoldne istega dne v dvorani. Vstopnine ne bo, ampak samo prostovoljni prispevkiT Naj ne bo nobenega Slovenca, ki ne bi pripeljal svojih otrok na naše Hiklav-Si evan je! Držimo se tradicij naših slovenskih pradedov! HA DRUGI DAN B 0 2 I S A , to je 26. decembra (Sv. Štefan), priredi naš klub veliko tradicionalno veselico "STEFANOVAN JE" v Free Library Hall, East Geelong, Me, Killop Street, Pričetek bo ob 7.3O. uri zvečer. Igral bo priznani olkester "METEO SWING", Slovenski klub Geelong Vas vabi v obilnem številu na to t-radifionalno veselico. Za pijačo in jedačo bo bogato preskrbljeno! Slovenci ne pozabite! ////////// '/////////////////// Nadaljevanje l60-letniwa rojstva Dr, Franceta Pr Ser na. Majhna knjižica, ki nosi naslov "POEZIJE DR, FRANCETA PREŠERNA", nam oriše Prešerna po svojih umetnosti višini kot pesnika visokih vrhnv Par-nasa in kot človeka Prešerna - Slovenca, Če Človek le malo pozna življenjepis velikega slovenskega pesnika, mu ne bo težko Uganiti težine življenja," ki ga je trla in spravila v prerani grob, komaj v devetinštiridesetem letu. Prešeren je bil pokopan, toda zanj moramo reei z Aškerčevimi verzis Truplo tvoje pac strohni v"gomili, ali čaša tvojih del ostane,,, , Njegova je ostala polna za vseh dni in se ne bo izpraznila. Bilo bi to izdajstvo naroda napram samemu sebi. Nekoč sem srečal'Nemca, ki je nič manj dobro kot GGthe-ja poznal Prešerna, seveda v nemščini. Pravzaprav me je tako globoko presenetilo, ko mi je recitiral nekoliko njegovih verzov in priznal, da ga ceni bolj kot marsikaterega nemškega klasika, kajti Prešeren ima klasičnost v vseh svojih delih. Opomnil sem mu Göthe-ja in relcel, kako da še zateka k pesniku tako malega naroda, kot smo mi Slovenci, Odgovoril je, da če bi bil Prešeren sin velikega naroda, bi segal precej višje in svetovna, literatura oz, pesništvo ga ne bi nič manj spoštovalo kot največje klasike. Zanj je bil Prešeren eden izmed sedmorice,največjih pesnikov. Pri tem se človek vprašaš Ali Slovenci dovolj cenimo veličino in genialnost mož, ki so nas povzdignili v res visoko kulturni narod? Ali se zavedamo, koliko so žrtvovali ti ljudje za eno samo dejstvos Slovehec sem?! ^Prešeren ne bo nikoli zbledel s svojo gigantsko močjo izraženo v njegovih delih, čas je pokazal, n egova dela so nezlomljiva opora slovenstvu in jeziku za vse večne čase. Lahko pa svoje p reklo zatajimo, se sramuje-mo^nečesa plemenitega, nečesa, kar je visoko in to delajo lahko samo blazneži! Rod za rodom ga ohranja, njegov Črtomir kliče visokos Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si'prosti vol'jo vero in postave,,,! Ali bomo to pot enkrat našli, ali ga bo svet končno mogel razumeti? OaI u Lf\ r? lui er (9. K m Mazllij /"V- #Wajprej, da ne pozabim; na našem zadnjem izletu, ki smo ga priredili skupno z ge~ elongškimi rojaki na You Yang nà drugo nedeljo v oktobru, je nekdo našel večjo vsoto denarja. Kdor denar pogreša, naj mi sporoči, da ga dobi nazaj. - Tistim,ki so najdeni denar prinesli meni, pa moje čestitke za poštenost! ■«•Kljub slabim vremenskim napovedim smo imeli na dan našega obiska slovenskih grobov kaj lepo vreme, enako vse popoldne na romanju. Vsako leto več avtobusov nam je tre» ba. Pred tremi loti sem začel z enim, lansko leto smo imeli dva, letos oa že tri. Eodo drugo leto štirje? Bog daj! Vsi udeleženci ste videli, da Vaši darovi za slovanske grobove niso šli v nič. Žal samo, da še daleč ne krijejo stroškov. Ko bodo grobovi dokončno urejeni in s spomenikom v sredi (Bog daj, da že za drugo leto!), bo to eden najlepših delov keilor-skega pokopališča. Za letos je bilo še bolj zasilno. Iskreno se moram zahvaliti Sernečevim & Comp., ki so v nadomestek za redko travico napletli vencev ter z njimi okrasili zasilni križ v sredi ter grobove. Veselo so me presenetili. (Jaz pa njih, ko sem jih čisto slučajno zasačil pri pletenju vencev!) - Tudi romanje samo bo ostalo vsem. v trajnem spominu. Letos smo imeli že dva bandera: Mariji Pomagaj se je pridružila tudi Svetogorska Kraljica. Od vseh skupin so ravno nas posneli na filmski trak, ki so ga kazali v ponedeljek (7.nov. ) pri treh večernih novicah na televiziji. Kaše narodne noše so jim bile všeč. Žal mi je, da nisem med skupino narodnih noš videl vseh, kar jih premoremo. Morda je kdo čakal, da ga posebej vabim. Imamo že nad dvajset narodnih noš - to se pravi: nad dvajset pisem in nad dvajset znamk. Zato .sem v Vestniku in Mislih objavil, da "so vabljene VSE narodne noše", silil pa nikogar. Kdor je želel, je prišel z dobro voljo: Bogu v čast, našim pokojnim v spomin, naši narodni skupini v ponos. Talco bom delal pri verskih prilikah tudi v bodoče. Hvala pevskemu zboru "Triglav", ki je na grobovih rojakov zapel dve žalostinki. Kaše nagrobne pesmi gredo res do srca. - Zahvala turli vsem, ki so na grobove prinesli rož in svečk. *Krščevali pa smo v sledečih družinah:Janeza je dobila kot prvorojenca druainica Jožefa KRANJEC in. Berte r.Mlakar v North Sunshine (22.oktober je krstni dan), Ka-rola Tomaža pa bodo klicali v družini Janeza KRUSEC in Frančiške r.Vidovič v Mor-•wellu (Gippsiand); krščen je bil 23.oktobra. Vinko je ime prvorojencu Franca LUDVIKA in. Marije r.Medved iz Mt .Waver ley, ki je bil krščen 30.oktobra v Hawthornu. - Vinka je dobila tudi družina Janeza SKRADA in Anice r.Makše v Clifton Hillu (krst dne ü?«novembra). Dvanajsti november beleži krst Albina Franka, sinka Albina SMRDELJ in Ivanke r.Rad ivo v Flemingtonu. Trije krsti pa so bili dne 13.novembra: Franc 3RP-ČIČ in. Elizabeta r.Purcell v Bell Parku sta dobila Maren Lee, Marko ZITTERSCHLAGER in. Katarina r.Herman v St.Albansu Marto Marijo, Stanico KIRN in. Albina r.Narineič v Northcote pa Stanka. - Vse dobro staršem in malčkoml Vodijo pa spet fantje: sano dve ounčki sta med nj: * In poroke? Dne 22.oktobra je v West Footscrayu Anton BORKOVIČ iz Vuzmetincev popeljal pred oltar Dragico PAVLICIÖ iz Modruša (Brv.). - Dne 20.oktobra ^a kar dvojna poroka v Yarraville: Ivan KIRN je rekel "Da!" Ivanki SKERBINEK, njegova sestra Marija-Ana KIRN pa Alojzu MAVRIÖU. Kirnovi so iz Celja (premska fara), Ivanka je iz Šmarja pri Jelšah, Lojze pa iz Loga pod Mangartom. - ^.november: poroka pri sv.Janezu v East Melbourne: Ignacij KALISTER (iz Juršč) je dobil za ženico Pavlino STRLE (iz Bača).- Dne 12.novembra pa je bila poroka pri Sv.Ignaciju v Rich-mondu: Albin SMRDELJ iz Knežaka je obljubil zvestobo Antoniji SMRDEL iz Selce, fara Slavina. - Kar vsem parom naše želje, da bi jih v zakonu čakalo veliko sreče in. zadovoljstval * Kakor sem slišal, se le spet pripravlja nekaj za oder. je že skrajni čas. Verjetno bo na drugem mestu kaj več o tem. Nekam zaspani smo postali, četudi smo prvi v Avstraliji začeli s kulturno prireditvijo. Rojaki se izgovarjajo na čas in razdalje in ne vem kaj še vse. Prasneta reč! Kaj nismo tudi doma hodili cele ure, pa vendar so bile pevske vaje in vaje za igre itd... Mislim, da je edina stvar, ki nam manjka -požrtvovalnost ! * Po maši na tretjo nedeljo v decembru NE BO prosvetnega večera, ker je dvorana pod samostanom ta dan zasedena. Pa drugič! "Vestnik" November, i960 1 ' 1 I I i i -J ) LOU i Ca oos outieya kta be bi i l?oucu Zà l'i TUKAJ JE PRED VRATI , » , STOPAMO V Z.lDNJI MESEC TE prve polovice poslovnega leta in se vpraSujemos'kaj smo naredili, ali smo častno izvršili dane naloge. Zadali smo si jih sami, neodvajajoč se od svojega porekla, ki'ga ne moremo pustiti v nemar, ker pač nismo ljudje, ki nam bi bilo vseeno, čeprav lahko rečemo - več kót 50$ procentov našega rodu tukaj je nevrednih, da nosijo ime svoje matere. Kaj jim je domovina? Nič! Njih slast je'denar in samo denar» Z denarjem ni teško živeti, vendar lažje je z idejami, če so dovolj plemenite, če so z lahkoto izvedljive ob razumevanju'množice. Pa ta množica tre v sebi tiste plemenite ideje - njih življenje -j tre' tiste ideje in tisto stvarnost, ki jim je dala vse - več jim ni mogla dati. Mar bi delal'in ljubil svoje poreklo z dokazi le takrat, če bi z imenom svojega rodu, ki ti je prirojeno, dobil tudi nagrmadene gomile materialnega bogastva? Nihče ni dobil materialnega bogastva, dobil je'nekaj več, kar'za človeka iz razumno gledanega gledišča ima večjo vrednost, kot vse tisto, čemur človek marsikdaj življenjsko primorano nalikuje. "To bogastvo držimo v obliki organiziranega duhovno-narodnos tnega življenja. Dotično pri nas služi temu Klub, Še bolj bi temu služil Slovenski dom, če bi množica ne doumela ampak hotela le tega pripraviti takšnemu življenju.'Končno komu? Sebi! Pa tega noče, saj velik del ne. Zakaj? Ker nima smisla, ker je postala nečemr-na in si domišljuje, da je dobila s svojim imenom pezo'življenja. Pezo je laSje nositi kot ničesar. Dolgočasno bi biobilo živeti, če človek ne bi imel kjo pokazati svoje plemènitosti, če človek ne bi imel kje pokazati svoje ljubezni do svojega izvira.'In kje boš bolj plemenito pokazal nekaj takega kot v sodelovanju, pomaganju, sožrtvovanju in veselju obenem za svojo narodno duhovnost, ki je vkoreninjena v vsaki biti tvojega telesa in tvojega duha? To je efekt množice, ki je na to pozabila, so pa ljudje, ki duhovno rast naroda zalivajo, da ne usahne v preoddaljeni tujini. Klub temu služi, vlaga v to svoje napore, krčevito dela in se trudi z zavestjo, da smo sinovi ene materé, ki nam je zapustila'dediščino ne sklanjati glave, ampak jo ponosno nositi. Ne upirati oči v tla, ampak z njimi zreti v bodočnost, tisto bodočnost, ki jo bódo imele generacije za nami, kot so jo generacije pred nami zapustile nam. Kaj smo naredili v tej polovici leta? Prvi, upirajo oči v tla in mrmrajos ničj tisti, ki so si naloge zadali in jih izvrševali preko vrzeli in zaničevanja, celo pods mehovanja drugih ter razočaranj ' zaradi neuspehov, dvigajo glave in"iz oči jim bije odmev bleska Se, naprej, naredili smo častno, kar smo mogli. Dom je dal veliko skrbi in naporov, Še zmeraj je vtrzljajih nerazumevanja, vendar že delno služi svojemu namenu. Pojaki se trudijo"in vesele. Z roko v roki stopajo nasproti novim üspehom in novim - žrtvam. Pa to ni grenko, nekaj žrtvovati za dobro stvar, za tvojo -mojo -— skupno, je zadovoljivoje radostno, Slovenec! Slovenka! ko 'bos arb Novem letu stopal ali stopala v Novo'leto in s pogledom priklical nazaj vse svoje življenje in delo zadnjega leta, ali se ne boš spomnil; Sem'kaj storil za svojo slovensko skupnost. Daj si odgovor sam, ali pa če misliš, da če sm že član'kluba in si plačal tisto, članarino in izpopolnil z njo vso svojo dolžnost, da več ni potrebno, - premisli malo globlje, pa boš videl, da nisi nikomur plačal, da si sam sebe varal, če si mislil, da je s'tem vse završeno. Klub smo vsi! Nihče nima večje koristi od njega kot tisti, ki je šele danes prispel vanj. Morda samo žrtve. Ne varaj samega sebe, ampak pomagaj graditi slovensko skupnst z zavestjo pravičneža - da gradiš zase! ■s;- -::-* -a-»*-?«- * ** Nadaljevanje Nprava Slov Kluba Melbourne poročaS MIKLAVŽEVANJE ! Miklavževanje bo v nedeljo, dne 4» decembra, ob 4.3O, uri popoldne v Slovenskem domu, 371A Park St., Princes Hill. UO SKM Vas vljudno naproša, da prijavite svoje otroke do 3O. novembra na Upravo kluba, da bo mogel pravočasno preskrbeti darila. To nedeljo bo Miklavž prinesel samo za otroke, za odrasle pa bo Miklavževanje v'soboto 10. dec. v prahranski dvorani. Ne pozabites prijave za Miklaža do 30,nov, ! ?! ! -Pripeljite svoje otroke! Ohranimo naše lepe slovenske običaje! Ne-kratite otrokem veselja, ki ste ga svoječasno sami doživljali! - UO SKM - 6 - "...The Slovenes speak a language akin to, but gramatically distinct from Serbo-Croatian. As with the Czechs and other races long subject to alien oppression, their traditional songs and poems kept alive the national spirit even in the darkest years. They are proud of their literature and proud, too, of the fact that, relative to the size of the reading public, more hooks were publiched, annually, in Slovenia than in any other part of Europe. Culture, they are fond of boasting, was the chief industry of Slovenia and - one might add - cne of their most precious exports. A surprising number of the Slovenes, foremost among them, Louis Adamic, have achieved fame as writers in various countries where they have settled..." "...Though numerically weak, the Slovenes had always formed some of the most democratic, enlightebed, and patriotic elements in Jugoslavia..." "...The University in Ljubljana that was denied them until the formation of Jugoslavia developed during that period to an institution that became the envy of many old temples of higher learning in far richer countries...Literature both as to quantity and quality evolved in an uprecedented way; more books were printed in Slovenia per capita than either in Italy or Germany. The arts flourished, receiving recognition by competent otitic s of the great nations. /iz knjige "The Slovenes Want to Live" J0seph Cl.i.sooid, New York/ "(In America) the close-knit character or bboi-r (Slovene) communities retains a social cohesion that serves to keep delinquency and crime to a minimum. Offenses against property are almost nonexistent...Big-time racketeers did not flourish, as a matter of £actrd it was the testimony of a Slovenian immigrant, Gus Korach, backed by the many other Slovenians in Cleveland, including Frank J.Laushe, later governor of Ohio (now Senator), that broke one of the largest "mobs" in that city." R.A.Schermerhorn, These Our People, D.C. Heat and Company, Boston, 1949. "In Slovenia they have always read books by British, French, and American authors. They know about Picasso,Gertrude Stein, Gershwin, Margaret Sanger, Bing Crosby,T.V.A. and the theory of relativity. They have their own theatres, music academies, and art galleries. They fill their teeth with porcelain instead of silver and gold. The peasants think the native customs their grandmothers handed down to them are nice, but they wear them only on national holidays and dress most of the time like Kansas farm people. They have their own songs and dances, but they are quiet, studied and rhythmic in the Western manner. The homes of Slovenia are clean and neat..." /From *The Silent People Speak", by Robert St.John, Garden City, N.Y./ "...Slovenes are a highly educated, cultured, devout Catholic people, with a completely Western outlook and Western traditions.." /John F. Stewart: "Tito - East or "West?" Economic Council Letter 394, November 1, 1956./ jtnik Lihi. M/ j" je no rF V/ ' je večerna molitvica izvedeni misli s čita. November, 1960 r ».___M o / -v •TS- C h ; A i 1 a n j e i li ) i (lladaljc \ k o n e Pobožna narodna pesem, ki je na epskem polju ustvarila prave bisere - narodne le-i gende -, je v liriki povečini prepojena z dog- 's matiko, da bi njena pesniška stran prišla do \ veljave. Zato so najboljše tiste stvari, ki že rahlo prehajajov legendaren ton? tako "Stoji, f stoji en hrib strman" in "Marija je po polju šla". Tu je abstraktna ideja prenesena v konkretnost nastopajoče osebe'(Jezus, Marija) so pojmovane docela človeško, zato sočustvujemo z njimi? pesmi globoko učinkujeta na nas. Kako neznè je izražena, zlasti v drugi, Marijina materinska ljubezen« - Primer čiste lirske poezi-"Pojdimo spat", čudovito ubrana 1.po.obliki i. po dosled-se kakor uspavanka. : -v- Stoji, stoji en hrib strman, na vrhu je lepa ravan. Tam gori pa drevo stoji, k' že sedem let zeleno ni, Marija se mu prikloni, to drevce koj ozeleni. Pa se je st1rila senčica, noter Marija zibala. Srebrna zibka, zlat ročaj, noter je ležal Jezus sam. Pojmo spat, Bog je zlat, ''ojmo gledat na gorice, na vodice, kaj Marija delaš ' bele ročice umiva, dušice napaja, v svet1'raj jih posaja, Bog daj, da bi naše napojila, v sveti raj j h posadila! -X- -;<• -X- **-;:-**-***■«• Marija je po polju šlaj je srečala tesarja dva, "Oj tesarja, kaj tukaj delata? ""Za Jezusa križ n&rejava."" "Le delaj ta tanko in drobno, da Jezus laže trpel bo," Marija je po polju sla, je srečala, vrvarja dva, "Oj, vrv-,rja, kaj tukaj delata?" ""Za Jezusa štrike pleteva;"" Le delajta tanko in drobno, da Jezus lažje trpel bo," Marija je po polju šla, je srečala'kovača dva, "Oj kovača, kaj tukaj delata?" ""Za Jezusa žreblje delava,"" "Le delaj ta tenko in drobno, da Jezus laže trpel bo," Uredništvo obvešča vse cenjene brzice "Vestnika", da bo z naslednjo številko - decembersko - namesto dosedanje rubrike "Naši zakladi" v nadaljevanju izhajala. rubrika pod naslovom "Glasbena umetnost pri Slovencih", ki bo v nadaljevanjih opisovala razvoj slovenske glasbene umetnosti od začetka do najnovejših časov, Uredništvo bo z veseljem sprejelo tudi vse predloge bralcev! (4) 1 / Ji li ( Veis Krainer) J J y r H 1 MRI J A JE PILO MLADO DEKLE, KI JO JE USODA ŽIVLJENJA IN OKOLIŠČIN V BOR-bi za življenje pregnala v tujino. 0 življenju ni nikdar veliko razmišljala, smatrala ga je za enostavnega| v njenem načinu življenje ni bilo nie drugega kot vpliv vzgoje, ki se je Marija ni'sramovala in joje držala po vsej svoji življenjski poti. Večkrat je slišala, bodisi od prijateljic ali kje s strani , da je lepa. Vse te pripombe je smatrala kot komplimente in naprej živela v svoji preprostosti, ki ji je ravno dala tisto milino. Za njo je imelo življenje smi-sel v vseh svojih elementih? naravi, delu, veri in nečem, kar jo bi naredilo srečnov ljubezni - hotela si je pridobiti ljubezen do človeka s katerim bi trpela in delala z veseljem. Tu se je že odražala njena ženskost prepojena s trdnim vplivom njene vzgoje. Že doma je bilo igračkanje Marijinih prijateljic s svojimi fanti v njenih očeh le mestna pokvarjenost. To je Marija najbolj sovražila. Domovino je zapuščala'težko, čeprav ni imela za kom žalovati 5 sorodniki inastarsi, kar jih je imela, so' umrlif očeta je'zadnjega pospremila k večnemu počitku in ostala sama kot vrba žalujka. Zavest, da bi oče živel, če ga ne bi zažgal zubelj človeške družbe, ki se vzpenja in žge Človeka preko njegovih hotenj in volje, je Marijo pregnal v tujino. Ljubila je vsako rast domače grude, se opajala v tej ljubezni, medtem pa je živela v'sovraštvu do povzročilcev očetove smrti. Človek, ki ji je bil tako blizu, brat, je z nezaupanjem zrl na njo, primorana je bila vračati. Tega ni vzdržala. Kolikokrat je Mariji privrel Pre-sernov verz? "Slovenec že mori Slovenca brata..."? skoraj bi'si želela, da bi živela v tisti stari dobi. Tujina je Marijo sprejela hladno, Avstrija ji je-pokazala in jo naučila? ne zaupati. Boriti se bo treba težko, da osta-nam ista, da ne bom obdržala le svojega imena, vse ostalo pa le njemu v sramoto. Čakala je in čakala, da, si zopet naredi življenje enako ónemu prej? v delu, veri, zadovoljstvu, prežeto z vsemi nauki roditeljev... . Ko je premostila še zadnje posledice svoje emigracije po prehodu v Avstraliji, si je naredila življenje kolikor je bilo mogoče enako onemu, ki ji je bilo tako blizu - njeno stanovanje je bilo del domovine, čeprav brez kakršnih koli domačih stvari razen par spominčkov. Ona sama mu je dagala s svojim življenjem domači privid. Potem se ji je talco priliznjeno približala Inge. Mislila je, da je dekle pošteno. Kako se je znala pretvarjati! Sele danes je Marija opazila k kšna je Inge, Prišla je domov , odložila raz plašč, se vsedla na posteljo in se od vznemirjenosti tresla. Prsi so ge jizasopljeno dvigovale kot bi hotele dati izraza toliki jezi in zakričatis konec! Sklenila je, da z Inge prekine vsako druščino in se polagoma spravljala v posteljo, Eavno je mislila ugasniti lue, ko je odločno potrkalo na vrata. "Naprej! * - -je Marija dovolila vstop, "Hallo, Mari ja J'j e ps topila Inge in takoj pripomnila? "Upam, da si se dobro zabavala na plesu", Marija je ostala brez besed, hotela je zavpiti, nad té razvratnico, naj izgine, pa ji je razburjenost zaprla'vsak zvok, Inge je priskočila? "Kaj ti je, bleda si? V<;a se troseč, ali ti ie slabo? " Odrinila jo je od sebe in divje zavpila, da se je sama ustrašila svojega glasa? "Ven!" - Inge se je odmaknila nekoliko korakov, nato jo porogljivo pogledala in se norčavo izrazila? "Koza? " - Majaje z boki je pokončno odšla iz sobe, ne da bi zaprla vrata. Na hodniku se je na pol obrnila, nekoliko dvignila glavo in s smehom brez pomena rekla? "Kolclja! " Naš obila je ustnici in odšla, Marija je skoraj stekla k vratom in jih zaprla. Nato je še vsa'razburjena vzdihnila? "Hvala Bogu!" Vedela je,Inge več ne bo. Odšla je roti postelji, ugasnila lue in legla. Nadaljevanje na - 9 12. strani. blagajniško; poročilo PLESNE ZABAVE Z DNE 22. OKTOBRA i960 v PRAHRANB Vs topninski darovi Jedača in pijaca Prejeto za črno kavo Prodana.ambalaža Dvorana, mize, garderoba Orkester ■Licenca, poštnina in vabila Potrošeno blago Stroški prevoza Vrednost ostalega blaga Ci sti dobiček Prejeto; £ I45/-/4 . e 125/10/10 . • . 8/-£ 3/e/io V-/1 Izdano; £90/10/2 £ 48/IO/-£ 25/- " £ 14/,.3/2 £ 4/8/-£ 5/I2/2 £ 92/I4/7 Skupno £ 281/8/1 £ 281/8/1- Melbourne, 3. novembra i960 Blagajnik: Maks Hartman 1, r. UREDNIŠTVO "VESTNIKA" OBVEŠČA VSE ROJAKE, DA LAHKO ČESTITAJO BOŽIČNE BRAZNIKE IN NOVO LETO SVOJIM SORODNIKOM, PRIJATELJE ', ZNAM OEM IN USTANOVAM (OanNIZACIJAM) PREKO NAŠEGA VESTNIKA. CENA ČESTITKE,.KI JO SAMI S' STAVITE, JE.SAB® 5/-. VSE ČESTITKE POŠLJITE NAJKASNEJE DO 16. DEC. NA NASLOV: SLOVENSKI KLUB MELBOUBNE ( OGLAS)., 3^1A PARK STREET, PRINCES HILL ČESTITAJTE TUDI VI SVOJIM BLIŽNJIM PREKO "VESTNIKA"! ÜUWSHSSSHÄt Tu odrezi! PRIJAVNICA OTROKA ZA MIKLAVŽEVANJE ... Priimek .... Ime in starost otrok Pošljite to prijavnico najkasneje do 3O. nov. na naslov Slovenskega kluba Melbourne! Ime starsev». Število otrok Mekaj športnih novic iz domovines **Slovenski športni tednik "Polet", ki izhaja v Ljubljani praznuje letos 15-letnico obstoja. Bralci""Poleta" niso samo v naši'ožji'domovini, temveč na vseh kontinentih kot 11. pr.s Švica, Morveška, Kanada, ZDA, Indija, Etiopija, ZAR in Avstralija. *"*Na ljubeljskem prelazu, ki je največji vzpon v srednji Evropi (1355 m)1 so bile VIII, mednarodne gorske dirke. Proga je bila dolga I5OO m z višinsko razliko 598 m in maksimalnim vzponom 33^« Dosedanji rekorder te proge Pruckner (Avstrija) je zopet zmagal in dosegel spet nov rekord s časom 4s30«0 v kategoriji 500 ccm motorjev. Od domačinov je bil najuspešnejši Božič'(Srbija) v kategoriji do 2000 ccm avtomobilov kot zmagovalec s časom 4?5l.2. U ... in še za ljubitelje avstralskega vinas *** V Ljubljani je bila mednarodna vinska razstava. Ma tej razstavi je avstralsko vinsko podjetje "Orlando" dobilo zlato medaljo za produkt (vino) Barossa Pearl. Pa še ena Sportila; -^-Organizator prihodnjih olimpijskih iger (XVIII.) bo v letu I964 Japon ska. BLAGAJ MIŠ K 0 POROČILO izleta v Yuo Yangs Stroški prevoza Jedača in pijača Stroški prevoza Čisti dobiček Melbourne, 10. novembra i960 Blagajnik? Maks Hartman 1. r, Prejeto s Izdanos £ 65/IO/- £ 48/-/- £ 30/-/- £ 16/2/6 £ 3/6 v £ 31/4/- Skupno £ 95/10/- 95/IO/- ALI STE NAROČENI NA REVIJO 'M I S L I" , ČE NE STORITE TO TAKOJj NE BO VAM ŽAL! NAROČNINA JE SAMO £ 1! NASLOV; 66 GORDON STREET, PADDINGTON, N. S, W. . "MISLI SO NAJBOLJ RAZŠIRJEN SLOVENSKI MESEČNIK V AVSTRALIJI, ODLIČNO BRANJE PREPR ČAJTE SE, NE BO VAM ŽAL! Nadaljevanje s V neonskih, lučeh, Marija je legla, toda ni mogla zaspati, komaj se ji je razburjenost nekoliko polegla, se ji je iz teme polagoma začele prikazovati podoba Staneta. Staneta je v tistih par minutah spoznala po prvem vtisu, kot Inginega prijatelja. To je bilo za njo dovolj. Po tistih par besedah in njegovem držanju je spoznala, da je eden od onih, ki so odpluli stran od pravega življenja Njegove besede po Inginem odhodu in njegov pogled mu j e dajal vid dobrega nesrečnega človeka. Harija ni bila v to prepričana» Vedela je, ljudje vedo imenitno igrati? zato je bila tako osorna z njim. Sama Sebi se je čudila, odkod je vzela vso tisto"osornost in odločnost proti fantu, bilo je popolnoma nasprot no njenemu značaju. Zavedala se je le, da je vsa ta osornost bila tèzka notranja borba za obstanek na lastnem po vzgoji začrtanem potu življenja. Vendar Stane ne more biti tako daleč pokvarjen, sgj so'ji njegove besede to potrdile. In njegov zrušeni pogled! Govoril je kot človek, lei mu je zanj vseeno, ki se zaveda, dà je padel? kot da jo obužuje, občuduje in ravno zato bi jo hotel posvariti. Kaj je tega treba človeštvu, je pomislila , Spet se je'začela - po kratkem presledku - spominjati Staneta, Edo je, odkod? Nemec ni, njegova nemška govorica ga izdajaj da se je tega jezika naučil, ni njegov materin jezik. Hotela ga je vprašati, pa se je premislila. Morda bi se nehote s takimi povpraševanji dala pregovoriti. Tega ni marala, ili Stane ima nekaj tako domačega, ne more zatajiti tiste iskrenosti.», • Marija je občutila utrujenost, čutila je, kako polagoma pada v spanec. Opravila je'svojo versko dolžnost in zaspala, tako mirno, kot bi ta dan nič ne doživela. ---- 1IIII Stane se je prebudil. Ko je opravil jutranje potrebe in pozajtrkoval se je na začudenje gospodinje napotil proti svoji sobi, Vsedel se je v foteljo in še enkrat v sebi premislil dogodke prejšnjega večera. Vzkipel je v jezi do Inge? pred očmi se mu je zopet pojavil nedolžni pogled Marije in sam pri sebi je sklenil, da mora nekaj storiti, čeprav bo to proti njegovim "načelom", Segel je v omaro po plašč in se napotil ven. ^a vratih ga je sprejela gospodinja? "Stane, ali ne bi bilo'bolj, če bi včasih ostali dpma? Poizkusite, že večkrat sem vam hotela to reči, pa sem odlašala. Premagajte zlo v sebi!" "Saj bom"» - je rekel Stane in se sam sebi začudil? še včeraj bi na ' tak nagovor naredil samo grenak nasmešek in odšel, zdaj pa je nekaj obljubilj za kar ne ve, če bo držal. Odšel je in vse bolj je bil prepričan, da se vrne, ' vrne v mir. Nadaljevanje prihodnič, QMK «• © 'jmmmmimommmm ALI VESTE? -X- * -)(■ * -X-* ** ***Kako se uradno imenujejo evrppske države? Finska, Holahdija, Irska, Norveška in Švedska? ***Ali se je v Ljubljani rodil kak Nobelov nagrajenec? ***Kje v Svici, ki je v glavnem vsa gorata, je točka z najnižjo nadmorsko višino? ***Iz katere opere je arija? "E lucevan le stelle"? ***Koliko črnih tipk ima klavir? * "'''Kateri rimski cesar se je rodil v Sirmi ju, današnji Sremcki Mi trovici? ***uigav je izrek? "Od vzvišenega do smešnega je le en korak"? ***Česa se baje bolestno boje ljudje, ki trpe za "siderodromofobijo"? (Odgovori na vprašanja bodo objavljeni v prihodnji številki "Vestnika".) _________, -12- November, i960 ■ ■•■■ iff t ^ a Lt (Nadaljevanje in konec). PETROLEJ ZD RIVI RAK? NE VEM, DILIGI BRALCI, PRI NAJBOLJŠI volji ne morem tega črva izslediti? Upal sem in upal, da bom po dolgih nadaljevanjih dobil tudi konec, če že ne prej par nadaljevanj, pa ga ni in ni bilo. Nato sem poizkusil sam kraj dovesti h koncu, pa ni šlo. Saj pa bi šlo, če ne bi eno čisto majhna malenko st delala ovire - namreč rak. Na rak se pa ne razumem veliko in to je sploh tako žalostna bolezen, da nikdar nisem segalapo čtivù te vrste. Bog ne daj, da bi obelel na raku, posebno še zdaj ne, ko ne vem, ali bi smel piti petrolej - po domače "kerosin" - ali ne. Pa sera le zatem, ko sem se spomnil, da so bila vsa nadaljevanja le vsebinska o neki preiskavi in eksperimentih in začel sem preiskavati po vseh mogočih časopisih in revijah, da bi vsaj konec naredil'temu pričakovanju. Morda tudi raku? Iščem, iščem, nič ni bilo5 pa če mora biti, pa mora in privrelo mi je kär naenkrat - naredim konec - morda na jezo bralcem, pa še nekomu - brez raka. Končno rak gori ali doli, glavno, da je naslov, kaj je pa spodaj itak ni važno. Saj nihče niti opazil ne bo? "Pa bil Martin je svoje dni vojak"! Pa-bi se bal? Pa se je! "Sto let že nosim kamen ta preklet!" Lažem, samo tri'mesece. Pa tudi ne nosim, posebno pa še kamna ne. Ampak veste kaj? Naslov na"matrico "Petrolej zdravi rak?" matrica nosi že - ne sto let - samo tri meseca. Sedaj pa vidite, kako dolga je pot, da bi se od nekje prepisal en ubogi članek - mord . bi bilo res sto let, zato to "navdihnenje", ki ga vidite tukaj - od samega Martina, ker res mu ne bi privoščil, da bi ga nazaj nosil več kot'sto let. Bog mu daj večni mir! Pojdimo spet nazaj k raku, pa ne k tistemu h katoremu Prešeren pošilja zvezdoglede in pratikarjes Lažnivi zvezdogledi, vsi poj te rakom žvižgat! ampak k tistemu, ki smo ga tako dolgo "študirali" in - "neštudirali". Kaj pa, pač smolo smo imeli! Do-sedaj smo zvedeli, marsikaj že zdavnaj vemo, rak je, nekdo, nekje in na nekaterih, nekdaj so poskušali zdraviti rak s petrolejem. Ce človek pije petrolej - tisti,ki ima rak - so vidni uspehi, za katere pa ne vemo, ali so koristni ali pa'nakopljejo še večjega hudirja kot je rak. Ta je bilo konec brez konca članku, ki se je skozi nekoliko številk "Vestnika" nadaljeval. Urednik nima niti najmanjšega pojma'o raku s ne o Prešernovem, ne o tistem v potokih - razen,"Če je na krožniku -, posebno pa ne o tistem, o katerem, je tako dolgo naš člankar pisaril v "Vestnik",'naenkrat pa bi skoraj postal Aškerčev Martin. Ti šment, Smontasti, ti rak, kaj naj naredim s teboj? Ali naj aa konec napišems Ozdraviš se s petrolejem, pravzaprav smrt ti dela petrolej, ali naj napišems Petrolej je močnejši, zanič si rak! SlabičSNak/ tega pei ne 5 sicer bi kdo še po meni potem, pa bi bil jaz slabič. Torej preklic s PETROLEJ IN RAK GRESTA IN NE GRESTA SKUPAJ. GRESTA, KER SE BIJE BOLEZEN POBOLJ' SA, NEZNANO NA BOLJŠE ALI Fl SLABSEf NE GR STA, KER GA PIJEJO SAMO VÈLIKI \LKO-HOLIKI, KO JIM ZMANJKA DRUGIH ALKOHOLNIH PIJAČ. PETROLEJ—ALKOHOLIKI TOREJ SO BREZ BRIGE, NE BODO DOBILI RIKA. ČE PA DOBITE RAK - BOG NE DAJ - ITE ' I JTE PETROLEJA, AMPAK POJDITE K ZDRAVNIKU! Takšen je torej konec s tem petrolejevim rakom. Seveda samo za in,s, ker'imamo tako marljivega dopisovalca in pisca tega članka, ki tako začne -z voljo, ljubeznijo, elanom, čutom odgovornosti, glede na začetek -, da ne ve, kdaj končati. Sicer je pa tudi ta članek o petroleju in raku - vs j zame - naredil eno korist. Ta šment me je naučil in potrdil še enkrat tisti naš pregovors Obljubiti in storiti je pteveč? Zdaj se ga pa res za vse večne čase držim in se pridružujem tistim mnogim rojakom, ki so izbrali'namesto; Obljuba dela dolg! prvi pregovor. Počasi, zelo počasi, nato pa hitro, pa si bomo popolnoma enaki po načinu obljubljanja in tistega "poj«te rakom žvižgat". Morda kdo ne razume, kaj sem hotel reči. Saj jaz tudi ne. Razumem pa samo s vse pritožbe oziroma vsa negodovanja za ta članek ali pacarijo sprejema eden izmed tre£ rakovs oni Prešernov, tisti iz potoka, in tisti, ki je bolezen. Komur ni ka-j prav naj se obrne na najbližjega. Vse nasvete pa daje petrolej in s tem konec članku "PETROLEJ ZDRAVI RAK?", da bi vsaj bil brez vpra- šaja! Urednik -lì- Ves tnik o November, I960 O O M o I ? I 1 é I S I Z IZREKOM # @ m <■-j- t ...... 1 ! -1 --;-j— i 1 L- ■ i. # 'r - te ÌL « — % m % m % _t n : t % ■t % ! • m m h 1 4. ni« , % r— t,-J ( # 4 j —i m " r • 1 T * 1 ' 1 U -jL- % ■» 1ft/»- m —, Spodaj navedene besede uvrsti v lik po pravilih za reševanje križank. Če si jih pravilno razp- redil dobiš v navpičnih vrstah pod debelejšimi pikami izrek angleškega pisatelja Erancisa Brenti ona. 2 Črki s AM, BO, EJ, EN, ER, IL, JO, JT, HA, PA, PI, RA, SRi 3 črke; ANA, ANO, ARE, BIT, CAL, DTR, ELO, INN, KOL, LOT, OBA, TAK, VEK; 4 črke s AHIL, AMOH, AVON, BOSE, DETE, ELSA, ERAR, KLEJ, MILE, HOME, OBAD, OLIO, OZIM, RANA, REVA, STUD s 5 črks BOKAL, KATAR, OBILO, ORDEN, RAZENj 6 črk; A?ms EKONOM, KAZEIN, NABAVA, OTOKIH, POTNIK, RIJEKA, ZABELA| I crK. ABlLhiJE (mesto v Tezasu), danaide, KOBILAH LIMONIT, LITERAT, STROJAR s 8 crk; ELEVATOR, INOZEMEC, TROBENTAJ 9 črk; POKRiJIHA, PREZIDAVA 5 ' 10 črk; TELEVIZIJA. lii/vj Ti" r * k v, * , f M » CD t? G November, i960 (vy s G. Pa Box 670 PtR" H W, A tt -X- -X- * * * * * * * * * -K- * Mr *slovenska tvrd k a* * * -;<• * -:;- * * * •>:- -is- * * * f nasa tvrdka je najstarejša in največja ter vodilna slovenska * tvrdka ZA darilne pošiljke (pakete) in za vp'klic deklet (za~* * ■ ročenk, sorodnikov in prijateljem. * ******-if-#.X. a.***.********** -i:- * * * -X- * Nas cenik paketov je objavljen v oktoberski številki "Vestnika". Tam boste našli seznam paketov, ki so Carine'prosti in takih, za katere je treba plačati carino, ki pa ni prevelikaj tako, da je še vedno boljše poslati domov paket kot pa denar. Vse bralce "Vestnika" posebno opozarjamo, da so USNJENI ČEVLJI brez razlike, DOMA CARINE PROSTI. IZKORISTITE TO PRILLI-K O in pošljite svojcem domov obutev iz usnja, ki jo sedaj v zimi nujno potrebujejo! Obrnite se na nas z zaupanjems ai 5e želite naročiti vozovnice za ladje ali avione povsod na svetuj b) če želite dobiti pravilen prevod Vaših dokumentov? c) če želite dobiti nasvet glede polnomočja, testamenta itd,; d) če želite dobiti odličen angleško- slovenski ali slovensko-angleški slovar! DR. J. KOCE, G . P. O . BOI 67o, PERTH, W . A . Zastopnik za Viktorijo s Mr, J. VAI, 2 KODRE ST., ST. ALBANS, VIC. TEL 65-9378 Zastopnik za N. S. W. s Mr, B. Olip, 65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, SYDNEY, N. S. W. TEL FB-48o6 ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// REŠITVE UGANK IZOKTOBERSKE ŠTEVIBKE MALA KRIŽANKI PRT NIKALNICA s Vodoravno? 1) Cardiff i 2) Heinkel| 9) porto i 10) MS (Murska Sobota)«, 12) Air? 13) nor i 15) še; 16) idila5 19) trpotec? 2i) zastava. Navpično s 1) Chemni tz 5 2) ae? 3) Rip? 4) dno 5 5) ikra? 6) feti? 7) Elorenca? ll) sodra? 14) rips? 17) lot? 18) ata? 20) ev. . P 0 Z A V N A M I L J E N S C M U R M A N S K A N T I L J E 0 L J A -tx R N A P 0 N J A V A (Planeti sos Pluton, Zemlja, Venera). REŠITEV REBUSOV IZ ZADNJE ŠT VILKEs lj|) o - kupa - torta (OKUPATOR) f 2) A, nič, š v o, pol (LOPOVŠČINA). F, Birsa Morda Želite vpoklicati v Avstralijo svojce ter zanje plačati prevoz? Potem se obrnite na pot, ur. 6a Elizabeth St., MELBOURNE Cl Tels MF 6178, z več s JJ2Ö3< *** PEODAJA LADIJSKIH, LETALSK ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC ZA VSE DELE SVETA * DIREKTNI LETALSKI PREVOZ IZ JUGOS. V AVSTRALIJO ZA GOTOVINO ALI POGOJNO ODPLAČILO * POJASNILA V ZVEZI S POTO' Villi Jill, POTNIMI DOKUMENTI IN PRENOSU DENARJA! V<-j i ^ a jt «• v naš 1st 11 VESTNIK " CENE O G L A S O V s Na celi strani £ 4/~"/~ Polovica str ni £ 2/-/- Četrina strani £ l/-/~ Standard oglas 12/- u jj7u g\ i? co cia jj'ipoi g a p a n 171 Nicholson St., East BRUNSWICK Tels FW 611O5 Trams stop 24 ************ -X-*** H VAM LAHKO IZDELA VS.:\KOVRSTNA TISKARSKA DELU TISKA— nje računov, vsakovrstnih blokov, naslove tvrdk -na ovitkih in pismih -, najrazličnejše Vizitke, po-rošna oznanila itd,, itd,,, PRIPOROČAMO S E S IßßM^eal estate FZD cm tra. rZ3 >~j .cr? cm ca rra irrr? CÌ7 CD O O Se prodajate ali kupujete hišo ali zemljišče, obrnite se na to poznano tvrdko, pri kateri je tudi naš slovenski zastopnik, s katerim lahko tudi pri tem poslu po domače pokramljate. V času uradnih ur se obrnite na naslov? 4Pascoe Vale Rd,, MOON EE PONDS 5 Tels 37 5l°4 in zahtevajte Maks Hartmana, Po uradnih urah se pa za vse informacije obrnite nas 36 - 6432! 'ri. Illa tu la j ko fäGMiQQ I 64 Spencley St., CLIFTON HILL Izdelujemo vse vrste oblek in plaščev po zadnji modi. Posebno se priporočamo za poročne obleke, V zalogi imamo veliko izbiro čevljev in perila ... CENE PRI NAS SO ZMERNE! Telf JW 6378 Pri nas lahko v SLOVENŠČINI OBRAZLOŽITE, kakšno vrsto pričeske želite. Trajno kodranje las z najmodernejšimi sredstvi! CONTINENTAL SMALL GOODS I n / t i i I / / ( v/ uu lfm fjcjulu 165 Sydney RD., COBURG 5 TEL s 511 2288 * * ** * -X- ** ** Do nas Vas pripelje tramvaj številka 19, 20 ali 2.1, Tramvajska postaja štev. 34< STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI 1 ) lopik 213 St, George Rd,, F I T Z R 0 I -X- ******* VAM NUDI NAJRAZLIČNEJŠE MESNE IZDELKE« hrenovke, kranjske klobase in SPECIALITETEs. strassburger, galic, li-berwurst itd. ... OBIŠČITE MAS IN SE PREPRIČAJTE NAŠIMI IZDaUilCI ! T m hj L J W 6 6