PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maj<i 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v-zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnu*
!>. ~i !>'• O 0' " * ^ O C5 -C 2
2 'C

■ ■ 5 ? ".CSt
L- W
*T:
.—i
n

^&vprvini Cena 600 lir - Leto XLI. št. 149 (12.181)
Govori se o plinu, cestninah, poletih, pošti in časopisih
Vladna večina se ni odločila kakšne žrtve je treba naložiti
RIM — Izkazalo se je, da je srečanje na vrhu med tajniki vladne večine tisto, česar so se mnogi bali: tresla se je gora, rodila se je miš. Poltretja ura razprave med Craxijem, Forlanijem, De Mito, Martelli jem, Zanonejern, Spadolinijem in Longom, da se dogovorijo o že običajnem poletnem »udarcu«, ki naj bi ga odobril ministrski svet. Craxi je že zjutraj na kongresu CISL sicer napovedal žrtve, toda petstrankarska koalicija še ru odločila, s kakšnimi sredstvi: s samim povišanjem tani ali z odločnim oklestenjem javnih izdatkov ali z zaostritvijo davčnega pritiska.
Z gledišča političnih ravnotežij je jasno kam cilja Draxi: nekaj kisika za svoje predsedstvo, ki mu grozi -a?° s^aSnac^jc' kot je priznal pred sestankom Martelli, češ da je referendum paraliziral za mesece delo vlade. Morda tudi zato ni več govora o vladni pre-osnovi, pač pa kvečjemu o možnosti, da postane minister Altissimo tajnik PLI namesto Zanoneja, ki naj bi ga zamenjal v vladi. Med najbolj perečimi političnimi vprašanji so zdaj na dnevnem redu krajevne uprave, pri čemer je KD precej živčna, saj se ne zanese na zaveznike, zlasti na socialiste in republikance, in zahteva nujne rešitve po rimskem kopitu.
Vrh se je začel ob 18. uri in zadeval je seveda pred-vsem ekonomijo oziroma podražitev javnih storitev. Podražili naj bi se plin, letalski poleti, cestnine, pošta in časopisi. Za sedaj je pa nasprotno Fiat blokiral podražitev bencina. Govorili so nato o imenovanjih, oziroma 0 I>r«ksedstvili največjih državnih ustanov, na koncu pa o ožjih političnih vprašanjih.
Prav Craxi je uvodoma naštel dolg seznam šibkih točk programa: grmado zakonskih osnutkov in dekretov, ki ležijo v parlamentu, vprašanje javnih financ in njihovih
ogromnih lukenj. Minister za industrijo Altissimo je navedel sektorje, od katerih prihaja največji pritisk za podražitve: Alitalia, družba za avtoceste, petrolejsko podjetje ENI, poštna uprava in združenja založnikov. »Skušamo preveriti, je dejal, če so te zahteve v skladu s smotrom, da se inflacija ne dvigne nad 7 odstotkov.«
Pogoj za poletni »udarec« pa ostaja politična složnost večine, ki je doslej sicer uspešno prestala več preizkušenj. Toda ocena o zadnji dobi vladne dejavnosti ni pozitivna: tako Forlani kot Spadolini sta naglasila, da se od novembra inflacija ne zmanjšuje, denar se je podražil, javni izdatki nezadržno drvijo prek predvidevanj finančnega zakona, zlasti pa se zaposlenost čedalje zmanjšuje.	R. G.
Trst, četrtek, 11. julija 198
V odgovor na predvčerajšnja
bi
r-j

S
8
Izraelci bombardirali palestinska oporišča
BEJRUT — Izraelska lovska bom- tev Palestine«), bnika sta ob kritju štirih drugih boj- Letalski napad je izzvenel kot od-ndli letal včeraj z raketnimi izstrel- govor na predvčerajšnja atentata v
ki napadla tri palestinska oporišča blizu Tripolija v severnem Libanonu. Falangistični viri poročajo o 10 mrtvih, agencijski dopisniki pa o treh preverjenih smrtnih žrtvah in 29 ranjenih. Gre za taborišča, o katerih v Tel Avivu trdijo, da so odskočna deska za protiizraelske gverilske akcije. Dve ležita v kraju Nahar el Ba-red 9 km severovzhodno od Tripolija in sta v rokah Abu Musove organizacije, ki je prišla navzkriž z Arafatom, tretje pa 2 km daleč od Tripolija in ga vodi Ahmed Jibril (»glavna komanda Ljudske fronte za osvobodi-
Sindikalne in družbene sile zavračajo napovedane poviške pristojbin in davkov
RIM — Govorice o poviških pristojbin in o povečanju posrednih davkov, ki naj bi jih načrtovala vlada, so že izzvale kopico kritik v vrstah sindikatov in drugih družbenih sil. S temi ukrepi naj bi vlada pokrila primanjkljaj 5 tisoč milijard lir v državnem proračunu, toda po mnenju sindikatov bi zagotovo vžgala inflacijo. »Gre za pravo protislovje,« je dejal zvezni tajnik UIL Giampiero Sambucini. »Po eni strani se vlada zavzema za znižanje infla-
cije, po drugi pa sprejema ukrepe, ki imajo nasprotne učinke.«
Združenje avtomobilistov ACI je medtem izrazilo odločno nasprotovanje morebitnemu povišku cene bencina. »Nedopustno je,« je povedal predsednik D’Alessi, »da se vedno udari najprej po avtomobilistih, ko država potrebuje denar.« Če bi cena bencina narasla za 100 lir, bi na državo odpadlo po računih ACI 1.000 lir pri litru, kar je svojevrsten rekord.
južnem Libanonu, ki sta bila uperjena proti Izraelcem in v katerih je bilo ob življenje 17 oseb, veliko več pa ranjenih, med njimi dva izraelska vojaka. šlo je za že žalostno znani samomorilski akciji voznikov avtomobilov, ki sta bila dobesedno natrpana z razstrelivom. Atentata sta bila izpeljana skoraj istočasno: prvega je izvedla 28-letna Ibtisam Harb pri mostu Ras al Bajadah, ki povezuje južni Libanon z območjem pod nadzorstvom proizraelsklega generala Lahada, drugega pa 20-letni Khaled Azrak pri Hasbaji ob vznožju gore Hermon. Odgovornost za atentata je prevzelo gibanje »libanonskega nacionalnega odporništva« (pod okriljem prosirske nacionalne socialistične stranke).
V samem Tripoliju so znova izbruhnili siloviti spopadi med protisirski-mi sunitskimi gverilci »gibanja za islamsko združitev« Saida Shabana ter alavitskimi pripadniki filosirske »a-rabske demokratske stranke«. Po dosedanjih podatkih je bilo 16 mrtvih in 37 ranjenih. Značilno je, da so se spopadi še zaostrili, ko je vodja sirske vojaške tajne službe nasprotna tabora pozval k prekinitvi sovražnosti. Obenem so se v Bejrutu spopadli druzi in šiiti, zaradi česar so bile vse ceste med muslimanskim in krščanskim delom mesta zaprte.
V govoru na kongresu sindikata CISL
Včeraj končan obisk poljskega gosta v Jugoslaviji
Craxi zelo kritičen do KPI in večine CGIL
BOJAN BREZIGAR
RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je v včerajšnjem pozdravnem nagovoru na vsedržavnem kongresu CISL poudaril željo po čimprejšnji dosegi sporazuma o ceni dela. Craxi jo pri tem izhajal iz nedavnega poročila guvernerja osrednje banke Ciam-pija, ki je dejal da je bilo v letu 1984 gospodarstvo vodeno in je bilo torej uspešno: v letu 1985 ni tako vodeno in je torej uspešnost manjša. Po mnenju predsednika vlade je treba torej nadoknaditi zamujeno in je treba predvsem poravnati dolgotrajen spor o »avtomatizmih premične lestvice in o ceni dela«. Diagnoze so si zelo podobne in terapije tudi, je dejal Craxi: treba je torej premostiti se obstoječe razlike in podpisati dober sporazum ki bo »kot vsi sporazu-nii, v veljavi za čas, ko se bo izkazalo, da je koristen ter ni in ne more biti — v svobodni demokraciji —
trajna veriga za nikogar.«
Craxijev poseg je bil vseskozi prepleten s polemiko do komunistov oziroma do komunistične komponente CGIL, vendar pa predsednik vlade ni šel v ostrino, ki je označevala obdobje kampanje za referendum. Nasprotno, ponekod je celo podprl prizadevanja po obnovitvi sindikalne e-notnosli in je dodal, da ni mogoče vladati države brez konsenza vseh družbenih sil. »Vsi potrebujemo močan in enoten sindikat,« je dejal Craxi in dodal, da se morajo tudi delodajalci zavedati tveganja, ki bi ga pomenili spori znotraj sindikata. Vendar pa potrebujejo »avtonomen, močan, enoten in odgovoren« sindikat predvsem delavci, moderen sindikat, ki bo lahko doumel preobrazbo sodobne industrijske družbe ter bo v tem okviru ščitil interese delavstva.
Skratka, vrsta slabo prikritih kritik in očitkov, ki so še zlasti označe-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Plodni pogovori Jaruzelskega s političnim vodstvom Slovenije
LJUBLJANA — Prvi sekretar CK PZDP in predsednik ministrskega sveta Poljske general Wojciech Ja-ruzelski je tridnevni uradni in prijateljski obisk v- Jugoslaviji končal včeraj v SR Sloveniji. Pred odhodom z brniškega letališča je izjavil, da njegov obisk v Jugoslaviji pomeni velik prispevek k boljšemu razumevanju problemov, s katerimi se srečujeta obe strani. Izmenjali so si izkušnje in sprejeli nove sklepe, ki naj bi vplivali na nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov, še zlasti na področju gospodarstva. Dodal je, da je zelo presenečen nad izjemnim sprejemom, ki ga je doživel v SFRJ in Sloveniji in se pri tem zahvalil za izkazano gostoljubje.
Prvi sekretar CK PZDP in predsednik ministrskega sveta Poljske general Wojciech Jaruzelski se je včeraj med obiskom v Sloveniji za daljši čas najprej ustavil v Kranju v tamkajšnji delovni organizaciji I-skra Telematika, kjer mu je dobrodošlico izrekel predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič.
Po prihodu v glavno mesto Slovenije je najprej na Trgu revolucije položil venec k spomeniku revolucije, nato pa je imel uradne pogovore s predsednikom CK ZKS Andrejem Marincem in predsednikom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušanom Šinigojem. V odprtem in prijateljskem pogovoru je Andrej Marinc
visokega gosta iz Poljske seznanil z družbenoekonomskim razvojem Slovenije ter z vlogo in delovanjem Zveze komunistov, kot tudi z uresničevanjem samoupravljanja pri nadaljnji graditvi socialistične družbe. Dušan Šinigoj pa je poudaril potrebo po razširitvi sodelovanja med slovenskimi in poljskimi gospodarskimi organizacijami v okviru jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja s tujino, predvsem pri razvijanju višjih o-blik, kot so kooperacijski posli in skupni nastopi na tretjih tčžiščih.
Jaruzelski pa je gostiteljem orisal notranjepolitični in družbenogospodarski razvoj Poljske. Pri tem je poudaril, da je bila Poljska v globoki krizi in da je sedaj našla potrebno trdnost. Začeli so z obsežno gospodarsko reformo, ki zajema tudi področje samoupravljanja, ki jè delno podobno jugoslovanskemu, vendar pa se po drugi strani bistveno razlikuje. Dodal je, da poljsko družbo čakata v kratkem še dve pomembni nalogi: volitve, ki bodo jeseni in 10. kongres PZDP. Zanimal se je tudi za jugoslovanske izkušnje pri vodenju kmetijstva, drobnega gospodarstva, stanovanjske politike in visokega šolstva. Ob koncu obiska pa je visokemu gostu iz Poljske na Brdu pri Kranju predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit pripravil slovesno kosilo.
EMIL LUKANČIČ - MORI
Dolar padel na najnižjo raven zadnjih 9 mesecev
De Cuellar iz Jugoslavije odpotoval na Dunaj
Jamani zagrozil z močnim dvigom naftne proizvodnje
RIM — Ameriški dolar je včeraj zdrknil v Italiji na najnižjo raven v zadnjih 9 mesecih: kotiral je 1.880,25 lire, torej 22 lir manj kot predvčerajšnjim in skoraj 90 lir manj kot pred 20 dnevi. Njegovemu postopnemu padanju (na vseh mednarodnih borzah) botruje z ene strani negotovost glede nadaljnjega gospodarskega razvoja v ZDA oz. glede tega, za kakšno monetarno politiko se misli opredeliti Reaganova administracija, z druge pa psihološki dejavnik, ki borzne operaterje odvrača od dolarskih investicij za vsako ceno. Izvedenci so sicer mnenja, da bo dolar v naslednjih dneh še nihal v obeh smereh.
Pogovor s tremi »šestdeseticami«
NA 4. STRANI
BEOGRAD — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc se je včeraj sestala z generalnim: sekretarjem OZN Perezom De Cuellarjem. Pogovarjala sta se o najpomembnejših problemih, s katerimi se sooča svetovna skupnost. Ob tej priložnosti sta opozorila na veliko odgovornost svetovne organizacije in gibanja neuvrščenih držav pri premagovanju sedanje mednarodne napetosti ter na nujnost nadaljnje krepitve ustvarjalne vloge OZN in neuvrščenih držav v prizadevanjih za vrnitev sveta k pohtiki popuščanja.
Predsednica ZIS je poudarila, da si bo Jugoslavija tudi v prihodnje, kolikor je le mogoče, prizadevala za krepitev mini in varnosti ter enakopravno- mednarodno sodelovanje.
Generalnega sekretarja OZN De Cuellarja je včeraj sprejel tudi član predsedstva SFRJ Lazar Mojsov.
Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar je včeraj zaključil obisk v Jugoslaviji in od tam odpotoval na Dunaj, kjer se bo zadržal tri dni in se bo srečal z državnim poglavarjem Kirchschlaegerjem, kanclerjem Sino-watzom in z voditelji centra UNIDO, ki bo imel tu 12. avgusta prvo konferenco o industrijskem razvoju, (dd)
PARIZ — Na dunajski konferenci OPEČ, ki je po dveh dneh bila zaradi notranjih nesoglasij prekinjena in odložena do 22. julija, je Saudska Arabija po zahtevi, naj države članice vendar pričnejo spoštovati sporazum o cenah in proizvodnih kontingentih, prejela v odgovor le megleno in zgolj ustno obvezo, da bo kršenje sporazuma prenehalo ob koncu leta. Ministru Jamaniju to ni bilo dovolj: med udeleženci torkovega zasedanja Mednarodne agencije za energijo se je razširil glas, da bo Saudska Arabija v teku leta povečala količim v enem dnevu načrpane nafte z zdajšnjih 2,3 kar na 9 milijonov sodov, če države članice OPEČ ne bodo prenehale s prodajo nafte pod uradno določeno ceno. S tem bi Saudska Arabija sprožila pravo censko vojno: spričo večje naftne razpolož-
ljivosti bi cene naenkrat padle, in to s sedanjih 26 do 28 na samih 20 in morda še manj dolarjev za sod.
Saudska Arabija bi po notranjem sporazumu OPEČ smela načrpati dnevno 4,35 milijona sodov, toda junija jih je samo 2,3 milijona, torej najmanjšo količino v zadnjem dvajsetlet-ju. Njene devizne rezerve znašajo 100 milijard dolarjev, toda trgovinski primanjkljaj je dosegel že 20 milijard dolarjev, kar narekuje riadski vladi drastične ukrepe.
Kaže, da zahodni krogi te grožnje ne jemljejo resno, tudi zato ne, ker je Jamani brž po izjavi, da ima potrpežljivost določene meje, rekel, da si ne želi čelnega spopada. Dejstvo je navsezadnje, da državam članicam OPEČ preostaja ob današnji konjunkturi samo tale izbira: zategniti pas danes ali pa jutri.
• Craxi
Odnosi med nekdaj sprtima socialističnima velesilama se izboljšujejo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vali začetni del Craxijevega posega, ko je predsednik vlade dejal, da ne obstaja nobena os »Craxi - Camiti«, ampak samo »demokratični koncept odgovornosti in dolžnosti do skupnih idealov napredka in pravice v delavskem svetu in v celotni družbi.« Vlada in CISL imata »dobro osnovane razloge«, da si med seboj čestitata. »Vprašajmo se samo, kje bi bili danes, če bi bile izgubljene bitke, ki smo jih skupaj vodili in zmagali,« je dejal Craxi v zvezi z nedavnim referendumom. Obstaja nova Italija, ki se želi spremeniti, je dejal predsednik vlade in dodal, da ta Italija ne prenaša več »hegemonij starih kultur, vključno s tisto, ki se predstavlja kot težnja po spremembah vsega, ne da bi konec koncev sploh kaj spremenila«. In tu še ena navezava na referendum, ko so »italijanski državljani dokazali, da znajo izbrati splošni interes; dokazali so, da imajo za upravičene omejene odpovedi v zameno za širše in splošnejše ugodnosti,« za večjo stabilnost in za večjo gotovost v bodočnosti.
In končno najbolj pereč problem, brezposelnost. Res je, da je v Italiji več kot 2 milijona brezposelnih, res pa je tudi, da imajo milijoni ljudi dvojno zaposlitev, da je v Italiji 800 tisoč tujih delavcev in da opravljajo zaposleni na desetine milijonov nadur. Morda je res, da je v Italiji zaposlitvenih možnosti premalo, vsekakor pa je premalo dobrih zakonov, je dejal predsednik vlade, ki je tudi poudaril, da se ni mogoče odpovedati tehnološkemu napredku, ker bi na ta način Italija izgubila konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Za konec pa še enkrat obnovitev lanskoletnega odloka kot »pravičnega in socialnega odgovora na poslabšano gospodarsko stanje«, čeprav, je dodal predsednik vlade, »nismo hoteli sestaviti splošnega modela, ki bi nato postal sistem«. Kadar se stanje spreminja se mora tudi pohtika spreminjati in tako resnega stanja, kakršno je bilo lan sko leto, ni bilo mogoče prepustiti samemu sebi.
BOJAN BREZIGAR
Teroristi RAF še vedno nevarni
BONN — Vrhovni zahodnonemški državni tožilec dr. Kurt Rebmann je včeraj v Karlsruheju dejal novinarjem, da je Frakcija rdeče armade (RAF) še vedno najbolj nevarna teroristična organizacija v Zvezni republiki. V zadnjem času se je kadrovsko okrepila.
Sporazum o sodelovanju SZ - Kitajska predvideva močno povečanje izmenjav
MOSKVA — Kitajski podpredsednik vlade Yao Yilin, ki je pripotoval v sovjetsko prestolnico na osemdnevni uradni obisk, je včeraj začel pogovore s sovjetskimi sogovorniki, Id jih vodi Ivan Arhipov, prvi namestnik predsednika sveta ministrov ZSSR. V ospredju so predvsem gospodarsko sodelovanje med deželama, prav tako pa tudi politični problemi, ki so obojestranskega pomena.
Pogovorom velja tukaj velika pozornost, saj je po dolgih letih nasprotovanj končno stekel dialog med deželama, ki sta v začetku šestdesetih let popolnoma pretrgali vse partijske in državne odnose. To sicer ni prvi tako visok sestanek med sovjetskimi in kitajskimi funkcionarji, ker je že bil konec lanskega leta v Pekingu Arhipov, vendar pa potrjuje današnje srečanje, da se je v sovjetsko - kitajskih odnosih v zadnjih dveh letih marsikaj spremenilo, ne glede na to, da so razlike med deželama še zmeraj velike in da tako v Moskvi kot v Pekingu radi opozarjajo, da še ni pogojev za »popolno normalizacijo odnosov med državama«.
Pri tem gre predvsem za sovjetsko vojaško prisotnost na kitajskih mejah, intervencijo v Afganistanu in pomoč vietnamski agresiji v Kan>
pučiji, o čemer je bilo v zadnjih dveh letih veliko rečenega na pogajanjih o možnostih za izboljšanje medsebojnih odnosov, ki so se odvijala v presledku pol leta izmenoma v Moskvi in Pekingu. O teh vprašanjih sta govorila včeraj med drugim tudi Yao Yilin in Ivan Arhipov, vendar pa se s tem, kot kaže, nista posebej obremenjevala, saj sta ugotovila le, da obstojijo v vrsti mednarodnih vprašanj med deželama raz-lični pogledi in da bosta državi še neprej iskali rešitve za sporna vprašanja.
Njuna največja pozornost je veljala gospodarskemu sodelovanju med deželama, ki se je v zadnjih treh letih hitro povečevalo in v lanskem letu doseglo vrednost 1,2 milijarde ameriških dolarjev. To za dve tako veliki dežeh, kot sta Kitajska in Sovjetska zveza, sicer ni veliko, vendar pa najbolj zgovorno potrjuje, da lahko najdejo tudi največji pohtični in ideološki nasprotniki skupni jezik v trgovini in da so pri tem zelo relativne tudi »ovire«.
Nov sporazum o gospodarskem in znanstveno - tehničnem sodelovanju, ki sta ga podpisala ob tej priliki za obdobje 1986-90, naj bi dogovarjanje med deželama le še olajšal in povečal blagovno menjavo do konca tega desetle-
tja na 12 milijard dolarjev. Velika vrednost planirane blagovne menjave v prihodnjem obdobju je marsikoga močno presenetila, kajti uradno nihče ni pričakoval, da bi lahko v tako kratkem obdobju prišlo do tako velikega napredka na gospodarskem področju.
Po novem sporazumu bo Sovjetska zveza na Kitajsko dostavljala predvsem strojno opremo, sovjetska podjetja pa se bodo vključila v modernizacijo neksaterih kitajskih industrijskih objektov. Tako bodo med drugim pomagala usposobiti nekatere premogovnike v dežeh, ki naj bi po modernizaciji dajali čez 20 milijonov ton premoga letno, prav tako pa rekonstruirala tudi 17 tovarn, ki so bile v petdesetih letih zgrajene pod sovjetskim nadzorstvom. Tukaj se tudi pričakuje, da se bo podpredsednik Yao Yilin srečal z Mi-hailom Gorbačovom, ki je v svojih zadnjih nastopih nekajkrat poudaril, da je Sovjetski zvezi veliko do normalizacije odnosov s Kitajsko. To bo prav gotovo še dodatna prilika za izmenjavo mnenj, saj je tudi Ivana Arhipova, ko je bil decembra v Pekingu, sprejel šef kitajske partije Hu Yobang. Prav tako bo visokega kitajskega gosta danes sprejel tudi sovjetski premier Nikolaj Tihonov.	DANILO SLIVNIK
Na procesu o atentatu na papeža
Soočenje Agca -Celebi brez posebnih sadov
RIM — V Foru Italicu se je včeraj nadaljevalo soočenje med atentatorjem na papeža Mehmetom Alijem Agcajem in njegovim domnevnim sodelavcem Muso Serdarom Celebijem, ki je do aretacije vodil Zvezo turških idealističnih združenj v Evropi s sedežem v ZR Nemčiji. Predmet soočenja je bilo srečanje med obema, do. katerega je prišlo decembra 1980 v Milanu, se pravi šest mesecev pred atentatom. Agca zatrjuje, da se je s Celebijem tedaj domenil o izvedbi atentata, Celebi pa to zanikuje, češ da je Agcaja tedaj povsem slučajno srečal. V Milan da je prišel zaradi poslov, ki jih je imel z milanskima trgovcema, zakoncema Solzen. Kot izhaja iz zapisniška zaslišanja, ki ga je včeraj predsednik Santiapichi prebral na procesu, pa sta zakonca Solzen dala drugačno verzijo o sestanku s Celebijem: po njunem naj bi do njega prišlo poleti 1981, se pravi po atentatu. Celebi je vztrajal pri svoji tezi in sodišču izročil nekaj pisem v turščini, ki naj bi jo podkrepila. Sicer pa soočenje med Turkoma ni dalo posebno pomembnih sadov, zato ga je predsednik Santiapichi prekinil. Nadaljeval ga bo, ko bodo končana zasliševanja. •
V drugem delu včerajšnje obravnave je na zatožni klopi ostal sam Agca. Sodniki so mu izročili razne fotografije, da bi na njih pokazal, kje so se ob atentatu na Trgu sv. Petra nahajali njegovi trije domnevni sodelavci. Agca je to po krajšem obotavljanju storil, zgubil pa je živce, ko je za seboj slišal ironične opazke branilcev Antonova. Proces se danes nadaljuje.
Turki zaslišujejo Čelenka
Turška policija zaslišuje prekupčevalca z orožjem in mamili Bikira Čelenka, Id ga je Bolgarija izpustila po skoraj treh letih posebnega nadzorstva. Ob toženi je, da je organiziral atentat na papeža, vendar vse kaže, da ga Turčija ne bo izročila italijanskemu sodstvu	(AP)
Ženski shod v Nairobiju
Kenijski minister za kulturo in socialno skrbstvo Kenneth Matiba sprejema delegatke z vsega sveta, ki se bodo udeležile Foruma 85, mednarodnega posveta, na katerem bo govor o položaju ženske 10 let po konferenci OZN o ženskem vprašanju	(AP)
Intervju generalnega tajnika OZN jugoslovanski agenciji
9
De duellar o svetovnem gospodarstvu in o valu mednarodnega terorizma
BEOGRAD — Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar je pred odhodom iz Jugoslavije v intervjuju za Tanjug izjavil, da ni optimist glede bližnje rešitve gospodarskih problemov sodobnega sveta, vključno z dolgovi držav v razvoju. Po njegovih besedah ni zadostne splošne pripravljenosti, da bi nadaljevali dialog o teh problemih, nekatere razvite države pa v izgovor poudarjajo, da niso odgovorne za položaj držav v razvoju, čeprav ne gre le za odgovornost, ki obstaja, temveč tudi za sohdarnost v medsebojno odvisnem svetu.
De Cuellar se je strinjal z ugotovitvijo, da bi bilo prihodnje zasedanje generalne skupščine OZN v okviru proslave 40-letnice svetovne organizacije dobra priložnost za obnovitev dialoga o ekonomskih problemih, glede na to, da se bo v New Yorku zbralo približno 60 voditeljev držav ali vlad.
Ko je dejal, da morajo razvite države pokazati več prožnosti glede reševanja razvojnih problemov in še zlasti dolgov držav v razvoju, je generalni sekretar OZN poudaril, da bi morale hiti razvite države prav tako bolj osredotočene na reševanje posebnih problemov razvoja, saj je to v interesu vseh.
Generalni sekretar je govoril tudi o težavah, s katerimi se srečuje svetovna organizacija pri reševanju posameznih političnih vprašanj. Opozoril je, da najodgovornejše strani niso pripravljene prispevati k reševanju vprašanj, s katerimi se sooča celotna svetovna skupnost. V zvezi s tem je omenil primer iraško - iranske vojne in poudaril, da ni mogoče pričakovati, da bi ta problem rešil generalni sekretar OZN, ko pa ni dovolj odločnosti obeh neposredno sprtih strani.
Na vprašanje v zvezi z naraščanjem terorističnih akcij v svetu in prizadevanji za preprečitev le-teh, je generalni sekretar OZN dejal, da je svetovna organizacija sprejela več resolucij o tem in da nadaljuje s prizadevanji za ustavitev vala terorja. Po njegovem mnenju bi bilo najučinkovitejše sredstvo usklajena akcija vseh držav, da bi sprejeli skupne ukrepe v boju proti mednarodnemu terorizmu.
Glede sodelovanja in dejavnosti Jugoslavije v OZN, je generalni sekretar dejal, da je Jugoslavija država, ki uresničuje popolno sodelovanje s svetovno organizacijo v vseh njenih dejavnostih, in da je imela v zvezi s tem OZN široko podporo in razumevanje Jugoslavije, (dd)
Primer slovenskega psihiatra dr. Janeza Ruglja
Dr. Janez Rugelj gladuje v Tinjah na Koroškem že deveti dan, kar je po izsledkih medicinske znanosti zadnji dan, ko telo izčrpa vse svoje rezerve in načenja že organsko tkivo. Gladovna stavka znanega slovenskega znanstvenika in zdravnika, ki je v zadnjih dvajsetih letih v prvih vrstah v boju proti alkoholizmu, je vzbudila v Sloveniji izreden odjek in številne komentarje. Formalno se je spor zaostril okrog Rugljeve upokojitve. Imel je komaj trinajst let, ko je postal partizan in so mu formalno torej priznana vsa vojna leta, po vojni pa tildi ona, ko je kot vojak - štipendist, študiral na univerzi. Zato je relativno zelo mlad imel dovolj let za upokojitev, kar pa bi pomenilo tudi, da bi prenehal z delom. Do upokojitve naj bi prišlo v teh dneh, zato pa je tudi pričel z gladovno stavko.
Dejanski vzroki pa so seveda mnogo globlji. Dr. Rugelj je izredno zahteven, neposreden, odločen, toda predvsem izredno učinkovit. V slovensko zdravniško in družbeno prakso je vnesel moderne
poglede zagrebškega profesorja Hudolina o načinu zdravljenja alkoholikov (mimogrede dr. Hudolin je tudi pri nas v Trstu in deželi vzpostavil mrežo izredno uspešnih klubov za zdravljenje alkoholizma). Pri tem pa je naletel na odpor tradicionalnega sistema, ki je povsem neučinkovit.
V bistvu gre torej za znanstveno-družbeni spopad o nekaterih konceptih zdravljenja alkoholikov, njihove rehabilitacije, pri čemer za dr. Ruglja govorita dva odločujoča podatka: množica ozdravljenih bolnikov, družbeno, delovno, družinsko, fizično in drugače povsem rehabilitiranih alkoholikov, ki so se vrnili v zdravo in delovno življenje. Številne in kvalitetne znanstvene, poljudne in druge knjige in publikacije, ki jih je napisal sam, ali njegovi neposredni sodelavci. Na »drugi« strani ničesar takega ni, razen sklicevanje na birokratski predpis, da mu je formalno dozorela službena doba.
Iz tega formalno upravnega vidika se je nekaj premaknilo na osnovi posredovanja Republi-
škega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, tako da bi bilo dr. Ruglju omogočeno nadaljnje delo, da bi ga še nadalje zaposlili za polni delovni čas in da se mu omogoči delo »na področju prevencije in drugih socialno-medicinskih vidikov alkoholizma ter drugih bolezni odvisnosti«.
Seveda pa je to samo en vidik celotne zadeve, saj je bistven odnos do slovenskega znanstvenika, ki bi mu zelo preprosto in celo omejeno priznanje njegovih zaslug že avtomatično omogočilo nadaljnje delo in ustvarjanje, kar se mu je očitno skušalo birokratsko-upravno z izigravanjem črke zakona preprečiti. Predvsem pa gre za boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim, ki je v modernem svetu vedno bolj pereč in problematičen. V tem boju je dr. Rugelj že ogromno ustvaril in bila bi velika škoda, če svojega dela ne bi mogel učinkovito v skladu z družbenim ustrojem in podprt od družbenih dejavnikov učinkovito nadaljevati.
BOGO SAMSA
Kancler Sinowatz z obiska v Belgiji
DUNAJ — Avstrijski kancler dr. Fred Sinowatz se je danes vrnil s tridnevnega uradnega o-biska v Belgiji, kjer se je med drugimi pogovarjal s predsednikom belgijske vlade Wilfrie-dom Martensom zlasti o gospodarskem sodelovanju obeh držav. Sinowatz je svojemu gostitelju pojasnil politiko aktivne nevtralnosti in odnos Avstrije z njenimi sosedami, med katerimi so tako članice NATO kot varšavskega sporazuma kot nevtralne in neuvrščene. Avstrijski kancler je članom belgijske vlade obrazložil tudi željo Avstrije, po kateri naj bi ves težki tovor, ki se prepeljava skozi to tranzitno deželo, premestili s cest na železniške tračnice, (bg)
11. julij - praznik občine Izola
Pozitiven obračun izolskega gospodarstva v lanskem letu
Danes slavnostna seja v Kulturnem domu s podelitvijo priznanj
IZOLA — 11. julija občani Izole praznujejo. Ta dan je že običajna priložnost za pregled opravljenega dela in za predstavitev novih načrtov. V pogovoru sodeluje predsednik izolske občinske skupščine Marino Domio.
Vpr.: »Izolsko gospodarstvo je doslej kar pogumno kljubovalo kriznim razmeram. Nosilni stebri so predvsem izvozne delovne organizacije kot Mehanotehnika, ladjedelnica 2. oktober, mala oprema, turistične in nekatere manjše organizacije. Kakšni so ob takih gospodarskih temeljih razvojni načrti Izole?«
»Preteklo leto je izolsko gospodarstvo ugodno zaključilo zahvaljujoč se temeljnim stebrom, ki so v bi stvu vedno iste delovne organizacije. V bodoče bo nujen intenzivnejši razvoj turizma, ki stagnira že nekaj let. Pri pripravah temeljnih planov so turistične organizacije potrdile svoj tovrstni interes. Tudi načrtov imamo dovolj. Menim, da moramo začeti z uresničevanjem najprej marine in sicer z gradnjo valobrana. V Izoli je dokončno urejena obrtna cona, saj bomo. tako začeli izvajati sprejeti zazidalni načrt. Veliko dela nas čaka tudi v kmetijstvu.«
Vpr.: »Med temeljnimi gospodarskimi področji izolskega razvoja je tudi ribištvo s predelovalno industrijo, ki se prav zdaj postopoma postavlja na trdnejša tla. Letos odpiramo v temeljni organizaciji Delamaris novo proizvodno halo, ki je opremljena s sodobno tehnologijo za predelavo rib. Osnovni problem ostaja le v
zagotavljanju dovolj surovine, zato je nujno uskladiti programe obeh Droginih temeljnih organizacij v Izoli Ribe in Delamarisa.«
Vpr.: »Družbeni standard gre le delno v korak s potrebami, tako ob robovih sicer rastejo sodobna stanovanjska naselja. Z načrtno obnovo rešujete staro Izolo. Obnovili ste kulturni dom. Ostajata predvsem dva velika problema. Premajhna osnovna šola in dotrajani zdravstveni dom.«
»Izolske težave izhajajo predvsem iz tega, da obstoječe gospodarstvo z ustvarjenim dohodkom ne more zagotavljati vseh normalnih splošnih in skupnih potreb. Zato menim, da je bistvenega pomena hitrejša gospodarska rast. Ne glede na razvojne možnosti, pa moramo oba omenjena problema rešiti zdaj. Za zdravstveni dom bomo začasno uporabili denar od prodaje stare izolske bolnišnice, ki ga bo pa treba kasne' vrniti v sredstva za dokončanje nove regionalne bolnišnice. Za osnovno šolo, ki sodi po številu učencev med največje v republiki pa dokončne rešitve še nimamo. Ob današnjem prazniku izolske občine bo v Kulturnem domu slavnostna seja, na kateri bodo izro-čili letošnja občinska priznanja in nagrade. Častni občan Izole postane Vojko Bogateč - Guerrino, trije občani prejmejo nagrade in 11 občinska priznanja. Dopoldne bodo tudi odprli prenovljeni del doma upokojencev v Izoli.«
MIRJAM MUŽENIČ
Vesti s Koprskega
Nov pomol in pettonsko dvigalo
PORTOROŽ — Pri Droginih skladiščih soli so začeli včeraj z ladje Vjera prvič raztovarjati 4.000 ton soli, ki jo je ta ladja Lošinjske plovidbe pripeljala iz Tunisa. Naložba v nov pomol in včeraj dokončano posebno pettonsko dvigalo, ki ga je zgradila mariborska Metalna posebej za ta namen, ja veljala približno 40 milijonov dinarjev. »To je približno toliko kot bi porabili denarja za prevoz soli iz koprskega pristanišča v naša skladišča po cesti s 400 tovornjaki. Toliko tovornjakov je namreč potrebnih za prevoz soli, ki jo pripeljeta dve ladji,« razlaga Matija Lulik, vodja proizvodnje v portoroških skladiščih soli. Torej so že s prvo ladjo prihranili toliko denarja, kot so ga sicer namenili za pol naložbe. Seveda je treba dodati, da pri vsaki ladji, ki pripelje sol naravnost do skladišč ni potrebno več dvesto tovornjakom voziti po obalni cesti, da je torej manj prometne gneče, manj uničevanja ceste in več varčevanja goriva. Ob pomolu pa bodo lahko ob poletnih mesecih, tokrat je namreč ladja izjemoma pripeljala sol poleti, pristajale tudi velike potniške ladje, ker je na tem mestu morje dovolj globoko. (B. š.)
Šolska ladja Jadran priplula v Piran
PIRAN — Šolska ladja vojne mornarice Jadran je včeraj opoldan priplula z gojenci drugega letnika splitske pomorske vojne akademije v piransko pristanišče in tako izpolnila obljubo, da bo ob stoletnici portoroškega turizma s svojo prisotnostjo med drugim popestrila tukajšnje poletno vzdušje in nadaljevala s krepitvijo stikov z delavci in občani vseh obalnih krajev. Starešine in gojenci iz ladje je popoldan najprej sprejel predsednik skupščine občine Piran Drago Žerjal, zvečer pa je
za družbeno-politične delavce in zastopnike tukajšnjega gospodarstva sprejem na Jadranu pripravil njegov poveljnik Nevenko Šeparovič. Danes bodo Jadrana zasidrali v Bemardi-nu, gojenci in mornariški oficirji pa bodo obiskali Splošno plovbo. Drogo in turistične organizacije v Portorožu. (B. š.)
Na Primorskem prvi v Sloveniji
Po osmih letih razprav o tem, kdo naj bi bil v Jugoslaviji gospodarsko manj razvit, je zvezna vlada predlagala, da naj na tem področju ne bi skoraj ničesar spremenili. Gospodarsko manj razvite naj bi ostale naslednje republike: Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija, pokrajina Kosovo pa bi se uvrstila med izrazito gospodar sko nerazvito področje. Kot smo že omenili v prejšnjem gospodarskem pismu, tisti, ki morajo prispevati veliko denarja za pospeševanje gospodarsko manj razvitih področij Jugoslavije, s takim predlogom niso zadovoljni. Gospodarsko razvite republike namreč trdijo, da so gospodarsko izmozgane, da tolikšnega bremena ne morejo več nositi in da jih s tem pravzaprav vlečejo v razvojno stagnacijo. Na drugi strani pa niso zadovoljni niti tisU kjer je gospodarstvo slabo razvito, saj trdijo, da daje Jugoslavija premalo denarja za njihov razvoj in da se zaradi tega ne morejo nikakor prebiti iz gospodarske zaostalosti.
Razprave, ki so se pred osmimi leti začele o tem, koga bi še lahko prištevali med gospodarsko manj razvite, so pravzaprav prišle zdaj na isto raven, kot so bile takrat. Gospodarsko razviti deli Jugoslavije so namreč takrat zahtevali, da bi jim zmanjšali njihovo pomoč za nerazvite in da bi večino te pomoči usmerili k nerazvitim po drugačnih poteh, kot so bile uveljavljene. Gospodar sko~ razviti deli so namreč do takrat dajali približno 3 _ odstotke svojega družbenega proizvoda za pomoč nerazvitim, nad tem denarjem pa niso imeli nikakršnega nadzora, saj se je ves. denar stekal v poseben sklad za nerazvite, iz katerega so denar delili po posebnih ključih. Ugovor je bil podkrepljen z naslednjim: z denarjem, ki je dan nerazvitim, ne gospodarijo dobro, saj so gospodarski učinki takih naložb preslabotni.
7 akih ugovorov v nerazvitih delih Jugoslavije niso mogli spodbiti z dovolj trdnimi argumenti, zato so pristali, da se nekoliko spremeni pot, po kateri gre kapital iz gospodarsko razvitih krajev k gospodarsko nerazvitim. Pred petimi leti je bilo zaradi tega določeno, da lahko razvite republike same neposredno nalagajo denar v nerazvite dele Jugoslavije, vendar morajo polovico svojih denarnih obveznosti še vedno poravnati skladu, če bo takšno neposredno gospodarsko sodelovanje pri no-Vlh naložbah bolj uspešno, potem ga lahko tudi razširimo, so se takrat dogovorili v Beogradu in ce bodo gospodarski rezultati bistveno boljši kot pri tistih naložbah, pri katerih sodeluje sklad za nerazvite neposredno, potem bi lahko sklad celo ukinili.	,
Razviti deli gospodarstva so se zaradi tega z
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Nespremenjen
klub
nerazvitih
JOŽE PETROVČIČ
veliko volje lotili skupnih naložb, saj so v tem videli tudi priložnost zase: v gospodarsko nerazvitih delih Jugoslavije bi lahko zgradili veliko tovarn, ki bi izkoriščale naravno bogastvo teh predelov, hkrati pa bi imela industrija v razvitih krajih od tega tudi korist, saj bi si na ta način lahko preskrbela surovine, ki jih je morala uvažati, ker jih je bilo doma premalo. Na tej podlagi so se začele tkati nove gospodarske vezi, ki so jih v začetku vsi hvalili, toda manj razviti so kmalu začeli opozarjati, da gospodarski razvoj prj njih ne gre v tisto smer, ki so si jo zamislili. Njihovo gospodarstvo ostaja še naprej takšno, da v glavnem izdeluje surovine ali polizdelke, drugi pa jih oplemenitijo in s tem dobro služijo. Zaostaja pa razvoj predelovalne industrije, ki jo zaradi velike nezaposlenosti manj razviti najbolj potrebujejo. Začetni zalet je zaradi tega nekoliko oslabel, k sreči pa so pravi gospodarski interesi prevladali druge, razvojno politične.
Na podlagi takšnih izkušenj je zvezna vlada predlagala, da bi tudi poslej lahko razviti deli dajali pol prispevka za nerazvite neposredno v sklad za nerazvite, pol pa ga lahko prispevajo za skupne naložbe. S tako rešitvijo gospodarsko razviti deli niso zadovoljni, ker trdijo, da s tem drobimo gospodarske učinke kapitala, ki se steka za nerazvite. Veliko bolj nezadovoljni pa so z odločitvijo, da bodo gospodarsko manj razviti še vedno ostali kar štirje.
Polemika o tem, kdo pravzaprav ne zasluži več naziva gospodarsko manj razvit, je tekla več let. Dolgo so se prepirali o kriterijih, na podlagi katerih bi določali resnično gospodarsko razvitost.
a skupnega jezika niso našli, kajti eni so zagovarjali ene kriterije, drugi pa druge. Jugoslovanski politični vrhovi o tem občutljivem vprašanju niso hoteli povedati jasnega mnenja, češ da je to povsem ekonomsko vprašanje. Kakšno ekonomsko vprašanje je to, pa so pokazale študije o razvitosti, ki so jih naredili vsi republiški in pokrajinski ekonomski inštituti. Vseh osem inštitutov je namreč prišlo do bistveno različnih podatkov o razvitosti oziroma nerazvitosti. Ekonomska znanost je povsem padla pod vpliv politike. Rezultati so bili neuporabni in zvezna vlada se je znašla pred nehvaležno nalogo: iz teh politično pobarvanih ekonomskih dokazov bi morala narediti kompromis. Kompromis je zdàj znan: manj gospodarsko nerazviti predeli so v Jugoslaviji štirje (tako kot prej), s tem da je treba Kosovo, o katerem ni dvoma, da je gospodarsko najbolj zaostalo v Jugoslaviji, obravnavati posebej, kot izrazito gospodarsko nerazvito in naj ima zato tudi prednost pri denarju, ki ga dajejo razviti za nerazvite.
Majhen obliž so gospodarsko razviti deli vendarle dobili. Prispevek, ki ga bodo dajali za nerazvite, bo nekaj manjši kot je bil: približno 2 odstotka družbenega proizvoda bodo morali dajati za nerazvite (tri desetletja so dajali okoli 3 odstotke družbenega proizvoda). Kljub zmanjšanju pa šo v razvitih republikah zlasti pa v Sloveniji in na Hrvaškem, s takim predlogom hudo nezadovoljni. Pričakovali so namreč, da bo iz kluba nerazvitih izstopila vsaj Bosna in Hercegovina in da se bodo prispevki za črno goro in Makedonijo zmanjšali. Zdi se, da je njihovo dokazovanje, da je klub nerazvitih prevelik, najbolj onemogočila Srbija. Ta je namreč pred dobrega pol leta zah levala, da bi tudi ožjo Srbijo vključili v klub nerazvitih, češ da gospodarski položaj tega dela ni nič boljši kot v nerazvitih republikah. Poleg tega je takrat Srbija zahtevala, da bi jo morali oprostiti plačevanja prispevkov za nerazvite. Ta poteza je dodobra razburkala že tako nemirne vode, v katere so zašli razpravljalci o nerazvitosti.
Vlada očitno ni videla drugega izhoda, kot da ponudi kompromis med enimi zahtevami (manjši prispevki) in drugimi (števila nerazvitih ne moremo zmanjšati). S kompromisom sicer niso zadovoljni niti eni niti drugi. Gospodarsko nerazviti deli Jugoslavije zahtevajo večjo gospodarsko pfr moč, gospodarsko razvitejši pa dokazujejo, da nimajo kje jemati. Zato bo razprava o predlogih zvezne vlade v zvezni skupščini še zelo živahna, čeprav že zdaj nihče več ne pričakuje, da bi predlog zvezne vlade doživel kakšno bistvenejšo spremembo.
pričeli žeti pšenico
KOPER — Včeraj so na Primorskem prvi v Sloveniji pričeli žeti pšenico. Kombajni so najprej »zagrizli« v šest hektarov veliko polje v Serminu pri Kopru. Sicer pa bodo na obalnem območju z 22 kombajni pšenico poželi na približno 220 hektarih. Na Obali ocenjujejo, da bodo letos odkupili okrog 700 ton pšenice, približno 50 ton več kot lani, podobno količino pa jo bodo za svoje potrebe zadržali proizvajalci sami. V Sloveniji bodo letos odkupili vsega okrog 80 tisoč ton pšenice. (D. Grča)
Odkrili nekropolo iz železne dobe
TRST — V teh dneh se je zaključila prva kampanja arheoloških izkopavanj — pod vodstvom skrbništva za ambientalno, arhitektonsko, arheološko, umetniško in zgodovinsko dediščino Furlanije - Julijske krajine — v kraju Montereale Valcellina. Izkopavanja so sledila naključni najdbi v teku del za ureditev parka na terenu občinske lasti nekaterih bronastih in železnih predmetov velikega interesa, ki segajo v železno dobo (konec VIII. in začetek VI. stoletja pred našim štetjem).
Med izkopavanji so odkrili enajst grobov, ki po svojih značilnostih sodijo v paleo - beneško civilizacijo in so v marsičem podobni doslej odkritim nekropolam na alpskem in predalpskem območju, ki je bilo pod močnim vplivom cvetočih centrov kot sta bila Padova in Este.
Pri izkopavanjih je največjo podporo nudila občinska uprava Monte-reala, prostovoljno pa je pri njih sodelovala tudi skupina študentov in diplomiranih s tržaške in padovske univerze.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
47.
»Saj vas bo še več!« je vzkliknil Jožef.
»Dovolj nas je,« se je nasmehnil Koren. »Za revščino, ki smo jo podedovali, nas je res dovolj.«
»Talco sem tudi jaz rekel, so se pa otroci le rodili. Prišel je prvi, prišel je drugi, tretji! Poleg tega pa,« je dejal Koštrca in znižal glas, »je za ženo najbolje, če rodi. To je njena največja naloga na svetu. In žena, ki rodi, se ne skvari.«
Koren je pogledal Koštrco, kakor bi mu bil hotel prebrati z obraza še tisto, česar ni povedal.
»Nemara imate prav, Koštrca,« je odvrnil po premisleku, ko je dojel vso vsebino Koštrčevih besed. »Sam sem že tudi mislil na to, sem si pa vselej premislil. Zalcaj bi jo ubijal z otroki? Ako ima še kake načrte v življenju,« Koštrca je vedel, da misli Marto, »potem je bolje, da je tako, kakor je. Katico bom obdržal pri sebi; zelo se mi je priljubila, morda še bolj zato, ker je slepa. Ona pa, kakor se ji zdi, naj napravi.«
Zdaj šele je Jožef dojel Ivanovo vso globoko bolečino. Razumel je, zakaj je fant vedno tako zamišljen, zakaj se tako nasmiha. Tudi je razumel poslednji njun spor. Ni pa doumel njune sprave. Je bila mar samo navidezna? Kaj nista mislila resno? Naposled bi se tudi lahko vprašal, kdo je vsemu temu kriv.
»Kaj sta se sprla?« je vprašal Jožef naravnost. »Z Marto?« Ivan se je nasmehnil. »Ne ... Sicer pa je to že navadno pri nama in nič tako hudega. Ampak so druge stvari...«
O teh drugih stvareh Ivan ni govoril. Zamahnil je z roko, vrgel cigaretni končič v sneg in se zasmejal rekoč: »Oh, pozabil sem na vas. Rajši vam bom dal še eno celo.«
Jožefu se je vse to vendarle čudno zdelo in ni mogel dojeti tega razmerja med Ivanom in Marto. Skoraj ni verjel Ivanu, kar mu je namignil v gozdu. Saj je bila Marta poslednje čase, po tisti spravi, z Ivanom tako prijazna, da ji ni mogel ničesar očitati. Prihajala je vsak večer h Koštrčevim, sedla k Ani in potem se je začel vedno tisti čudoviti pogovor, ki sta ga stara Koštrčeva tako vzljubila, da bi se jima zdelo življenje docela odvečno, ako bi vse to prenehalo.
Marta se je smejala, njeni beli zobje so blesteli, njeno lice je neprestano žarelo in niti sence dolgočasja ali razočaranja ni bilo na njej. Ne, zdelo se je, da je ■njbolj zadovoljna tako, kakor je, da si ničesar več ne želi.
Često sta se držala za roke kakor otroci in Marta se je včasih zagledala v Ivana, potem se ga je pa dotaknila z roko po licu rekoč:
»Kaj si vedno tako zamišljen?«
»Saj nisem; in zakaj bi bil zamišljen? Po čem sodiš?«
»Oh, tako si pust! Ni res, mamica, da je tako strašno pust?«
»Ne vem, Marta; morda pa se ti samo zdi...«
»Kaj bi se mi zdelo! Saj ga vidim, vsak dan je
tak? Ali ste se tudi vi, Jožef, tako kisali, k0 ste bili mladi? Oh, to so se Ana dolgočasili pri vas!«
Oba sta jo gledala, kakor bi jo bila hotela vsesati vase, tako živa je bila, tako lepa in tako dobra. Zakaj tako govoriti je mogla samo, ako je bila dobra.
»Nič me nima rad,« se je spet potožila Ani, »čeprav bi me lahko imel, saj še nisem tako grda. Ko bova stara, se bova sovražila: ali pa se bova morda rada imela. Saj ljubezen tudi v starih letih docela ne umre, ne? Kaj pravita vidva?«
»Oh, Marta, kaj naj ti rečem na to?« je odvrnila Ana in še sama oživela. »To je različno. Nekateri se imajo vedno radi, drugi pa se sovražijo. Kakor so pač ljudje.«
Igrala se je z njegovo roko. Včasih ga je pobožala po licu, se spet nagnila k njemu, kakor bi ga bila hotelo poljubiti in mu rekla:
»No, reci mi kaj lepega!«
»Ah, Marta!« se je nasmehnil Ivan.
»Vidite, da ga je sram pred vama! No, reci mi, da me ljubiš, reci mi, da bosta Koštrčeva slišala, ako si upaš. Potem bom vedela, da me imaš rad.«
»Ah, Marta, bodi no!«
»Saj sem vedela, da me nimaš rad! Ne upaš si tega povedati, pa bi si moral pred celim svetom!«
»Če misliš, da se ljubezen meri po tem, pred kolikimi ljudmi in pred katerimi si upaš kaj takega povedati, potem imaš slabo merilo. Morda boš nekoč sprevidela, da si jo napačno presojala «
»Oh!« je spet vzkliknila, »saj sem vam rekla, da je tako pust in dolgočasen. Zdaj mi še to zameri, ker sem bolj vesela, kakor ne bi vedela, kaj je ljubezen!«
Po podatkih Trgovinske zbornice za mesec maj
Pobuda pokrajine za boljšo turistično ponudbo
Nadaljuje se vztrajno nazadovanje gospodarske dejavnosti na Tržaškem
Pokrajinski statistični urad tržaške Trgovinske zbornice je objavil podatke o konjukturi na Tržaškem za mesec maj. Gre, kot običajno, za kar zajetno poročilo s številnih sektorjev gospodarskega življenja, ki v glavnem potrjuje, da krivulja tržaških gospodarskih dejavnosti počasi, a vztrajno drsi navzdol, pa čeprav ne manjkajo tudi nekateri pozitivni momenti, ki jih bodo morali izvedenci skrbno analizirati.
Najprej podatek o prebivalstvu, ki se nezadržno krči: v šestih občinah tržaške pokrajine je prebivalstvo dne 31. maja 1985 znašalo 273.618 oseb (pred enim letom 276.219), v tržaški občini pa 242.609 (v primerjavi z 245.107 z lanskega leta). Naravni deficit v tem mesecu je znašal 207 enot (139 rojenih in 346 mrtvih), medtem ko je gibanje zaradi preseljevanja zabeležilo aktivo 53 enot (296 novih vpisov v sezname rezidentov in 243 izpisov) .
Negativen trend kaže tudi število zaposlenih: 31. maja letos jih je bilo 86.091, se pravi 521 enot oz. 0,6 odstotka manj kot maja lani (takrat je bilo zaposlenih 86.612 oseb). Pač pa beležimo rahlo izboljšanje, če podatke iz maja primerjamo z onimi iz aprila 1985: bilo je namreč 289 zaposlenih več s porastom v odstotkih za 0,3. Povečalo pa se je tudi število vpisanih v sezname brezposelnih: konec maja jih je bilo 6.630, se pravi 1.5 odst. več kot maja lani in 1,4 odst. več kot aprila letos. Glede zaposlenih nam podatki Trgovinske zbornice povedo, da jih je 17,551 (20,4 odst.) zaposlenih v trgovini. 29.660 (34,4 odst.) v industriji in 28.634 (33,3 odst.) v javnem sektorju. Maja lanj pa je bilo v trgovin; zaposlenih 17.545 oseb (20,3 odst.), v industriji 30.365 (35,1)
in v javnem sektorju 28.470 (32,9 odst).
Razmeroma pozitivni so podatki glede dopolnilne blagajne: maja 1985 so zabeležili v predelovalni industriji 116.771 ur, v gradbeništvu 51.585 ur in v ostalih dejavnostih 7.308 ur, medtem ko so maja lani v predelovalni industriji zabeležili kar 480.346 ur dopolnilne blagajne (torej štirikrat več kot maja letos), v gradbeništvu pa jih je bilo nekoliko manj kot letos: 36.268,5.
Pozitiven predznak glede dopolnilne blagajne pa se spremeni v negativnega, če vzamemo v pretres podatke za prvo petmesečje letošnjega leta in jih primerjamo z obdobjem januar maj 1984. Skupno je bilo namreč letos v predelovalni industriji 1.692.305 ur dopolnilne blagajne (lani 1.172.785), v gradbeništvu 353.489 (lani 176.446), v ostalih dejavnostih pa 57.004 (lani 20.168 ur).
Tud; podatki na turističnem področju so vse prej kot razveseljivi: maja so v hotelih zabeležili 32.287 nočitev italijanskih gostov in 19.230 tujih gostov (lanj je bilo 37.043 italijanskih in 19.098 tujih gostov). Za prvo petmesečje 1985 pa so podatki manj zaskrbljujoči, saj so v primerjavi z januarjem-majem 1984 zabeležili dva odstotka več turistov iz Italije in 12,3 odst. manj turistov iz tujine.
Pa še kolikor toliko zanimiv podatek, da se ljudje bolj poslužujejo vlakov: na tržaški železniški postaj; so namreč maja letos prodali 57.383 listkov (pri tem niso všteti abonmaji), kar znaša 4,8 odstotka več kot maja lani.
Na koncu pa še podatek o cenah: zvišanje maja v primerjavi z aprilom je znašalo 0,7 odstotka, v primerjavi z lanskim majem pa 8,8 odst.
Miramar v času Maksimilijana
Prihodnje leto bo v Trstu stekla vrsta prireditev, ki bodo imele kot cilj revalorizacijo Miramarskega gradu in samega Trsta. Pobudo za to je dala pokrajinska uprava in bo imela mednarodni značaj ter bo potekala pod naslovom »Maksimilijan, od Trsta do Mehike«.
Ena izmed vodilnih niti tega prireditvenega sklopa bo ovrednotenje miramarskega zgodovinsko - arhitektonskega bisera, obenem pa naj bi Miramar postal središče pobud, ki bi se razširile in zajele tudi mesto Trst, kar bi seveda tudi znatno ovrednotilo mestno stvarnost in njegovo podobo v okviru srednjeevropske kulture.
Predsednik tržaške pokrajine Gianni Marchio je že uradno imenoval pripravljalni odbor za razstavo o Maksimilijanu. Odbor sestavljajo predstaràiki pokrajinske uprave, deželnega odborništva za kulturo in turizem, odbomištva za varstvo okolja, Letoviščarske ustanove in zunanjega ministrstva. K delovanju pripravljalnega odbora bo pristopila tudi tržaška občina in predstavniki tržaških podjetnikov.
Vzporedno s pripravljalnim odborom bo deloval tudi znanstveni odbor pod vodstvom dr. Laure Ruaro Lose-ri. Dr. Ruarova pa je že pripravila programski osnutek, po katerem bodo raziskali odnose med Avstrijo in Habsburžani v času Maksimilijana in tako bolje spoznali Maksimilijanovo
kulturno osveščenost, njegove politične misli in poznavanje botanike, kakor tudi razmere v avstrijski mornarici v času Maksimilijanovega ad-miralstva in stanje v Trstu pred njegovim odhodom v Mehiko.
Za prihodnje leto se torej ponuja zanimiv program prireditev, ki je zelo ambiciozen in bo zahteval ogromno znanstvenega in organizacijskega truda, obenem pa bo težil k vključitvi različnih mestnih stvarnosti v sklop, k; bi povzdignil Miramar v simbol tržaške turistično - kulturne ponudbe v prihodnji sezoni. Upamo pa, da bodo organizatorji našli način tudi za osvetlitev slovenske kulturno - politične stvarnosti v takratnem obdobju.
Drevi koncert tria Gallus Consort
V luteranski evangeličanski cerkvici na Trgu Panfili bo drevi ob 20.30 koncert tržaškega baročnega tria Gallus Consort, ki ga sestavljajo flavtist Miloš Pahor, čembali-stka Dina Slama in violončelistka Irena Pahor.
Trio bo izvajal HaeruUove sonate, koncert pa sodi v okvir proslavljanja evroskega leta glasbe. Vstop je brezplačen.
Na Colu so asfaltirali steze
pisma uredništvu
na starem in novem pokopališču
Uprava občine Repentabor je pred kratkim poskrbela za asfaltiranje steze na starem in novem pokopališču na Colu. Obenem so z asfaltom pokrili tudi pot do starega in prostor pred novim pokopališčem. Razširjeni del starega pokopališča ni še uradno odprt, čeprav se ga poslužujejo zaradi pomanjkanja
prostora
Zelena lista nikakor ni »prva«
Spoštovano uredništvo.
Dovolite mi nekaj pojasnil v zvezi s člankom, ki ste ga objavili 6. julija glede ustanovitve »prve« krajevne zelene liste v Trstu.
To nikakor ni prva, ker že od leta 1982 obstaja in deluje — na osnovi izrazito »zelenega« programa — Movimento Trieste (Tržaško gibanje), ki ga zastopam v občinskem svetu. Menda je splošno znano, kako, koliko in s kolikšnimi žrtvami in rezultati delamo glede problemov zaščite človeka in okolja, sožitja, manjšin in boja proti nacionalizmu. Glede ekoloških tem je od leta 1984 še posebno aktiven naš Odbor za okolje, ki med drugim nosi zaslugo za celotno operacijo zaščite jezerc v Dolini Ospa (o čemer je pisala tudi zadnja številka revije Airone). Leta 1983 smo
na deželnih volitvah dali pobudo za enotno deželno listo »zelenih«. Pobuda je nato zastala zaradi nekaterih odstopov, med drugimi tudi samega gospoda Rekarja, ki danes predstavlja »prvo« zeleno listo in se dela, kot da mi in naše delo sploh ne obstajamo.
Program te liste, ki očitno upa v predčasne občinske in pokrajinske volitve, splošno in površno ponavlja iste teme našega programa in našega delovanja. Ni znano, da bi — mimo besed — njeni pobudniki kdajkoli kaj pomembnega naredili na »zelenem« področju. Znano je pa, da se niso udeležili glavnih manifestacij in pobud zadnjih let, od Doline Ospa, premogovnega pristanišča in centrale, pa do globalne zaščite vse do »primera Greco«. V njihovih programskih postavkah pa zasledimo tudi nekatere očitne kvalunkvistične konice. Glede militarizma, na primer, postavljajo na isto raven težko prisotnost NATO pakta v naši deželi ter jugoslovansko neuvrščenost in avstrij-
sko nevtralnost. Poleg tega se nam zdi neumestno, da so vmešali nekega jugoslovanskega državljana kot pobudnika neke volilne grupacije v Italiji. Prepogostoma se dogaja, da se nekdo imensko polasti političnih tem v modi, kot je prav »zelena«, da bi brez napora nabiral glasove na levi, morebiti z izkoriščanjem tistih, ki na tem resnično delujejo.
Upajmo, da se tokrat ne bo ponovilo isto: kar se je zgodilo z listo melonarjev bi moralo zadostovati.
Paolo Parovel tajnik Tržaškega gibanja
• Tržaška sekcija Združenja Italija -SZ prireja od 15. do 26. julija kratek tečaj ruskega jezika za začetnike. Tečaj obsega 10 lekcij in bo potekal vsak dan od 18.30 do 19.30, razen ob sobotah in nedeljah. Prijave sprejema tajništvo združenja na Ul. Torre-bianča 13 (tel. 60158) ob delavnikih od 18. do 19.30 in ob sobotah od 10. do 12. ure.
Pogovor s »šestdeseticami« Suzano Strain, Aleksandrom Bravar jem in Markom Jagodicem
Matura? - Nič težkega (seveda, ce si odličnjak)
»Šestdesetice« med pogovorom v našem uredništvu:	(z leve) Aleksander
Bravar, Suzana Strain in Marko Jagodic
Medtem ko na trgovskem tehničnem Izavodu člani ocenjevalne komisije prav te dni odločajo o »usodah« tamkajšnjih kandidatov (ocene bodo objavili verjetno že danes ali najkasneje jutri), so maturanti drugih naših višjih srednjih šol že zdavnaj izvedeli za svoje končne uspehe. Po lanskem »premoru« brez odličnjakov so letos trije naši dijaki spet posegli po najvišji oceni, šestdesetici. Vsi trije so obiskovali isto šolo, znanstveni licej France Prešeren : Aleksander Bravar in Marko Jagodic sta sledila pouku v A razredu, Suzana Strain pa v B paralelki. Z njimi smo se pred dnevi pogovorili o njihovih izkušnjah na maturi, o njihovih pogledih na komaj opravljeno šolo, o izvenšolskih zanimanjih in konjičkih in, seveda tudi o nadaljevanju študija, o željah, in bodočih perspektivah.
Dokončni stres po 5 letih študija
»Matura ni bila nič težkega, že prej sem pričakoval zelo visoko oceno«, je povedal Aleksander, za njim pa sta Suzana in Marko takoj pritegnila: Suzana: »Matura je v bistvu trenuten dogodek, dokončni stres po petih letih študija. Na njej dijak ne more pokazati vsega, kar zna«. Marko: »Strinjam se: matura ni najbolje zasnovana, na njej se dijak, ki se je pripravljal celo leto, oziroma vseh pet let, težje izkaže, če seveda upoštevamo ves trud, ki ga je vložil v študij. Sedanja matura je lažja za tiste, ki se med letom ne pripravljajo ali pa malo pripravljajo. Zanje je dovolj, da se pripravijo iz dveh predmetov.«
Kako torej »izboljšati« zrelostne izpite?
Aleksander pri tem nima nobenega dvoma: »Na maturi bi morali priti v poštev vsi predmeti!«
Njegova izjava bo marsikaterega dijaka »zbodla«; marsikdo bo mnenja, da je sedaj, po opravljeni maturi, lahko tako govoriti. Aleksander je bil
takega mnenja že pred izpiti, kar je tudi najlepše dokazal s tem, da je za maturo prostovoljno izbral še dodatni predmet, prirodopis.
O članih komisije so bili vsi trije naši odhčnjaki mnenja, da so se izkazali. »Dijakom so dali možnost, da so se razgovorili, omogočili so jim, da so pokazali določeno širino, 'komisarji’ skratka niso bili nocionistično ozki. Ocena izpraševalcev je zato dobra«, je menil Marko.
»Šola bi mi lahko
več dala«
Pogovor je nato stekel o petletnem študiju na znanstvenem liceju.
»To šolo sem izbral zato, ker sta mi bili že od majhnega všeč matematika in fizika. Menil sem, da mi bo najbolj odgovarjala«, je začel Aleksander Bravar. »Šola mi bi pa lahko več dala, saj ni bila zahtevna. To velja za vse predmete. Po nepotrebnem smo na šoli izgubljali preveč časa; ponavljali smo vedno iste stvari, to predvsem pri humanističnih predmetih.«
Kar se tiče pouka fizike in matematike, ki sta mi najbližji, imam zelo negativno mnenje. Prvič glede odnosa profesorja do mene, drugič pa glede programov. Naš program fizike in matematike je bil v primerjavi s programom na italijanskih šolah dokaj omejen. Na italijanskih šolah študirajo mnogo več stvari, program je bolj razširjen, snov bolj poglobljena. Tako se je lahko zgodilo, da mnogo dijakov ni rešilo zadnje matematične naloge (o teoriji numeričnih zaporedij), ker tega poglavja v šoli nismo obdelah, medtem ko je v programih italijanskih šol.«
Verzi srbskega
pesnika
»Če bi hotel torej ob koncu oceniti komaj opravljeno šolo, bi mi prišli kot za nalašč verzi, ki jih je zapisal srbski pesnik Branko Radičevič, ko je sam dokončal srednjo šolo:
Zbogom školo, nisam te ni volo.
Lud sam bio,
što sam te učio i greo klupe.« i slušao profesore glupe.«
Suzana in Marko ništa bila tako kritična kot Aleksander.
»V šoli lahko izveš mnogo koristnih stvari. Precej je bilo teorije, bolj malo pa povezav s praktičnimi aspekti. To je po svoje tudi razumljivo, saj znanstveni licej ni pokhena šola,« je povedala Suzana Strain. »Naša šola pa je vsekakor malo zastarela, kar se pozna predvsem pri nekaterih predmetih (zaradi pomanjkanja sredstev je na primer eksperimentiranje dokaj omejeno).«
Suzana je še povedala, da je k njenemu uspehu botrovalo predvsem veselje do posameznih predmetov. Na njeni top lestvici so bili najvišje uvrščeni latinščina, matematika, fizika in angleščina, čisto na dno lestvice je postavila telovadbo. Še dobro torej, da telesna vzgoja ni prišla v poštev za maturo...
Znanstveni licej humanistična šola
»Če dijak ob vpisu na znanstveni licej pričakuje, da bo pridobil na šoli predvsem tehnično znanje, se zelo moti«, je povzel Marko Jagodic. »O tem se lahko prepriča že z razporeditvijo učnih ur v nižjih razredih, kjer odpade na primer na latinščino več ur kot na slovenščino ali matematiko. Dijak dobi predvsem humanistično pripravo, na šoli pa si lahko zgradi določeno osebnost. Šola daje podlago za nadaljnji študij, predvsem kar se tiče metode študija.«
Vsi trije odličnjaki se niso v teh petih letih šolanja na znanstvenem liceju »zabubili« izključno v študij: poleg študija imajo še druga zanimanja. Suzana na primer študira angleščino (na šoli se je učila nemščino), ob tern pa še poje v domačem pevskem zboru v Mačkoljah. »če bi živela v mestu ali bliže mesta, bi imela več možnosti za druge dejavnosti,
Zanimanja in konjički
Marko je »izvenšolsko« razpet med glasbo, raziskovalno dejavnostjo in mladinskim udejstvovanjem. Po sedmih letih igranja na trobento je zamenjal inštrument: v roke je vzel električno kitaro (»Sem samouk«, poudarja) in že vrsto let igra pri Andromedi. Poleg tega je član Društva mladih raziskovalcev, ki prav ta čas pripravlja 5. raziskovalni tabor (v So-vodnjah), obenem pa je med ustanovitelji Mladinskega krožka Barkov-Ije - Rojan.
Aleksander se ukvarja z veslanjem. Leta 1982 in 1983 je z osmercem in dvojnim četvercem kluba Saturnia osvojil tudi naslov državnega prvaka. Lani je sodeloval na republiškem tekmovanju iz fizike v Murski Soboti in osvojil tretje mesto. Poleg tega se zanima za astronomijo in študira ruščino (»Tri leta sem sledil tečajem Združenja Italija - SZ, zadnje leto pa nadaljujem kar sam«, je povedal).
Vsi trije maturanti bodo seveda nadaljevali študij na univerzi. Aleksander se je bil že dalj časa tega odločil za vpis na fiziko. Njegovi sošolci so ob dnevih mature hudomušno razlagali, da je že kupil univerzitetne učbenike in da že študira po njih, a sam ni hotel potrditi teh govoric. Suzana in Marko sta še neodločena. Suzana bo izbirala med arhitekturo (v Benetkah ali v Ljubljani) in inženirstvom (v Trstu). Marko pravi, da je izbira fakultete težka. »Verjetno bom izbral inženirstvo v Trstu, in sicer ali elektroniko ali pa gradbeništvo«.
Po komaj prestani »težki« preizkušnji čakajo torej Suzano, Marka in Aleksandra kmalu spet težke naloge. Študij na univerzi je v mnogočem različen od srednješolskega šolanja, »bruci« se bodo morali šele vpeljati v novo okolje. Dotlej pa imajo naši odličnjaki še nekaj mesecev počitka.
MARJAN KEMPERLE
Ultimat Slovenske skupnosti za sestavo nove devinsko-nabrežinske občinske uprave
V Nabrežini se bodo drevi ponovno sestaii predstavniki KPI, PSI in SSk, da bi nadaljevali razpravo o programu nove občinske uprave. Kaže, da pogovori o programu kar dobro napredujejo, težave pa so politične narave in prihajajo predvsem iz vrst socialistov, ki se doslej še niso jasno in nedvoumno izrekli za obnovo tristranske koalicije, ki je vodila občino tudi v prejšnji mandatni dobi.
Kot je znano, imajo namreč socialisti v teku pogajanja za vstop v koalicijo, ki vodi tržaško občino in pokrajino. Pri tem tržaško vodstvo PSI vztraja na formuli sodelovanja med petimi vladnimi strankami — KD, PSI, PSDI, PRI in FLI — ki naj bi ga razširili še na Lasto za Trst in Slovensko skupnost. Lista pa zagovarja nasprotno tezo, češ da bi se morali socialisti enostavno pridružiti sedanji koaliciji na občini in pokrajini, ki nekako sloni na preferenčni osi med samo Listo in Krščansko demokracijo. Zato je tudi razumljiva sedanja velika opreznost socialistov, ki se očitno bojijo, da bi sklepanje u-pravnega sporazuma s komunisti in SSk v Nabrežini nekako ošibila njihovo pozicijo za tržaško pogajalno mažo.
Nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti pa je na svoji zadnji seji skle-
nila, da poskusi premakniti položaj z mrtve točke z odkritim, ultimativnim pozivom socialistom, naj se končno izrečejo o sestavi občinske uprave. Dokument, ki ga je krajevna sekcija SSk odobrila na svojem sestanku, zaradi važnosti objavljamo v celoti.
»Tajništvo devinsko - nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti — se glasi dokument — je na svoji seji preučilo pohtično stanje v občini po zadnjih sestankih v zvezi s sestavo nove občinske uprave. O teh sestankih je poročal tajnik sekcije Ivan Brecelj, ki se je zlasti zaustavil pri srečanju s sekcijama KPI in PSI, ki je bilo prejšnji četrtek v Nabrežini. Na tem srečanju še ni prišla jasno do izraza volja vseh treh strank, da pride do obnovitve domače uprave, za katero se je Slovenska skupnost jasno izrekla. Poudarjeno je bilo, naj bi govorili o nekaterih vprašanjih programskega značaja in s to željo se je sestanek zaključil.
Delegacija sekcije SSk se je, na povabilo krajevne sekcije Krščanske demokracije, sestala tudi s predstavništvom te stranke. Predstavniki KD so predlagali sestavo koalicije, ki bi jo sestavljale stranke, ki tvorijo večino na deželi ter v tržaški občini in v pokrajini. Delegacija Slovenske skupnosti pa je poudarila,’ da si, tudi v
skladu z jasnim mandatom, ki ga je prejela od volivcev, prizadeva za obnovitev domače uprave, ki je v zadnjih štirih letih uspešno vodila občino. Vsekakor so predstavniki SSk poudarili željo po konstruktivnem sodelovanju s KD, do kakršnega je prišlo že pri nedavnem glasovanju o varianti regulacijskega načrta obenem pa so tudi zavrnili vsakršno možnost sodelovanja z Listo za Trst, katere program je v kritičnem nasprotju z interesi domačega prebivalstva. Na osnovi tajnikovega poročila se je razprava, ki se je končala s soglasnim sklepom, da predstavništvo Slovenske skupnosti na prihodnjem srečanju s KPI in s PSI formalno predlaga obnovitev domače uprave in zahteva, da se o tem predlogu stranke izrečejo pred začetkom razprave o programu, kajti pomembno je predvsem, da se preveri volja vseh treh strank, da nadaljujejo s sodelovanjem iz zadnjih petih let. Če bi se drugi dve stranki, predvsem PSI, kajti komunistična partija je že izrazila pripravljenost za pogajanja v tem okviru, ne izrekli v teku tedna, bodo predstavniki SSk na seji občinskega odbora v petek, 19. julija formalno predlagali sklicanje seje občinskega sveta pred koncem meseca, na kateri bodo lahko vse stranke javno iznesle svoje sta-lišče o sestavi bodočega odbora.«
Stekle priprave za novembrsko kamnarsko razstavo
Zgodovina nabrežinskih kamnolomov
V	kulturnem društvu »I. Gruden« so pred časom stekle priprave za kamnarsko razstavo, ki je omenjena prosvetna organizacija namerava izpeljati v okviru 2.000-letnice nabrežinskih kamnolomov. Razstavo bodo na-brežinski prosvetarji predvidoma priredili novembra meseca, njen pokrovitelj pa je občina Devin - Nabrežina.
Poudariti velja, da se bo letošnja razstava bistveno razlikovala od podobne pobude, ki jo je SKD »I. Gruden« priredilo konec 1980. leta. Tokrat bo domače društvo posvetilo največ pozornosti z bi ranju dokumentov, fotografskih slik in raznovrstnega gradiva, ki bi nazorno prikazovali vlogo in pomen nabrežinskih »jav« v pretekli oz. polpretekli zgodovini. 'Razstavljenih kamnitih izdelkov bo manj kot na razstavi izpred petih let, večjo pozornost pa bodo usmerili v zgodovinsko raziskavo, ki bo v primerjavi z razstavo iz 1. 1980 vsekakor veliko bolj zahtevna.
V	ta namen je bil sestavljen 8-članski delovni odbor, ki je v prejšnjih mesecih začel z zbiranjem potrebnega gradiva. Povedati velja, da bodo v okviru pobude predvajah kratkometražni film, poleg tega pa tudi diapozitive, ki jih bodo nabrežinski prosvetarji pripravili za to priložnost. Čeprav bomo o podrobnostih razstave (program pobude seveda še ni natančno izdelan) naknadno še poročali, bi vsekakor omenili, da je predvidena tudi nekakšna predraz-stava, ki bi jo morah izpeljati v Se-
Prihodnji konec tedna na Opčinah
v
SD Polet prireja Vrtno veselico
^ Julij in avgust sta meseca, ki ju kulturna in športna društva izko-nscajo tudi za to, da se finančno opomorejo in pripravijo na novo sezono. Najbolj simpatični način je pripravljanje »šager« in podobnih prireditev, ki sicer zahtevajo mnogo dela organizatorjev, a na koncu je njihov trud po-placan s tem, da ostane v društveni blagajni nekaj denarja, ki bo še kako °	1ITlesec ali dva kasneje, ko se začnejo priprave za jesensko obdobje.
., v1®? toukuni društvi pripravlja za prihodnjo soboto in nedeljo svoj praz-mr ucl' sP‘jrl*'no društvo Polet na Opčinah in sicer pod imenom »Vrtna ve-fevCf., oet*- Prireditev bo na dvorišču Prosvetnega doma pod krošnjami osatih hp in kostanja. Za to priložnost bo prvič uporabljena tudi nova razsvetljava, ki jo je odbor Poleta naročil v okviru del za obnovo dvorišča Prosvetnega doma.
i o rani ?>.0^e 0ve Vrtne veselice predvideva za soboto, 13. julija ob 18.30 odprtje kioskov, ob 20. uri bo nastop kotalkarjev, od 20.30 pa tja čez pomoč bo ples z domačim ansamblom »Zvezde«. Enak program bo tudi v nedeljo vendar bodo tokrat za ples igrali »Laposi« iz Nove Gorice Oba dneva bodo v dobro založenih kioskih na voljo tudi kuhani štrukiji, ki Jih bo pripravljala znana specialistka gospa Marija Križman.
Prevoz v dolinski občini: vse prav?
V zvezi s preureditvijo avtobusnih prog v dohnski občini se je včeraj sestala občinska uprava s tehniki ACT, da bi preverili, kako se odvija preureditev javnih prevozov v občini, ki je še v eksperimentalni fazi. Z namenom, da bi zadostili potrebam občanov, občinska uprava vabi vse uporabnike javnih prevozov, naj jo opozorijo na morebitne pomanjkljivosti službe.
V Zgoniku od jutri dalje praznik komunističnega tiska
Člani sekcije KPI J. Pegan iz zgo-niške občine pripravljajo v teh dneh tradicionalni festival komunističnega tiska, ki bo v Zgoniku od 12. do 14. julija.
Po uspehih na upravnih vohtvah 12. maja ter na referendumu o draginjski dokladi, v katere so zgoniški komunisti vložili precej napora, je pred njimi še organizacija praznika tiska. Že vrsto let se po posameznih vaseh občine uspešno vrstijo festivali. Namen le-teh je po eni strani širiti komunistični tisk in zbirati zanj prepotrebna finančna sredstva, po drugi strani pa nuditi krajevnemu in ostalemu prebivalstvu politično, kulturno in družabno prireditev.
Žal se je bilo treba letos ponovno opredehti za Zgonik (na vrsti bi bil namreč Repnič), saj so pogoji za delo tu veliko boljši. Tudi letošnji festival bo s svojim programom popestril že tako bogato družbeno življenje v občini.
Kulturni program predvideva v so-
boto nastop nekaterih vokalnih solistov iz Ljubljane, ki se bodo predstavili z narodnimi in partizanskimi pesmimi. V nedeljo pa bo ob 20. uri nastopila folklorna skupina »KUD Karol Pahor« iz Pirana s svojim bogatim repertoarjem plesov. Poleg tega sta v nedeljo zjutraj na sporedu še mladinski slikarski ex tempore in tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami.
Posebno pozornost so prireditelji posvetih političnemu delu praznika in v tem smislu so pripravili za nedeljo zvečer okroglo mizo na temo »Po-litično-upravna situacija po vohtvah 12. maja«. Pri okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki različnih strank tako v krajevnem kot v pokrajinskem merilu.
Seveda pa bodo obiskovalcem na razpolago tudi domača kapljica in raznovrstne jedi, pa še razstava knjig ter bogat srečolov. Poskrbljeno je tudi za parkirišče.
Danes in jutri spet stavke v anagrafskih uradih
Občinski uslužbenci v centrih za obdelavo podatkov so na včerajšnji skupščini sklenih, da nadaljujejo s stavkovno akcijo. Tako bodo stavkali še danes in jutri, o nadaljnjih obh-kah sindikalnega boja pa se bodo dogovorili na sobotni delavski skupščini. Z bojem bodo uslužbenci nadaljevali tohko časa, dokler ne bo uprava nudila zadostnih garancij glede u-sode osefyja v centru za obdelavo podatkov.
Pokrajinska komisija jih je že pregledala 33
Ocenjevanje osmič se bliža h koncu
Pokrajinska komisija za ocenjevanje osmič, ki so prijavljene na letošnji natečaj za najboljšo osmico, tudi v poletnem času nadaljuje z delom. Osmič je sedaj sicer manj kot spomladi, vendar je komisija doslej že ocenila 33 osmič od 40 prijavljenih.
Pri ogledih je komisija ugotovila, da vinogradniki vztrajno izboljšujejo svojo tehnologijo in tako je iz leta v leto tudi vino bolj kvalitetno. Prostori, v katerih so osmice, so od področja do področja razhčni, skupna ugotovitev pa je bila ta, da so se osmičarji dobro pripravih na natečaj in skušali čim lepše urediti svojo osmico in pripraviti obiskovalcem čim širšo ponudbo. Do sprememb prihaja tudi pri načinu pridelave vina. Sedaj jih že
dobra polovica prideluje vino po novih sodobnih metodah, le starejši, čeprav ne vsi, pa še vedno vztrajajo pri tradicionalni pridelavi vina.
Komisija bo svoje delo končala do konca avgusta, nagrajevanje pa bo na septembrskih Kmetijskih dnevih v Boljuncu. Z vrednostnimi boni za nakup vinogradniške opreme bodo nagrajene osmice, ki bodo v skupnem seštevku zbrale največ točk. Poleg tega pa ocenjevalna komisija pripravlja predlog, da bi še posebej nagradili nekatere mlade vinogradnike, ki so pokazali največ skrbi za stalen razvoj in prenavljanje svojih posestev, posebne nagrade pa naj bi bile predvidene tudi za najboljše kleti in prostore, v katerih so osmice.
Z letovanja v Škofji Loki so se vrnili vedri in čili
Točno ob napovedani uri so se sinoči vrnili v Sežano otroci, ki so preživeli 14 dni brezskrbnih in poučnih počitnic v Škofji Loki. Trg pred železniško postajo v Sežani je bil še enkrat natrpan s tržaškimi avtomobili in množica mamic, očkov, non in nonotov je končno lahko odpeljala svoje ljubljence domov. /j letovanja v Škofji Loki, Id ga je organiziral Dijaški dom »S. Kosovel« pod pokrovrteljstvom odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ, so se otroci vrnili cui, veseli in polni prijetnih vtisov, ki jih bodo v prihodnjih dneh gotovo
pripovedovali svojcem
Huje ranjen 52-letni delavec ki je padel z zidarskega odra
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so včeraj ob 11.30 sprejeli 52-letnega zidarja Armanda Zaccaro-na, ki je doma v Ul. Alpi Giube 13. Delavec je opravljal restavracijska dela na palači Pittori na Trgu Unità, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje in padel z zidarskega odra. Na pomoč so mu takoj prihiteb njegovi kolegi, ki so ga odpeljali v bolnišnico.
Pri padcu si je Zaccaron verjetno zlomil komolec, utrpel pa je tudi vrsto hujših poškodb po nogah, hrbtu in v križu. Po prvi diagnozi bo okreval v štiridesetih dneh, seveda če ne bo komplikacij.
Vroča noč za Egipčana
Egiptovski državljan Abdel Kader Saad, rodil se je pred 35 leti. v Kairu, je v ponedeljek prišel hudo navzkriž s tržaško pobcijo. Pred dnevi
se je zaradi bolezni izkrcal v Livornu z grške ladje »Dora«, nato pa je prišel v Trst. V pričakovanju novega vkrcanja je dolgčas krajšal z dobro kapljico in ... z zbiranjem spominkov.
Mednje so si zaslužili mesto tudi krožniki picerije Perla v Ul. F. Severo 1. Lastnik je pomorščaka videl, kako si je prisvojil nekaj krožnikov^ in jo z njimi urno popihal. Pobcija ga je prijela v Ul. Gnega. Vse m se lahko končalo v mih obliki, ko bi ne Egipčan sprejel agentov s pestmi, udarci, brcami in žaljivkami. Na kvesturi se je scena ponovila še bolj dramatično, saj je na koncu Saad butal z glavo v zid, v presledkih pa kričal, da bo postavil v kvesturo bombo in da so navijači Liverpoola imeli prav, ko so v Bruslju pohodih Itabjane, češ da jih je treba izničiti. Šele dve injekciji pomirjevalnega sredstva sta ga nekoliko spravih k pameti, medtem pa si je nabral celo vrsto obtožb. Kako se bo branil, razmišlja v koronejskem zaporu.
sijanu. Na njej bodo predstavih le del zbranega gradiva. Na podlagi dokumentacije in ostalega zanimivega gradiva pa je načrtovana tudi izdaja posebne publikacije, ki bo vsekakor izšla po izteku razstave.
Naloga, ki si jo je SKD »I. Gruden« prevzelo, je nedvomno težavna. Zgovoren dokaz za to je že dejstvo, da je bilo zgodovinsko obdobje nabrežinskih kamnolomov doslej nezadostno obdelano. Dokumentarnega gradiva, ki so ga razne raziskovalne ustanove v preteklosti zbrale ni ravno veliko, zato pa SKD »I. Gruden« poziva vse tiste, ki razpolagajo s kakršnokob staro bstino, publikacijo oz. sbko (nanašati se mora seveda na nabrežinske kamnolome), naj na najboljši način (npr. s preshkanjem starega dokumenta) obogatijo letošnjo kamnarsko razstavo.
V-
Posojilo FRIE Tržaškemu Lloydu
Upravni odbor finančne družbe Fondo di rotazione per iniziative e-conomiche FRIE je 28. 6. 1985 pod ugodnimi pogoji odobril posojilo v višini 5 mihjard pomorskemu podjetju Lloyd Triestino za investicije v kontejnerski sektor podjetja. To je prvo tako posojilo v korist podjetij v sklopu IRI. Vsa posojila, ki jih bo FRIE še dodelil raznim podjetjem, so bila dogovorjena skupno z deželno u-pravo, ki bo tudi prispevala precejšen del sredstev, in pa s predsedstvom skupine IRI.
Tako bodo v kratkem odobrili posojilo še tržaški železarni Terni, podjetju Informatica Friuh - Venezia Giulia in goriškima družbama Meteor in Officine Meccaniche Gorizia-
Svetilnik zmage kmalu odprt za javnost?
Kot kaže bo kmalu prišlo do rešitve v zvezi z odprtjem Svetilnika zmage za javnost. Po dolgih mesecih raznih srečanj na vseh nivojih, so na sestanku med pokrajinskim odbornikom za turizem Cavicchiohjem, admiralom Grottijem, kapitanom Gium-mom in predsednikom Pokrajine Mar-chiom končno razčistili skoraj vsa nejasna vprašanja.
Nerešena sta ostala le problema zaposhtve dveh čuvajev in pa izgradnje sanitarij. Glede sanitarij bo za začasno rešitev poskrbela tržaška občina, ki bo dala na razpolago prenosna stranišča, dokler ne bodo zgrajene nove sanitarije.
Večji problem predstavlja namestitev dveh čuvajev. Ker je Pokrajina že dosegla zgornjo mejo pri zaposlovanju, je predlagala Letoviščarski ustanovi, da sama zaposb dva čuvaja, s tem da se stroški debjo med Pokrajino in Letoviščarsko ustanovo.
Če bo ta zadnji problem hitro rešen, bo svetilnik odprt za javnost že v tekoči turistični sezoni. O-biski bodo možni vsak dan, tako dopoldne kot popoldne.
Gojišče maka za opij v Naselju sv. Sergija
V pretekhh dneh so finančni stražniki na javni gredici na Trgu Rodolfa Sartorija v Naselju sv. Sergija zaplemb 420 skoraj popolnoma dozorelih rastlin maka, ki ga uporabljajo za pridelavo opija.
Nekatere glavice so imele tipične zareze za izcejanje mamila ki ga mak vsebuje, čeprav so stražniki nadzo-rovab to področje pa niso mogli ugotoviti, kdo so neobičajni »vrtičkarji«.
•	V organizaciji KD Primorec in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč bo danes ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah koncert Muja DOC Banda, ki ga bo vodil Renzo Muscovi.
•	V torek, 16. 7. 1985, ob 19.30 bo v sejni dvorani v Ulici Macelli 1 generalna skupščina avtobusnega prevoznega podjetja ACT. Med drugimi točkami bodo obravnavah tudi prilagoditev tarif za prevoze in preureditev prevozov v dolinski občini.
T	Dna 9. julija je preminila
I moja draga mama
Fani Regent vd. Kalc
Pogreb bo jutri, 12. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
Žalujoča hčerka Lidija in drugo sorodstvo.
Prosek, 11. jubja 1985
Prijetno vabilo italijanskih mladincev za skupne počitnice v Folgarii pod geslom »Sožitje je možno«
Naši čitatelji se bodo prav gotovo spomnili članka, ki smo ga konec maja objavili v zvezi z lepo in uspelo prireditvijo v Kulturnem domu v Trstu pod naslovom »Sožitje je možno«, na kateri so organizatorji, v glavnem italijanski mladinci iz Trsta, Gorice in Vidma, spregovorili tudi o nas Slovencih in se zavzeli za boljše medsebojno spoznavanje, za sodelovanje in za krepitev medsebojnih prijateljskih vezi. Poročali smo, da je na prireditvi sodelovala folklorna skupina iz Saleža in da je na njej zapela tudi skupina slovenskih fantov in deklet z Goriškega.
Pohvalili smo to pobudo in izrazih željo, da bi prišlo resnično do tesnejšega sodelovanja, do pogostejših med sebojnih stikov in še do podobnih pobud, ki bi družile mlade obeh narodnosti.
Veseli smo bjli zato pisma, ki smo ga prav včeraj prejeli, s katerim nam organizatorji tega prvega srečanja sporočajo, da so se z včerajšnjim dnem začele v Folgarii v tridentiski pokrajini skupne počitnice, ki tudi potekajo pod geslom »Za omiko, v znamenju medsebojne ljubezni in razumevanja«. V pismu nas tudi vabijo, da se tega letovanja udeležimo in preko nas vabijo v ta
kraj tudi mlade Slovence, pa tudi družine.
To prvo letovanje, ki se bo zaključilo v nedeljo, bo namenjeno predvsem poglobitvi in boljšemu poznavanju delovanja tako imenovanega gibanja I focolari, nam sporočajo v pismu, medtem ko bosta dve naslednji letovanji v istem kraju namenjeni počitku, izletom, kulturnim srečanjem in boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Organizatorji letovanj pričakujejo, da se bodo prijavile k tem srečanjem razne skupine, seveda tudi slovenske, ki bodo lahko nastopale s svojim programom v šotoru, kjer je prostora za kakih 1000 oseb.
Veseli bi bili ponovnega srečanja v kraju, ki je izredno lep, kjer so na razpolago hotelske storitve, kjer se človek odpočije, pristavljajo v pismu in izražajo željo po nadaljnjem sodelovanju.
Vzpodbudna iniciativa, ki odpira, kot smo že ob našem prvem srečanju z organizatorji poudarih, nove možnosti sodelovanja in prijateljstva med italijansko in slovensko mladino, ki si želita resnično dobrega sožitja.
N. L.
KD Rovte-Kolonkovec vabi v soboto na večer kratkih filmov S. Cesarja
KD Rovte - Kolonkovec priredi v soboto zvečer ob 20.30 v svojih prostorih večer kratkih filmov, na katerem bo ing. Sergij Cesar, predsednik Društva zamejskih likovnikov, prikazal vrsto svojih filmov, med temi »Kamniti kruh« — dokumentarec o življenju in delu v kamnolomih, »Ne prosi brat« — film posvečen naši manjšinski problematiki, dokumentarec z naslovom »Ginza«, ki ga je Cesar napravil na svojem potovanju po Japonski in ki prikazuje v kratkem staro in novo življenje v tej deželi zahajajočega sonca in še film »Krog 82«, ki je bil posnet leta 1982, ko so člani društva zamejskih likovnikov letovali nad Sečovljami v Istri. Na večeru bo Cesar prikazal tudi poskusni video, to je film, ki je spremljal skupno razstavo članov društva v Beneški hiši v Miljah.
Društvo vabi na večer, ki bo nekako zaključil letošnjo delovno sezono, vse člane, pa tudi prijatelje. Odbor sicer ne bo imel še pravih počitnic, ker se bo pripravljal na poletno prireditev, ki bo 25. avgusta, prav tako v društvenih prostorih v Ul. Monte Semio 27.
12., 13. in 14. julija v ZGONIKU
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta.
Jutri, 12. t.m., ob 20.30 šesta in v nedeljo, 14. t.m., sedma in zadnja predstava Lebarjeve operete »FRASQUITA«. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. V torek, 16. t.m., ob 20.30 bo na sporedu premiera operete »La baiadera«, E. Kalmana.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212^92 ali 221-121, int. 432 in 433.
kino
Ariston 21.30 »Shining«. Režija Stanley Kubrick. Igrata Jack Nicholson in Shelley Duvall. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.30—22.10 »lo, 2 linfomani un cavallo«. Prepovedan mladinn pod 18. letom.
Fenice 20.00—22.15 »Salò o le 120 giornate di Sodoma«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 20.00—22.15 »II gioco del falco«. Timothy Hutton in Sean Penn.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »Grano rosso sangue«, za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00- 22.00 »La ragazza d’oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Tuono blu«.
Mignon 17.00—22.00 »Gatto a nove code«. Režija Dario Argento.
Grattacielo 18.00 — 22.15 »Agente 007: L’uomo dalla pistola d'oro«. Roger Moore.
Capito! Danes zaprto. Jutri ob 17.30 »Lady Hawke«. M. Broderick, M. Pfeiffer.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Marathon«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 18.00—22.00 »Hair«. Miloš For-man.
Alcione Danes zaprto. Jutri ob 16.00 »II paradiso può attendere«.
Radio 15.30—21.30 »Historie de cu - Le viziose del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Razpis natečaja v devinsko-nabrežinskih otroških vrtcih
Občina Devin - Nabrežina je razpisala natečaj na podlagi listin za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1985/86.
Kandidatke morajo na občinsko u-pravo nasloviti prošnjo najkasneje do 29. julija. V prošnji morajo navesti svoje podatke, morebitne obsodbe ih točen naslov bivališča. Izjaviti morajo tudi, da so italijanske državljanke in da imajo diplomo šole, ki zadošča za poučevanje na pripravni stopnji. Podpis na prošnji mora overiti notar ali tajnik občine, kjer kandidatka stanuje.
K prošnji naj kandidatke priložijo tudi originalno diplomo šole (ali overovljeno fotokopijo), morebitne dokumente s preferenčnimi naslovi, potrdilo o bivališču in vse ostale dokumente, za katere kandidatka smatra, da ji lahko pomagajo pri izboru.
Prosilke morajo na dan zapadlosti natečaja izpolniti vsaj 18 let oziroma na dan natečaja ne smejo biti starejše od 50 let.
V športno-kultumem centru v Zgoniku je od 18. dò 20. ure odprta razstava lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki tečaja za mizarje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
menjalnica
KD PRIMOREC IN GODBA NA PIHALA V. PARMA
vabita na
KONCERT SKUPINE MUJA D.O.C. BAND
ki bo danes, 11. t.m, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah
10. 7. 1985	
Ameriški dolar ....	
Kanadski dolar ....	
švicarski frank ....	
Danska krona		. .	175,-
Norveška krona ....	. .	219. -
švedska krona 		
Holandski fiorini ....	
Francoski frank ....	
Belgijski frank ....	. .	30,-
Funt šterling		
Irski šterling		
Nemška marka ....	
Avstrijski šiling ....	
Portugalski eskudo . . .	
Japonski jen 		. .	7,—
španska peze ta ....	. . 10.-
Avstralski dolar ....	
Grška drahma		. .	14,—
Debeli dinar		
Drobni dinar . . . . .	. .	6,30
BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZMO - ti? 61-4AS
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
razstave
čestitke
izleti
darovi in prispevki
včeraj-danes
mali oglasi
Danes, ČETRTEK, 11. julija
OLGA
Sonc|e vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.28 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 14.53.
Jutri, PETEK, 12. julija MOHOR
Vreme včeraj: temperatura zraka 27,3 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb raste, veter 15 km na uro severo vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje.
RODILI SO SE: Edoardo Biagiotti, Andrea Pisan, Elena Calligaris.
UMRLI SO: 73-letna Irene Štolfa vd. Škerl, 52-letna Elisa Chicco por. Depa-se. 71-letna Stefania Regente vd. Kalc, 85-letni Giuseppe Raggi, 77-letna Maria Pressacco vd. Pasqualini, 66-letna Noemi Golan vd. Gardelin, 75-letni Mauro Ricciutti, 6-letni Silvio Pilosio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
KD Rovte - Kolonkovec vabi na večer kratkih filmov Sergija Cesarja, ki bo v soboto, 13. t.m., ob 20.30 v prostorih društva, Ul. Monte Sernio 27. Na sporedu: dokumentarec iz Japonske, delo v kamnolomu, vprašanje manjšin, poskusni video in drugi.
KD Primorec in Godba na pihala V. Parma vabita na koncert skupine MUJA D.O.C. BAND, ki bo danes, 11. t.m., ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah.
KD Vesna vabi jutri, 12. t.m., na fantazijo avtorskih pesmi, glasbe in plesa POJOČA JE NOČ, ob 21.15 na dvorišču doma A. Sirk v Križu.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
PODARIM 2 lepi črni mucki. Tel. 0481/882123.
PRODAM hondo 125, letnik 1983, prevoženih 13.000 km v odličnem stanju. Tel. 040/815824.
DEKLE išče namestitev kot prodajalka ali spretna strojepistka. Tel. 040/412543-
NA VRHU sv. Mihaela (Sovodnje) prodam zazidljivo razvalino 742 kv. m z odobrenim gradbenim načrtom, prosta Bucalossi, IVA 2%. Tel. na št. 0481-779331.
PRODAM motor Suzuki 550 v odličnem stanju. Tel. 040/227284.
PRODAM čoln, 3,80 m z motorjem Mer-cury 20 s prikolico. Tel. 040/229100.
PRODAM A 112 abarth, 70 ks, letnik september 1979. Tel. od 14. do 15. ure na št. 228756.
ŠTUDENT z opravljeno mednarodno šolo daje lekcije angleščine in nemščine. Tel. 040/225590 ob uri večerje.
PRODAM pando super 45, 900 zaradi potovanja po zelo ugodni ceni. Po dogovoru odkupim tudi star avto. Tel. v večernih urah na št. 040/229224.
PRODAM pletilni stroj BROTHER KH 840 po ugodni ceni. Tel. na št. 0481/ 884182 v večernih urah.
PRODAM box primeren za avto/kam-per, 16,3 kv. m cona Valmaura. Tel. 040/211805.
LOJZI in MERI sta odprla osmico v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
PRODAM ATARI 2.600+ 5 kaset Tek na štev. 0481/41636.
PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 040/211158.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od, 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOUCI Boljunec: tek 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel 200-121, Sesljan: teL 299-197.
razna obvestila
Slikar Bruno Mevlja - Amelio razstavlja v občinski dvorani v Trstu od 10. do 17. t.m. Predstavlja svoja olja med abstraktnim in figurativnim.
Ljubitelji fotografije so vabljeni na pogovor jutri, 12. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20 v zvezi s fotografsko razstavo v slovenski prestolnici.
FC Primorje - Godbeno društivo Prosek organizirata na Proseku v dneh 13. in 14. t.m. v prostorih Kulturnega društva na balancu »Praznik športa in glasbe« s sledečim programom: sobota, 13. t.m., ob 16. uri otvoritev kioskov, ob 19. uri koncert godbenega društva Prosek in ob 20. uri ples z ansamblom The Lords. nedelja, 14. t.m., ob 10. uri otvoritev kioskov, ob 16. uri tradicionalna tekma stari - mladi, ob 19. uri nastop mladinskega pevskega zbora V. Mirk in ob 20. uri ples z ansamblom The Lords. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in jedačo.
-T-T^-r CENTRO J	HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
•	ladijski podi
•	razni furnirji
• iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki
TRST — Ul. Errerà 8 Tel. 040/823-553
(Industr. cona pri Itacementiju)
Včeraj je praznoval EVARISTO SAC-CHI rojstni dan. Vse najboljše mu želijo žena Carolina in hčerki Emanuela in Rafaela.
KRUT prireja dne 24. julija izlet na Nevejsko sedlo (Sella Nevea). Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Montecchi 6 (tel. 040/795-136), od 8. julija dalje od 9. do 12. ure.
SPDT prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. julija, dvodnevni avtobusni izlet na Čmo prst (1844 m) ob priliki 20. obletnice smrti Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304).
Canon
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«:
fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material.
CMD
Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231
Ob obletnici smrti drage mame Marije Sancin in tete Pepke Nardin darujeta Vida in Vinko Sancin 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Bredo Kraigher vd. Rauber darujeta Sonja in Gianni Furiarne 15.000 lir za KD I. Cankar.
V	spomin na Stanka Caharijo daruje družina Ivan Terčič 30.000 lir za pevski zbor I. Gruden.
V	spomin na strica Stanka Caharijo daruje Albin Caharija 40.000 lir za pevski zbor I. Gruden.
V	spomin na nepozabnega nonota daruje Nora 100.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Ob 100-letnici rojstva pok. očeta Ri-kota Pertota darujeta Jelica in Vlasta 100.000 lir za TPK Sirena.
Veleblagovnica Tolentino
Divo
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento
VS/t POLETNA OBLAČILA KOPALKE — ZAVESE
Pred izidom je četrta knjiga
SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Po prednaročniški ceni, ki velja do avgusta
(predvidoma bo slovar izšel v tem mesecu), ga lahko naročite v
Ul. sv. Frančiška 20.
[_____jenska in njena stvarnost_|
Javna sredstva za zasebne družinske posvetovalnice
radioteieviaija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Odnos med ženskami in javnimi u-pravitelji že od nekdaj označuje nezaupanje. še zlasti, ko ženske skušajo uveljavljati tako imenovane strukture na bazi, za katere bi morala denarna sredstva odmerjati ■»oblast«. Da nezaupljivost ni samo odraz težnje ženskih organizacij, ki skušajo v čim krajšem času uresničiti zamisli o novih in sodobneje opremljenih socio - zdravstvenih strukturah, pričajo tudi dogodki z zadnjih zasedanj Tržaške krajevne zdravstvene enote in odločitve deželnega odborništva za zdravstvo.
V nekakšnem zatišju, h kateremu smo pripomogli tudi sami novinarji, je namreč mimo nas šla vest, da bo odslej dobival javno denarno podporo tudi tržaški sedež GIF (Centro italiano femminile), češ da opravlja funkcijo privatne družinske posvetovalnice. Ob popolnem spoštovanju pluralizma in ob upoštevanju, da obstajajo zelo različni pogledi na vlogo družine in materinstva, pa je neba le poudariti, da bi morale javne ustanove vsebinsko in ne strogo dobesedno tolmačiti obstoječo zakonodajo.
Glede družinskih posvetovalnic, ki bodo nedvomno prišle v zgodovino kot najbolj tepen izmed otrok javnih so-cio-zdravstvenih struktur v Italiji, je ponovno prišlo do problematičnega, če že ne absurdnega zapletljaja. Da se je vloga teh struktur od težkega poroda dalje večkrat izrodila, da se je iz različnih razlogov na raznih ravneh otepajo, da se nikoli ne naj-de dovolj denarja, da je treba veno-mer premagovati na stotine birokratskih ovir, o vsem tem ter še posebej 0 specifičnih težavah deželnih ali tržaških posvetovalnic, smo že nič kolikokrat pisali. Očitno bo gradiva za grenko - polemično poročanje tudi v bodoče dovolj.
Na eni izmed zadnjih skupščin Tržaške krajevne zdravstvene ustanove so torej tržaškemu sedežu GIF priznali status privatne družinske posvetovalnice z omenjenimi pristojnostmi. Te omenjene^ pristojnosti pa se nanašajo na prošnjo samega centra (ne na dejstvo, da bi prošnji ugodili deloma), ki je svojo vlogo utemeljeval kot psihiloško posvetovalnico, v kateri torej delujejo socio - psihološki operaterji, ne pa zdravstveni. S tem je dejansko (in tudi zelo uspešno) obšel deželno zakonodajo, v skladu s katero ne bi nikoli mogel dokazali, da lahko opravlja vse funkcije »prave« družinske posvetovalnice. Sicer
pa, pravijo predstavnice ženskega gibanja, je težko sprejemljiva že teza, da lahko GIF, kjer se dejansko odvija bolj družabno - družbena dejavnost, sploh temeljito opravlja katerokoli funkcijo družinske posvetovalnice. Predvsem zaradi prostorov samih (z javnimi je zakonodajalec zelo strog glede tega vprašanja) in pa urnikov, kajti posvetovalnice morajo biti odprte najširši javnosti (in ne znancem in prijateljem ali somišljenikom) določeno število ur. Poleg vsega pa je treba še poudariti, da deželni zakon o družinskih posvetovalnicah izrecno pravi, da dobijo privatni centri javno podporo (torej ne dovoljenje za delovanje in obstoj, temveč sredstva iz javnih fondov) samo v primeru, da javnih na določenem teritoriju ni.
Je torej odločitev skupščine KZE nezaupnica lastnim posvetovalnicam. Da je šest posvetovalnic, kolikor jih je v tržaški pokrajini, v hudih težavah in da delujejo zelo okrnjeno, ni nobena skrivnost. Kot pa tudi ni tajnost, da veliko problemov izvira iz okvirne organizacije, ki se nato zelo negativno odražajo »na bazi«. Na primer denar: venomer tarnamo (in u-pravičeno), da zmanjkuje sredstev za otipljive posege na teritoriju, vendar pa bi deželna sredstva za družinske posvetovalnice zadoščala, ko bi njihovo uporabo pristojni organi pri KZE v predpisanih rokih odobrili. Tako pa se vrtimo v začaranem krogu: sredstva so na voljo, načrti, kako jih smotrno uporabiti tudi, vendar pa ostajajo v javnih blagajnah, iz katerih se mito lahko stekajo tudi v zasebne centre, do katerih pa je javna uprava, kar se predpisov tiče, veliko popustljivejša kot do lastnih listano».
Neurejenost v vrstah Tržaške krajevne zdravstvene enote pa se kaže tudi v najemanju, oziroma sklepanju pogodb z operaterji raznih profilov. Ker KZE še ni izdelala načrta za u-reditev splošnih zdravstvenih enot, ki. bi bile decentralizirane po teritoriju, ne sprejema novih uslužbencev niti za strukture, ki so že vpeljane in tako ostajajo družinske posvetovalnice brez nekaterih ključnih operaterjev. Zaradi takšne, ne preveč spodbudne slike, ki jo kažejo javne družinske posvetovalnice, pa se seveda zmanjšuje število uporabnic — tudi ker trenutno določenih servisov ne morejo nuditi. »Uboge« družinske posvetovalnice pa še enkrat dokazuje jo, da pomanjkanje sredstev ni najhujše zlo. (bip)
Prvi kanal
11.15	Televideo - Poskusni program
13.00	Želja po glasbi glasba F. Schuberta
13.30	Dnevnik 1
13.45 La schiava di Roma - film Nastopa Rossana Podestà
15.15	Attraverso TAlaska sulle piste dei cercatori d’oro - dok. oddaja
16.10	Pravljice
16.30	II grande teatro del West TV film
16.55 Risanka
17.00	Love story - TV film 17.50 Risanka
18.40 Posebna kmetijska oddaja 19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Sinfonia d’autunno - film Režija L Bergman, nastopajo Liv Ullman, Ingrid Bergman, E. Josphson...
22.00	Dnevnik 1
22.10	Mister O
23.10	Srebrni mikrofon - glasbena odd. 00.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Llubljana
16.35 Poročila
17.40	Storškovo popoldne Hiša s petelinom
18.00	Po poteh Gubčeve brigade: Boris Kobe
18.30	Obramba in samozaščita:
Sledi na pariškem nebu
19.15 Risanka
19.26 Zrno do zma
19.30	TV dnevnik I
21.10 Bregovi - TV nadaljevanka
22.25	TV dnevnik II
22.40	Retrospektiva domače TV drame
Koper
15.00	Herkules izzove Samsona - film
16.30	Taksist - TV film
17.30	Smithovi - TV film
18.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
18.30	Čudoviti ranč rumene žolne
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Spoleto ’85: Festival dveh svetov
20.25	Hudičeve igre - TV nanizanka
21.50	TV D - Vse danes
22.00	Kaj bomo pili nocoj?
TV variete
23.00	West side medicai - TV film
24.00	Herkules izzove Samsona - film
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Gli eroi della domenica - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali dokumentarna oddaja
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera TV film
18.30	Tuttinfamiglia - nagradno tek.
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Festivalbar - glasbena oddaja
23.45	Prva stran intervjuji Giorgia Bocce
00.15 Le folli notti del dottor Jerryll film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - TV novela
9.40	Malù - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e pailettes TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV nadalj.
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.10	Thundaar il barbaro - risanka
15.45	Space Ghost and Dino Boy risanka
16.10	Lancer - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere TV film
18.00	Febbre d’amore - TV nadalj.
18.50	La schiava Isaura - TV novela
19.45	Piume e pailettes - TV novela
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Huston - TV film
22.30	La battaglia di Alamo - film
1.40	L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari TV film
9.30	Gli innamorati - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wonder woman - TV film
14.00	Deejay Television glasbena oddaja
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi dj Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Nana supergirl - risanka
La famiglia Mezil - risanka Goldie Gold - risanka Shazzan - risanka
Drugi kanal
11.15	Televideo - Poskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Nadaljevanka dneva:
»Vbogi vojak« - 2. nadalj.
14.35	Poletje je dogodivščina
16.55	L’idolo del ring - film
18.25	fz parlamenta
18.30	Športne vesti
18.40	L’asso nella manica - TV fili!.' 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20 Športne vesti
20.30	Venezia d’inverno - TV nadalj. 22.10 Športne vesti
23.25	II brivido dell’imprevisto
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Televideo - Poskusni program
18.25	Šport
19.00	Dnevnik 3
20.00	Deželne vesti 20.00 Šola in vzgoja
20.30 Lo specchio della vita - film
22.15	Dnevnik 3
22.40	Filmska kamera in spomin
22.55	Amerika v letu 1930
23.55	Glasba v Firencah - 1. del 00.30 Posebna glasbena oddaja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji pri-opevki :
TRST — Razprava v deželnem svetu o gradnji velikih javnih struktur TRST — Intervju s Pavlom Coljo, županom občine Repentabor TRST — Promotrieste za upravo kongresnega centra
GORICA — Nov most čez Vipavo ČERVINJAN — Najdaljši sendvič na svetu
TREBČE — »Pojoča je noč« v novi preobleki
Zagreb
17.50 Videostrani
18.00	Poročila
18.05	TV koledar 18.15 Na črko, na črko
otroška serija 18.45 Ljudje, čas, glasba zabavna oddaja 19.30 TV dnevnik
20.00	Politični magazin
21.05	Koncert Billyja Joela - 1. del
22.05	TV dnevnik
22.25 Poletni nočnj spored
18.00	Quella casa nella prateria TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico rosette risanka
20.30	Chisum - film
22.35	Gin Gin - TV film 23.05 Premiere - filmske novosti 23.25 L’uomo terminale
1.20 Mod Squad i ragazzi di Cren TV film
TELEPADOVA
13.00	Le avventure di Huckfinn risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Adolescenza inquieta TV novela
14.30	Arrivano! le spose - TV film
15.30	Operazione ladro - TV film
16.30	Film
18.00	Risanke
18.30	II ritorno dcH’uomo tigre risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn risanka
19.30	Conan - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	A 009 missione Hong Kong film
22.30	Sport: ameriški football
23.30	Film 1.00 TV film
TRIVENETA
9.30	Dokumentarna oddaja
10.00	Risanke
10.30	A sud dei tropici - TV film
11.00	Q.P. Coupon estate
11.30	Dr. Kildare - TV film
12.00	II canale di Panama - film
13.30	Komičnj filmi
14.00	A sud dei tropici - TV film
14.30	Filmske novosti
14.35	La scorta armata - film
16.00	Q.P. Coupon estate
16.30	Risanke
17.30	Grido di guerra - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.55 Dokumentarna oddaja
20.30	L’amnesia - film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
14.30	L’ultima chance - film
16.00	Risanke
17.30	The Bold Ones - TV film
18.30	Dokumentarna oddaja
19.40 Disperatamente tua - TV film
20.15	Glasbena oddaja
20.30	Revival anni 80
21.30	Furlanski zbori in furlanska folklora
22.15	Uomini si nasce, poliziotti si muore - film
23.45 Victoria Hospital - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Potovanje po Veliki Britaniji; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: Anton Ingolič - dramatizacija Marjana Prepeluh: »Tajno društvo PGC«. Četrti in zadnji del; 10.10 Koncert RAI iz Rima: Maurice Ravel: Le tombeau de Couperin; Ma mère Toye Mector Berlioz: Harold v Italiji; 11.35 Melodični orkestri; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništvo; Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenske popevke; 14.10 Popoldanski program:	Naša vina;
14.30	Diskorama; 16.00 Beležke za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tod na; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Utrinki iz zamejstva - 12. senjam beneške piesmi; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere za pomorščake;
7.00	Dober dan; 8.45 Radijska priredba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Glasba; 14.45 Počitnice v Jugoslaviji; 18.30 Glasba G. F. Handela: Julij Cezar; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.00 Opereta; 12.03 Ul. Asiago Tenda - ta teden Piergiorgio Farina in Landò Fiorini; 13.15 Poštna kočija; 13.23 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Motel - Radio 1 po cestah Italije; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Jazz glasba;
18.05	Guglielmo Papararo in njegov orkester; 18.30 Večerna glasba; 19.23 Audiobox Dcsertum; 20.00 Srečanje z gledališčem: »La Pamela nubile« -Carla Goldonija; 22.00 Večerni variete; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30.
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Četrto nadstropje - interno 9 - radijska nadaljevanka; 9.10 Italija... govori -zanimivosti; 10.30 Beležke s križarjenja; 12.45 Italija... igra; 15.00 Glas-beno-govomi program; 15.42 Glasba za poletno popoldne; 16.35 Poletni program; 17.30 Prebujanje - zadnji del; 18.32 Radijska priredba; 19.50 Šola in vzgoja; 21.00 Radijska priredba; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Glasba za klavir; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade poslušalce; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 Lahke note; 18.30 V e-legičnem tonu (Skladbe Rahminova, Čajkovskega in Saint-Saensa z našimi umetniki); 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Greentown jazz band; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer - Simon Gregorčič: »Čemu mi gosli«; 21.45 Lepe melodijo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (ponovitev); 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno - Mihail J. Lermontov: Borodino; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
Tex Willer v filmu
Režiser Duccio Tessali snema film o znamenitem heroju stripa Texu Willer-ju, ki bo tako prvič v zgodovini nastopal tudi v kinodvoranah. Glavno vlogo slovitega kavboja bo igral Giuliano Gemma
Razstava ob 60-letnici RAI
Na festivalu »dveh svetov« v Spoletu so odprli tudi veliko razstavo ob 60-let-mci RAI. V Baziliki sv. Nikolaja si lahko ogledamo res popoln pregled
delovanja RAI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Tudi slovenska jazz skupina
Duck Baker in še kdo drug jutri na koncertu na gradu
Zaradi kroničnega pomanjkanja v poletnem času
Vrhovci protestirajo proti CAFO: niso plačali vodarine!
Vrhovci, vsaj nekateri, kajti akcija ni bila organizirana v vsej vasi, niso plačali računa za dvomesečno porabo vode. Ko se je pred nekaj dnevi v njihovih hišah oglasil uradnik konzorcija CAFO iz Gradišča, so mu povedali, da ne bodo plačali vodarine. To v znak protesta proti CAFO in vsem tistim, ki so odgovorni, da prihaja k njim voda dokaj neredno skozi vse leto. še najbolj se pomanjkanje vode občuti v poletnem času, ko je poraba večja.
O pomanjkanju vode na Vrhu smo v prejšnjih letih poročali že večkrat. Kljub vsem protestom, kljub vsem ob ljubam, kljub vsem ugotovitvam, pa se položaj ni izboljšal. Vode zmanjka na vsem Vrhu skoro vsako jutro. Marsikdaj vode ni kar po cel dan, iz pip prikaplja le proti večeru. Še posebej to pomanjkanje občutijo v hišah v gornjih predelih vasi.
Domačini dobro vedo, da so naprave pri črpalki pri Petovljah dotrajane, oziroma, da jih je treba zamenjati z novimi. Dobro vedo, da je tudi rezervoar na Vrhu premajhen za današnje potrebe vrbovskoga prebivalstva. Ta rezultat je bil najbrž zadosten pred leti. Dandanes pa, čeprav se število prebivalstva ni povečalo.
Seja odbora KZE
O vprašanjih, ki zadevajo zdravstvo na Goriškem bo govor na seji upravnega odbora goriške zdravstvene e-note, ki bo v ponedeljek, 15. julija ob 10. uri na sedežu v Ulici V. Veneto 24.
Na dnevnem redu imajo razpravo o deželnem zdravstvenem načrtu. Beseda bo tekla tudi o proračunu zdravstvene enote, oziroma o pravilniku odseka za duševne bolezni.
Delniška družba za tržiško pristanišče
Občinska uprava v Trstu je te dni dala nalog skupini tržaških strokovnjakov, da pripravi študijo o možnosti ustanovitve delniške družbe za upravljanje tržiškega pristanišča. V njej naj bi poleg sedanje zadruge, ki upravlja pristanišče, dobile mesto nekatere javne uprave, denarni zavodi in druge ustanove, ki imajo posredno ali neposredno vez s stvarnostjo pristanišča. V Italiji je taka družba le v Ravenni, več pa jih je v pristaniščih severnoevropskih držav.
Trčenje avtomobilov: mladenič v bolnišnico
Zaradi lažjega pretresa so v gori-ško bolnišnico sprejeli na petdnevno zdravljenje 20-letnega Alfonsa Moc-cardija iz Krmina, Ulica 25. aprila 9. Fant se je ponesrečil na cesti med Lečnikom in Koprivnim, ko je z avtomobilom čelno trčil v vozilo, ki je prihajalo iz nasprotne smeri. Po vsej verjetnosti se je nesreča pripetila zaradi mokrega cestišča in slabe vidljivosti, ki ju je povzročil dež.
so se povečale potrebe in poraba. V vsaki hiši imajo sodobne sanitarne naprave, v vsaki hiši imajo obilico gospodinjskih strojev. Zaradi tega seveda je poraba vode večja kot je bila pred leti. Kapacitete vodovoda pa so enake takratnim. Zatorej pomanjkanje vode.
O pomanjkanju vode Vrhovci tožijo tudi v zimskih mesecih, vendar ne tako kot sedaj, sredi poletja. Ker imajo s tem opravka že več let in ker ni videti rešitve so se odločili za protestno akcijo, najbrž edino, ki so jo lahko izvedli. Niso plačali računov.
Zahtevajo pa tudi, da se njihova zadeva prične reševati kar se da hitro, tudi da ne bi prišlo do okvar na črpalni postaji v Petovljah, kar se je tudi zgodilo že marsikdaj. Prihodnji teden bo na Vrhu posvet, na katerem bodo sodelovali vaščani ter zastopniki konzorcija CAFO in sovodenj-ske občinske uprave.
Sicer se s kvaliteto vode pritožujejo tudi drugje v sovodenjski občini. Tudi o tem smo že pisali v prejšnjih letih. Marsikje prihaja iz pip taka voda, ki ni najbrž med najboljšimi in pitnimi. Tudi s tem se bodo morali odgovorni soočiti čimprej.
Iz Benetk smo izvedeli, da je tamkajšnji preiskovalni sodnik dr. Felice Casson, ki vodi ponovno preiskavo o atentatu na karabinjerje v Petovljah 31. maja 1972, kjer so bili zaradi eksplozije ubiti trije čuvarji javnega reda, v ponedeljek zaslišal fašističnega terorista Vincenza Vinci-guerro. 37-letni fašistični kolovodja, ki si je lani na zaslišanju prevzel odgovornost za domislico, organizacijo in tudi izvedbo atentata pri Petovljah, je sedaj zaprt v zaporih v Ravenni. V Benetke je prišel v spremstvu petih karabinjerjev. Mož je bil torej možno zastražen.
V	sodni palači v Benetkah je ostal na zaslišanju pred sodnikom Casso-nom več kot tri ure. Soočili so ga tudi z nekaterimi drugimi ljudmi. Kot je znano je Vinciguerra pred kratkim znanemu italijanskemu časnikarju Enzu Biagiju, ki ga je intervjuval v zaporu, povedal, da je šlo v Petovljah za premišljeno akcijo proti čuvarjem javnega reda, za politični napad na državni ustroj.
Preiskovalni sodnik dr. Felice Casson obnavlja torej celotno preiskavo. V zadnjih tednih smo večkrat pisali, da je zaslišal in tudi dal aretirati nekatere karabinjerske častnike, ki jih dolži, da so skrili nekatere dokazne akte.
V	ponedeljek bo Casson šel v Rim. Tam bo v prostorih parlamenta zaslišal osrednjega tajnika MSI Giorgia Almiranteja. Do zaslišanja prihaja potem, ko je, na zahtevo preiskovalnega sodnika, rimska poslan-
Kasno izplačevanja dopolnilne blagajne
Znano je, da je v zadnjem času prišlo do več protestov delavskih svetov tistih tovarn na Goriškem, kjer so delavci v dopolnilni blagajni. Pristojni vladni organi namreč izdajajo s precejšnjo zamudo dekrete o izplačilu prejemkov izredne dopolnilne blagajne, za katere je zavod za socialno skrbstvo INPS pristojen le v podrejenem smislu. To seveda provzroča zastoje v plačevanju odškodnin prizadetim delavcem. Le v nekaterih primerih delodajalci anticipirajo denar delavcem, saj to ni njihova naloga.
Upravni svet INPS za goriško pokrajino (predseduje mu Vittorio Bran-cati) je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se odpravijo birokratske formalnosti na tem področju. Resolucijo so poslali pristojnim ministrom in glavnemu ravnateljstvu INPS v Rimu. Podobne resolucije so sprejeli tudi drugod, tam kjer imajo podobne probleme.
ska zbornica dala dovoljenje za zaslišanje in potem ko je podobno dovoljenje prišlo tudi s strani evropskega parlamenta (Almirante je namreč tudi evropski poslanec) Almiranteja sumijo, da je naročil poslati v tujino, v Španijo pobeglemu fašističnemu pajdašu Carlu Cicuttiniju, doma iz San Giovanni al Natisone v Furlaniji, nekaj tisoč dolarjev. S tem denarjem naj bi si Cicuttini dal operirati glasilke. Tako ne bi bilo moč spoznati njegovega glasu. Preiskovalci namreč domnevajo, da je Cicuttini tista oseba, ki je 31. maja 1972 telefonirala karabinjerjem in jih zvabila v past v bližino Petovelj. Zaradi ilegalnega prenosa tega denarja čez mejo sta bila svojčas osumljena takratni pokrajinski tajnik MSI v Gorici odvetnik Pascoli in še ena druga oseba iz Gorice. Sicer pa se zdi, da se Almirante čuti precej na gotovem, saj je svojčas sam zahteval, da se proti njemu uvede preiskava in soglašal z dovoljenjem parlamenta v tem smislu.
Sprememba pri PDG
V začetku prihodnje sezone bo v umetniškem vodstvu Primorskega dramskega gledališča prišlo do spremembe. Režiserja Marija Uršiča iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki mu je potekel mandat, bo zamenjala Alja Predan, gledališka dramaturginja iz Ljubljane. Na delovno mesto je bila sprejeta na natečaju. V gledališče bo prišel tudi novi igralec. Iztok Mlakar iz Nove
Na goriškem gradu bo jutri, v petek. ob 21. uri, večja prireditev sodobne lahke glasbe, ki so ji dali naslov »Shaker show«. Prireditelj je zadruga mladih Presenza, ki skrbi za razne servise in tudi za kulturno udejstvovanje. Pokrovitelj pa je gorička letoviščarska ustanova.
V Gorico pride za to priložnost znani ameriški kitarist Duck Baker, eden med najbolj znanimi izvajalci bluesa in ragtima. Baker je tudi pevec in avtor pesmi ter poje tudi irske ter druge pesmi. Baker je že nastopil v Gorici pred šestimi letei.
Na jutrišnjem večeru pa bo nastopilo še nekaj drugih. Kot prva bo prišla na oder skupina Fusion jazz Cormac, slovenska skupina, v kateri je sedem izvajalcev. Nastopijo tudi italijanska romantična skupina Coat of arms ter Flewy Gang. Na večeru bo nastopil tudi goriški iluzionist Mauro Radigna, ki bo v šaljivi luči prikazal kitsch italijanske popevke od dvajsetih let do današnjih dni.
Prebivalstvo v slovenskih občinah
Tudi junija se gibanje prebivalstva v treh slovenskih občinah ni bistveno razlikovalo v primerjavi s prejšnjimi
Gorice. V novi sezoni 1985/86 bo ansambel tako štel 20 igralcev. V prihodnjih letih jih bodo namestili še pet, s čimer bo igralski sestav novogoriškega gledališča izpolnjen.
(m.d.)
Na Predmeji gradijo obrat Iskra
Občinska skupščina in podjetje na območju Ajdovščine si prizadevata, da bi zagotovili delo in zaposlitev prebivalcem v odročnih vaseh, ki želijo o-stati in živeti v rojstnem kraju. U-speli so doseči razumevanje in pomoč Industrije za proizvodnjo avtoelektrič-nih delov »Iskra« v Šempetru pri Novi Gorici. Ta je na Predmeji začela graditi svoj obrat za izdelavo pod-sestavov za avtoelektriko. Investicija bo veljala okoli 15 milijard starih dinarjev, v obratu pa bodo zaposlili 20 domačinov. Predhodno jih bodo strokovno usposobili v šempetrski Industriji. Kolektiv Iskre je že prej omogočil delo domačinom v nekaterih manj razvitih krajih, saj ima svoje obrate tudi na Ligu na Kambreškem, v Soči v dolini Trenite in v Rutu nad Tolminom. (m.d.)
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40497.
meseci. Edini razveseljiv podatek je zadovoljivo število otrok, oziroma o-klicev.
Občina Števerjan. Rodil se je Jakob Leopoli. Poročili so se Marta Vižintin in Loris Nanut, Tatjana Perše in Stanislav Škorjanc ter Luigia Bregant in Amedeo Speranza.
Občina Doberdob. Na Krasu sta se rodila Sabrina Tella in Laura Ferfo-Ija; poročila sta se Marija Radetič in Kazimir Majowski. V občino se je priselila ena oseba, izselili sta se dve.
Občina Sovodnje. Med oklici sta i-meni Fajt in Rema Devetaka. Umrla je Luigia Lestan vd. Pelićon. V Sovodnje sta se priselili dve osebi, izselilo pa so se tri.
Dopolnilna blagajna v Laminati Lisert
Minister za delo De Michelis je včeraj podpisal dekret o dopolnilni blagajni za sto delavcev tržiškega podjetja Laminati Lisert. Vpis v dopolnilno blagajno velja od 2. septembra lanskega leta naprej.
razna obvestila
Za sirote otrok državnih uradnikov je na voljo v prihodnjem šolskem letu 40 mest v zavodu-šoli v Spoletu. Podrobne informacije dobijo zainteresirani v goriški podružnici zavoda za socialno skrbstvo državnih uradnikov ENPAS.
Notranje ministrstvo bo za prihodnje šolsko leto dalo štipendije sinovom uslužbencev tega ministrstva kot tudi sirotam. Dali bodo tudi podporo za sodelovanje v letošnjih počitniških kolonijah. Informacije vsak dan v kabinetni pisarni na goriški prefekturi.
Na oglasni deski na goriškem šolskem skrbništvu je objavljen seznam profesorjev na srednjih šolah, ki so bili premeščeni od prihodnjega 10. septembra. Proti temu odloku gori-škega šolskega skrbnika je možen priziv do 26. julija.
Do 31. julija letos je moč vložiti prošnjo za sodelovanje na državnih natečajih za stalna mesta v državni srednji šoli. Vse informacije na šolskem skrbništvu.
izleti
Odbor Društva slovenskih upokojencev v Gorici obvešča vse, ki so se vpisali za enodnevni avtobusni izlet na Veliko planino pri Kamniku, da je bil izlet odložen od 14. na 21. julij. To pa zaradi tega, ker se je vpisalo izredno veliko število izletnikov, tako da je bilo treba naročiti še en avtobus. Tega pa ni bilo moč dobiti na razpolago v tako kratkem časovnem razdobju.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Super hard love per femmine calde«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Danes zaprto. Jutri ob 18.00-22.00 »La medusa«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Lov za izgubljenim zakladom«, ob 20.30 »Sanjarjenje neke ženske«.
SVOBODA 20.30 »Mali rop vlaka«.
DESKLE Zaprto.
V Benetkah tri ure zaslišan Vinciguerra
Nadaljevanje preiskave o Petovljah Casson bo zaslišal Almiranteja
Marko Waltritsch
Pevma, Oslav/e in Stmaver skozi stoletja	2-
Njegov sin Henrik, ki se prvič omenja leta 1307, je bil grajski grof na goriškem gradu in kapitan Goriške grofije. Bojeval se je v imenu goriških grofov v Furlaniji.
Vrstnik prej imenovanega Andreja iz Pevme je bil Ulvin iz Pevme. Večkrat je omenjen skupaj z Andrejem. Nikolaj iz Pevme pa je bil prisoten skupaj z Andrejem 25. februarja 127i v Čedadu, kjer je bila podpisana mirovna pogodba med oglejskim patriarhom Rajmundom in goriškim grofom Albertom.
Abolin iz Pevme je bil navzoč v Gorici 12. maja 1295, ko je Hancelin iz Mahrefelsa prodal goriškemu grofu Albertu grad Žužemberk na Kranjskem. Oton iz Pevme, imenovan Profeta, je bil 1. marca 1325 v Gorici. Leta 1342 se je prepiral z Wulfin-gom iz Solkana zaradi desetin od vina in žita v Pevmi in v Štmavru. Friderik iz Pevme se pa omenja leta 1337, ko je vitez Markward iz Podgrada v Istri prodal Wulfingu iz Solkana štiri kmetije v Motovunu in v Škofijah na Krasu. In še se Pilgrim iz Pevme omenja kot priča na prodajni pogodbi enega vinograda v Biljani od strani Leonarda iz Barbane goriškemu pisarju Henriku iz Orzona. Iz listine z dne 19. marca 1391 je razvidno, da je imel Matija, sin ranjkega Jušta iz Pevme, en travnik v podgorski okolici.
Kamniti most čez Sočo z utrdbo na pevmski strani v 17. stoletju
Plemiška rodbina iz Pevme je bila torej zelo čislana pri goriških g .(ih. Iz dokumentov izhaja, da je bila takrat Pevma najbrž celo bolj pomembna kot naselje pod gradom v Gorici. Ni znano, kje so pevmski vitezi imeli svoj grad. Morda je bilo to kje v bližini kasnejšega kamnitega mosta, ki je stal tam, kjer je danes pevmski most.
Ko je ob koncu 14. stoletja umrl zadnji pevmski vitez, so dobili njegova posestva v fevd solkanski gospodje. Za njimi pa je Katerina prinesla možu Febu HI della Torre v doto tudi pevmska posestva. Ta mogočna fevdalna družina je potem tja
do 18. stoletja gospodarila nad tlačani v Pevmi. Brez dvoma izvira iz takratnih časov odvisnost Pevme in tudi Štmavra od Solkana v cerkvenem oziru, saj sta kraja spadala pod solkanska faro. Najbrž tudi zato, ker je vozil med Štmavrom in Solkanom splav, s katerim si hitro prišel na drugi breg Soče.
Kar se Štmavra tiče, je znano, da so v srednjem veku imeli nekaj posestev v tem kraju kot tudi v Podgori gospodje iz Rihemberka (današnjega Branika). Pod Sabotinom so imeli v Štmavru dvorec, desetino in gozd. Leta 1280 sta Volker in Ulrik iz Rihemberka dala v fevd notarju Frančišku iz Gorice več posestev v Štmavru pod Sabotinom, katera sta prej imela Salentus iz Štandreža in njegov oče. Pozneje, 24. januarja 1291, je Ulrik mlajši iz Rihemberka prodal Detalnu iz Villalte med drugim eno kmetijo na Sabotinu, dve v štmavru in dve v Podgori.
Omenili smo že, da sta se zaradi desetine od vina in žita v Pevmi in v štmavru prepirala Profeta iz Pevme in Wulfing ter Meichs iz Solkana. Sodnik Riczendorfer je leta 1342 razsodil to zadevo. Leta 1379 so sinovi nekega Jakomucija dobili od goriškega grofa Majnharda v fevd tudi desetino na Sabotinu.
1. maja 1458 je goriški grof Ivan podelil Juriju iz Dornberka potok Grojno od njegovega izvira pa do izliva v Sočo. Leta 1471 je Vid iz Dornberka dobil več fevdov od goriškega grofa Leon-harda, med drugim tudi, da sme ob potoku v Grojni, kjer se ta izliva v Sočo, blizu ondotnega kamnoloma, postaviti mlin. Istega leta je goriški grof podelil Hanzu iz Krmina več fevdov, med temi tudi eno kmetijo v Štmavru. Eno kmetijo v tem kraju je istega dne dobil tudi Anton von Tum.
Veliko zemlje pa so še prej, leta 1365 dobili plemenitaši Graben, ki so postali štmavrski graščaki. Virgil Graben se je povzpel do upravitelja goriške grofije.
Trpke podobe propadanja Kuntnerjeve kmečke hiše
Moja hiša razpada,
(razžira jo čas), da ni več streha človeku, da ni več sanjam zavetje. Ali je to še moja hiša?
To je prm kitica pesmi Moja Hiša, ki daje naslov zadnji pesniški knjigi Toneta Kuntnerja. MOJA HIŠA je dramatična pesniška pripoved o propadanju kmečkega sveta, zemlje, o emigraciji ljudi s prostranih polj in njiv, o propadanju kmečke domačije, s katero umirajo tudi delčki pesnika samega, ki izgublja oporo, trdnost, samozavest.
Tone Kuntner je v to knjigo u-vrstil naravnost pretresljiva spoznanja in emocije, ki z enostavno pesniško govorico, brez vsakršnega baročnega leska in izumetničenosti neposredno zadevajo bralca, ga silijo k razmišljanju o svetu, ki neizbežno gine in izgublja svojo prvinskost. Kuntnerjevo pesništvo pomeni danes v slovenski poeziji svojevrsten fenomen, ki se ne udinja nikakršnim modam ali smerem, ampak prede od vsega začetka koherentno nit razpoloženj in spoznanj o svetu, ki ga je tudi pesnik zapu-stil.ko se je odločil za življenje med tisoči, med visokim betonom in neštetimi ulicami.
Branje MOJE HIŠE je srečanje z intimistično naravnano pesniško besedo. Tu vse deluje prvinsko — bolečina in ljubezen sta povezani v trpki melos, kateremu še ne da u-preti, saj so sentence in opažanja dokončna. A temu navkljub: pesnik nikoli ne zdrkne na raven patetike, njegov občutek za mero in skladnost je vedno v ospredju, njegovo skiciranje različnih razpoloženj vedno sugestivno; avtentično, neizumetničeno.
MARIJ ČUK
-	Ob primeru Milana Kundere
Moč televizije lahko približa ljudem tudi »nepopularna« dela
Češki pesnik, pisatelj in dramatik Milan Kundera je v Italiji že nekaj časa najbolj prodan tuj avtor. Gre seveda za knjigo »Nevzdržna lahkota bitu, ki jo ljudje vneto kupujejo, čeprav gre za zahtevno literarno delo. Kundera sicer ni neznan avtor. V Italiji sta pred uspešnico izšla dva prevoda njegovih del. V slovenščini je leta 1969 izšla knjiga proze »šala«, leta 1979 pa knjiga »Življenje je drugje«.
Kakorkoli že pa je Kundera znan bolj v krogih specialistov. V Italiji ga je pripeljala do slave TV oddaja »Quelli della notte«, ko je D’Agostino redno citiral njegovo ime in ga vključeval v svoj nadrealističen humor. Stavki o reaganovskem hedonizmu povezani z imenom Milana Kundere so slednjemu prinesli srečo, oziroma delovali so kot izjemno učinkovita reklama.
Tu seveda ne gre ničesar očitati ne Kunderi in niti D’Agostina, saj je roman »Nevzdržna lahkota biti« kvaliteten roman, ki ima v resnici kaj malo opravka z kakim reaganovskim hedonizmom. Bolj kot problem romana se tu odpira problem množičnih komunikacijskih sredstev in še posebej televizije. Ob primeru Kundere je televizija ponovno dokazala svo-
jo izjemno moč, ki deluje, tudi ko gre za popularizacijo kvalitetnih kulturnih proizvodov. Način je pomemben le do mere, ko je učinkovit, važno je, kam nas nek signal pripelje. In prav tu imajo televizija in množična občila nasploh izjemno pomembno vlogo.
Kvalitetna knjiga si v Italiji s težavo utira pot do bralca. Podobno velja za druge umetniške zvrsti, ki niso literatura. V nori in hkrati kvalitetni Arborejevi oddaji je lahko našel svoje mesto Kundera, v kraljestvu Pippa Baiala, ki vlada skoraj nad vso prvo TV mrežo P.ai, bi prav gotovo Kundera mesta ne našel, niti v okviru nesmiselnega citata. Baudovo kraljestvo temelji izključno na tistem »midlkultom«, na sredinski kulturi, kjer lahko najdejo svoje mesto že itak popularni avtorji, ki »kraljujejo« v največjih založbah, prostora za bolj problematična umetniška sporočila skorajda ni. Resnica je torej ta, da si iskateljska kultura išče takšne poti do odjemalcev, ki ne morejo zagotoviti uspeha. Najbolj učinkovito sredstvo posredovanja je zanjo nedostopno.
Povsem jasno je, torej, da ima televizija izjemno odgovornost na področju kulture in kulturne rasti prebi-
valstva. Odločitev za sredino, ki izključuje drznejše izbire, je konec koncev odločitev za plitvino, ali bolje za informacijo, ki ljudi malo informira, za vzdrževanje sistema, ki prepušča le dobro konfekcijo brez nekega sočnega jedra. Primer Kundere in tudi oddaje »Quelli della notte« dokazujeta, da občinstvo ni povsem nesen-sibilno za neke drznejše predloge. Baudov nasmešek pa nam prinaša železno pravilo; nasmejani da, vendar brez razburjenja. Baudova kreatura Heather Parisi se nam od zdavnaj zdi simbol erotizma za lahko noč. To nima sicer s Kundero veliko zveze, vsaj neposredne ne. Baudov pojav in tudi noge lepe Heather pa so brez dvoma učinkoviti valobran proti tistim tendencam, ki jim ni le do blagega spanja po delu utrujenih očetov in mater.
Tudi alibi, da je informacija o kulturi nujno dolgočasna, ne drži, saj lahko tudi kultura »zabava«, ali vsaj lahko vzbuja interes. Drugo vprašanje je, koliko je 'velikim lutkarjem do tega.	ACE MERMOLJA
BERITE
»Novi Matajur«
Letna literarna šola Z KO S
O teoriji in praksi šolskega mentorstva
Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije je letos že desetič priredil seminar z naslovom Letna literarna šola. Seminarji se dogajajo po različnih krajih Slovenije, letošnji je trajal od 1. do 6. ju-ija v Radencih. Namen literarne šole bi lahko strnili v ne aj osnovnih nalog: prva in temeljna je prav gotovo vsakoletni pregled novitet v slovenski Uteraturi, kakor jih zaznamujeta literarna teorija in kritika; ker so slušatelji letne literarne šole prvenstveno mentorji literarnih in dramskih krožkov, mentorji in svetovalci šolskih glasil m «Trngì osnovnošolski in srednješolski pedagogi, učitelji slovenščine, jim tovrstno znanje omogoča kar se da živ m tesen stik s sodobno slovensko literarno produkcijo.
Letošnja literarna šola je večino predavanj namenila romanu, pripovedni prozi in dramaUki. Omeniti velja predavanja o slovenskem romanu sedemdesetih in osemdesetih let (D. Poniž), o razmerju med gledališko literaturo in uprizoritvijo (P. Božič), o mladi slovenski literaturi in zbirki Aleph (J. Strehovec), o orfizmu in moderni umetnosti (M. Zupančič), o vprašanju politizacije literature (T. Peršak). Slušatelji pa so poslušali še predavanja Sama Simčiča (Pesniški navdih v hajkah južnih Slovanov), Toneta Račkega (O stripu) in Draga Bajta (O alternativni sovjetski literaturi). Dopolnjevali sta jih pre-davanji dramaturga Vilija Ravnjaka (Temeljna vprašanja gledališkega jezika) in Metke Zlobec (O umetnostnem jeziku).
Ob teoretičnem delu so živele tudi tri »delavnice«: literarna, Id so jo vodili Peter Božič, Denis Poniž in Samo Simčič, gledališka, ki jo je vodila Darka Čeh in uredni sko-g led a 1 iška, ki sta jo vodila Miha Mohor in Branka Bezeljak-Glazer. Smoter teh »delavnic« je bil v prenašanju teoretičnega znanja v marsikdaj močno neprijazno prakso šolskih okolij; vse manjše znanje učencev ob skrčenih programih slovenskega jezika' in literature zahteva od učiteljev, ki jim je učenje več kot samo goli
poklic, nenavadno veliko iznajdljivosti, ljubezni in energije. Priprava proslav in dramskih iger je marsikje močno razvita, vendar kvaliteta ni vedno na podobni ravni; tudi kvaliteta šolskih glasil silno niha, od velike zagnanosti in izvirnosti do hudo skrpanih glasil, v katerih se pojavlja znana leporečniška, a okoma in prazna literatura. Čeprav so se vodje zavedali (tako kot vsako leto), da ni moč ponuditi vsesplošno veljavnih in vedno enako učinkovitih receptov, pa je marsikateri pogovor v delavnici (ah pa diskusija po končanem predavanju) prispevala k novim, prožnejšim in učinkovitejšim pogledom na razmerje mladi in literatura. Tudi iskanje ustreznih besedil, njihovo vrednotenje (mentorsko delo) in predstavitev na proslavah ali prireditvah bo za marsikaterega mentorja lažje opravilo.
Ob tem delu so slušatelji poslušali še štiri pisatelje, člane mariborske podružnice DSP, Slavka Juga, Andreja Bravarja, Janeza Švanjcerja in Nado Gaborovič, ki so jim, na posebnem literarnem večeru, brali iz svojih del, videli so film Leta odločitve in se pogovarjali z režiserjem, Boštja.uom Vrhovcem, oglodali so si murskosoboško knjižnico in bienale male plastike, sami pa so tudi predstavili zadnji večer delo posameznih delavnic.
Letna literarna šola je v teh desetih krtih postala oblika dela, katerega rezultati morda niso take narave, da bi jih lahko vrednotili samo skozi otipljive rezultate (delo literarnih in dramskih krožkov, proslave in recitacije ali šolska glasila). Večjo vrednost imajo — in to priznavajo predvsem slušatelji, ki so stalni obiskovalci letne šole — znotraj celovitega gibanja za prenovitev slovenske kulture in jezika. Vsi pa vetrno, da je temelj odnosa do jezika, literature in kulture postavljen v osnovni in dopolnjen v srednji šoli, zato je razumljivo, da literarna šola vso svojo pozornost usmerja na učiteljsko populacijo, ob njej pa še na druge literarne mentorje v klubih in podjetjih.
DENIS PONIŽ
V trdnosti portalov
Igra luči in senc ovrednoti klasična elementa kraške arhitekture: gre za portala, ki odpirata pot v zaprti dvorišči. Fotografijo je v Nabrežini posnel Mario Magajna
^ V Ljubljani predstavili repertoar za novo sezono
Kogojeve Crne maske ponovno na odru Opere SNG
LJUBLJANA — Ob koncu opeme sezone v Ljubljani so v Operi in baletu SNG napovedali repertoar v sezoni 1985/86, s čimer bi na videz lahko sklepali, da je v tej kulturni ustanovi vse v redu. Seveda je treba dodati, da se še naprej nadaljuje ukrep družbenega varstva, ustanovo vodi začasni organ upravljanja, v organizacijskem smislu pa si zlasti prizadevajo za sprejem nekaterih temeljnih aktov in pravilnikov (osnutek statuta, pravilnik o delovnih razmerjih in nagrajevanju po delu). Če bo začasni poslovodni organ uspel v teh prizadevanjih, najbrž ni bojazni, da septembra nova sezona ne bj stekla po načrtih.
Vršilec dolžnosti umetniškega vodje dirigent Boris Švara je na tiskovni 'konferenci napovedal repertoar v sezoni 1985/86. V zadnjih letih se je spričo stabilizacije ustalilo število novih predstav pri štirih opernih in dveh baletnih premierah, kar je najmanj v zgodovini ljubljanske Opere in seveda precej manj, kot je bilo premier celo med vojno, o čemer dovolj zgovorno priča statistika. Žal resnično je tudi dejstvo, da je tedaj ljubljanska opera imela okrog 45 pevcev solistov, danes pa komaj 21. Tako nizko število premier kaže na šibko organizacijsko sposobnost, kadrovsko pomanjkanje, nesposobnost planiranja in združevanja slovenskih ali ljubljanskih glasbenih moči ki Jih m tako malo (orkester RTV in Slovenska nlharmonija imata skupaj skoraj 200 članov). Slovenska kulturna politika je predolgo zanemarjala to občutljivo in hkrati zelo zahtevno g asbeno področje in ga prepuščala »prostemu
teku«, ne da bi imela dovolj jasnih smernic in jih znala kajpada organizacijsko, finančno in programsko osmisliti. Opera z eno besedo životari...
Ljubljanska Opera SNG bo začela novo sezono 26. septembra z otvoritvenim koncertom in predstavitvijo repertoarja (arije in zbori), prva premiera opere Don Pasquale Gaetana Donizettija pod vodstvom dirigenta Vladimira Koblerja ter v režiji Aleša Jana (to bo njegova prva režija v ljubljanski Operi SNG) pa bo oktobra. Scenografijo bo zasnovala Meta Hočevarjeva, kostume pa Alenka Bartl. Don Pasquale je, kot je znano, klasičen vzor komično opere 19. stoletja, izvrstno glasbeno-scensko delo, polno situacijske komike, globoke čustve nosti in odlične karakterizacije oseb. V Ljubljani je opera doživela svojo praizvedbo leta 1925, napovedana premiera pa bo že šesta njena ponovitev.
Druga bo v sezoni baletna premiera. Novembra bo baletni ansambel predstavil večer z glasbo slovenskih avtorjev. Kot je na tiskovni konferenci baletni program predstavil Vlasto Dedovič, sta za zdaj znani dve slovenski deli, tretje pa še ne. Osnovni princip je, da bi trije koreografi predstavili po eno delo slovenskega skladatelja. Tako bo dr. Henrik Neubauer koreografiral Suito za godala Marjana Lipovška, Ivo Kosi pa novo glasbeno delo Janija Goloba.
V decembru bo operni ansambel pripravil premiero Jevgenija Onjegina Petra Iljiča Čaj-
kovskega. Delo bo dirigiral Igor Švara. Onje-gin je pred leti že bil na programu ljubljanske opere, tako da gre bolj za ponovitev kot za novp predstavo, čeprav bo najbrž precej spremenjena pevska zasedba. Sicer pa si v Operi nadejajo še kakšno imenitno gostovanje, da bi to širše znano delo pritegnilo staro in novo občinstvo.
Ob koncu januarja ali v začetku februarja bo v Ljubljani premiera Kogojeve opere Črne maske. Znano je, da so premiero te opere napovedali na velikem odru v Cankarjevem domu, kot kaže, pa bo nova, tretja postavitev tega dela, ostala kar na odru matične operne hiše. Po nekajletnih »pripravah« smo še vedno nesposobni uprizoriti opero v veliki dvorani Cankarjevega doma. Propadel je projekt baleta Vrag na vasi Pie in Pina Mlakarja, ne bo Črnih mask in ne Gounodovega Fausta v izvedbi mariborske Opere SNG. Ali pa se je vse skupaj le »pomaknilo« za nekaj let? Tako kot drugo uprizoritev Črnih mask leta 1957, bo tudi sedanjo, v počastitev stoletnice skladateljevega rojstva, pripravil dirigent Samo Hubad. Režiral bo Dušan Mlakar (prvič v ljubljanski Operi), scenografka bo Meta Hočevar in kostumografka Alenka Bartl. Dosedanji dve uprizoritvi Čmih mask sta močno odjeknili v našem kulturnem prostoru (leta 1957 so trije oblikovalci predstave prejeli Prešernovo nagrado). Predloga opernega libreta je drama Leonida Andrejeva, polna simbolov in mračnih ekspresionističnih prizorov. Če bi
premiera uspela, bi jo najbrž poizkušali ponuditi kam v tujino, posneti za televizijo in za ploščo.
Marca bo v Ljubljani premiera baleta v koreografiji Milka Šparembleka. Naš svetovno znani baletni mojster napoveduje koreografijo dveh krajših Wagnerjevih del ter plesno ponazoritev Beethovnove Pastoralne simfonije. .
Zadnja premiera bo aprila. Operni ansambel bo uprizoril priljubljeno Verdijevo opero Nabucco. Dirigiral bo Lovrenc Arnič.
Nova sezona bo imela le šest premier, vendar pa bodo ostale na programu tudi opere iz železnega repertoarja. Med reprizami so navedene opere od Lucije Lammermoorske, Cavallerie rusticane, Glumačev, La Bohème, Madame Butterfly, Turandot, do Seviljskega brivca, Prodane neveste. Rigoletta, Traviate, Trubadurja, Večnega mornarja. Gorenjskega slavčka. Otella, Dobrega vojaka Švejka in Tosce. Ta dela so bila v zadnjih letih na programu in ansambel jih zlasti rad uprizarja, če nastopa kak imeniten gost ali pa kot šolske predstave.
Baletni ansambel bo v novi sezoni prav tako ohranil »stara« dela, od Labodjega jezera in Rosalinde ter Vraga na vasi (nameravajo ga posneti za televizijo in baletni celovečerni film), do Baletnega gledališča Igorja Stravinskega ter baletov na glasbo različnih avtorjev, ki so jih pripravili v zadnji sezoni. Tudi baletni ansambel upa na gostovanja tujih plesalcev, zlasti v Labodjem jezéru.	jyj y
Na 12. etapi kolesarske dirke po Franciji
Pogovor z zamejskim nogometašem Pavlom Gregoričem
Etapna zmaga znova Kolumbijcu
LANS EN VERCORS — Včerajšnje 270 km dolge alpske etape, na kateri je bilo kar sedem vzponov, se je marsikdo bal, končala pa se je brez sprememb na lestvici, saj je Hinault obdržal vso prednost, ki jo je imel pred svojimi najnevarnejšimi tekmeci. Še enkrat je francoski as dokazal, da je v .odlični formi, soj je držal visok ritem, tako da je onemogočil morebitne pobege.
Prav na zadnji vzpetini, na kateri je bil tudi cilj, je naprej pustil kolumbijske kolesarje, ki pa ga nikakor ne morejo ogroziti po zaostankih, ki so si jih nabrali na ravninskih etapah in na vožnjah na kronometer. Zmagal je tako Fabio Parra, kateremu je Herrera, ki se je uveljavil predvčerajšnjim, prijateljsko pustil prosto pot.
Včerajšnjo etapo si je pobliže o-gledal tudi francoski predsednik Mitterrand. Hotel je sicer slediti vsej etapi, vendar so mu to iz varnostnih razlogov odsvetovali. Tako se je s helikopterjem ustavil na nekem griču in ko so bili kolesarji mimo, se je nemudoma vrnil v Pariz.
Glede italijanskega zastopstva ve-
lja omeniti soliden nastop Visentinija, ki je bil vseskozi ob Hinaultu in je nekaj zgubil le na koncu. Očitno je, da si še ni povsem opomogel po težavah, ki jih je imel prejšnje dni s prebavo, čeprav mu gre odločno na bolje.
VRSTNI RED
1. Parra (Kol.), ki je 269 km dolgo progo od Morzineja do Lens En Ver-corsa prevozil v 8.25’31” s poprečno hitrostjo 31,926 km; 2. Herrera (Kol.) isti čas; 3. Kelly (Ir.) po 38”; 4. Ruttimann (Švi.) 38”; 5. Roche (Ir.) 39”; 6. Magro (Šp.); 7. Amaud (Fr.) 8. Simon (Fr.); 9. Madiot (Fr.); 10. Lemond (ZDA); 11. Delgado (Šp.); 12. Van Impe (Bel.); 13. Winnen (Niz.); 14. Zoetemelk (Niz.); 15. Pino (Šp.); 16. Hinault (Fr.); 17. Razzo (Fr.) vsi po 39”; 18. Millar (VB) po 50”; 19. Prieto (Šp.) 50”; 20. Vi-sentini (It.) r07”.
SKUPNA LESTVICA
1. Hinault (Fr.) 64.50’03”; 2. Lemond (ZDA) po 4’00”; 3. Roche (Ir.) 5’52”; 4. Kelly (Ir.) 6’00”; 5. Bauer (Kan.) 717”; 6. Ruttimann (Švi.) 8’05”; 7. Anderson (Avs.) 8’09”; 8. Zoetemelk (Niz.) 8’25”; 9. Simon (Fr.) 8’50”; 10. Bazzo (Fr.) 8’51”; 11. Ma-
diot (Fr.) 9’34”; 12. Winnen (Niz.) 10’05”; 13. Delgado (Šp.) 10’05”; 14. Millar (VB) 10’42”; 15. Parra (Kol.) 10’50”; 16. Veldscholten (Niz.) 10’52”; 17. Van Impe (Bel.) 11’24”; 18. Ha-ghedooren (Bel.) 11’35”; 19. Prieto (Šp.) 11’43”; 20. Herrera (Kol.) 11’55 sekund.
Maria Canins še povečala vodstvo
LANS-EN-VERCORs — Italijanka Maria Canins je zmagala tudi na 9. etapi kolesarske dirke po Franciji za ženske, s čimer je še utrdila svoje vodstvo na skupni lestvici.
VRSTNI RED 9. ETAPE: 1. Canins (It.), ki je 83,5 km dolgo progo od kraja Saint Joseph De Riviere do Lans En Vercors prevozila v 2.44’44” s poprečno hitrostjo 30,413 km na uro; 2. Damiani (Fr.) 2.53’01”; 3. O-din (Fr.) 2.53’02”.
SKUPNA LESTVICA:	1. Canins
(It.) 19.08’05”; 2. Longo (Fr.) po 13T4”; 3. Damiani (Fr.) 17’19”; 4. Odin (Fr.) 17’24”; 5. Chiappa (It.) 17’30”.
Prav ob izteku kupoprodajnega roka
Marušič se vrača v Gorico
kratke vesti
Brez večjih dosežkov
RIM — V drugem dnevu italijanskega atletskega prvenstva niso zabeležili vidnejših rezultatov. Še najboljši je bil Panetta na 3000 m zapreke s časom 8’21”60.
ŽENSKE: 10.000 m Curatolo 33 minut 22”93; VIŠINA: Simeoni 1,89 m; 400 M OVIRE: Cirulli 56”97; 100 M OVIRE: Lombardo 13”43; DALJINA: Capriotti 6,40 m; MOŠKI: 100 M: Si-mionato 10”51; KROGLA: Andrei 21,01 m; KOPJE: Michielon 76,66 m; DESETEROBOJ: Rossi 7506 točk; 400 M OVIRE: Cosi 50”70.
Dancema svetovni naslov
GARGANO — Danska posadka Schonherr - Popisen je osvojila končno prvo mesto na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredu »FD«.
Cierro izpadel
GSTAAD — Massimo Cierro je že v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Gstaadu zgubil proti Švicarju Heinzu Gunthardtu.
GORICA — Ob izteku košarkarske kupoprodajne borze je bil še najbolj odmeven in za nas najbolj zanimiv povratek Jordana Marušiča (28 let, krilo, višina 2,03 m) v Gorico, od koder je pred sedmimi leti odpotoval v Brescio. Goriški Segafredo (A-2 liga) je za njegovo solastništvo s Sil-verstonom odštel 350 milijonov lir. Pozno zvečer je tudi prišla vest, da se je Segafredo sporazumel tudi z Brianom Jacksonom, ki je že igral v Italiji, lani pa je nastopal v Madridu.
Od ostalih novosti velja omeniti prestop Lampertija od Simaca k Citro-silu iz Verone (v solastništvu). Oba tujca ima tudi Cantu, saj je včeraj dopotoval še Gay, ki je po podpisu pogodbe takoj opravil zdravniške preglede. Zgleda tudi, da se je Caserta že sporazumela z Američanom Mur-phyjem, ki je igral v Limogesu. Edina vest glede trenerjev se nanaša na Petra Skansija, za katerega se zanima 'Rieti.
V Vidmu pa so včeraj potrdili, da
ne bodo odstopili Lorenzona, za katerega se je zanimal Simac. S tem so pri videmskem društvu znova do kazali, da rèsno računajo na takojšen povratek v A-l ligo, saj so že kupili Wrighta, Keo in Tombolata.
Udinese proti nasilju
VIDEM — Potem ko so videmski navijači sklenili, da ne bodo razobešali napisov, ki bi bili žaljivi za nasprotne ekipe, se je tudi vodstvo U-chneseja odločilo, da bo šlo na roko gledalcem, ki bi bili žrtve morebitnega nasilja. Zavarovalo bo namreč vse svoje abonente, ki bodo sledili tekmam na videmskem stadionu, zavarovanje pa bo veljavno tudi za škodo, ki bi jo zaradi morebitnega nasilja utrpeli na poti do stadiona in domov. Pri videmskem prvoligašu so poleg tega včeraj sporočili, da so za glavnega ravnatelja imenovali Tita Corsija, ki se bo pridružil Ariedu Braidi in Stefanu Mazzi.
Evropsko jadralno prvenstvo v razredu 470
Jugoslovani včeraj odlični
KOPER — Na evropskem prvenstvu v jadranju za olimpijske jadrnice razreda 470, ki poteka v Koprskem zalivu, so v včerajšnji 3. regati dosegli imeniten uspeh Jugoslovani: Mitja Kosmina in Goran Sosič sta bila tretja in sta za las zgrešila 2. mesto, Stojan Maljevac in Alan' Cerkvenik pa osma. Po treh regatah sta Maljevac in Cerkvenik 9., Kosmina -Sosič pa 27. zaradi diskvalifikacije v prvi regati.
Včeraj so imeli jadralci nadvse u-goden veter, ki je pihal z močjo do 6. boforov in je bilo po mnenju zveznega selektorja Rasola jadranje Ko-smine naravnost briljantno. 'Regato sta dobila Francoza Herve Ledue in Lue Pillot, Italijana, brata Chieffi,
sta se s 30. mesta na startu prebila na 9. mesto in sta še naprej v vodstvu. Na startu jé bilo diskvalificiranih pet posadk in med njimi tudi svetovna prvaka Francoza Popponet in Guen. Ostali Jugoslovani so bili nekohko slabši.
REZULTATI 3. REGATE: 1. Ledue
-	Pilot (Fr.), 2. Stavenuter - Ver-meulen (Niz.), 3. Kosmina - Sosič (Jug.), 8. Maljevac - Cerkvenik, 48. Cergonja - Pistotnik, 53. Fras - Ga-šič itd.
SKUPNA LESTVICA PO 3. REGATAH: 1. Chieffi (It.) -23,7 točke; 2. D'Oreste - Molina (Šp.) 33; 3. Noè
-	Balico (It.) 42; 9. Maljevac - Cerkvenik 76; 27. Kosmina - Sosič 117.
(J. Kreft)
PO VRNITVI IZ MEDU L IN A
Koprski nogometaši
že na treningu
*
Nogometaši Kopra, ki bodo v nar slednji nogometni sezoni edini slovenski predstavnik v 2. zvezni jugoslovanski ligi, so se včeraj vrnili s sedemdnevnega dopusta, ki so ga preživeli v Medulinu in so se takoj zbrali na igrišču in pričeli z vadbo. Trener Lučo Pertič je povedal, da bodo v začetku trenirah v Kopru, naslednji teden pa bodo odpotovali na skupne priprave. Kraj priprav pa še ni znan in je odvisen od turnirja amaterskih prvakov republik. Uradno se je tudi zvedelo, da sta od vseh domačih igralcih, ki jih Koper želi obdržati, podpisala Robert Voljč iz Slovana ter Drago Zupan iz Kovinarja (Maribor). V klubu pričakujejo še nekaj novih imen. (J. Kreft)
»V Udineseju imam priložnost da se izkažem tudi v K ligi«
Pavel Gregorič
Marsikoga (in ne nazadnje tudi igralca Samega) je pred kratkim prijetno presenetila vest, da je videmski nogometni prvoligaš Udinese od Pordenona odkupil slovenskega nogometaša Pavla Gregoriča iz Trsta ter ga celo vključil v širši izbor prve ekipe. Gregorič je sicer profesionalni nogometaš že štiri leta, odkar ga je od Triestine odkupil Coneglia-no, zato je njegov prihod k Udineseju le pravično plačilo za požrtvovalnost, ki jo je vedno pokazal ter tako opozoril nase.
Da bi zvedeli vse podrobnosti o Pavlovi nogometni karieri, o njegovem prihodu v Videm in še o »velikem« nogometu na splošno, smo se z njim na dolgo pogovorili. »Postregel« nam je z marsikatero zakulisno igro, ki jih je v nogometnem ambien-tu ničkoliko in ki v glavnem ostanejo ljudem prikrite.
»Pavel, na kratko opiši svojo nogometno kariero prav do prestopa k videmskemu prvoligašu . . .«
»Nogomet sem začel igrati v mladinskih ekipah Esperie San Giovanni, ko pa sem maturiral na slovenski trgovski šoli, torej v sezoni 1981-82 pa sem igral v mladinski ekipi Triestine. Takrat sem za prvo tržaško moštvo odigral tudi sedem tekem in dal en gol. V naslednji sezoni me je Triestina posodila Coneglianu v C-2 ligi, v naslednji sezoni pa sem že igral za deželnega tretjeligaša Pordenone. Tam sem ostal dve leti do prejšnjega petka, ko sem uradno postal last Udineseja. V vlogi napadalca sem v Coneglianu dosegel osem golov v 14 tekmah, nakar srin se poškodoval, v zadnji sezoni pa sem dal sedem golov.«
»Tvoj prehod k Udineseju je bil vse prej kot lahek . ..«
»Da, res je. Vodstvu Pordenona sem izrazil željo, da bi zapustil ekipo, ker sem slišal, da me marsikje želijo odkupiti. Vendar me je furlansko moštvo hotelo prodati Reggini in nato Barletti, ki igrata v C-2 ligi. Ker pa sem zvedel, da se tako Piacenza kot tudi Messina, ki sta dve dobri ekipa C-l lige, zanimata zame, sem tako Reggino kot tudi Barletto odbil. Ko je že vse kazalo, da bom ostal v Pordenonu, sta se v vrvežu Milanofiorija, kjer se odvija nogometna kupoprodajna borza, srečala predstavnika Pordenona in Udineseja, in pvogodba je bila sklenjena. Prav takrat sem bil tudi sam v Milanu in sem osebno sledil temu »marketu« in si torej lahko predstavljaš, da sem bil ob novici prestopa k videmskemu prvoligašu presrečen.«
»Omenil si neverjetno trgovanje z igralci v Milanu. Kako to izgleda in kaj se bo sedaj zgodilo, ko bo lahko s prihodnjo sezono vsak igralec sam izbral ekipo, saj bo to neposredno kupovanje in prodajanje med ekipami končno izginilo.«
»Izgleda neverjetno, vendar pa ta »market« pjočasi izginja, drugo leto pa ga bodo sploh odpravili. Vsak igralec bo imel natančno zračunano ceno, ki jo bodo določili na pxxllagi pjoprejšnje plače, ki jo dotični nogometaš prejema, njegove starosti in pa. lige, v kateri igra. če bom torej hotel proč od ekip>e, me bo ta pač prodala za ceno, ki jo določajo gor navedene norme.«
»Preidimo k Udineseju. Po Came-valeju in tujcu Barbadillu boš tretji napadalec te ekipe. Kaj si od tega prvenstva pričakuješ osebno in pa od ekipe same?«
»Najprej si moram priboriti mesto na klopi za rezervne igralce. To je vsekakor prvi korak k uspehu. Ko si na klopi veš, da boš med prvenstvom igral vsaj kak del tekme. Če pa bom uspiel ali ne mislim da bo vse odvisno od mene. Rezervni igralci imamo namreč priložnost, da se izkažemo na prijateljskih tekmah in na tekmah za italijanski px)kal. Marsikaj je odvisno prav od teh tekem, ki se zdijo na prvi pogled manj važne. Zato se bom moral prav na teh zelo potruditi in pokazati svojo veljavo. Trdo delo je, kot povsod, porok za uspjeh.
Kar se pia Udineseja tiče, menim, da je letošnja ekipia boljša od lanske. Tista je bila vsa odvisna od Žica, ko pja se je brazilski as poškodoval, je bilo z ekipo praktično konec, saj se je s težavo rešila izpiada. Letos nima Udinese visokodonečih imen, zato po. ima zelo soliden kolektiv, s katerim bo odigral dobro prvenstvo in se brez posebnih pjroblemov rešil.«
»Kako so te v teh letih sprejemali kot Slovenca?«
»Že ko sem igral puri Triestini, nisem imel v tem oziru nobenih problemov, kot jih nisem imel kasneje v Coneglianu in v Pordenonu. Z zanimanjem so sprejeli mojo slovensko narodnostno pripjadnost, sicer kot nekaj povsem normalnega. Prav gotovo bo tako tudi pri Udineseju.«
»Mnogo se govori o nogometaših, ki živijo v svoji »zlati kletki« in ne poznajo realnosti, ki jih obkroža. Ti si spoznal mnogo nogometnih ambien-tov in lahko o tem marsikaj poveš . . .«
»Mislim, da ni ta problem več tako pjereč, kot je bil nekoč. V današnjem času je nogometaš vsestransko, razen redkih izjem, ki pa obstajajo na vseh področjih, osveščen in pač polnopraven član današnje družbe, torej tudi sindikaliziran, če hočemo, vsekakor pa ne več »zlati neumnež«, ki ne pozna sveta, ki ga obdaja. Izjeme po so povsod in ne samo v našem ambienta in delu. In prav ta aspjekt problema bi hotel pjo-udariti. Naše je p>ač delo kot toliko drugih, mi p»a ga skušamo po svoji vesti in sposobnosti čim boljše opravljati. Nismo ne več ne manj kot drugi člani družbe, p»a čeprav je naše delo po svoje bolj javno od drugih.«
»Srečno torej v italijanski A ligi v upanju, da te bomo čimvečkrat videvali v nedeljah zvečer ob nogometnih televizijskih pregledih .. .«
Dušan Jelinčič
Ob koncu prestopnega roka v 1. jugoslovanski nogometni ligi
Največ zanimanja za Ljubljančana Srečka Katanca
Pavlič prvi v Umbriji
PERUGIA — Na drugi etapi ama terske kolesarske dirke po Umbriji je zmagal Jugoslovan Jure Pavlič, ki je 118 km dolgo progo prevozil v 2.55’39” s poprečno hitrostjo 40,581 km na. uro. Drugi je bil Avstralec Bannan, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici, na poto mesto p>a se je uvrstil še en jugoslovanski predstavnik, Bruno Bulič.
Na skupni lestvici je na drugem mestu z zaostankom 2” Italijan Sali-gari, ki je vodil po prvi etapi, tretji pa je Balestri (It.) po 11”.
Panatta izločen
BROOKLINE (ZDA) — Italijan Claudio Panatta je že v 1. kolu mednarodnega teniškega prvenstva .ZDA s 4:6, 7:5, 7:6 zgubil proti Agenoru (Haiti).
Ni iz Nove Gorice
Včeraj smo objavili, da je podjetje Globtrade, po katerem se bo namiznoteniška ekipja Krasa poimenovala v novi sezoni, iz Nove Gorice, medtem ko je podjetje iz Gorice.
V ponedeljek se je končal prestopni rok v jugoslovanski prvi ligi, igralci drugoligaških moštev pa bodo lahko prestopali še do 15. t.m. Prvi zvezdnik prestopnega roka je bil 22-letni Ljubljančan Srečko Katanec, za katerega so se potegovali Crvena zvezda, Hajduk, Dinamo in Željezničar, na koncu pa je podpisal za Zagrebčane.
Cene jugoslovanskih igralcev so na domačem tržišču smešno nizke v primerjavi z evropskimi, toda športna javnost se kljub temu zgraža, ko tu in tam zve za kako vsoto. Zagrebški Dinamo je na primer Katancu menda plačal 100 tisoč mark za 4-letno pogodbo, mu podaril še 4-sobno stanovanje, Olimpiji pa plačal nad 200 starih milijonov odškodnine. Ob Katancu sta se iz Ljubljane k Dinamu preselila tudi Komočar in Besek. To pa
je praktično vse, kar je dobil zagrebški trener Blaževič, izgubil pa je Čerina (ZDA) in Džeka (Osijek). Beograjski Partizan je dobil poceni drugega igralca prestopnega roka — reprezentanta čapljiča iz sarajevskega željezničar ja. Crvena zvezda se je najbolj okrepila; kupila je Musemiča (Sarajevo), Ivanoviča (Beograd), Da vidoviča (Osijek) in Zjaja (Iskra), toda z odhodom Haliloviča (Rapid) in Milovanoviča (Austria) je tudi precej izgubila. Splitski Hajduk je odkupil dva svoja nekdanja igralca (Ka-liniča in Petrinoviča), izgubil pa A-damoviča in Bakrača. Med drugimi prestopi velja omeniti še selitev mladega reprezentanta Smajiča iz Partizana k Sarajevu. Vojvodina se je okrepila z dvema nekdaj odličnima nogometašema Radničkega, Obrado-vičem. Reški prvoligaš je izgubil dva velika aduta — Desnico in Pegica:
prvi je odšel v Belgijo, drugi, Adrija-no Pegic iz Ajdovščine, pa k Nan-cyju v Francijo, kjer je nekoč nogometno pot začel slavni Platini.
Drugi prestopi so bili nekako v senci, večina prvoligašev je dodobra prerešetala obe drugi in republiške lige.
Novi slovenski drugoligaš Koper je za sedaj dobil R. Voljča in Hrovatiča iz ljubljanskega Slovana, Škerjanca in Zupana iz mariborskega Kovinarja, računa pa še na nekaj igralcev iz Slovenije in okolice Reke. Koper pravzaprav nima razloga, da bi veliko investiral: drugo ligo bodo namreč prihodnje leto razpustili, ne glede na rezultate v drugi ligi pa se bodo Koprčani uvrstili v eno izmed medrepubliških lig.
Ljubljanska Olimpija pa je izgubila celo jedro moštva; izpisnice je
že dobilo 8 igralcev (Dalanovič, Bošnjak, Podgajski, Katanec, Komočar, Besek, Komadina, Jalušič), še štirje (Vujnovič, Bengez, Voljč in Terčič) pa jih bodo menda tudi zahtevali. Janez Voljč in Bengez bosta menda prestopila k nekemu nižjeligaškemu italijanskemu moštvu. Trener Verdenik je obljubil, da bo ostal na krmilu, toda vprašanje je, če bo sploh imel dovolj igralcev, da bi lahko sestavil moštvo za slovensko ligo. Pri Mariboru je položaj nekoliko boljši: za sedaj so odšli le Šarenac, Kljajič in Kek, še nekaj igralcev pa bi rado drugam, a jih klub ne bo pustil. Tako Olimpija kot Maribor za sedaj nista dobila nobene okrepitve, tako da se utegne zgoditi, da bosta nekdanja prvo- in drugoligaš celo v republiški ligi v senci ljubljanskega Slovana, ki pa je le nabral nekaj okrepitev. (F. Božič)
Pogovor z načelnikom Alpinističnega odseka pri SPDT Igorjem Castellanijem
Septembra že alpinistična šola
Himalajska odprava na Južno A-napumo je bila nedvomno največji letošnji podvig zamejskih alpinistov, članov alpinističnega odseka pri Slovenskem planinskem društvu. Dejav-nost tega odseka pa se s tem ni zaključila in prosili smo načelnika Igorja Castellanija, da bi o tem kaj več povedal.
»Res je, da je bila odprava letos glavni cilj našega odseka in da se je večina članov ukvarjalo samo s tem, vendar kljub temu nismo zanemarili ostalega delovanja. Ob velikonočnih praznikih smo organizirali plezalni tabor v Paklenici, pomembno pa je bilo tudi srečanje z italijanskimi alpinisti, ki so na predavanju v Gregorčičevi dvorani prikazali svoje delovanje. Z njimi smo se sicer že dolgo poznali, pogosteo se srečujemo v Glinščici ali kje drugje v hribih, toda to je bilo prvič, da smo se zbrali vsi skupaj.«
»Kateri so pa načrti za drugi del sezone?«
»Septembra bomo organizirali alpinistično šolo, ki je pravzaprav najvažnejši del delovanja alpinističnega odseka. Njen namen je, da u-strezno pripravi mlade, ki bi želeli postati alpinisti, poleg tega pa, da jih pritegne k našemu društvu. Alpinistično šolo bo vodil Lenard Vidah, sodelovalo pa bo še sedem ali osem inštruktorjev, ki so naši najbolj izkušeni plezalci.«
»Alpinistični odsek je tako šolo organiziral tudi prejšnja leta. Kakšni so bili rezultati?«
»Alpinistična šola je do sedaj dala odseku le malo novih plezalcev. Kljub temu da je bilo vpisanih od dvajset do trideset, se je to število do konca tečaja stalno zmanjševalo, tako da je odsek letno pridobil le enega ali dva nova plezalca. Vzro-
kov je za to več. Mnogi tečajniki že v začetku niso nameravali postati pravi alpinisti. Šola jim je služila le kot pomoč pri planinstvu, da bi se naučili osnov plezanja in ravnanja z vrvmi, kar bi jim kasneje koristilo pri njihovi hoji v hribe. Ti šole v glavnem niso obiskovali do konca. Biti moram tudi nekoliko kritičen. Glavni vzrok tiči najverjetneje v organizaciji šole same. Tečajnikom nismo dovolj hitro približali hribov. V začetnem delu tečaja smo se ukvarjali pretežno s teorijo in vajami v Glinščici, do takrat ko smo se zares odpravili v gore pa je večina že odpadla. Letos nameravamo takoj začeti s plezanjem v hribih, kjer se pojavljajo drugačne težave kot v izredno kratkih smereh v dolini Glinščice, pa tudi zadoščenje po preplezani steni, pa čeprav lahki, je mnogo večje.«
»Kdo sestavlja članstvo in vodstvo alpinističnega odseka?«
»Odsek ima približno petindvajset članov, večina katerih je aktivnih, nekaj pa je tudi bivših plezalcev. Prav tako je tudi z odborom, pri-
pomniti pa moram, da je zelo mlad, saj se povprečna starost suče okrog 20 do 22 let. Delovanje odseka je tudi sicer namenjeno mladim. Alpinizem je izrazito individualen šport. Odsek nudi svojim članom predavanja in organizira predvsem množične vzpone na bolj oddaljene gore. Poleg tega je glavni namen odseka ta, da se člani enkrat tedensko srečujejo, da lahko najdejo soplezalca, od izkušnejših dobijo nasvet, sposodijo pa si lahko tudi opremo, ki je last odseka. Bistvo našega odseka je v tem, da se slovenski plezalci lahko združujejo. Pred obnovitvijo odseka so namreč nekateri plezali pri italijanskih društvih, drugi pa sami.«
»Kdo lahko postane alpinist in katere so njegove naloge v odseku?«
»Kdor hoče postati alpinist mora zadostiti nekaterim pogojem. Opraviti mora alpinistično šolo ter preplezati določeno število smeri kot pripravnik v spremstvu izkušenih plezalcev. Član odseka nima določenih obveznosti, kot je na primer določeno število vzponov letno ali njihova težavnost. Vsak plezalec je popolnoma avtonomen in je prost, da pleza kolikor hoče in sam izbira težavnost smeri.«
»Ali alpinistični odsek uspešno sodeluje s Planinskim društvom?«
»Odsek je del društva, zato o sodelovanju ne moremo govoriti. Planinci se udeležujejo naše alpinistične šole, mi pa jim priskočimo na pomoč pri organizaciji in izvedbi zahtevnejših tur, kot je bil lanski tabor v Aosti, kjer so naši alpinisti vodili naveze. Poleg delovanja v našem društvu pa sodelujemo z alpinističnim odsekom iz Kopra in, kot sem že omenil, s tržaškimi italijanskimi plezalci.«
DEV AN CESAR
Turnir v malem nogometu na Livku na Tolminskem
Prisotnost ekip iz Benečije
Konec julija bo tudi letos tradiciO' nalni turnir v malem nogometu na Livku na Tolminskem. Na tem tekmovanju, kot je že običaj, sodelujejo ekipe s celotnega tolminskega pod ročja, z novogoriškega in idrijskega, pa tudi iz zamejstva in sicer iz Ne-diških dolin. Turnir je dvodnevni; bo pa v soboto, 28., in v nedeljo, 29. t.m.
Na turnirju bo letos sodelovalo o-krog trideset moštev, od katerih kar pet iz Benečije, oziroma Nediških do lin. Po vsej verjetnosti bodo sodelova la vaška moštva naslednjih beneški! vasi: Mersin, Petjah, Terčmun, Matajur in Interclub iz Čedada. Torej konec meseca se predvideva, da bo na grebenu Matajurja vse živo...
V zvezi s tem turnirjem smo se obrnili do Marka Predana, tajnika Teritorialnega odbora ZSŠDI za Benečijo, ki je obenem tudi eden izmed organizatorjev te pobude, ki nam je izjavil naslednje: »Nogometni turnir na Livku je prav gotovo ena izmed najbolj zanunivih pobud na športnem področju, ki se v poletnem času vrši na našem obmejnem pasu. Poleg te-
ga, da približa športnike z obeh strani meje, je zbudila zanimanje tudi kot kvalitetna manifestacija v malem nogometu. Zato zanimanje za ta turnir je precej prisotno tudi med našimi nogometaši iz Nediških dolin. Tudi letos bomo namreč zbrali pet moštev za katere upamo, da se bodo nadvse dobro izkazala, še poselile j pa smo zadovoljni, da nas organizator ŠD Livek redno zadnji dve leti vabi zraven.«
Zmaga
Triglava
V koprskem bazenu Žustrena je bil te dni mednarodni vaterpolski turnir, na katerem so tekmovali Edera iz Trsta, Triglav iz Kranja, Darmstat iz Zvezne republike Nemčije, žuster-na ter domači Koper. Zmagal je Triglav, ki je prepričljivo premagal vse nasprotnike. Zbral je 8 točk, drugi je bil Koper, 3. Darmstat in 4. Edera, ki je premagal Žustemo.
(J. Kreft)
obvestila
PLANINSKI ODSEK SLOGE IN SK DEVIN
vabita v nedeljo, 14. t.m., na družinski izlet in vzpon na hrvaški Snježnik nad Reko (1.506 m). Za informacije Stopar Viktor - tel. 040/226283 in škerk Bruno -tel. 040/200236.
PRIMOTOR KLUB
obvešča svoje člane, da bo redno tedensko srečanje drevi ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju. Vabljeni!
ODBOJKARSKI KLUB BOR obvešča, da je plačevanje za odbojkarski tečaj v Škofji Loki na društvenem sedežu na stadionu »L maj« od 16. do 18. ure do 15. t.m.
ZSŠDI
obvešča, da bo v juliju in avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto.
SPDT
obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni avtobusni izlet na črno prst, ki bo to soboto in nedeljo (13. in 14.) ob priliki 20. obletnice smrti prvega povojnega predsednika Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu SZŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr., tel. 767304). Vabljeni!
SPDT
obvešča svoje člane, da lahko plačajo letno članarino v Tržaški knjigarni v Trstu ali pa na društvenem sedežu ob torkih od 20. do 21. ure (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadstr.).
SAŠA RUDOLF	1.
Z JADRANOM DO B LIGE
Slavje, občuteno in navdušeno, ki se je po zmagi v play o}fu s Ste-fanelom iz Trevisa in istočasnem napredovanju naše združene košarkarske ekipe v B ligo zavleklo za nekaj tednov, je za nami, za nami pa je tudi prestopni rok.
Jadran bo startat v novo sezono z istimi močmi, istim igralskim kadrom in podobni tehnično-organiza-cijski sestavi, pomembno novost pa predstavlja finančna družba, ki bo društvu stala ob strani, poskrbela morda — v trenutku ko pišemo, je dogovarjanje še v polnem teku — za sponsorizacijo, predvsem pa zagotavljala nemoteno delovanje s finančnega vidika. In prav s te plati ne bo manjkalo problemov, saj prvem stvo B lige zahteva dokajšnje finančne zmogljivosti. Dovolj naj bo le podatek, da veljajo samo pristojbine za prvenstvene nastope nad 10 milijonov lir (po 350 tisoč za vsako od 30 prvenstvenih tekem).
Politika Jadranovega odbora se torej tudi po najuspešnejši sezoni bistveno ni spremenila, česar pa tudi ni bilo pričakovati, če vsaj bežno pogledamo nazaj v zadnja leta od sezone 1978/79, saj sta prvi dve leti obstoja naše združene košarkarske ekipe bili bolj poskusnega zna čaja, zasledimo podobne poglede in prijeme pri vodstvu ekipe. To poli tiko bi lahko ocenili tudi kot siste matično vrednotenje začetnega igralskega kadra z občasnim vključevanjem najboljših kadetov in ob upoštevanju želja posameznikov. Sem spada primer Borisa Viteza, ki je bil lani na posodo pri tržaškem prvoligašu in s katerim bo igral tudi v novi sezoni. Vodilo je torej sistema ličnost prijemov brez hazarda, čeprav bi si marsikateri navijač želel nekoliko več poguma pri izbirah, novih okrepitev z že rutniraninii igralci. Toda to so največkrat le sanje, saj je takih igralcev — tudi če bi klub imel neomejena finančna sredstva — le za dvojino.
S tem pa nikakor ni rečeno, da izboljšave niso možne in da je sedanja politika »palice«, ki plava z vodnim tokom«, kot bi dejal Karl May v svojih indijanskih povestih, edino možna. Res je, da gre palica le kamor jo žene vodni tok, prav tako pa je tudi res, da se vodni tok da preusmeriti.
Tako ostaja vtis, da Jadranovo
vodstvo nikakor noče prehitevati dogodkov, pač pa da jim le sledi. Verjetno je to le vtis spremljevalca dogodkov od zunaj, ki torej ni in ne more biti na tekočem o podrobnostih vseh pobud, debat in predlogov, ki jih odbor prerešetava na svojih sejah.
Finjadran ne samo za finansiranje
Če je bilo torej nemogoče pričakovati, da bo Jadran v novi sezoni okrepil svoj igralski kader, je toliko bolj razveseljivo, da se odbor skuša z ustanovitvijo finančne družbe prilagoditi zahtevam prvenstva B lige, torej profesionalizaciji kadrov.
FINJADRAN pa se po začetni zamisli ne bi smel omejevati zgolj na finansiranje prve ekipe, pač pa bi moral skrbeti za dolgoročno politiko z okrepitvijo dejavnosti mladinskih ekip raznih društev. To bi bil skoraj neke vrste povratek v sam začetek Jadranove zgodovine, ko je s prihodom Petra Brumna naša košarka krenila na novo pot. Mladih košarkarjev tudi danes ne manjka, čeprav zaenkrat še ne moremo reči, da se rojeva generacija, ki bi bila na ravni letnikov 1950/61.
S tehničnega vidika je bilo vprašanje profesionalizacije delno rešeno že skoraj na samem začetku, dokončno pa, ko so naši trije finančni zavodi prvič pripomogli, da je Jadran lahko najel in plačeval poklicnega trenerja. Za prvenstvo B lige pa zgolj profesionalizacija tehničnega kadra ne zadostuje več, zato bo s pomočjo finančne družbe treba poskrbeti za profesionalizacijo organizacijskih struktur.
Pomoč navijačev
in nova sezona
Naloga, ki čaka odbor in igralce v novi sezoni, nikakor ne bo lahka, saj bo že uresničitev minimalnega načrta, obstanek v ligi, zahtevala izredno požrtvovalnost. Toda pred podobnimi problemi se je Jadran v svoji zgodovini znašel že večkrate in jih je vedno znal uspešno reševati. Tudi na začetku pravkar končane sezone, ko je prišlo do zamenjave Vitez - Čuk, ni šlo vse gladko, tako da je večina že krepko dvomila v uvrstitev v »play-off«.
Že v novem letu 1964, vendar v isti športni se-zoni, je prišlo v Zgoniku do uradne ustanovitve pravega športnega društva za splošen razvoj telesne kulture. Ustanovni občni zbor je bil 3. januarja. Udeležba na tem zboru ni bila prav izredna, izvoljeni odbor pa je imel pred seboj jasne pojme in voljo do dela. Rezultati v kasnejših letih niso izostali. Društvo si je nadelo ime Kras in dr. Stanko Budin je bil prvi predsednik. Med najbolj važnimi problemi je bilo še zem-Ijeno odbojkarsko igrišče, ki je bilo ob vlažnem vremenu neuporabno.
Športna sezona je z izjemo bujnega delovanja ŠZ Bor v glavnem životarila, ustanovitev Krasa pa je vsaj dobro obetala.
S precejšnjim zanimanjem se je pričakovalo 7. slovenski športni teden, ki se je začel 24. oktobra in končal 4. novembra 1964.
Za razna tekmovanja (atletika, avto-moto gimka-na, košarka, med dvema ognjema, namizni tenis, odbojka, orientacijski pohod, streljanje in šah) se je prijavilo kakih 550 športnikov. Prijave so zaključili pol-nihoBBm dni pred začetkom tekmovanj. V tem času ]e bilo potrebno sestaviti skupine in umike ter ustva-
riti potreben prostor. Dvorana »1. maja« je bila že nekaj časa domena športnikom, kajti otvoritev Kulturnega doma je bila pred vrati.
Organizacijsko je bil dosežen uspeh s prireditvijo atletskega tekmovanja na občinskem stadionu pri Sv. Soboti. Udeležilo se ga je 78 atletov in atletinj in rezultati so bili dobri skoraj v vseh moških panogah, kjer so nastopali že rutinirani atleti, ki so se s tem športom redno bavili. Pri ženskah so bila na prvih mestih vedno ena in ista imena.
Brez domače atletske sekcije tudi ni bilo mogoče pričakovati napredka. Med zmagovalci najdemo Aleksandra Košuto (ll”6 na 100 m pred Vojkom Cesarjem), Cesarja v daljini (6,32 m), Stojana Sancina (2’49” na 1000 m), Marka Hreščaka 171 cm v višini pri enakih rezultatih Spacala in Borisa Fabjana), Iztoka Furlana (mladinski troboj) in druge.
Kdor je pazljivo sledil turnirju v namiznem tenisu, je med prijavljenimi opazil tudi Alda Mora. Da se bo vidna politična osebnost udeležila športnega tedna, je bila izredna poteza organizacijskega odbora, ki je na tak način nameraval pritegniti pozornost najširše javnosti na probleme slovenskega športa v zamejstvu.
Retorike v takih primerih nikoli ne zmanjka. V Dijaškem domu so tedaj gostili dijaka iz Benečije s tem imenom. Fant je v finalu mladincev podlegel A-drijanu Tavčarju.
Košarka je opravila bistven korak naprej. Izidi so se številčno zvišali, kisik pa so prinesli iz Ljubljane Tržačani, ki so tam študirali. Ljubljansko Olimpijo je tedaj vodil legendami Ivo Danev in študentje so se imeli od koga učiti. Klub zamejskih študentov je premagal Škamperle s 46:26, v finalu pa IV. razred trgovske akademije, katerega je vodil naš košarkarski apostol Branko Lakovič. Rezultat 43:21 je bil še vedno
zgovoren in je kazal na najnižjo stopnjo, s katere se je začela razvijati domača košarka.
Običajni crescendo športnih tednov je bil finale v odbojki. To leto je bil nezanimiv. Pri Škamperlu se je poznala odsotnost Jurkiča in rezultat je bil gladek 3:0 za Cankar, čast Škamperla so k sreči malo prej rešila dekleta, ki so z 2:0 strla odpor Cankarja, ki je ob začetku turnirja veljal za favorita.
BS
_
ST
»amm nam
tim.mii mm
OKTOBER * fMOVEA/IBER '1SBB ♦ UREDIL. : B OU A IM PAVLETIČ
(’f okrnih<i
S', òiwmòhéga Spoilmga k
I/ govora predsednika Bora g, Dušana Košu le.
Danes ~ ko oi var.j amo naš H. slovenski športni teden, moramo z zadovoljstvom ugotovili, da $c je udeležba naše mladine pri tej vsakoletni manifestaciji silno povečala. Če samo primerjamo lansko ude ležbo, ugotovimo, da se je v iako krat-
kem času podvojila. Kaj na /nje? Da so bile klice, ki s'o j pionir ji te naše že tradieionair cije, zdrave in postavljene n melj ih s širšo perspektivo, pa prav tako prispevala svoj k uspehu vseh naših priredit še k slovenskemu športnemu
Brošura osmega slovenskega športnega tedna iz leta 1965
Naročnina: mesečna 10000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275, tlx *460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L A ZTT	Član Italijanske
m tiska p ^ Trst	[Hlil] "ez0 časopisnih
'	- 1	založnikov FIEG
11. julija 1985
Lani v Italiji S.000 smrtnih prometnih nesreč
Prometno vzgojo v šole
RIM — V Italiji so v lanskem letu zabeležili 270 tisoč prometnih nesreč; smrtnih žrtev je bilo 8 tisoč, ranjenih pa 220 tisoč. To pomeni, da se v Italiji pripeti prometna nesreča vsaki dve minuti, vsako uro umre ena oseba, vsakih deset minut so štiri ranjene. Stroški, ki jih nosi družba za ta pravi pokol, znašajo 9 tisoč milijard lir letno, poldrugi odstotek bruto državnega proizvoda.
Te podatke je včeraj posredoval minister za javna dela Franco Ni-colazzi, ko je predstavil prvo pobudo za varnost v prometu v okviru priprav na evropsko leto varnosti v prometu, ki ga je EGS proglasila za leto 1986. Pobudo je pripravilo nadzorništvo za promet pri ministrstvu za javna dela; gre za zbirko 50 diapozitivov, opremljenih s knjižico s potrebno razlago. Namenjena je predvsem nižjim srednjim šolam in poveljstvom mestnih redarjev. Diapozitivi na nazoren način prikazujejo razne trenutke v prometu, od prečkanja cest do prehitevanja, od semaforjev do raznih prometnih znakov in so torej dragocen pripomoček za razlago. Seveda je mnogo odvisno od vzgojiteljev samih, in minister Nicolazzi je poudaril, da si prizadeva, da bi postala prometna vzgoja čimprej tudi reden učni predmet v vseh nižjih srednjih šolah. Pobuda bo stekla z začetkom prihodnjega šolskega leta in prvotno bodo diapozitivi z besedilom poslali 2000 nižjim sred njim šolam in vsem poveljstvom občinskih redarjev.
Minister Nicolazzi pa je izkoristil priložnost, da poudari, da so sredstva za kampanje za varnost v prometu, s katerimi razpolaga ministrstvo za javna dela, preskromna, da bi lahko izvedli zastavljene načrte. Pred 25 leti so v ta namen doložili četrtino vseh glob prometnih prekrškov, ki so takrat znašale 6 milijard lir, za varnost v prometu je še vedno namenjena samo poldruga milijarda, kar pomeni, da vsak lastnik avtomobila, oziroma motocikla, prispeva poprečno 60 lir letno; in vendar bi lahko s primemo kampanjo znatno zmanjšali število prometnih nesreč, če le pomislimo, da se 88 odstotkov vseh nesreč pripeti po krivdi človeka in samo 12 odstotkov zaradi drugih okoliščin, kot na primer okvar. S tako skromnimi sredstvi po Nicolazzijevem mnenju Italija ne bo mogla konkretno prispevati k evropski kampanji za varnost v prometu.
(BBR)
Sladko življenje budističnih menihov
V obdavčevanju njihovih visokih prejemkov od vstopnine v svetišča »vidijo ogrožanje verske svobode«
TOKIO — Budistični redovniki (bon-ci) so poosebljena skromnost, siromaštvo in nesebičnost. Takšnega prepričanja so Evropejci, ki si na podlagi budističnih knjig ustvarjajo napačne predstave o tej veri. Japonci to vero veliko bolje poznajo. V Kyotu, nekdanjem glavnem mestu Japonske in sedaj turističnem središču te države, kroži govorica, >xia če zvečer v Gionu vržete kamen, zagotovo zadenete kakšnega bonca«. Gion ni nobeno znano svetišče. Nasprotno, to je četrt prostitucije, barov in nočnih lokalov. Budistični menihi, ki zelo radi obiskujejo to četrt »rdečih lampijonov«, to ne počenjajo zato, da bi grešnikom rešili duše, ampak so najboljši kupci v tem mestu. V zadnjih letih trošijo bajne vsote za dra ge avtomobile, zabavne igre in razkošno ter sladko življenje, tako da jih imajo v mestu za najbogatejše ljudi.
Premožnost budističnih redovnikov v Kyotu prihaja predvsem od vstopnic, ki jih turisti kupujejo za ogled cerkva. Kyoto je namreč za Japonsko isto, kot so Firence za Italijo, Pariz za Francijo in Atene za Grčijo, torej turistično mesto, kjer je mogoče doživeti pristno Japonsko. Tokio in Osaka sta grdi sodobni mesti
Bfarriet Deecher Statvo
12.
Koča strica Toma
ZARADI NENADNEGA NASIBA, 3E MALI DEČEK ZDRSNIL S PALUBE V REKO...
s številnim nebotičniki in smrdljivim zrakom. Kyoto pa je lepo mesto, polno starih lesenih zgradb, obdan s prostranskimi gozdovi in bogato obdarjen z znamenitimi budističnimi svetišči. Letno obišče mesto 38 milijonov turistov, ki si ne ogledajo samo enega budističnega objekta, ampak po več. Vstopnice niso ravno pretirano drage: 300 jenov (okoli 2.000 lir). Zato pa je celokupni prihodek zelo visok. Svetišča so nekdaj plačevala davek na te prihodke, vendar ga je boncem pred kakšnimi desetimi leti uspelo odpraviti. Takratni župan se je celo pismeno obvezal, da v Kyotu ne bodo nikoli več uvedli davka na budistična svetišča.
Takšna obljuba ni imela nobene prave vrednosti, ker je na Japonskem cerkev ločena od države in morajo vsa svetišča, če zaslužijo denar, plačati davek na dohodek, tako kot vsi ostali državljani. Oni sicer trdijo, da ves zaslužek od prodaje vstopnic »trošijo za očuvanje zgodovinskih spomenikov«, vendar sladko življenje batičev in njihovo nagnjenje, da javno razmetavajo velike zneske denarja, dokazujeta, da je resničnost povsem drugačna.
Kyoto se je prav v teh dneh pričel pripravljati, da bo čez 9 let, točneje 1944. leta, proslavil 1.200-letni-co svojega nastanka, že sedaj so pričeli s pripravami na ureditev cest, mestnih komunalnih naprav in najvažnejših kulturnih spomenikov. Vse to je sestavni del širokopoteznega načrta, da bi mesto postalo še bolj o-čarljivo, kot je sedaj. Za izvedbo takšnega načrta bo potrebno veliko denarja in mestna skupščina se je odločila za ponovno uvedbo davka na svetišča. Mestni očetje so tak korak storili ob primernem razumevanju potreb boncev in zato niso želeli izzvati njihove jeze. Namesto davka na celotno njihovo religiozno dejavnost (prodaja spominkov, odpustki za grehe itd.), so uvedli davek samo na vstopnice v svetišča. Njihova uprava bi morala plačati samo po 50 jenov (350 lir) od vsake vstopnice za odrasle in 30 jenov (210 lir) za otroke, torej‘približno 15 odstotkov od vsake prodane vstopnice. Preračunali so in ugotovili, da bi letno »priteklo« v občinsko blagajno okoli milijardo jenov (7 milijard lir), kar bi zadostovalo za ureditev cest, parkirišč, smerokazov v mestu, prvenstveno v bližini svetišč.
Budistični redovniki so izredno o-stro reagirali na takšen občin/ski sklep. Zavrnili so ga, župana pa o-zmerjali z nepopisnimi žaljivkami. Poseg občine v njihove mastne za-
služke so proglasili za napad na svobodo vere na Japonskem. Združenje budističnih svetišč, v katerega je vključenih kakšnih 1.100 takšnih objektov v Kyotu, je sporočilo, da njim ni za denar, ampak za budizem. Zanje ne obstaja turizem, ker se vsakdo, ki kupi vstopnico, »ukvarja z versko aktivnostjo«. Prihodki torej niso znak turizma, ampak »del verskega udejstvovanja«, ki se ga mestna u-prava nima pravice dotikati. Od besed so prešli k dejanjem: zagrozili so, da bodo nekaj budovih cerkva zaprli, v preostalih pa bodo ukinili prodajo vstopnic.
Sedaj imajo prednost bonci. Mestna uprava se je odrekla davku do 10. junija. Nanjo so izvajali pritisk lastniki hotelov, trgovci in vsi, ki živijo od turizma. Zbali so se, da bodo z zaporo svetišč izgubili zaslužek. Mestni župan ni njihovega mnenja. V avgustu se bo pričela volilna kampanja za izvolitev novega župana in bo vprašanje plačevanja davka na budistična svetišča poglavitno vprašanje v bitki za volivce.
Ali veste...
da bo predsednik Reagan uvedel davek na pokojnine, če ga bodo predlagali demokrati. Vest je sporočil glasnik Bele hiše. Z obdavčitvijo pokojnin kane Reagan zamašiti vrzel v proračunu federacije za leto 1986, ki bo znašala 200 milijard dolarjev.
da je minister za zdravstvo Italije Degan prepovedal prodajo, uvoz in proizvodnjo takšnih radirk (gum za brisanje), ki imajo obliko jestvin, ali predmetov kot so zobna ščetka, cigareta, rdečilo za ustnice, žvečilni gumi in podobna, ker so zaradi vsebovanega svinca in plastičnih mas zdravju škodljive.
..., da je med lovci na korale v severni Sardiniji izbruhnila vojna, ki je kot »prvo žrtev« zahtevala potop ladje, ki služi potapljačem pri opravljanju tega nevarnega, toda donosnega dela.
..., da je zaročenec Sean Penn odložil za avgust napovedano poroko z znano italijansko-ameriško rock pevko Madonna, ker bosta v kratkem tako Playboy kot Penthause objavila njene skrajno erotične fotografije »zgoraj in spodaj brez«. In da ji tudi župan mesta, kjer se je rodila, ne bo več dal mestnih ključev zaradi napovedanega škandala. Slik ne ena in ne druga revija nista še objavili, ampak objavo samo napovedali, pa je reklamni »škandal« že tu.
Bitka za hrano v Romuniji
Namesto rož - povrtnina
BUKAREŠTA — Ni pretirano reči, da je v Romuniji v teku »bitka za hrano«. V kmetijstvu zaposleni Romuni (sodijo, da jih je sedaj že 3 milijone) živijo že tri poletja v izrednem stanju, vedno pod pritiskom najvišjih partijskih in državnih voditeljev.
Tako se je letošnja spomladanska setev pričela v znamenju navodila partijskega in državnega šefa Nicole Causesca, da jo morajo opraviti najkasneje do 20. aprila. Če so delavci lahko spoštovali predsednikove direktive, pa tega ni spoštovalo vreme. Zaradi hudega mraza je pozeblo celo do 20 odstotkov posejano pšenice, taito da so morali kmetje njive ponovno preorati in jih posejati, ponovili so delo, ki so ga opravili že prejšnjo jesen.
Poglavitni cilj Romunije je zagotoviti zadostno količino žita za sedaj že 24 milijonov državljanov. V zadnjih letih ga uspešno dosega. Žita ne uvaža več, dogaja se celo to, da prihaja do presežkov.
Trenutno je v polnem teku žetev ječmena, ki je po poročilih tiska posejan na več kot 50 odstotkov ornih površin. Pred nekaj dnevi so pričeli z žettvijo pšenice, ki so jo doslej pospravili z 20 odstotkov površin. Ni še znana letošnja površina zasejana z žiti, ker podatke objavljajo šele čez eno leto.
Načrtovalci romunskega gospodarstva veliko pričakujejo od letošnje letine. Predvidevanja govorijo celo v pridelku 30 milijonov ton žitaric. Zasnovali so jih na lanskih uspehih, ko jim je prvič v zgodovini uspelo pridelati po eno tono žita na vsakega državljana. Prav gotovo je v tej toni več koruze in manj pšenice. Vsekakor so imoli v tem letu dovolj kruha, čeprav je preskrba z moko bila težavna in so jo tudi nadzorovali.
Romunija ima kakšnih 10 milijonov obdelovanih površin, vendar so letošnje načrte postavile na glavo slabe vremenske razmere. Romunsko žitnico je pestila huda suša: vsaj dva meseca ni padlo niti kapljice vode, sedaj pa jim grozi preobilni dež.
Ob pomanjkanju svežih podatkov romunski načrtovalci govorijo o kmetijskih pridelkih pred dvema letoma. Takrat so v Romuniji pridelali 19.5 milijona ton žitaric, 700 tisoč ton sončnic, 4.8 milijona ton sladkorne pese in 22 tisoč ton povrtnine. Pridelek sadja in zelenjave je bil sila pičel, kar je bilo mogoče opaziti v slabo založenih trgovinah.
Kar zadeva žitarice in industrijsko hrano, je Romunija dosegla dobre rezultate in pokriva domače potrebe. Primanjkujeta pa sadje in zelenjava. Da bi trg oskrbeli tudi s temi pridelki, so oblasti začele akcijo za izkoriščanje prostih površin. Tako se dogaja, da sedaj okoli tovarn namesto cvetja gojijo vrtnine. Isto se dogaja pred vaškimi hišami. Preskrbo velikih mest z zelenjavo so do neke mere zagotovili prebivalci okoliških vasi, ki jo pridelujejo na svojih majhnih ohišnicah, vendar to še daleč ne more zadostovati potrebam naraščajočega mestnega prebivalstva.