r SEPTEMBER 1 S Edicij 2 č Štefan, kralj 3 P Sabina + 4 S Rozalija_U 5 N IG. pobink. G P Delavski dan. 7 T Recina 8 S Mali Šmaren 9 č Peter KI aver 10 P Nikolaj Tol. + 11 S Protus in Hij. 12 N 17. pobink 3 13 P Notburga 14 T Povil. sv. Križa 15 S Kv. - Mati 7 Ž.+ IG Č Kornlij Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geeto: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei1 GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, j^^&ft (Official Organ of four, Slovenian Organizations), NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST R ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 168. CHICAGO, ILL., TOREK, 31. AUGUSTA — TUFSD AY, AUGUST 31, 1937 LETNIK (VOL.) XLVL V V V ostri noti obsoja Anglija japonske napade na civilno . prebivalstvo. — Napad na angleškega poslanika dal , povod za protest. — Od Japonske se zahteva, da kaznuje krivce in da se primerno opraviči. London, Anglija. — Aero-planski napad, ki se je izvršil v četrtek preteklega tedna na angleškega poslanika na Kitajskem od stran dveh japonskih vojaških letalcev, je dal angleški vladi povod, da je naslovila na japonsko vlado ostro noto, v kateri izraža svoj protest in zahtevo po zadoščenju in katero ji je predložila v nedeljo. Angleški poslanik Knatch-Hugessen je bil napaden, ko se je vozil z avtomobilom iz Nankin-ga v Šangaj, in sicer najprej s streli iz strojnic od enega aeroplana, na kar je še drugi aeroplan vrgel bombo proti avtomobilu. Poslanik je bil resno ranjen v trebuh. Kar je v noti, ki jo je poslala Anglija, najbolj značilno, je to, da se v njej ne obsoja v prvi vrsti to, da je bil ravno njen poslanik predmet napada, marveč se predvsem žigosa način bojevanja, v katerem se izvršujejo napadi na nebojevnike in na civilno prebivalstvo, ter se v njej izrecno povdarja, da eden najstarejših in najbolj znanih mednarodnih zakonov absolutno prepoveduje napade na nebo j u-joče se prebivalstvo; taki napadi so torej nezakoniti in nečloveški. Nota pravi dobesedno: "Za napad bi ne bilo nikako opravičilo to, da so bile zastavice na avtomobilu premajhne, da bi se videle. Tudi, ako bi avto ne imel nobene zastave, bi to ne o-pravičilo napada. Niti to ni večjega pomena, da so bili v avtomobilu tujezemski ali celo diplomatski zastopniki. Najbolj glavna točka je to, da napadeni niso bili boritelji. Še posebej pa je označbe vredno, da je poslanik potoval po kraju, kjer ni bilo nobenih kitajskih čet in se niso vršile nobene sovražnosti. Neo-pravičljivost za ta napad pa poveča še dejstvo, ker ni bilo pro glašeno vojno stanje." SPOR SE PORAVNAL Lewis dosegel spravo v mobilski uniji. avto- ZOPET TOČA V SLOVENIJI Milijonska škoda meškem okraju. po novo- Milwaukee, Wis. — Spor med dvema strujama, ki se je jasno pokazal na konvenciji avtomobilske unije, katera se je vršila v tukajšnjem mestu pretekli teden, in kateri je grozil povzročiti razkol v uniji, se je preteklo so. boto zadovoljivo poravnal. Za ta uspeh se splošno daje priznanje Johnu Lewisu, načelniku CIO, kamor avtomobilska unija spada. Do poravnave je prišlo na ta način, da ste dobile zastopstvo v glajVnem odboru obe struji. Homer Martin je bil ponovno izvoljen predsednikom; vodi-i tel ji opozicije, Mortimer, Hall in Wells, so pa dobili podpredsedniška mesta. -o- ODPOMOČ PROTI SAMO-UMOROM Boston, Mass. — Ako bi znali ljudje prav ravnati s takimi, ki imajo namen, iz-vršti samoumor, bi se takih dogodkov veliko manj izvršilo. To mnenje je izrazil pretekli petek neki psihijater s Harvard univerze, ki je zadevo študiral pod pokroviteljstvom neke bolnice skozi tri leta. Kakor pravi profesor v svojem poročilu, pride do sa-moumora največkrat v takem slučaju, ko nimajo ljudje prilike, da bi potožili svoje težave kaki osebi, ki bi jih razumela. V to svrho je priporočal, naj bi se dala potrti osebi priložnostma izrazi svoje nadloge, katere se naj nato z njo mirno razmotrivajo. Ena ura pogovora s kakim prijateljem, zdravnikom ali duhovnikom bo prepodila samomorilske misli. V svoji preiskavi je profesor ugotovil, da Novo mesto, 16. avgusta. —• Letošnjega poletja se bo prebivalstvo novomeškega okraja spominjalo z grozo radi katastrofalnih neviht in toč, ki zaporedoma tlačijo in uničujejo tako dobro obetajočo drugo letino. Tako je zopet v nedeljo dopoldne prihrumela nevihta s točo, debelo kot oreh, nad občini Mirna peč in Šmarjeta in v 1.5 km širokem pasu oklestila vse vinograde, da se ne bodo mogli zlepa popraviti. Oklestila je vsa sadna drevesa in dozorevajoče sadje tako obtolkla, da ni za nobeno rabo. Dobro obetajočo ajdo, proso in koruzo, korenje in peso je poškodovala tako, da je najmanj polovica tega pridelka uničenega. Vihar je metal opeko raz streh in prevračal kozolce. Naliv pa je z ogromno silo drvel preko cest in jih tako raz-ril, da ni govora več o kakih cestah. Tukajšnji prebivalci se ba-vijo s prodajo vina in sedaj so ob vse. Že lansko leto je v občini mirna peč toča tako potolkla pridelke, da so se morali za nabavo ajdovega semena zadolžiti. Letos pa niso mogli plačati kmetje galice za škropljenje vinogradov, kat*re je lani uničila toča in je bilo za 800.000 din škode. Kakor je bila letos prva letina slaba, tako je druga obetala dobro in ljudje so se nadejali, da bodo lahko z izkupičkom poravnali dolgove ter imeli dovolj za prehrano za zimo. Škoda še ni uradno ocenjena. Je pa o-gromna. Samo v mirnopeški občini je za okrog ^ milijona škode. Tu so najbolj prizadete vasi Cevče, Dolenja vas, Šentjurje, Hmelčeč, Globoki dol, Gornje in Dolnje Karteljevo. V občini Šmarjeta pa: Selo, VATIKAN PRIZNAL NA-CIJONALISTE Vatikan. — Sveta stolica je pretekli petek sprejela po-oblastilne listine zastopnika španske nacionalistične via. de, Pablo de Churruca, s čimer je uradno priznala to vlado. S tem pa se niso pretrgali odnošaji z madridsko vlado, kakor zatrjujejo prela-ti. ' Končno stavi Anglija tri zahteve na Japonsko: Da se japon-l^ žengk us. gamoumor ska vlada uradno opraviči; da;, , nn sn primerno kaznuje tiste, ki so zakrivili napad, in končno, da se da zagotovilo, da se bodo pod-vzele potrebne odredbe za preprečitev podobnih dogodkov. PO KALSVETU __Budapesta,, Ogrska. — Tukajšnja vlada je odlikovala z naslovom glavnega vladnega svetnika delavnega duhovnika, Rev. Sig. Mihalovicsa, ki je vrhovni vodja katoliške akcije in predsednik priprav^ ljalnega odbora za mednarodni evharistični kongres. — Marquette, Mich. — Kakor se sporoča, bo nova tukajšnja katedrala do 1. oktobra v toliko dogotovljena, da se bo v njej lahko opravljala službo božja. Stara katedrala je, kakor znano, zgorela v novembru 1935. — Drysdale, Ont. — Potom londonskega škofa, J. T. Kidda, je papež Pij poslal svoj posebni blagoslov družini Mr. in Mrs. O. Masse. Ta družina šteje 21 -otrok in je bržkone največja družina v Kanadi. Ob priliki podelitve omenjenega blagoslova so se družini v čast vršili v cerkvi posebni obredi. -o- OGORČENJE NAD PAROLI-RANJEM KAZNJENCA Indianapolis, Ind. — Pre- KONVENČNE PRIREDITVE Slovenska naselbina v Chicagi slovesna sprejela glavne odbornike (ce) in zastopnike (ce) DSD. Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo je doživela slovenska naselbina pri sv. Štefanu v Chicagi zopet lep pomenljiv dan ob priliki konvečne slav-nosti Družbe sv. Družine, s sedežem v Jolietu. Dan sam je bil lep, kakor nalašč za tako slavnost. Društva in članstvo so se začela zbirati kmalu po deseti uri dopoldne. Takrat so dospeli tudi že zunanji gostje kot glavni odborniki iz Jolieta, Waukegana, Ottawe, Pitts- Iz Jugoslavije V enem letu so posestniku v Slivni trikrat zažgali. — Spopad ciganov z orožniki na Murskem polju. — Smrtna kosa in druge raznotere vesti iz domovine. Zopet ogenj na Sl"vn> Vače, 10. augusta, — Ves okoliš pomiluje posestnika Jožeta Kimovca s Slivne nad Vačami, ki so mu v teku poslednjega leta trikrat podtaknili ogenj. Včeraj ponoči okrog 1. ure je nesrečni gospodar spet začul prasketanje. Bil je malce bolan, zato ni mogel trdno zaspati. Premetaval se je v postelji, prasketanje pa ga je vrglo s postelje. Že je ugledal močan sij od kozolca. Gospodar je začel klicati na pomoč. Prebudil je vse domače in sose PILULE PROTI UTONITVI Asbury, Park, N.J. — Ako se nekemu kemiku, po imenu Paul Pisculli, dobro obnese njegov poizkus, ne bo nikomur več treba biti v nevarnosti, da bi utonil. Mož je namreč koncem preteklega tedna objavil, da se mu je posrečilo iznajti neke pilule, ki drže človeka nad vodo. Svojo iznajdbo je nameraval javno preizkusiti nad nekim svojim nečakom. Katoliški Slovenci, podpi *ajte svoj list "Amerikanski kakor moških, vendar pa so moški v več slučajih uspešni. Zelo redki so tudi slučaji, da bi kdo izvršil samoumor. kadar je sit. -o- MELLON POKOPAN V PITTSBURGHU Pittsburgh, Pa. — Truplo znanega bogataša A. W. Mel-lona, bivšega zakladniškega tajnika, je bilo pokopano tukaj preteklo soboto, potem, ko je bilo prepeljano semkaj iz Southamptona, L. I., kjer je pokojnik 'pretekli četrtek umrl. Pokojnikovo premoženje se računa ha okrog četrt miljarde dolarjev in bo federalna blagajna dobila z davki na dediščino do 35 milijonov dolarjev, Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar ivpeh! Dolnja vas, Gornja vas, Celovec Zalonče, Strelac in Orešje. -o- PROFESOR PO NESREČI OBSTRELJEN * Ann Harbor, Mich. _ Pro- fesor Th. H. Hubbell je moral biti pretekli petek prepeljan v bolnico vsled resnih ran, ki jih je zadobil s strelom iz lovske puške. Profesor je v gozdu iskal za svojo zbirko neke redke vrste pojočega črička, ko je neki drugi profesor, ki je bil na podobnem naravoslovnem raziskovanju, streljal nanj iz daljave 40 jardov, ker je menil da je kaka žival. TUDI ŽENSKE PADAJO V RUSIJI Moskva, Rusija. — Med žrtvami "čiščenja," ki ga izvajajo sovjeti nad "trockisti", ne manjka tudi zastopnic ženskega spola. Tako je bila zadnji teden nekje v Sibiriji obsojena na smrt z 31 moškimi vred tudi neka Vedneska-ja, prejšnja žena nekega poljskega plemenitaša, ki je bila zasačena, Jtakor se objavlj.^, da je na vlaku zastrupljevala pitno vodo. cejsnje ogorčenje je povzročila po državi Indiani vest, da je bil iz državne, kaznilnice v Pendletown paroliran in izpuščen na svobodo mladi Virgil Kirkland, ki je bil obsojen tja v 1931 na eno do Radonje* i let ječe vsled posilstva burgha in drugih krajev. Pred de> pritekli so tudi ljudje lz to pestro skupino, ki se je zbirala na 22 cesti pred šolo se je postavila šolska godba sv. Štefana ter je začela pro- m umora, izvršenega nad nekim 18 letnim dekletom. Že ob času, ko je bil fant obsojen na omenjeno kazen, je bilo ljudstvo nevoljno, ker se je splošno pričakovalo, da ga bo zadela smrtna kazen. Ker so se oblasti bale, da ga ne dobi v roke morebiti kaka druhal, so ga izpustile iz ječe v vsej tajnosti in nihče ne ve, kje se fant nahaja. -o- SENATOR NAPOVEDAL PONOVNO KANDIDATURO Chicago, 111. — Demokratski senator Dietrich iz Illinoi-sa je že zdaj na jasen način izrazil svojo namero, da bo pri prihodnjih volitvah, drugo leto, ponovno kandidiral za svoje mesto. Izjavil pa se je, da je to "v rokah mojih prijateljev in moje stranke", namreč, ako ga bodo nomini-rali pri primarnih volitvah v aprilu. Obenem je senator povdaril, da mu je v ponos, da je že doslej podpiral "enega največjih predsednikov, ako ne največjega", in je zagotovil, da bo še v naprej stal za Rooseveltom. —. Dietrich je znan, da je bil ves čas odločen pristaš predsednika in zagovornik njegovega programa. izvajati koračnice in začela slavnostno poVorko, ki je krenila po Wolcott ulici proti cerkvi tja na 22nd Place. Pred cerkvijo se je nabrala velika množica občinstva. Društva so se postavila v žpa-lir in tako se je izvršil prvi slavnostni sprejem zastopnikov in delegatov DSD, ki so prihiteli na slavnost in konvencijo. Med častnim špalir-jem so vkorakali v cerkev najprvo glavni odborniki (ce), za njimi častna zastopstva društev, potem pa članstvo. Slavnostno sv. mašo je daroval za žive in mrtve člane DSD. njen duhovni vodja preč. g. pater Anzelm Murn, ob azistenci preč. g. patra Tomaža Hoge kot dijakona in preč. g. patra Marcela Marinšeka, kot subdijakona. Kot ceremonijar pa je bil domači preč. g. pater Aleksander Urankar, kateri je imel med mašo tudi slavnostno pridigo, v kateri je v zbranih besedah slikal veliki pomen katoliških organizacij v današnjih dneh. Njegove lepe besede so segale vsem globoko v srca. Lepo cerkveno slavnost pa je še posebno povzdignilo lepo petje cerkvenega zbora pod vodstvom našega velikega pevskega mojstra g. Ivana Račiča. Res vse priznanje. Po cerkveni slavnosti pa se je vršil v šolski dvorani slavnostni banket, kateri je bil bogato obiskan. Sv. maše, kakor banketa se je udeležil tudi generalni konzul Jugoslavije g. Peter Cobrič, s svojo soprogo. Nekako ob 1. uri popoldne je duhovni vodja otvoril banket z molitvijo. Po zelo bogato pripravljenem banketu, za kar gre vse priznanje našim vrlim ženam in dekletam, pa je začel govorniški program. Predsednik pripravljalnega odbora g. John Gottlieb, je pozdravil vse glavne odbornike in vso delegacijo in goste. V lepih zbranih besedah jim je dejal, da naselbina jih sprejema z ljubeznijo in gostoljubnostjo in da naj se počutijo med nami, kakor domači, kakor res naši. Nato pa je izročil predsedstvo programa domačemu preč. g. župniku pa-(Dalje na 4. strani) fpravil na beraško palico. Dragarja so orožniki že izročili v sodne zapore. -o- Boj med cigani in orožniki Ker je tolpa ciganov v okolici Sv. Jurija na Bregu in Sv. Martina na Muri stalno plenila po vaseh, ko so bili ljudje na polju, jo je začelo orožništvo zasledovati. Svoj posel so cigani opravljali zelo previdno, bili so celo elegantno oblečeni. Orožnikom ni uspelo priti ciganski tolpi na sled. Slednjič so se orožniki odločili, da zasledujejo cigane v civilni obleki. Ko so orožniki bili ciganom ponoči na sledu, so se cigani okolice in gasilci z Vač. Vse je hitelo gasltft, ^lamo krite- v .. , . ... - , , . ., zaceli spretno braniti z orož- ga kozolca pa niso mogli vec . -T , , . , . . 'jem. Nastala je borba med orožniki in cigani, ki se je rešiti. Zgorel je do tal, v njem je bilo kakih 20.000 kg mrve. Ogenj pa je uničil tudi razno gospodarsko orodje, škode je okrog 50.000 din. tiasilcem in reševalcem je uspelo, da so preprečili nadaljnje širjenje požara. Saj je prav v bližini Kimovčeva hiša pa tudi poslopje soseda Vrtačnika, ki ima takisto s slamo krito hišo in so gospodarska poslopja oddaljena od pogorelega kozolca le 8 metrov. Pripisati je zgolj požrtvovalnosti gasilcev, da ni postala nesreča še večja. Na Vačah, na Slivni in v okolici je ponovni požar vzbudil mnogo govoric. Lansko poletje je bil podtaknjen ogenj na Kimovčevi shrambi in je pogorela z vso zalogo do tal. Na jesen pa je bil v plamenih hlev in je tudi povsem zgorel. Z velikim trudom so rešili živino. Ljudski glas je osumil Jožeta Dragarja z Gore pri Moravčah. S Kimov-cem sta v starem sovraštvu in tudi zdaj teče tudi med njima pravda. Dragarja so osumili požarov že, tudi poprej, vendar iz previdnosti in zaradi premalih dokazov niso upali z besedo na dan. Značilno je, da je osumil svojega brata celo Lojze Dragar,ki je pisal nedavno Kimovčevemu Jožetu pismo, na se varuj'e njegovega brata Jožeta. V. jezi mu je Jože pred dnevi pravil, da „bo pri Kimovcu spet svetilo. končala s smrtjo ene ciganke, smrtno rano cigana, ki se bori v bolnišnici za svoje življenje in z močno poškodbo orožnika, kateremu je besna ciganka močno zasadila nož. Orožnikom pa je vendar uspelo poloviti pet ciganov in deset cigank, ki so jih odvedli v zapore v Čakovcu. •4 " -O- Smrtna kosa V Beogradu je umrl te dni g. Franc Dolšak, ki je bil sluga pri ministerstvu za šume in rude. — V Mariboru je umrla ga. Frančiška Na-bergojeva, vdova stara 72 let. — Pri Spod. Koreni v Slovenskih goricah so našli mrtvega na cesti 48 let starega kovaškega mojstra Jakoba Budjo. -o--; Žrtve pretepa V nedeljo sta se spopadla 16 letni mesarski vajenec Anton Praznik iz Celja in mesarski vajenec Avgust Zupane. V spopadu je Zupane zabodel Praznika z nožem v desno nogo. Praznik se zdravi v bolnišnici. . i Na podlagi teh govoric so začeli orožniki pre-iskavo in so napovedali Dra-garju aretacijo. Čim je bil osumljenec v rokah orožnikov, so jeli prihajati ljudje z raznimi informacijami. Neka soseda pravi, da jo je Dragar nagovarjal,naj sama zažge kozolec. Bila sta namenjena k zdravniku in Jože, ji je dajal med potjo navodila. Stavbo naj primerno visoko zavaruje, potem naj podtakne v seno gorečo lojevo svečo, sama pa naj se poda v tistem h kakemu sosedu ali pa v trgovino. Tudi neka druga prk ča je izpovedala, da ji je zatrjeval Dragar pred dnevi, da bo Kimovca uničil in Obstrelil ga je V nedeljo je neki trgovski pomočnik v Slivnici pri Celju po nesreči obstrelil 19 letnega hlapca Jožeta Lavriho in ga zadel v vrat. Lavriho so prepeljali v celjsko bolnišnico. DENAR V STARI KRAJ lošiljamo po dnevnem lyuzu. Včeraj so bile naše cene: V Italijo: Za: Liri $ 6.50_ 100 $ 12.25___200 $ 30,00 _____500 $ 57.00 _____1000 $112.50 „._ $167.50 .... ....2000 „..3000 V Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55----100 $ 5.00________200 $ 7.20________300 $11.65__________ 500 $23.00___________1000 $45.00 ____________2000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila, v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85: — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Ceriwak Rd., Chicago, I1L Stran 2 ' ) •AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 8i. augusta 1937 Amerikanski Slovenec Za celo teto Za pol leu l> četrt letat _ Za'Chican Za ui Za poi leta ' Za četrt leta Dopisi važnega Itn vsaj'da q m mI fas do četrtka aredsištvo ne nail. za hitro objav* morajo biti dopoolaai na vom. ko izad* lit. Za zadnjo številka v — Ha *apict kres POZOR!—Št«rvs!k« poleg vašega naslov« m Usta znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate Kstu. Entered as s«cood dasa matter November 10, 1925, at tke poat Chicago, Illinois; under the Act of March 3, 1879. _ Na razgledu Kakor imperializem Italije, tako prodira tudi japonski imperializem na Kitajskem skoro nemoteno. Ko se je Japonska odločila za svojitev Mandžurije in poslala v njo svojo armado loviti "bandite", je Kitajska protestirala pri Ligi narodov, toda z enakim uspehom kakor etiopski cesar Haile Selassie. Ko si je Japonska utrdila svojo pozicijo v Mandžuriji, je začela z osvajanjem Mongolije in pa severne Kitajske v smeri Pekinga (zdaj se to mesto imenuje Peiping). Pred nekaj tedni se je dogodil blizu Pei-pinga večji spopad med prodirajočimi japonskimi četami in kitajskimi vojaki. To je dalo japonski vladi pretvezo za nove provokacije. Zahtevala je, da mora kitajska vlada prositi Japonsko oproščenja, kaznovati kitajske častnike, ki so bili udeleženi v spopadu, ustaviti na Kitajskem propagando in boj kotno akcijo proti Japonski, ustvariti politiko prijateljstva do Japonske in zatreti "komunizem" v kitajskih provincah. V ta namen je Japonska pripravljena "pomagati" Kitajski z oboroženo silo. Ker kitajska vlada v Nankingu ni mogla sprejeti tako poniževalnih pogojev, je japonska vojaška kasta pripravila s propagando v časopisju ljudstvo na "neizogibnost vojne s Kitajsko". Japonska je v primeri s Kitajsko po obsegu dežele in številu prebivalcev majhna. Toda poseduje mogočno vojno mornarico in dobro izvežbano motorizirano armado, kateri se Kitajska vzlic svoji ogromnosti ne more uspešno postaviti v bran. Namen Japonske je zavladati sčasoma nad vso Azijo. Zdaj si podjarmlja Kitajsko kos za kosom, pripravlja se na vojno za osvojitev Sibirije in ko opravi to, se bo lotila kolonij, ki jih imajo v Aziji evropske dežele. Ambicioznost japonskega imperializma je torej velika in do zdaj se japonski agresivnosti ni še nobena velesila resno postavila po robu. Anglija ima polno skrbi doma, Francija istota-ko, Zed. države pa bi same v vojni z Japonsko tudi ne mogle dosti storiti. Kitajski poslanik v Washingtonu je ameriško in druge vlade velesil opozoril, da jamčijo s posebno pogodbo, ki so jo sklenile pred leti, nedotakljivost kitajskih mej. Tudi ko je Japonska udrla v Mandžurijo, je Kitajska apelirala, ampak dosegla ni ničesar. Liga narodov je takrat sicer poslala komisijo v Mandžurijo, ki je u-gotovila, da so Japonci res napadalci, ne pa Kitajci, zato je kršila pravila Lige narodov Japonska. To bi komisija lahko ugotovila ne da bi ji bilo treba iti na Daljni vzhod, kajti Kitajska ni imela od njene izjave nikake koristi. Japonski imperializem bo imel zelo težko delo, predno si Kitajsko resnično podjarmi, če se mu to sploh kdaj posreči. Zavladati hoče nad njo zaradi kitajskega trga in kitajskih prirodnih zakladov, kakršnih Japonska doma nima, zato posega po drugih. — Istra. Naš sosed na Lawndale je zopet v zadregi. Odlični člankar č. g. p. Bernard Ambrožič, ga je zasačil, ko je objavil v "Mladinskem listu" potvorjeno pesem znanega goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Da potvarjati kar tako-le znane pesmi ni prav čeden posel, bo znal vsak. V "naprednem taboru" so nekateri že večkrat zapisali, da je g. Molek priznan najboljši točasni slovenski literat med ameriškimi Slovenci. Zapisati to je lahka reč. Saj papir vse prenese. "Slovenskega literata" na Lawndale pa tudi ni nič sram, ali pa v zgornjem štuku ni mnogo, drugače bi takih komplimentov, ne da bi zraven vsaj malo zarudel, ne sprejemal. Bogve, kaj pravi g. Kristan, ki je res nekaj literata, kadar tako le pohvalo bere o najboljšem "slovenskem literatu" na Lawndale? Če že drugega ne, nasmehne se pa le, kakor se še marsikdo drugi. G. Molekov odgovor glede objave potvorjene pesmi Simona Gregorčiča je zelo klavern. Izgovor, da je potvorjeno pesem našel že v Jutru, ali kje je kaj piškav. "Najboljši literat'" bi moral tis a pesem pa že poznati in najbrže tudi jo. Tako, kakor se on. zdaj zagovarja so te včasih zagovarjali razni cigani, ki so konje vodili po svetu. Prvi ga je "našel" v hlevu in odvezal, drugi ga je pa naprej v Karlovac peljal na semenj. In kadar so jih zalotili, so sodniki vse skup zašili, prvega in zadnjega. In predrznosti — nič koliko! Človek, ki je zasačen pri takem poslu, ima še pogum odgovoriti onemu, ki ga je ujel: "Dva sta se že opekla ..." — Mi pa pravimo, da se je tisti, ki to zapisal sam najbolje opekel! Katoliška hiša brez katoliškega lista, je kakor hiša brez kruha v duhovnem ozira. Katoličani bi se morali ob vsaki priliki zavedati, da je katoliški tisk njihova največja obrambena sila. Zgodovina se ponavlja prav večkrat. Leta 1880, je francoska vlada izgnala jezuite. Leta 1871 pa je amnesti-rala vse komuniste. Isto se je zadnje leto ponovilo v Španiji. Jezuiti in vsi duhovniki trpijo, komunisti pa sedi j q v sedlu. Kadarkoli Japonci stopijo na Kitajsko delati mir, si za plačilo vzamejo po eno ali dve kitajske provincije. Za zdaj za zadnji nastop, so si zaenkrat osvojili Peking in Tientsin. Kadar bi Kitajske zmanjkalo, si bodo plačevali redarske stroške z Sibirijo. KAJ JE NOVEGA V CALU-METU IN NA BAKRENEM OKROŽJU? Calumet, Mich. Calumetski delegati za 15. redno konvencijo SHZ., in člani glavnega odbora, so odpotovali v avtomobilih na Ely, Minn., v soboto popoldne in nekateri v nedeljo zjutraj. Večina vseh delegatov je bila že zbrana na Ely v nedeljo popoldne, kjer so jih pričakovali člani tamošnjih dveh društev, kateri so jih zelo prijazno sprejeli. Konvencija se je otvorila v dvorani Washington šole v ponedeljek zjutraj. Skupno je navzočih 32 delegatov in članov glavnega odbora. Ker so sedaj upravičeni do starostiie pokojnine v Michi-ganu vsi potrebni ljudje, ki so dosegli starost 65 let, je začelo prihajati na tukajšnji urad, kateri se nahaja v Houghtonu, veliko število prošenj za starostno podporo. V mesecu juliju je prejemalo podporo v Houghton okraju 358 oseb, kateri so skupno prejeli 5,612 dolarjev podpore. To znaša povprečno $15.70 na osebo, dočim pride v celi državi $17.16 na osebo. V Keweenaw okraju pa preiema ppdppro do sedaj 32 oseb v skupni svoti $557.50. Država je v mesecu jiiiiju izdala $615,897.11 v ta namen, od katere svote je vlada prispevala polovico. Ker je sedaj starost znižana na 65 Jot, pričakujejo, da bodo morali izdati okrog miljon dolarjev mesečno za starostno pokojnino, kar bo prišlo polovico od države in polovico od vlade. Cesto U. S. 41 bodo tlakali s cementom od Osceole, dve in pol milje južno do mesta, kjer se začne cementna cesta. Ta kos pota je bil sicer v precej dobrem stanju, vendar ga je bilo potrebno večkrat popravljati zlasti spomladi, ko se je na mestih vzdignil. Ko bo še ta kos cementiran, bomo imeli iz Calumeta ce-mentirano cesto nepretrgoma do Keweenaw Bay. Cena bakru za eksport je zadnji teden poskočila na 15 centov funt, kar je najvišje od zadnjega aprila, ko je šla cena nad 17 centov funt. Pravijo, da vedno večje zahteve iz Evrope, kjer se države oborožujejo za vojno, so vzrok, da je cena ponovno poskočila. Domača cena je pa še vedno 14 centov funt in družbe bodo poskušale to ceno stalno obdržati, ker je dovolj visoka, da se jim obratovanje dobro izplačuje. J. G. -o- SMRTNA KOSA V CANON CITYU IN DRUGO Canon City, Colo. Poročati imam žalostno novico iz naše naselbine. Dne 10. augusta je preminul skrbni oče in ljubljeni soprog Mr. Matt Grebene. Umrl je v bolnišnici tri dni po operaciji, ki je bila zelo težka in nevarna in res ni jo prestal, ampak je podlegel. Popreje je bil pri sv. zakramentih,tako da je lepo spravljen z Bogom preminul, kar naj bo vzgled nam drugim. Pokojni Mr. Grebene je bil rojen v starem kraju v Strugah na Dolenjskem. Star je bil 52 let. Pogrebne obrede je izvršil domači č. g. župnik, kateri je imel ob krsti 'lep poslovilni . govor v' cerkvi. Kazal je na pokojnika, kot vzornega in vzglednega katoliškega moža, ki je pošiljal svoje otroke v katoliško šolo.-Pogreb je bil velik in st. je istega veliko število sorodnikov in znancev udeležilo iz Puebla in raznih drugih krajev. Pokojnik zapušča žalujočo ž'eno, pet sinov, dva še nedoraščena. Pokojnik je bil tudi zvest dolgoletni prijatelj in naročnik lista "Amerikanski Slovenec". Bodi mu dobri Bog zato obilni, plačnik v večnosti. Naj tu izrečem tudi iskreno sožalje vsej prizadeti Grebenčevi družini nad izgubo ljubega mo'ža in dobrega očeta. Pokojnemu pa želim mir in pokoj in sveti mu večna luč. Drugih posebnih novic nimam za zdaj. Z delom gre bolj počasi. Premogorovi obratujejo,dan ali dva v tednu, včasih pa celo dva ali tri v mesecu, ker je vroče vreme in ni potreba kuriti. Ko pride zima, bo več zahtev po premogu in bo bolje za premo-garje, slabje pa za nas, ko •bomo morali kupovati premog in istega drago plačevati, ker je že zdaj podražen. Naj zadostuje za danes tega pisanja, se oglasim še drugič kaj. Pozdravljeni vsi bralci "Am. ^Slovenca" 'posebno pa osobje v uredništvu! A. Sušman. zusovega, dne 21. avgusta. Bilo srečno! Srebrno poroko sta praznovala dne 14. avgusta g. in ga. Arko. Rojaki in sorodniki so njima priredili surprise party. Želimo, da bi zdrava in srečna praznovala še zlato poroko! Ponesrečila se je ga. Terezija Sterle z 16. ceste, ki je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je razbila kost na desni nogi. Ležati mora v tej vročini pod zdravniško oskrbjo na svojem domu. G. Mike Platnar se je pa nevarno opekel, po glavi, očeh in na rokah pri delu v livarni. Rojak g. Meglič, si je tudi pri delu opekel nogo tako hudo, da so jo morali v mestni bolnici odrezati nad kolenom.^ Nahaja se v zelo kritičnem stanju. Dal Bog mu okrevanja in zdravja. Tako je pri nas vedno kaj novega. Pozdrav vsem čitateljem! Poročevalec NA ZNANJE Jugoslovanski državljani, ki so rojeni v inozemstvu in tam stalno živeči, neglede koliko let stari, imajo pravico v teku od treh let počevši od 22. decembra 1936 leta, to je najdalje do dvaindvajsetega decembra 1939. leta, da po svoji lastni volji odrečejo jugoslovanskega državljanstva, ako so že zadobili državljanstvo v zemlji kateri živijo. Po danem roku to je,po 22. decembru 1939 leta — to pravico bodo imeli samo oni jugoslovanski državljani, rojeni v inozemstvu in tam stalno Živeči,, ki so med svojim eno-indvajsetšm in štiriindvajsetim letom starosti. Ta pravica je osnovana po najnovejši odločbi Minister-stva Notranjih Del Kraljevine Jugoslavije, III Štev. 923, od 21. junija 1937. Iz pisarne Generalnega Konzulata Kraljevine Jugoslavije 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. -o- RAZNE VESTI IZ 3ARRER-TONA Barber ton, O Slovesne obljube je naredila gdč. Annie Grbec, na dan sv. Roka pri častitih sestrah Notre Dame v samostanu v Clevelan-du. Dobila je redovno ime sestra Elizabeta. Srečna Grbčeva družina ima zdaj že 3 redovnice sestre. Dve pri čč. ss. Domini-kankah v Akron, Ohio, eno pa zdaj pri Notre Dame sestrah. Poročila se je gdč. Frances Polh, z George Hammlt, grške narodnosti. G. Frank Grum si je tudi poiskal družico za v življenju in sicer Slovenko gdč. Nežko Arko. Poroka se je vršila s peto sv. mašo v cerkvi Presv. Srca Je- KONVENČNICE Prva, ki sta dospela na konvencijo Družbe sv. Družine sta bila v nedeljo jutro Mr. Joseph Pavlakovich, porotnik DSD. in pa delegat štev. 11, DSD. Mr. Joseph Widina, oba iz Pitts-burgha, Pa. Sporočila sta nam svoje pozdrave in povedala marsikaj zanimivega iz Pittsburgha. Obiskala sta naš urad in si ogledala naše prostore. Našim slavnim Pittsburžanom v Chicagi vse lepo ugaja. Samo slavnostna maša za DSD. se je njima zdela malo pozna, ker se je služila ob pol 12. uri. Mr. Widina je napravil proroško opazko, da na svetu prihajajo tisti časi, ko so govorili naši stari očanci v domovini o njih, da kadar pridejo časi, ko bomo imeli na svetu golobrade sodnike ter ko bodo kokoši popoldne jajca legla, da ne bo nič dobro na svetu. Vzemimo to na znanje in po-čakajmo, da vidimo kaj bo iz tega. Kmalu za Pittsburžani so dospeli glavni odborniki (ce) in de-legatje(inje) iz Jolieta. Zopet je bilo prisrčno pozdravljanje in rokovanje med starimi znanci in prijatelji. Nekateri so med njimi prav iz tistih prvih dni, ko se je DSD. ustanovila. Tako n: pr. njen glavni vesčasni predsednik Mr. Geo. Stonich, njen prvi glavni tajnik Mr. Jos. Klepec, ki je še vedno, kakor mlad mladenič, samo da ima zdaj visoko šaržo mirovnega sodnika, važna osebnost. Potem Mr. John Pe-tric, Mr. Simon Šetina, njen večletni in prvi glavni blagajnik in potem še cela vrsta drugih. ♦ * * V ponedeljek se je najprvo ob pol 9. uri služila sv. maša, katero je daroval duhovni vodja DSD. Rev. P. Anzelm Murn, iz Willarda, Wis. Po maši je glav. predsednik Mr. G. Stonich otvo-ril deseto redno konvencijo DSD z lepim primernim nagovorom. Nato je konvencija najprvo izvolila povprilni odbor, ki bo ugotovil pravilnosti o delegaciji. Za ta čas pa je zborovanje prekinjeno dokler poverilni od- Dogodki Slovenci po Ameriki i I Rev. Dr. Hugo Bren v sanatorium« Rev. Dr. Hugo Bren, o katerem smo že pred dnevi poročali, da je obolel, se nahaja zdaj v sanatorium v St. Louis, kakor se nam poroča. Tam se bo zdravil dalj časa. Poznanega in ameriškim Slovencem priljubljenega gospoda priporočamo vsem, da se ga spominjajo v molitvah. Slovenska poroka na Wil-lardu Willard, Wis. — V sredo 25. avgusta sta se poročila v naši slovenski cerkvi sv. Družine, ženin Joseph Zalar, sin tukajšne slovenske družine Mr. in Mrs. John Zalarja, z nevesto gdč. Rose Lajkovich, iz znane Lajko-vičeve družine. Poročne obrede je izvršil domači g. župnik Very Rev. A. Murn. Oba sta vzgojena kot kmetski fant in dekle in se bota tudi gotovo v bodoče z vso marljivostjo oprijela farmarske , stroke, kot sveža moč na obširni Zalarjevi farmi. Naše iskrene čestitke in obilo blagoslova! —* Frank Perovšek. Mr. Grmek zapisnikar na konvenciji ZSZ. Denver, Colo. — Mr. Grmek pošilja iskrene pozdrave iz co-loradskih gora vsem svojim znancem in prijateljem ter javlja, da je na konvenciji zelo za-posljen kot zapisnikar konvencije. Mr. Kennick kandidat Cleveland, Ohio. — V 23. wardi je vložil kandidatsko peticijo med drugimi tudi naš vrli rojak slovenski odvetnik William Kennick, ki bo kandidiral za mestnega councilmana. Mr. Kennick je že preje služboval kot od naroda izvoljen zastopnik 23. warde. Ker vrli mož zasluži vso podporo od strani naroda, ga prav toplo priporočamo že sedaj vsem rojakom', da ne pozabijo, ko bodo glasovali za no-miranje kandidatov. Slovenci ne pozabite svojega rojaka! Žalostna vest iz domovine Waukegan, 111. — Mrs. Jennie Keber je prejela žalostno pismo iz domovine, ki ji javlja, da ji je na Vrhpo-ljah, občina Nevlje pri Kamniku, umrla ljubljena sestra Antonija Hočevar, (roj. Vir-jent). Zapušča 4 hčere in dva sina, potem 83 let starega očeta. 2 sestri in 1 brata. Bodi ji ljubljeni Bog obilen plačnik za njeno trpljenje tu na zemlji! Katoliški Slovcnci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! bor ne ugotovi pravilnosti in ne potrdi delegacije. Delegacija bo imela popoldne izlet. V'torek še le se začne z rednim zasedanjem in zborovanjem. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Priprave so se nadaljevale z vsem hrupom, za velik praznik človeškega mesa. Na velikih nerodnih ognjiščih, narejenih iz zemlje so pod velikimi lonci zakurili ognje. Številni tempeljski strežaji so si dali opraviti s postrežbo in so nosili povabljenim gostom ii'ko priprosto pripravljeno pijačo. Medtem ko So se drugi napajali s precej močno pijačo, od katere so; bili nekateri že na pol pijani, je Bobolo stal na stranj sam za se in upiral svoje oči neprenehoma v belo deklico, ki je strahotna stala ob strani l.ulimijevega pre. trda in kateri se je nad vse gabilo to divje rajanje Leopardskih ljudi. Bobolo ni pil. Njegove lakomne oči so poželjivo pogledovale samo na Kali Bw.ino, ki je vsa skrušena slonela ob I .uliniijevem prestolu. Ni se hotela z drugimi udeležiti veselja, atnpak premišljevala je svojo nesrečno usodo in pri tem niti ni opazila bliskajočih pogledov zoprnc^t črnega poglavarja Bobola. Divjak Bobolo bi bil najraje priskočil h Kali Bwani in jo odpeljal, toda ni imel za to poguma. Čim dalje jo je ogledoval, tem bolj je izgubljal poginu v svojo lastno moč in oblast. Da bi pa postal bolj junaški in odločnejši, je ob prvi priliki pograbil od tempeljskega služabnika vrč pijače in začel piti. Nedeljski pmmemki Vital Vodušek PRVA NEDELJA V SEPTEMBRU Evangelij šestnajste pobin-koštne nedelje je silno velik nauk za naše vsakdanje življenje — vendar smo temu nauku vzeli skoro ves pomen in veljavo. Jezus je preprosto povedal farizejem in vsem drugim: Ko si povabljen na svatbo, ne sedaj na prvo mesto, temveč na zadnje... Kdor se povišuje, bo ponižan; kdor se ponižuje, bo povišan. To je preprosta resnica o ponižnosti in preprostosti. * * * 0, da bi bilo v krščanski družbi, ki posluša Jezusove besede teden za tednom in skoro dan za dnem, kaj več take ponižnosti in preprostosti. Pa nam obojega tolikokrat manjka. V svetu, ki je poln razlik in prepadov, delamo razlike in prepade še mi. Človek bi se kar smejal: prideš na preprost obed, pa je že sedanja in presedanja toliko, da ti mora presedati. Ali ni vse to strašno nepotrebno? Vse to razlikovanje stolov in mest pri mizi ... In nespametno. A kakor pri mizi, tako je v življenju. Tako postaja tudi slika naših obedov, slovesnosti in življenja I silno farizejska. Razlikovanje, prerivanje, poniževanje, presedanje, prerekanje — v takih ne-spametih poteka naše življenje, ki bi vendar po tisočletjih moralo imeti že vse drugo božjo podobo. * * * Po Jezusovi besedi lahko pričnemo takoj danes. Pospravimo te razlike: ta sedež, oni sedež, ta čast, ona čast, tak poklon, drugačen poklon . . . Jezus je o podobnih stvareh nekoč dejal: vse to delajo pogani... Mi pa dokažimo, da že tisočletja vpliva na krščansko družbo velika Jezusova beseda. Bodimo dobri bratje med seboj. Preprosti in ponižni, kakor je bil Frančišek in vsi njegovi. To bo družba, v kateri se bo človek res počutil domače in — božje. In to bo družba, v kateri bodo hitro pričele padati tudi vse druge razlike. Izravnali bomo steze, hribe in prepade — kakor v adventu. In bo že na zemlji lepo. Seveda — vse lepše še v nebesih. Tam pa ne bomo več sami izbirali. Sam Jezus nam bo pripravil najlepše mesto . . . NACIJONALIfJTI ZAVZELI SANTANDER i IN ISTRE V Gorici so ustanovili urad za denutaciranje trgovcev Fašistično združenje trgovcev je ustanovilo v Gorici poseben urad, kjer bo vsakdo lahko javil trgovca, ki bo prodajal po cenah, ki so višje, kakor so naznačene v uradnih cenikih. — Iz tega sklepamo v prvi vrsti, da cene oz. draginja vedno bolj narašča. Kajti, da je potrebna ustanovitev takega urada, je bila že gotovo velika sila, ki je primorala fašiste do tega. Vsa moralna sredstva, ki so pod fašisti zelo številna, vse pridige in vse grožnje niso zadostovale, da bi se to pomirilo in normaliziralo. Pripomniti moramo, da so trgovci k temu prisiljeni in, da ne morejo prodajati pod ceno. Že več1 je bilo takih primerov, ko so morali trgovci prodajati blago cenejše, kot pa so ga kupili. Nekoliko se že potrpi, a to ne more trajati dolgo. Kako se bo obne-sel ta urad in njegovo delovanje, ni znano, a gotovo lahko slutimo. -o— Barkovljanske kmetice na Rimskem kongresu. Pod naslovom "Le massaie 1'urali di Barcola al roduno di Roma" prinaša "Popolo di Trieste" lepo fotografijo naših bar-kovljanskih narodnih noš, ki so bile v Rimu. Kakor je že znano se vrši vsako leto ali vsako dru-80 leto nekak kongres ali prav prav parada pred Mussolini-•lem za katero se zberejo reprezentance vseh žena iz Italije. Te Pridejo pač v nošah posameznih Pokrajin. Tako so prišle tudi iz •'ulijske Krajine žene in dekleta, ki so nosila pristno našo narodno nošo. Ena taka skupina je J.ila tudi iz Barkovelj, ki je no-"'la tako imenovano okoličansko Narodno nošo. J po 3.400 lir za 100 kg, to se pravi, da ni ta kava nič cenejša od dosedanje, uvožene iz tujih kolonij in da bo na drobno stala 35 lir kg. -o- Ko se je vračal od umrle matere ga je povozil avto V Dobravi pri Volčjidragi se je pripetila tragična nesreča pri kateri je izgubil življenje sin, ki se je baš vračal od svoje umrle matere. Ko se je 27. julija 34 letni Rafael Skukov iz Rihem-berka vračal domov iz bolnice v Gorici, v kateri je prejšnjega dne umrla mati, ga je pri Dobravi prehitel avto dr. Pignata-ra in Rafael mu je hotel uiti z leve strani na desno, pri tem pa je tako nerodno padel, da si je prebil lobanjo, in na mestu umrl. Vsa okolica govori o tragičnem naključju in nesreči. -o- Zopet dve smrtni žrtvi zaradi granat V Panovcu pri Gorici je 25 letni Škerl Alojz nabiral staro železo, ko je naletel na granato in jo nesel domov. S kladivom jo je hotel odpreti in granata je eksplodirala ter Škerla smrtno-nevarno ranila da je po štirih urah umrl v goriški bolnici. — Druga nesreča, ki je zopet zahtevala smrtno žrtev, se je pripetila bKzu Kala nad Kanalom. 14 letni Mirko Kiimar iz Kala je odpiral projektil, ki mu se je razpočil in ga težko ranil. Ker je kraj nesreče precej oddaljen, je prišla pomoč pozno, toda kljub temu ne bi ubogi Kumar prenesel zadobljenih ran. Proti večeru istega dne je umrl v goriški bolnici. Abosinska kava v Italiji Trst, julija 1937. — Po zajetju Abesinije je v Italiji prišlo primanjkovati kave in je v'casih ni bilo dobiti niti pri naj-Večjih trgovcih v Trstu. Takoj Po okupaciji so napovedovali do-Voz abesinske kave. Pričakovali 'S.m°- da če se bo res to zgodilo, ('a tudi ceno bolj primerne. ' edaj poročajo, da so uvozili pet 1S0Č ton kave in so to količino razdelili na vsa večja italijan-8*a mesta. Tudi Trst jo je dobil j , *to Ml- Oblasti pa so ji določile prodajno ceno na debelo -o— --jr--~----.Ea.tjs-Of^Jiiscay -S^SJL SANTAMDJR^ __ asfrol^ "rdiales pravila nevihta 8.000 lir škode. j — Na 50 lir pogojno je bil obsojen 23 letni Ludvig Remec iz Kromberka, ker je prekopaval na državnem zemljišču v svrho nabiranja starega železa. — Kako hude so kazni gle- ^ de neprijavljanja novih stanovalcev, nam priča tale pri-' mer. V Štandrežu je Gizela' Michelon morala plačati 300 lir globe, ker je oddala sobo, ne da bi prej dobila tozadevnega dovoljenja od kvesture (političnega oddelka!) * — V zadnjih treh mesecih je promet v Postojni silno na-rastel. Postojnsko jamo je obiskalo v tem času 95 362 tujcev, to je za 134.16 pošto več kakoi lansko leto ob istem času. Dotok italijanskih turistov se je zvečal za 47 pošto. TO IN 0N0 IZ DOMOVINE 1 Zadnjo sredo so španski nacijonalisti po dvatedeftski ofenzivi vzeli vladnim loialistom severno špansko mesto Santander. Pušice na gornjem zemljevidu kažejo točke, s katerih se je prodiranje pričelo. DROBNE VESTI KRIŽEM KRAŽEM PRIMORJA — 22 letnemu Vinc^ncu Svari iz Ricmanj je nenadoma prišlo slabo, ko se je kopal v kopališču pri Sv. Soboti v Trstu in so ga komaj redili, ko se je že potapljal. Redili so ga z umetnim dihanjem-in nato so ga poslali v bolnico, kjer je njegovo stanje še vedno zelo nevarno. ___O tatvini v Murovcih (Kal nad Kanalom), kjer je bilo ukradeno Ivanu Lazarju 30.000 lir se javljajo razne podrobnosti. Ivan Papek je ■spoznal po fotografiji Ivana Doljaka in Franca Lebana, ki sta se vstavila v njegovi gostilni, kjer sta se nekoliko okrepčala 8. julija, ko je bil okraden Lazar. S tem je gotovo da je dejanje izvršil Doljak. Franc Leban se še vedno skriva in karabinerji so pridno na delu, da ga zasledijo. -i: — V Bresci so aretirali nekega Santa Sedmaka in Angelo Tončič, ker sta ogoljufala šoferja Makuca Humberta. Ta ju je s svojim avtomobilom prepeljeval po soški dolini nato v Trbiž in Benetke, kjer sta povsod prejemala denarne zneske na račun ne-'ke publikacije o fašistovskem imperiju ki ne bo nikoli izšla. Peljali so ju v Gorico. — V Tolminu je imenovan za tajnika tamkajšnega fašja dr. Anton Bassi mesto ocl-stopivšega Spiridiona Piccini-nija. * — V škofijski kapeli je goriški -nadškof mons. K. Margoti posvetil za župnika na Colu Antona Žbogarja. — V Skednju pri Trstu so zažgali nov plavž, ki bo dajal mesečno 10.000 ton litega železa. To je že tretji plavž. * — Iz Sušaka je prispelo v Gorico 500 Čehov, da si ogledajo bojne poljane. * — V Gorici so aretirali 20 letnega Pavlina Josipa, ker je izpovedal, da je sodeloval pri splavu svoje zaročenke Gero-nim N., ki je pozneje umrla zaradi tega. * — Karabinerji so prijavili sodišču 37 letnega Likarja Dominika iz Idrije, ker je v prepiru ranil Julija Šinkovca. — Pri Plaveh je rešil po-pumni Gregorat Ivan 17 letnega Krašsviča iz deroče Soče. V — Na 5 mesecev ječe in 550 isr denarne kazni je bil obsojen Andrej Drole, ker je hotel ukrasti smuške Valentina Valentinčiču iz Idrije. — S tednov se bo morala zdraviti Štefanija Šarič iz Sv. Križa, ker je padla š kolesa in si prelomila roko. POIZVEDBA Podpisana Marija Bubaš iz Vučakovec št. 5, a sedaj živim v Ogolincu št. 7, pri Vinici, Jugoslavija, iščem svojo hčer Marijo Bubaš, omoženo Suttcj. V Ameriko je odšla leta 1912; zadnjikrat mi je pisala pred štirimi leti iz 9 Champion, Carthage st.,N. Y. Prosim drage rojake, da' mi naznanijo njen naslov, za kar bom zelo hvaležna Marija Bubaš — V Črnicah so postavili novega podestata Prima Gu'O-laminija. ;fc — Goriški prefekt je V Mussolini j evem imenu nagradil Amalijo Klančič por. Pahor iz Opatjega sela in Pahorja Srečka iz Temenice, vsakega z 800 lirami zaradi dvojčkov moškega spola. — Z dekretom je bila postavljena v prisiljeno likvidaturo posojilnica in hranilnica v Lošinju. t'fi — V poravnavi sta Leban Aleksander, pekarna.r v Gorici in Just Vuga, zastopnik iz Gorice. — Na Lazu pri Tolminu bodo zgradili novo ljudsko šolo. Poleg šolskih sob bo imela zgradba stanovanje za učitelja, jedilnico in telovadnico. Stala bo 158.000 lir. — Tržiški občina (M'onfal-cone) šteje 20.851 prebivalcev. — V začetku meseca se je na Goriškem vršil popis \ seh podjetij in industrij,ki se pečajo s kmetijstvom ali poljedelskimi proizvodi, stroji itd. Popis je namenjen izključno statistiki. * — Goriški nadškof Mons. K. Margotti je obiskal Bukovo, kjer je imel birmo. — Goriškemu sodišču so bili predani, ker so kuhali žganje brez dovoljenja: Kozina Leopold, Besednjak Ivan, Čo-tar Lovrenc, Gomišček Franc, Cebokli Franc, Kodermac Ev-genija, Mihelj Roza, Maraš Alojz, Vidmar Roza, Maraš š-ič Kazimir in Gorjan Viktorija. — V gorenji soški dolini je silno neurje povzročilo veliko škodo. V občini Žaga je na- Otrok utonil V Zaborštu, občina Dol, ,so se igrali otroci pred Gostin-čarjevo hišo. Prišlo je do nesreče, da se .je mali 4 letni Jožek Gostinčarjev približal potoku, ki teče skoraj mimo hiše padel v vodo in utonil. -o- Vrat si je prerez&l Iz Trbovelj poročajo, da si je živčno bolni rudar Franc Kaplar,ko je nekega dne prišel iz službe, prerezal vrat. Sele nekaj dni poprej je prišel iz bolnišnice. Bil je pa vseskozi vesten in marljiv delavec. Obsojen Ljubljanski senat je pred kratkim obsodil 44 letnega Lojzeta Anžlovarja iz Tlake pri Litiji na dve leti rohije, ker je lansko leto nekemu neznancu v Brežicah ukradel kolo, letos meseca aprila pa v Mokronogu iz železniškega vagona govejo živino. -o-- Huda nesreča 1 V tekstilni tovarni Bergman in Drug v Celju se je ponesrečila 22 letna delavka Zofija Novakova z Lave pri Celju. Pri delu jo je zgrabil stroj za roko in ji zmečkal vse prste. -o—-— Mašniški jubilej Na Brezjah, pri Kraljici Slovencev je pred kratkim obhajal 40 letnico mašništva p. Bonaventura Resman, defi-nitor in dolgoletni gvardijan na Brezjah. -o- Smrtna kosa V Celju je umrla v 83 letu starosti Josipinia H"uehnerbein<, mati modistke Aleksandre Kosmačeve. — Na Vrtači v Semiču je umrl gostilničar in veleposestnik Jakob Plut. — V Vrbljenih pod Krimom pa je preminul Martin Furlan 76 let star. Rudarji bodo gradili svoje hiše Kakor se čuje, bo okrog 20 rudarjev postavilo lastne domove. Trboveljska družba je namreč po vseh rudnikih obvestila rudarje, ki si hočejo zgraditi svoje hiše,, da dobe brezobrestno posojilo. Zemljišče si mora vsak prej kupiti, ker šele takrat prejme odmerjeno vsoto. Seveda mora podpisati vsak tudi še reverz, NAZNANILO O SMRTI Dne 11. avgusta je preminula v Evelethu Mrs. Rudolph Fortuna ki je dosegla starost 59 let. Zvečer je šla zdrava ,v posteljo in ob 1. uri ponoči je v spanju umrla. Pogreb se je vršil na eveleth-skem pokopališču in pogrebne obrede je opravil Father A. Pirnat. Pokojna zapušča soproga, pet hčer in dva sina, in sicer: Mrs. John Hace in Mrs. Frank Cerar v Evelethu; Mrs. Ed. Mihevc v Racine, Wis.; Louise Fortuna v Anoka, Minn.; Rudolph Fortuna, Jr., v Milwaukee, ter Margaret in Henry doma. Dalje ima dve sestri in dva brata v Jugoslaviji. Mrs. Fortuna je stanovala v Evelethu skozi 38 let. Bila je članica dr. št. 25, JSKJ., ter štev. 1, ZAS., katere so plačale za njo k .m rt nine $1,00. Draga žena in mati, počivaj v miru. Za našo žalost druge tolažbe ni, kakor zavest, da se vidimo nad zvezdami. K veli't h, Minn.. 25. avgusta 1937. ki je obvezen, dokler ni odplačan v obrokih ves znesek posojila. -o- Hrbtenico sj je zlomila 43 letna dninarniea Terezija Venkova iz Škalc pri Konjicah je padla s skednja deset metrov globoko ter si zlomila hrbtenico in se tudi močno poškodovala po glavi. Smrtno nevarno poškodovano ženo so pripeljali v celjsko bolnišnico. — Na cesti na Svetju nad Celjem je neki Karel Ojstršek v četrtek zvečer napadel 25 letnega dninarja Jožeta Rozmana s Svetja in ga z nožem trikrat zabodel v levo roko. Tudi Rozman je v bolnišnici. kom neko kislino. Prepeljali so jo nezavestno v splošno bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. -o- Truk udaril v motorno kdo Blizu Srbskih Moravic se jei zaletel tovorni truk v motorno kolo. Udarec je bil tako strašen, da je eden izmed treh obležal na mestu mrtev. Ostala dva pa sta dobila težke poškodbe. Šofer tovornega automobila je jadrno potegnil naprej in še danea, niso odkrili kdo bi bil. -o--f ; Utopljenca našli Na otočku sredi Save pri Hotiču so potegnili iz vode okrog 40 let starega moškega. Truplo je moralo ležati v vodi najmanj teden dni. Kdo b.i bil utopljeni ne morejo dog-nati. Razburljiv dogodek na sodišču. Pred sreskim sodiščem se je zagovarjala 32 letna Angela O. iz Maribora zaradi neke žalitve. Med razpravo se je tako razburila, da je segla po stekleničiei, ki jo je imela pri sebi ter izpila pred sodni- S'ovensk; rudarji iz Francije doma I)ns 4. augusta je dospelo v Ljubljano iz Francije kakih 300 rudarjev, ki so dospeli na obisk v domovino. Sprejem je bil zelo slovesen. Med balincanjem Sredi balincanja, je nenadoma izdihnil vrli starina Jože Ivastelic z Gradca pri Litiji. Ravno se je sklonil po kroglo ko mu je postalo slabo in ko so mu soigralci priskočili na pomoč, se je sramežljivo branil,da ni nič drugega kot majhna slabost in da bo takoj zopet pri njih. Pa ni bil. Komaj je to zgo-vcril mu je omahnila glava in po njem je bilo. Zadela ga Je kap. "SEVEDA IMAMO TELEFON V SPALNICI" VEČINA ljudi, ki imajo podaljšek telefona v svoji spalnici, niti misliti ne morejo, da bi bili brez njega. Cena je samo nekaj centov na dan—in telefon v spalnici prihrani brezštevilne korake, doprinese k zaželjeni privatnosti in poveča varnost, ako bi se pojavila kaka sila ponoči. Naš poslovni urad fii vam bo z veseljem dal popol- (;( no informacijo. V Chicagi kličite OFFicial 9100 ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY 129 Posebna razprodaja knjig SAMO ZA MESEC DNI. DO 6. SEPTEMBRA 1037. Ali dokler traja zaloga. Tekom tega časa, nudimo ljubiteljem dobrih in lepih knjig naslednjo zbirko v razprodajo: 1. "OB SREBRNEM STUDENCU" zanimiva povest............50c 2. "OD SRCA DO SRCA", interesantna knjiga........................25c 3. "NA NOGE V SVETI BOJ", spisal pokojni ljubljanski šHof Dr. A. B. Jeglič ......................................................................35c 4. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučna knjiga................25c 5. "VRTEC", zelo priročna za mladino........................................75c 6. "MALI ŽEPNI ANGLEŠKI BESEDNJAK"....................30c Skupna vrednost......................$2.40 Tekom te razprodaje do 6. septembra 1937, damo vso navedeno zbirko za samo $1.25 Pišite po to zbirko knjig takoj, dokler zaloga ne poide. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 3 V "AMERIKANSKI SLOVENEC* Torek, 31. augusta 1937 S ROMAN — Spisala B. Orczy Prevedel Paulus In nekega dne — rte zamerite, Percy, da vam vse to pripovedujem! — nekega dne je dal marki St. Cyr mojega brata pre-tepsti, pretepsti kakor psa, — brata, ki sem ga ljubila bolj iaego lastno življenje! In kaj je zagrešil? Le to, da si je on, ple-bejc, drznil dvigniti oči k hčeri plemeni-taša, — le zato so ga zvabili iz mesta in pretepli markijevi lakaji, pretepli, da bi bil skoraj umrl. — O, koliko sem trpela! Njegova sramota se mi je zajedala v dušo, v kri in kosti —. In ko je prišla priložnost, da se maščujem, sem se maščevala. Pa nisem mislila nič hudega, le ponižati hotela markija, prestrašiti sem ga ho-teu . Spletkaril je z inozemstvom, izdajal je lastno domovino.. Slučajno sem to zvedela. Govorila sem o tem v družbi prijateljev, pa nisem vedela, — kako bi naj vedeia, jaz neizkušena, mlada ženska! — da so me zvabili v past, da so zlorabili mojo neizkušenost. Ko sem spoznala, kaj sem storila, je bilo že prepozno —." "Morebiti je nekoliko težavno, govoriti o teh stvareh," je dejal po kratkem molku. "Povedal sem vam že, da je moj spomin slab, pa toliko se še spominjam, vsaj megleno in nejasno, da sem vas tistikrat ob smrti markijevi prosil pojasnila o tem, kar so govorili ljudje. Če me moj spomin čisto ne zapušča, se mi zdi, da ste takrat odklonili vsakršno pojasnilo in zahtevali od moje ljubezni poniževalno pokorščino, katere pa nisem zmožen." Hotela sem preizkusiti vašo ljubezen. Pa ni prestala preskušnje. Pravili ste mi, da daste življenje zame in za mojo ljubezen —." "In da bi preizkusili to ljubezen, ste zahtevali, da pozabim na svojo čast!" je odgovoril. Hladna malomarnost ga je zapuščala, njegov trdi glas je dobival mehkobo. "Zahtevali ste, da naj brez ugovora in popraševanja kakor plah in pokoren suženj sprejmem in odobravam vsako dejanje svoje žene —. Srce mi je prekipevalo od ljubezni, strastne in divje, nisem zahteval pojasnil, — le čakal sem nanje, nisem dvomil nad vami, upal sem —. Da ste rekli le eno besedo, od vas bi jo bil sprejel in verjel bi bil nanjo. Pa ničesar mi niste povedali, nobenega pojasnila mi niste dali, le golo, prazno izpoved, brez okolščin, ki bi bile razbremenile vašo odgovornost, ponosno ste odšli od mene k bratu, samega ste me pustili — cele tedne, da nisem vedel, komu še naj verjamem, ko je ležata strta pred mojimi nogami posoda mojega zaupanja, moje ljubezni —." Ni se ji bilo treba več pritoževati, da je hladen in brezčuten. Njegov glas se je lomil od razburjenosti in strasti, ki jo je le z nadčloveško močjo zadrževal, da ni izbruhnila z vso silo. "Ah, moj neumni ponos!" je vzdihnila otožno. "Komaj sem odšla, že sem obžalovala svoj korak. — Pa ko sem se vrnila, rem vas našla, ah, tako izpremenjenega! ideli ste si tisto krinko dremave brez-bn nosti, ki je od tedaj niste več odložili prav do — danes." Tako blizu njega je stala, da so ga njeni razpuščeni kodri božali po licu. Njene oči, blesteče se v solzah, so ga mamile do blaznosti, njen sladki glas mu je palil ogenj po vseh žilah. Pa še se ni hotel uklo- niti čarom te ženske, ki jo je tako zelo ljubil in ki je tako hudo razžalila njegov ponos. Zaprl je oči, da bi ne videl mamljive prikazni, ki jo je rožnata zarja mladega jutra obsevala s svojo prvo nežno svetlobo. "Ne, gospa, to ni bila krinka!" je dejal končno hladno. "Nekoč sem vam prisegel, da — da je moje življenje vaše. Več mesecev sem je bilo vaša igračica — držal sem prisego." Toda sedaj je vedela, da je njegova hladna zunanjost le krinka, pod katero se skriva vse kaj drugega —. In hipoma se je spomnila usodnih dogodkov pretecene noči, ki je nanje med burnim pogovorom skoraj pozabila, spomnila se je, da je od njega, od svojega moža, upala pomoči. Pred par urami se je še prezirljivo obrnila v stran od njega, —■ sedaj je vedela, da je njegovo trapasto obnašanje le — krinka. Tolažilno zaupanje ji je napolnilo srce, ki je še vedno krvavelo v strahih in dvomih, zaupanje, da ji bo pomagal nositi težko breme mož, ki jo ljubi. "Percy," je dejala vneto, "govorili ste malo poprej o nagli izpremembi mojega razpoloženja in se popraševali, čemu vas zadržujem ob tako pozni uri. — Hotela sem govoriti z vami, ker — ker sem v velikih težavah in ker — potrebujem vašega — sočutja —." "Zapovedujte, gospa!" "Kako ste hladni!" je vzdihnila s tresočim se glasom. "Zares, komaj verjamem, da bi bil pred nekaj meseci pri pogledu na eno samo solzo v mojih očeh skoraj znoreli. Danes pa prihajam k vam — s potrtim srcem." "Prosim vas — s čim vam naj pomagam?" Njegov glas se je tresel, komaj se je držal. "Percy —, Armand je v smrtni nevarnosti. Neko pismo, naglo, nepremišljeno, kakor je vse njegovo početje, je pisal Andreju Foulkes, prišlo je v roke besnemu, hudobnemu sovražniku. Armand je kompromitiran — brez upa na rešitev. Jutri morebiti ga odpeljejo v ječo in potem, in potem pod guillotino — ako ne —. Oh, strašno je!" Val bridkosti in strahu ji je zagrnil dušo, ko so se ji dogodki preteče-ne noči nenadoma spet z vso silo vrnili v spomin. "Strašno —! In vi me ne razumete — ne morete razumeti — ni nikogar nimam, ki bi se nanj mogla nasloniti —, ki bi pri njem našla pomoč — ali vsaj sočutje —." Ni mogla več držati solz. Vsa njena bridkost, njeni boji s samo seboj, strašna negotovost Armandove usode, — vse to ji je hkrati udarilo na dušo, premagalo jo je. Telo se ji je zazibalo, opotekla se je in omahnila na kamenito ograjo, si zakrila obraz in bridko zajokala. Percy je prebledel, ko je govorila o Ar-mandu, na čelu nad očmi se mu je zarisala globoka črta trdovratne odločnosti, ničesar ni rekel za trenutek, le gledal je Margareto, ki ji je jok stresal vse telo, na lice mu je stopila čudna mehkoba in nekaj kakor solza se je zableščalo v njegovih očeh. (Dalje prihodnjič) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepriča j te se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS KONVENČNA SLAVNOST DSD. (Nadaljevanje s 1. strani) tru Aleksandru Urankarju, ki je najprvo kot župnik pozdravil vse v imenu župnije in naselbine potem pa izjavil, da se slovenska naselbina v Chicagi čuti počaščeno, da more biti gostiteljica tega uglednega zastopstva DSD., ki se tu zbira za svojo konvencijo. Preč. g. župnik pater Aleksander je nato predstavljal in uvajal posamezne točke in govornike. Ker bomo o govorih še posebej pisali, bomo tu navedli samo imena govornikov. Govorili so: Miss Elsie Borštnik je deklami-rala v pozdrav in izročila odboru in zastopstvu DSD krasno košarico svežih cvetlic. Za njo je deklamiral pozdrav mali šolar Frank Hrovath. Potem je govoril generalni konzul g. Peter Cobrič; g. Tomaž Blazina; Mr. Leo Mladič kot predsednik Družbe sv. Mohorja; g. John Je-rich v imenu lista "Amer. Slovenca"; preč. g. pater Bernard Ambrožič, kot urednik "Ave Maria"; g. Victor Mladič v ime^ nu mladine. Potem je nastopil glavni predsednik DSD. g. George Stonich; za njim je govoril 1. podpredsednik DSD. g. Jožef Klepec; potem je govorila podpredsednica ga. Katarina Bajuk; za tem glavni tajnik DSD. g. Frank J. Wedic; za tem g. John Petrič, glavni blagajnik DSD.; za njim g. predsednik nadzornega odbora g. Andrew Glavach; potem zapisnikar DSD. g. Paul Laurich in zadnji govornik pa je bil duhovni vodja DSD. preč. g. pater Anzelm Murn. Med govori je večkrat nastopilo pevsko društvo "Adrija" z lepimi pesmimi. Vmes je igrala komade tudi šolska godba sv. Štefana. Tako se je vršila slav-nost v nedeljo. Po tem programu se je potem vršila prosta zabava popoldne in zvečer. O pomenljivosti govorov bomo pisali ob drugi priliki. Pisan® polje 3% M. Trunk Voščene kravice. Profesorica K. Spur je v "Jutru" zapisala nekaj črtic iz rodnega Prekmurja. Roba spada bolj v folkoristiko. Pro-sveta je to ponatisnila. Tudi znani Hline je pisal nekaj o tem. Zdi se, da je vsaj pri profesorici in pri Prosveti izginila folkloristika, pa je tem več sunkov v rebra za vero sploh. Sam sem bil dolga leta na takem mestu, kjer so postavljali te voščene podobe. Žep, žep.. Streha 'je hudo puščala, da smo morali postavljati škafe, poprave so požrle stotake, treba bi bilo •tisočakov, prihajali so pa — krajcarčki za te voščene kravice in svinjice in nogice in srčica. Kako je tam v Prek-murju, ne vem, slično utegne biti. Ali je profesorica Špur zadela tudi ljudsko psihologič-no stran, ko pikro zabavlja? Ni je. In morda ni je zadela, ker pač sama ni izkusila te strani. Jaz sem jo že kot otrok prav tam, kjer sem bil pozneje sam pri voščenih podobicah. Nismo bili revni, niti ne bogati. Pa je zbolela plemenska svinja, in le ena je bila, in od te svinje je bilo odvisno, če bo skozi dolgo leto kaj zabele, ali bodo le suhi žganci. Živinski zdravnik je majal z glavo. Mama v skrbeh, atek zamišljen, otroci plahi, svinja pa leži in se komaj gane. Kaj bo? Pujskov ne bo za davke, ne bo klanja ali "domačih praznikov", ne "žegnanega" za Veliko noč, ne "zabelance*," ko bo delo težko...in mi smo imeli dve lepi kmetiji in smo bili brez dolga, pa tako strašna POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik Še nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v fijih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1. OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. fKUPON------- UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................. s katero | se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem I pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr-' nete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: 1 Ime ..... Naslov Mesto............................................... Država.. —J mora v hiši, ko je ležala plemenska svinja bolana in je zdravnik le z glavo majal. Ali je čudo, da so mama poiskali prav zadnji krajcer, šli k Barbi naj gre na Peravo in tam kupi in daruje voščeno svilijico? ? Ko bi bila ta prcrfesorica izkusila kaj sličnega, bi bila malo drugače pisala o "kup-čevanju cerkvenih gospodov", in če bi imeli razni "izvirni dopisniki" enake skušnje, kakršne sem Imel jaz, Ico nismo bili med ravnimi, bi ne poročali v Prosveto za ponatis. Ne poznate stisk, sedite pri polnih loncih, pa zabavljate, ko stiskani in betežni in ljudje v skrbeh za kruhek, za delo in zdravje,, prihajajo, pa kupujejo z zadnjim beličem — pomoč, ko ni nobene druge pomoči možne. Za profesorsko mizo in v kavarnah se kaj takega lahko piše, ne pa tam, kjer zboli molzna kravica, leži že napol mrtva svinja in je dolgo leto brez upa. In taka stiska pride v dobro kmetskO hišo. Kaj( naj rečem o kočah, kjer je le borna kožica, otrok pa cela kopa, ko ta kožica zboli, in je očetova roka ali noga otekla in noče splakniti in oče ne more na delo. Pesnik Wolfgang Goethe je bil iz dobre hiše, prvi minister, bogat, v nobeni življen-ski stiski radi kake kravice ali svinjice..pa je le malo bolj poznal, kaj vse more .priti med kako družino in pride tako, da ni nobene človeške pomoči. Globoko dušeslovno je Goethe zapisa!, ko Je zapisal naravnost klasično: 'Wei* nie sein Brod mit Thraenen as, der kennt euch nicht, ihr himmlische Maechte.' Očividno ni bilo nikoli solz med kruhom pri profesorici Katarini Špur, niti pri urednikih "Jutra", niti pri dopisniku v kavarni tam v Ljubljani, niti pri urednikih tam pri "Proseti" v milijonskem Chicagu. / Ko bi kdaj bile grenke solze grenile suhi kruh, bi vsi skupaj nekaj vedeli o tistih "nebeških močeh", katere je pa dobro poznal celo vrlo siti Goethe, ker je bil Goethe pač velik pesnik, pri nas pa smo navadno velikii de v — presti d nem zavabljanju čez nekaj, o čemur nimamo niti najmanjšega pojma! 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. SPOMENIK NOVINARJEM V Parizu se je osnoval odbor za spomenik tistim časnikarjem, ki so padli kot žrtve svojega poklica. Proglas, ki ga je izdal ta odbor, pravi med drugim, da so svetovna, abesinska in španska vojna dovolj pokazale, koliko poguma in samozatajevanja je treba, če hočeš v takšnih razmerah opravljati •: poklic časnikarja. - -o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, k| podpirajo njihov katoliški list "Anic Slovenec!" i ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 . | Kranjsko-Slovenska ||| Katoliška Jednota Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedefem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" č ( S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še niHi član ali članij , ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristop1 takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi tnoraJo_ t>u društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate d«****' spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustafto^1 ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 65. leta. — Za pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. No. Chicago Street, Joliet, Illinois.