D o p i s i. Iz Gotovelj. (XXV. občni zbor društva »Kmetovalec«.) V nedeljo dne 28. septembra t. 1. imelo je društvo »Kmetovalec« svoj XXV. občni zbor. Navadno se vsi občni zbori tega druStva sijajno vršijo ali zadnji izvršil se je imenitno, kakor Se malokateri. Društveni odbor je lepo oskrbel za poduk in zabavo. Govornika g. Kurbus Tom., nadučitelj iz Slivnice pri Celji, in g. Šumljak Anton, nadučitelj v Gotovljah, sta izborno izvrSila svoje dane si naloge. Prvi je govoril o čebeloreji, ki je tako tesno združena s kmetijstvom, ker pomaga pri razploditvi sadja, ajde itd. Drugi pa je govoril o šoli oziroma vzgoji otrok, kako potrebno je, da starisi ne prepuSčajo vzgoje svojih otrok samo šoli, ker takšna vzgoja je nepopolna, temveč morajo sporazumno z učitelji vzgojevati svoje otroke in paziti na nje, da postanejo zvesti sveti veri, koristni člani države in svoie domovine. Besede govorjene iz srca našle so tudi mogočen odmev v srcih posluSateljev, zatoraj je vsakemu govoru sledilo burno odobravanje. Tako se je tudi poročilo o delovanju draštva od zborovalcev z največjim zadovolistvom na znanje vzelo. DruStvo je lansko jesen z bratskim društvom »Gospodar« v Petrovfiah skupno naročilo svojim druStvenikom umetnih gnojil za 960 K 63 v. In poleg tega imelo je še 353 K 88 v dohodkov in 365 K 41 v stroškov, primankljai po 11 K 53 v pokril se je že na dan zborovanja z nabrano druStvenino. Društvo je namreč imelo zadnje leto velike stroške, ker si je ustanovilo nov društveni vrt poleg šole ter dalo nasaditi 1000 drevesc, katera so se že vsa letoSnje leto cepila. Društvo je tudi pristopilo z enim deležem po 100 K k zadrugi I. hmeljarskega skladiSča v Zalci. DruStvo ima tudi žitočistilni stroj, plug za globoko oranje, travnisko brano, mnogo dtugega manjšega orodja, ter precej obširno knjižnico in raznovrstne časnike, med drugimi tudi dnevnik »Slovenee«, katerega redno dobiva od č. g. župnika Zupanič Jakob-a. DruStveni odbor izvolil se je zopet z vsklikom stari, privzel se je v odbor na novo le g. Šumljak Anton, kateremu se }e poverilo druStveno tajništvo. Čez vse krasno zabavo pa nam je napravil dotnači mešani in možki zbor s svojimi liubkimi pesmicami. Pele so se težke, umetne skladbe z največjo lahkoto in natančnostjo. Res ponosen sme biti pevovodja na svoje pevce in pevke in se mu ni bati kritike, ker petje kakorSnega smo slišali pri občnem zboru druStva »Kmetovalec«, se tudi v mestu ne sliži vsaki dan. MeSani zbor je pel med drugimi: Mogočno se dvigajo naSe gore, vglasbil Ant. Foerster, Slovan na dan, vglasbil Hr. Volarič, Pozdrav (Savinjski dolini), vglasbil Laharnar, Opomin k petju in, Na planine, vglasbil Hr. Volarič, Lipa, vglasbil Emilj Adamič. Možki zbor pa je pel »Domovina« od Nedved Antona, »Sabljica« od K. Knitl-a, >Sirota« od Ant. Hajdriha itd. Toraj tudi zabave imeli so zborovalci jako obilne in krasne, ker je bilo zborovanie podobno pevskemu koncertu. K zabavi je Se sledujič pripomogel tudi g. VizoviSek Fraac, druStveni podaačelnik, z deklamacijami svojih Saljivih pesmi. Tako je toraj minil XXV. občni zbor druStva »Kmetovalec« Naj bi se vedno tako krepko razvijalo in bilo ponos naSe ož|e, in girše domovine in v to pomagaj Bog. Slov. Bistrica. (S k u p i 1 j o \ e.) Na Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici sta dva posebna priiatelja in Castilca gospoda župnika; prvi je Stefan Šprager, drugi pa je Ludovik Kresnik — izmed katerih pa je najgorečnejši Stefan Šprager, kmet-posestnik zvest naročnik »Rodoljuba« in liberalno-nemškutarskega glasila »Stajerca«, desna roka in pripadnik Ludvika Kresnika, znanega »nemškega« propalega kandidata proti prof. g. Fr. Robiču za državni zbor. Naj to javnost izve, kako jo je posebni prijatelj župnikov skupil. — Stefan Šprager je namreč 17. marca 1902 vložil pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici kar dve obtožbi zoper č. g. Janeza Sušnika, župnika na CreSnjevcu in ga dolžil: 1. radi vtesnjenja osebne slobode § 93 kaz. zak., 2. radi hudodelstva težke telesne poSkodbe § 253 in k tej obtožbi priložil je njega iskren prijatelj še tretjo tožbo radi goljufije in zlorabe uradne oblasti. Oba sta od veselja poskakovala če3, zdaj bodeva g. župnika spodila s čreSnjevca. Stvar pa se }e drugače obrnila in resnica se v pravi luči pokazala. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. G. župnik, Janez Sušnik, ki je že toliko obrekovanja moral prestati, je vrl in neustrašen mož, se je sam na vse strani zagovarjal in svojo nedolžnost dokazal. B i 1 je 31. julija t. 1. oproščen od vsega, ker je državni pravdnik v Mariboru odstopil od obtožbe radi pomanjkanja dokazov. Koj na to pa je g. župnik, Janez SuSnik, vložil pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici zoper Stefana Šprager, kmeta na CreSnjevcu tožbo radi razžaljenja časti § 487 in obrekovanja § 209. Zdaj je prišel Stefan Šprager v past. Goepod sodnik v Slovenski Bistriei pa je Stefanu Šprager korenito pojasnil njegovo stališče dne 17. septembra 1902 ter izročil ga državnemu pravdniku v Mariboru. Državni pravdnik pa je odstopil kazen okrajnemu sodišču v Slov. Bistrici. Stefan Šprager je bil 4. oktobra 1902, kjer se je vrSila obravnava, obsojen radi časti-kraje in blatenja č. g. župnika zaradi 4 nepreskrbljenih otrok z izredno nizko kaznijo na 1 teden zapora, z jednim postom in trpel bode vse stroSke sodnijske in upravne. Mi mu častitamo — saj je sam povedal pri sodniji, da ima 2000 gpld. premoženja. Stefan Šprager si bode zdaj zapomnil, kedaj je uganjal take reči. Kajti imel je silno veliko nepotrebnih potov in sedaj Se ogromne stroške, katere bode moral sam trpeti. Pa tega si je kriv sam. Naj tudi nikar ne veruje vsega svojemu iskrenemu prijatelju Ludoviku Kresnik. Ta slučaj naj bode tudi v resno svarilo Ludoviku Kresnik, ki se na vso moč prizadeva napadati skoraj ob vsaki priliki č. g. župnika v »Štajercu«, svojem glasilu, kojega po poSti podeset S t e v i 1 k vsakokrat dobiva in ga v svoji gostilni kmetom daje. Za sedaj je on utekel obsodbi, ker ie tudi on zaslužil slično usodo deliti s Stefanom Špragerjem, pa prepričan naj bode, drugoč S8 mu ne bode nič več posrečilo, ker bodemo na tega »nerodnjaka« — in »kmetskega prijatelja« imeli bolj pozorne ofii kot dosedaj in ga pokazali v pravi luči celemu svetu. Res je, da resnica vedno zmaguje, zagrinjalo se je odmeknilo in prihodnjost bode razsvetlila jako zanimive dogodke in reči, da bode svet strmel, kakova junaka sta Stefan Šprager, in prijatelj njegov Ludovik Kresnik. — »Štajercu« pa povemo na cel glas, da sme poiiosen biti na take pristaSe svoje, katere mora sodnija kaznovati zavoljo častikraje. Heil! Iz Petanec na Ogrskem. (Z a h v a 1 a.) Znani rodoljub, ljutomerski g. učitelj Franc Zacherl so nam ogrskim Slovencem minuli tjeden blagovolili podariti do 40 kg. knjig, za ktero dobroto se jim stem potom najiskrenejSe zahvalimo. To je relika dobrota naSemu zatiranemu slovenskemu narodu. Vsa Cast tedaj vrlemu rodoljubu, ki nas, sToje sosedne brate tako blagovoljno podpirajo. Zatoraj jim izrekamo najsrčnejSo zahvalo; Bog jim stokrat plati! Ker pa ogrska vlada ravno v sedanjem času zbira vse svoje moči, da bi zatrla na3 mili slovenski jezik, kar je že tudi poskusila • poogrščenjem vseh Ijudskih šol, zatoraj se obrnemo do vseh vrlih rodoljubov z iskreno proSnjo, da bi nas tudi nadalje blagovolili podpirati z dobrimi knjigami. Ravno dobre knjige in berilo so tisto, kar nas navdušuje, da se ne damo pripogniti pod jarem mažarski, da se združujemo in izobrazujemo, da visoko držimo zastavo Slave. — Naše sosedne mladeniče Spodnjega Štajarja, kaj je pripeljalo drugo do tolike omike in narodne zavednosti, kakor ravno branje knjig, bralna druStva? In če pogledam okrog, je gotovo tam največ zavednosti in izobrazbe, kjer so brataa druStva zelo razvita. I bi pri nas to nemogoče bilo? Mogoče le. Samo začetek je težek, potem pa gre. Mi hočemo in moramo postaviti tak steber, po katerem lažje prispeato viSe. Upam, da bom že v kratkem kaj lahko poročal od naSega »slovenskega bralnega druStva« na Ogrskem. Zatoraj rodoljubi naši naprej! Z združenimi močmi se veliko doseže. Tega hrepeneče pričakuje Janez Gabor. Sv. Joit nad Dobrno. (Š o 1 s k e i n cerkvene zadeve.) Za naSo novo-ustanovljeno Solo smo bili lansko jesen dobili prvega stalnega Sol. voditelja g. Iv. Krainika, ki pa se je že letos o veliki noči na svojo željo preselil na drugo učitelisko mesto doli v prijetnejše nižave. Za tem je prišel k nam drugi gospod učitelj, kateremu se je kmalu posrečilo zboljšati šolsko obiskovanje in s tem tudi učni napredek. Veselje do šole so vzbujale tudi mladini to poletje tukaj se vrSeče šolske slovesnosti o sv. Alojziju, na rojstveni god presvitlega cesarja in potem dne 24. avgusta slovesno umeSčenje č. g. župnika Jan. Munda. Veselo je ta dan med krepkim donenjem topičev ter ubranim zvonenjem, po slavnostno okinčanem prostoru spremljal v cerkev slovesen sprevod šolske mladine mnogo praznično ovenčanih deklic in radostnih faranov, svojega ljubljenega č. dušnega pastirja v spremstvu velefi. gospoda dekana in sosednjih častitih gospodov župnikov k slovesnemu umeščeniu. Ganljivo je odličen slavnosten govor veleč. g. dekana in kanonika dr. L. Gregoreca s prižnice segal v srca zbranih župljanov. Res, bil je to mladini in vsem župljanom dan veselja, katerega nam je Gospod pripravil. Šolsko leto pa se je sklenilo z božjo službo na imendan Nj. Veličanstva presv. cesarja, za katerega smo prosili Vsemogočnega, naj nam ga še dolgo obrani v blagor mile, naSe Avstrije. Od Sv. Petra v Savinjski dolini. (O b 6 i n s k e v o 1 i t v e.) Iz naSe občine sredi lepe Saviniske doline, dragi »Slovenski Gospodar«, pač malokedaj kaj izveS. Vse je nekako otrplo in manjka nam tudi menda pravih poročevalcev, ker drugače bi že gotovo zvedel >Hungerpajsarski pajek«, i& U tudi k nam potegnil svojo nitko, ker se pri nas tudi redi nekaj tolstih korundičev ptujske pasme, ki bi bili izvrstna pečenka za »Šmarsko lakoto«. Počakati Se hočemo nekaj časa, mogoče, da pri nas niso tla za to živalico in sama pogine. Če bi se pa ta širila in dobro vspevala, bodemo drugokrat naznanili, k|e redijo to nesnago, ki že od daleč smrdi po česnu in želodu. Ni pa čuda, če se tudi pri nas zaredi ta golazen, ker rada žre želod in se ogreva na hrastovem Storovju. Mi pa smo ravno pred tremi leti posekali velik hrast, kateremu so celjski želodarji rekli, da je savinjska trdnjava, pustili pa smo 8e Stor in poleg vsadili lipo. Pa zadosti naj bode prilike, govorimo jasno. Korundič je >Štajerc«, katerega tudi tukaj nekateri dobivajo, berejo in Sirijo. Hrast je prejšno nemčursko gospodarstvo v naši občini, kateremu je pred tremi leti pri občinskih volitvah odklenkalo. In če tudi Se ima danes nekaj privržencev, se vendar ni bati da bi zopet kedaj prislo na krmilo. Ni naS namen, delati zdražbe med občani, ampak bočemo, da se združimo vsi in krepko delujemo v prospeh in blagor nale ožje domovine. Ne dajmo si trgati svetini naše svete vere, bodimo zvesti sinovi naše mile domovine, delajmo skupno vsi za njeni blagor in večna sramota bodi temu, ki zataji svojo mater, ki neče biti njen sin in se oklene tujke. Da se jasneje izrazimo, rečemo: sramota vsem, |ki so slovenske matere sinovi, pa hočejo biti Nemci ali kar že koli. Vsa čast temu, komur je Bog dal dar vež jezikov ali materin jezik mu mora ostati svet. Bodimo zvesti pa tudi našemu cesarju, ker naSi nasprotniki kaj radi gledajo čez meje naSe države. Ker se nam zopet letos bližajo nove občinske volitve, pridite vsi in volite pametne može po svojem najboljSem prepričanju in vesti, katerim bodete labko zaupali upravo občinskega gospodarstva in s tem opravite dolžnost, ki ste jo dolžni Bogu in domovini. Sv. Jnrij ob Taboru. Zopet je prigel prvi oktober, ki povzroča naSim vrlim slovenskim mamicam toliko bridkih solz, katere pretakajo za svojimi sinovi - vojaki. Pri nas pa ne plakajo samo skrbne mamice, ampak za njimi žaluje tudi naSa mladeniška družba, ki je ravno letos izgubila več vrlih članov, za njimi žalujejo mladeniči - tovariši, kateri izgube za dolga tri leta navduSene prvoboritelje mladeniškega gibanja v naši župniji. Zapustil nas je med drugitni tajnik bralnega druStva, K. Čulk, ki je bil ob enem navdušen tamburaš, zapustil nas je vrli pevec K. Blatnik, katerega bomo tudi prav težko pogrežali na našem odru. Toda nekaj nam je v tolažbo, namrefi upanje, da vrli mladeniči, posebno pa imenovana, tudi pri vojakih ne bodo pozabili svojih vzorov. Porok za to nam je že nafiin, kako so se poslavljali. Marsikateri mladenič pred odhodom eele dneve popiva in zapravlja denar, naši so si rajši najeli več sv. maS na čast angelu varhu in Materi božji. Marsikateri se žadnji dan pijani okrog klatijo, naSi so pobožno pristopili k mizi Gospodovi, marsikateri meni, da mora takrat po fari kričati, tukajšni so se šli, kakor vemo iz gotovega vira, k svojim duSnim pastirjem zahvaljevat in se jim priporočat v molitev. Da, slovenski mladeniči, tako je prav, tako se v dejanju izpolnuje naSe geslo: Vse za vero, dom, cesarja! O takih mladeničih res veljajo besede: Mladeniči naSi so trdni ko brast, ko smreka v planini so ravni; a bolj še kot rast jim srce je na čast, rad ima jih cesar preslavni. Št. Jurij ob juž. žel. (O g e n j.) Naznanjam Vam, gospod urednik, da smo imeli tukaj ogenj dne 29. minol. meseca in sicer v Št. Jurškem spodnjem trgu. Goreti je začelo zvečer ob 7. uri pri gostilničarju Herman Kincl-nu. Zgorel je hlev. Škoda je velika, zavarovan je bil za 3000 K. Da se ogenj ni razširil, dolžni smo zahvalo požarnima brambama iz Št. Jurija in Sele pred dvema mesecema ustanovljeni brambi iz Kranjčic, katera se je s svojimi udi prav dobro vedla in pridno delala pri požaru.