4	Yßj	Letnik XIII.
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
............„„„„„............„„„,„„„,„..........................imunu...........-.....................'"'""""...........'"""""".......................................................
„„„„.......„„„„„„„„„„„„,....................„in..................................'...........»>'..................................■.............""""...................................
<*Veóele božične praznike
in ^Srečno novo teto 1969
želi vóem Slovencem 0dbor
...............................................................................................................................................................................:;——
„„„,„„„„,„,„„,„„„„„„„............................................................................. i............................................................................................
Josip Murn
PRIŠEL ČAS JE KROG BOŽIČA
Prišel čas je krog božiča, bele naokrog goré, k dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so stezé.
Mrzla polja so, gozdovi, mraz in mrak v deželo gre, snega poijßi so vrhovi, zvečer poti so tezkè.
Mlin ne gre več zaporedom, voda čezenj manj sumi, potok skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči.
To so zimski, zimski časi, sever je poti zamel, skozi okno zrem po vasi, kot da bi kosminke štel.
Skoro bi kosminke štel, svet se mi je ves zaklel, z žalostjo, bledè nevesto, jaz živeti sem pričel.
ki do m-■) slovenska last
\Slovensko društvo v Melbournu je zaključilo eno najuspešnejših poslovnih dob v svojem obstoju- Odplačevanje Slovenskega Doma, ki nam je leta izčrpavalo društveno blagajno, je pri kraju in zaupnikom Doma so že bile izročene lastniške listine.
Kdorkoli je spremljal delo našega društva skozi zadnjih deset let je videl, koliko težav, štednje in dela so člani naših odborov, s pomočjo vseh Slovencev vložili v uresničitev sanj, Ji smo jih sanjali mi vsi že od prvega trenutka, ko so se Slovenci prvič zbrali v Melbournu na slovensko slavj e^Sa-njali smo in delali načrte, mnogokrat, da, prav mnogokrat pre-velikopotezne, pa tudi takih ni manjkalo, ki so dvomili, da bomo sploh kdaj uspeli in prišli do svojega središča.
Kot se običajno pri takih stvareh dogodi, je razvoj ubral srednjo pot - palace nimamo, o kateri': so nekateri sanjali in izgubljali besede, do svojega Doma pa smo prišli, Čeprav je bilo treba truda in pozrtvovanja«
Danes je Melbourne edina avstralska prestolica, kjer ima--Slovensko društvo svojo lastno streho nad glavo. His«, je skromna in ne ustreza popolnoma namenu, ki ji je bil odločen ob po-krenitvi akcije v avgustu 1957« Toda prvi korak je bil dosežen in melbournški Slovenci se lahko ponašajo s tem, da je njihovo društvo lastnik imovine v vrednosti, ki se bliža 3OOOO dolarjem. Bolj to&no rečeno, Slovenci v Melbournu, ki jih zastopaj- zaupniki, so lastniki te imovine.
Omembe vredno je tudi dejstvo, da je SDM, z izjemo začetne zbirke darov ob začetku akcije za Dom, vzdrževalo vse odplačevanje iz lasnih sredstev, ki jih v glavnem prinašajo društvene prireditve. In vsem tistim, ki nas sem in tja s prizvokom sum-ni^enja vprašajo; " Kaj pa delate z denarjem?" lahko s ponosom pogledamo v o6is sleherna para, ki smo jo nabrali je šla v Dom in za njegovo vzdrzevanje. Vsi odbori in odborniki so delali popolnoma brezplačno in brez vsake oaebnfc :: koristi . Vse delo in ves trud so sli in vedno bodo Šli v korist celokupne slovenske skupnosti. V SDM ne delamo za svoje lastne žege - zato pa imamo tudi uspehe, na katere sr.o vsi, ki slovensko čutimo, ponosni.
Prvi uspeh je bil dosežen - sedaj pa naprej v nadaljno rast. in do nadaljnih uspehov. Slovenski Dom pa nam bo pri tem napredku osrednja matica, okrog katere se bomo Slovenci zbira--' li, dokler nas bo kaj v Melbournu.
HVALà VAM, GOòTT Z A VAŠE ČESTITKE i
~ — =	— — = = =_= = = = = = _ = = — = = =z = r;
"Cast mi je, da v~as t iraenu Slovenskega Društva - Sydney prav prisrčno pozdravljam in Vara čestitam k vašemu-uspehu.
Ko danes skromno pozdravljamo 5C obletnico osvoboditve Slovencev izpod habsburške Avstrije bi rad. omenil to, da za nas Slovence v Avstraliji to leto pomeni zgodovinsko leto in sicer iz teh vzrokov:
1.	Vi v Melbournu ste zgradili in blagoslovili preteklo nedeljo prvo slovensko cerkev v Avstraliji«
2.	Dokončno ste postali lastniki Slovenskega doma v Melbournu
3« Slovensko društvo Sydney pa bo v kratkem zaključilo pogodbo za nakup 7 akrov zemlje s hišo, ki bo nekako kulturno-drušabno sradisce Sydneyskili Slovencev« Društvo-v Sydneyu tekmuje z Vami; ko t vidite smo prvo tekmo izgubili kar dvakrat®Kot še omenjeno slovensko corkov in kar je za vas kot člane društva-še prav posebnoga pomena: prvo slovensko streho
v Avstraliji Slovenski dom, Hismo vam ga nevoščljivi,Iskreno vam čestita» mo k uspehu in vam v priznanje poklanjamo slovensko zastavo z zeljo,da bi visela v vašom domu v ponos vsem,ki ste se za skupnost trudili.
Se enkrat vam vsem iskrene čestitke k vašemu-neizmerljivemu uspehu od vašega-bratskega društva-v Sydnoyu."
S temi besedami je pozdravil melbournško Slovence zbrane na "Slovenskem plesu",ki se je vršil 25«oktobra v proslavo 50 oblotniöe prve slovensko vlade, zastopnik bratskega slovenskega društva-v Sydnoyu, kulturni referent g.L. Košorok.
Preko 700 ljudi jo bilo prisotnih v dvorani Tora Eall-a v Broadmeadoasu. Se sam pogled na okrašeno<dvorano jo obeleževal vzdušje v katerem jo bil pripravljen večer«Prižgano rdeče sveče so se odražale na modrih podstavkih od belo prikritih miz. Mod šopki cvctja pa so zavzemale vidno mesto slovenske zastavice.
Kot častno gosto je odbor SDM za to priliko povabil vse . bivšo predsednike SDM, zaupnike Slovenskega doma v Melbournu in predstavnike slovenskih društev-iz Goelonga,Sydneya in Canberra•
S kratkim nagovorom jo pozdravil gosto in označil pomen proslave tajnik SDM, M. Poršič,-ki jo dejal mod drugim:
"Namon današnjega večera je, da skromno proslavimo tisti veliki dan prod petdesetimi loti, ko jo slovenskomu narodu po tisoč lotih suženjstva zopot zasijala svoboda..»
Slovenci nimamo zgodovino polne dramatičnih dogodkov. Ne moremo so ponašati-z zmagovitimi'bitkami,ne z zavojevanjom ozomel j .IJaša zgodovina jo enolično tragična, polna trpi on ja in zapo stavljanja suženjstva tuji gosposki in pokorščino tujim narodom...
V veliko zaslugo lahko štejemo našim prodnikom, da so se sploh vzdržali in nam ohranili, kar jih je družilo takrat in kar nas združuje danessnaš slovenski jezik, naša pesem in naša ljubezen do domovino onkraj morja...
Prav zato,ker nimamo v naši tradiciji mnogo pomembnih dni, je prav, da, se jih toliko bolj zavedamo in slavimo. To liko bolj je to dolžnost nas Slovencev v zamejstvu.Kajti kljub temu, da smo se prilagodili novim razmeram,pripojili novim zemljam in jim obljubili zvestobo, ne smemo pozabiti odkod smol...
ilo smomo pozabiti, da nas kot take v mnogočom veže ista usoda... .IJaša dolžnost je, da si pomagamo med seboj v tujini,pa da prav
t al'o priskočimo na pomoč narodu doma, kadar bodo to priliko zahtevale. Saj ne smemo pozabiti, da ae naša stara domovina še vedno nahaja mod velikimi pohlepnimi sosedi,ter da so tisoči» naših rojakov ae vedno od-dvojujejo od domovine krivično meje in se morajo še vedno boriti za svoje pravice,kot naši predniki pred 28.oktobrom lOlu.
Slovenci v 1'lolbournu smo dostojno obeležili letošnje-jubilejno leto. Preteklo Jiodoljo je bila posvečena prva naša cerkev na avstralskem kontinentu.Cerkev zgrajena s slovenskimi rokami in denarjem,okraso- -na z delom slovenskih umetnikov...
Gledališka skupina našega-društva-nam je uprizorila z velikim uspehom dramo slov.nskega pisatelja Finšgarja«"Divji lovec"
Danes pa bomo izročili zaupnikom slovenskega doma v Melbournu
lastniško listino...
Odbor SDM je smatral, da ni nič lepšega, kakor da imamo za ta
dogodek,ki naj bi bil tudi v ponos in bodrilom rojakom sirom Avstralije, v svoji sredi predstvnike bratskih slovenskih društev,Zato z velikim ve seljem pozdravljamo danes med nami prisotne« gospo in gospoda Kosorok iz Sydneya"tor gospoda Andreja Busa in Toneta Stefanciča iz Geelonga."
Po tem nagovoru so prišli na odor predsednik SDM g. T.Slavic, zaupniki doma gg. M.Lauko,F.Benko, in g. Škraba, gospa in gospod Ko; orok, oblečena v narodno nošo, ter gospoda Stefanie' in iius iz Geelonga.
Besedo je povzel g. Slavic«
"Dragi rojaki in rojakinje i Dragi gosti iz Sydneya in Geelonga
V veliko radost in čast mi je, da lahko kot predsednik^SDM predam zaupnikom slovenskega doma v Melbournu lastniško listino. To je dokaz,da je nas dom v Melbournu dokončno izplačan.Z: hvala za to gre vsem tem rojakom,čl-nom društva in ostalim,ki nam vsa ta leta stojite ob strani.Posebna zahvala naj gre vsem predsednikom in odbornikom skozi vsa let} ki so nrinomogli do tega lepega uspeha.aaj uporabim to priliko m se posebej pozdravim bivše predsednikovi so danes tukaj med nami«gospode Molana, M. Hartmann,S, Špacapana in Marjana Lauko.Upamo, da naia boste se -
v naprej stali ob strani, kot dosedaj."
S temi besedami je izročil lastniško listino gospodu Lauku, ki se je v nekaj besedah zahvalil odboru SDM za uspešno delo.Gospod ICošorok jo nato z še preje navedenim govorom izročil g.JLauku lepo izvezeno slovensko zastavo.Po vzpodbudnem nagovoru gospoda btefaniča iz Geelonga je tajnik prečital pozdravno brzojavko društva -iz Canberre,dekleta v narodnih nošah pa so prinesla na oder velik šopek rog,ki je bil poslan iz Canberre
istočasno z brzojavom.
S kratkim nastopom plesov in pesmi, ki so ga slovenska^deklot, v narodnih nošah izvedla pod vodstvom ge. Mesarjevo je bil zaključe svečani del.
Vsem narodno čutečim prisotnim rojakom bo ta večer ostal za vedno v spominu.Zunanja skromnost proslave morda ni bila varavni z pomembnostjo jubileja, toda za vedno bo ostalo v zapiskih našo skupnosti v Mol-^ bournu dejstvo,'da smo se Slovensci tukaj spomnili petdesete obletnice naše' svobode s tem, da smo postali lastniki prvega slovenskega doma v Avstraliji, ter da so se prvikrat sestali in sodelovali pri skupni svečanosti zastopniki z različnih strani Avstralije.
In vsi izgledi so, da kakor je ta večer bil konec ene dobe -izplačila doma - bo tudi začetek nove« tesnejšo povezave in sodelovanja vse slovenskih društev-v Avstraliji.
- k -
STARI ODBOR BO VODIL S.D.M. ŠE ENO POSLOVIT DOBO.......
Za nedeljo 10. novembra t.l. je bila sklicana v Slovenskem Domu lb. letna skupščina Slovenskega društva v Melbournu , katere namen je bil razrešiti dosedanje odbornike društva in dati članom priložnost, da si za novo poslovno dobo 1969 izberejo in izvolijo nov upravni odbor.	-, . .
Ne bi mogli reči, da' je bilo med našimi melbournskimi Slovenci za ta občni zbor kaj veliko zanimanja. Slovenci smo sila praktični ljudje in naše komodnosti ne žrtvujemo radi, zlasti ne, če od tega nimamo ne koristi ne zabave. V Slovenskem društvu v Melbournu politike ne zganjajo in čast in hvala bodi vsem, ki so društvo tako modro zgradili na zdravi, nepolitični m samo vseslovenski podlagi. Toda kjer ni politike, tudi opozicija "nima vica" ( tistih nekaj nergačev, ki jih tudi copate zulijo tako nihče ne jemlje resno ); če pa ni opozicije, na obenem zboru ni nobenega " heca " in kaj bi človek hodil zgubljat cas m poslušat poročila, za katera itak vemo, da bodo lahko samo pokazala uspeh in napredek. Tako je modroval naš Slovenec in sodeč po_ 0 • številu, ki se je skupščine udeležila, jih je bila velika večina. - " Rajši bom sedel v naslonjaču, odri steklenko piva_in gledal televizijo - bodo že brez mene opravili " je dejal in zvest svoji modrosti ostal doma..
Peščica jih je pa le bila, ki so obenx zbor nestrpno pričakovali in to so bili društveni odborniki sami, ki so upali, da bodo svoje odborniške posle in skrbi končno le lahko naprtili komu drugemus toda sreča jim ni bila mila. Udeležba je bila premajhna in občni zbor v skladu z obstoječimi pravili ni bil sklepčen. Nedelja zvečer, o;j sedmih, res ni primeren čas za društvene skupščine in odbor je za skušnjo bogatejši.	_
Nadzorni odbor je pregledal vse preteklo delovanje društva in blagajniške knjige in našel vse v najvzornejŠemvredu.Delo odbora in društva je bilo v preteklem letu zelo uspesno. Društvene prireditve so dosegle nov višek in dokončno izplačilo Slovenskega Doma , ki si ga je odbor v prošlem letu zadel kot glavno svolo nalogo, je bilo krona delovanja vseh društvenih uprav zaa-njh desetih let. S pomočjo požrtvovalnih članov gledališkega odra je tudi kulturno delovanje doseglo visoko stopnjo delavnosti in
dalo društvenemu obstoju nov, globlji pomen.
Ker radi majhnega števila prisotnih članov volitve ne bi bile veljavne, je bilo sklenjeno, da bo stari odbor vodil društveno poslovanje še za eno leto; edine spremembe so sledeče: v odbor je bil kooptiran g. Tone Urbas, g. Ljubo Pirnat, ki ne tako u ■-peš no lanisko leto skrbel za kulturno delovanje m vložil ■fcolikò t^uda v" priprav o gledaliških predstav, pa se je raca. preobremenjenosti z osebnim dtlam iz odbora umaknil in ga je kot kulturni referent nadomestil g. Janez Burgar.
Ena glavnih naloa odbora v novi poslovni dobi pa bo ta, da pripravo osnutek za spremembo obPtni-cJa pravil, ki so neelastična in ne odgovarjajo"več potrebam spremenjenih razmer, tako, da drugo leto ne bomo ineli vac problemov sklepčnosti ali nesklepčnosti društvenih letnih skupščin.
- 5 -
B L A G Ji J N I S K O P O R O Č I L O
Slovenskega društva v Melbournu za poslovno dobo 1967 - 1968:
Dohodki:	Izdatki:
Prenos gotovine in banke iz leta 1966/67 0 1122.52
Stroški poslovanja uprave	l^l.l1!-	>+89.78
" in odplačilo Slovenskega Doma	962.75	>+259.20
Društveno glasilo "Vestnik"	327.I+>+
Stroški socijalnega fonda	>+5.00
Članarina	5^6.00
Zabave	7808.08	3533.7h
Dep. za prihodnje zabave	205.00
Kulturni odsek	652.05	7^9.30
Društveni sklad	759.00	92.00
Nabavljen novi. inventar	82.60
Blago v zalogi	75.80	22.80
Gotovina v blagajni	13^.67
Saldo v banki	2125.81
Skupaj ß 12067.3^ 12067.31*-
PODROBNI STROŠKI UPRAVLJANJA SLOVENSKEGA DOMA 30 bili sledeči;
Dokončno odplačilo Doma in obroki Stroški prepisa M.M.B. W. City of Melbourne - Davščine Zavarovalnina Telefon Elektrika Popravila		0	3935.16 bz.kl 81.52 91.20 2^.96 ^6.33 25.52 12.10
	Skupaj		>+259.20
DOHODKI SLOVENSKEGA DOMA so bili	nasledn.ii	Ù	
Najemnina in ostalo Povrnjeno za telefon " elektriko Darovi			962.65 12.61 1.80
	Skupaj	0	981.20
- 6 -			
VSEM. KI STE POMAGALI. PRISRČNA HVALa..
Slovensko društvo smo mi vsi. Sleherni Slovenec, ki ga je usoda zanesla v Avstralijo, je elan naše skupnosti in vsakršen doprinos, ki ga nekdo prispeva z delom v SDM je v dobro nas vseh. Uspehi naše organizacije, na katere smo Slovenci v Melbournu tako ponosni pa so plod dela vseh tistih posameznikov, ki jim ni Zal izgubiti nekaj dragocenega casa^ kadar gre za slovensko skupnost in naše društvo. Člani ali nečlani, odborniki ali ne, pomorejo s požrtvovalnostjo in dobro voljo.
Ko društvo zaključuje svojo poslovno dobo, je prav, da se v imenu nas vseh zahvalimo vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali. Dolga je lista imen naših sodelavcev in ne bomo mogli našteti vseh; tisti, ki jih ne bomo omenili, naj nam oproste ; nismo jih pozabili in cenimo njihovo delo, toda prostor nam ne dovoljuje, da bi se vsakogar spomnili po imenu. V dolžnost pa nam je, da se poimensko zahvalimo nekaterim, ki so bili stebri našega delovanja v preteklem letu in ki so na svojih ramenih nosili težo društvenega dela.
Prisrčna Vam hvala, gospodične, gospe in gospodje;
Francka Anžinova, Marcela Bole, Ivanka Brodej, Dragica^Go-mizelj, Marija Hartman, ga. Pintarič, Mila Remšnik, Roža Volčič, France Benko, Peter Bole, Ivan Bratina, Ivan Horvat, Anton Jager, Ivan Mihelj , Vinko Molan, Ivan Petelin in njegovi'-'Blejcani", Ljubo Pirnat, Ver.ner Remšnik, Stanko Tušek, Lado Trampuž in "Triglav-čani", Ivan Urbas in režiser Ivan Valencic, igralci Slovenskega gledališča in vsi drugi, ki ste nam pomagali.
Prav lepa hvala pa tudi vsem odbornikom SDM za vse njihovo požrtvovalno in~ nesebično delo; posebenj'pušeljc" pa gre njihovim gospem soprogam, ki so nam vedno priskočile v pomoč^ kadar je bilo treba in ki so toliko večerov .doma potrpežljivo čakale, da se je možiček vrnil s seje ali društvenega dela. in sotgodrnjale samo potihoma.
Uprava SDM.
SLOVENSKO DRUŠTVO POMAGA SLOVENSKIM OTROKOM
Slovensko društvo v Melbournu bo letos na svoje stroške poslalo dvoje slovenskih otrok, katerih družine si počitnic ne morejo privoščiti, na letovanje na morje.
Taborenje ob morju v Anglesea je v okvirju organizacije National Fitness Camp, ki ima tam posebno letno kolonijo. Pri nadzoru in organizaciji bo pomagal tudi Good Neighbour Council. To otroško taborišče je zelo lepo urejeno in ima na razpolago različna športna igrišča in prepričani smo, da se bosta nasa dva malčka ( poslali bomo enega dečka in eno dekle ) prav dobro imela in se vrnila nazaj v Melbourne zadovoljna in lepo ogorela od
sonca.	_
Društvo bo plačalo vse stroske in bo pomagalo otrokoma
tudi z nabavo potrebne opreme.
LETNICA VSTAJENJA SLOVENSKEGA NARODA (nadaljevanje iz prejšne številke )
Vzporedno z obnovljenim delom na političnem, je bilo ob novijeno delo tudi na leposlovnem in žurnalističnem polju. V leposlov ju pričneta vnašati nova gledanja Josip Stritar in Franc Levstik s svojim kritičnem ocenjevanjem in grajanjem navideznega domoljubja. Po njunem mišljenju si mora narod najprej utrditi svojo kulturno podlago s pomočjo slovstva in na njej potem graditi pošteno in napadalno poli tiko. Borbenost te struje mladik se javlja v listu "Saprej" ( 1863), JanežiČovem "Glasniku", v zborniku "Mladika" in v^ustanovitvi " Slovenskega naroda" in Levstikovega Dramatičnega društva.
Z vsemi temi publikacijami je seveda bil napravljen ^velik korak v smeri svobodnejšega razpravljanja narodniii in političnih razmer. Z gmotno pomočjo Miroslava Vilharja je bil I863 ustanovljen že preje omenjeni politični list « Naprej", katerega urednik je postal Fran Levstik. V nasprotju z opreznim in mlačnim zadržanjem Blei-weisovih "Novic", pozival politične prvake na odločnejše delo za narodne koristi. Že leta I863, to je istega leta, je bil radi preveč pri tivladnoga zadržanja ustavljen. Leta I865 je Andrej Einspielor začel v Celovcu podvakrat na teden izdajati "slovonca". Po treh letih pa je bil ustavljen, ker ga po Nemcih ustrahovani tiskar ni hotel več tiskati. V tem času je v Mariboru dr. Matija Prolog začel, prvotno po dvakrat na mesec,kasneje tedensko, izdajati " Slovenskega gospodarja", ki je preživel prvo svetovno vojno. Leta I868, torej prav prod sto le ti, je izšel tudi v Mariboru, kot odkrito glasilo mladinov "Slovenski Narod", ki jo leta I873 postal prvi slovenski dnevnik. "Slovenski Narod", katerega prvi urednik jo bil Josip Jurčič so je pozneje preselil v Ljubljano m jo izhajal vso do maja 1945» V boj na strani mladih je posegel leta I870 Levstikov šaljivi list "Pavliha". Posebno proti nem škutarjem jo bil usmerjen Alesovcev "Brencelj" (I869 - I885) .Lota I873je Karel Klun zoper "Slovenski Narod" ustanovil "Slovenca", ki je lota I883 postal naš drugi dnevnik in tudi izhajal vse do maja 1945* Na goriškem je dr. K. Lavrič leta I87I ustanovil zelo liberalno " "Sočo".Naslednje leto , I872, je bil proti "Soči" ustanovljen tednik "Glas", ki je povdarjal izrazito katoliško stališče. V Trstu je bila 1 I876 ustanovljena "Edinost", ki postane lota I895 tretji slovenski dnevnik. Leta 1882 jo Andrej Einspielor na Koroškem ustanovil "Mir", ki je šele prenehal izhajati po prvi svetovni vojni.
Iz gornjega vidimo, da je v političnem glodanju prišlo do razlik med mlado in staro generacijo. Iz toga so se potem sčasoma izločile dve politično stranke, svobodomiselna - napredna in katoliško konzervativna .Že pri volitvah lota I873 so si stali nasproti dvojni slovenski kandidati. Ta ločenost duhov jo vso bolj posegala tudi v skupno borbo za narodne koristi in seveda v mnogočem zavrla napredek, ki bi ga Slovenci s skupnim nastopom lahko bili deležni. Prav radi teg ga smo dosti bolj počasi dobivali pravice, katero smo terjali. Za vsak ko drobtinico so je bilo treba boriti in za vsako pridobljeno pravico so Nemci zagnali močen vrišč protesta. A vendar čeprav počasi so je stanje izboljševalo s
15. marca 1862 izda vlada ukaz, da so pri sodnih postopki kili na Tržaškem,Goriškem in Kranjskem , Štajerskem in Koroškem upora- 8 -
blja Slovenščina j ako so stranke Slovenci in to zahtevajo, čeprav je bilo od 108 sodnikov tedaj le 5 Slovencev.
20o oktobra i860 vlada ukaže tudi političnim uradnikom, da s Slovenci uradujejo slovensko,
I868 Goriški deželni zbor sklone, da bo s slovenskimi občinami opravljal v slovenskem jeziku.
I870 da Kranjski deželni zbor Slovenščini veljavo uradnega
jezika.
24. novembra, I885 pravosodno ministrstvo prizna Slovenšči no kot rabni jezik na Štajerskem in Koroškem.
13. decembra I898 vrhovni sodni zbor odloči, da je v Istri običajni jezik, jezik večine prebivalcev, torej no Italijanski.
Prav tako dolgotrajne so bile tudi borbe za pravico v šolstvu. 5Ta splošnem smo Slovenci počasi pridobivali na pravicah, na Kranjskom in Goriškem, medtem ko jo na Koroškam naša stvar odstopala pred nemštvom. Leta. I882 so slovenski poslanci intorpolirali na vlado na Dunaju, da 120.000 Koroških Slovencev nima niti ene slovensko šolo. Zaradi vedno večjih zahtev Slovencev po svojih šolah na Koroškem so JFomci " v svojo obrambo" leta I88O osnovali posebno šolsko društvo z imenom "Shulverein", katero jo ustanavljalo nemške šole na slo venskem ozemlju in jih denarno podpiralo« V protiobrambo jo šele I886 stopila slovenska Družba sv» Cirila in Metoda, ki je potem razvila svoje delovanje razen na Koroškem zlasti na Primorskem, kjer so Itali jani snovali italijansko šole s pomočjo svojih društev s Loga nazionale in Dante Alighieri.
Iloka j številk v ilustracijo? I875 imamo na Spodnjem Štajerskem 108 slovenskih in 99 slovensko-nemških šol, na Koroškem 4 slo venske in 74 mešane šole, na Kranjskem 213 slovenskih in 13 mešanih šol, na Primorskom I36 slovenskih in 49 mešanih šol.
Še težji je bil položaj na srednjih šolah. Sole 8. oktobra I870 je vlada, dovolila Slovenščino kot učni predmet na gimnaziji v Kranju. Čakati srno morali še celih dvanajst let, prodno je učni m minister , na resolucijo poslanca dr. Vošnjaka, katero jo državni zbor odobril že lota l880;; odobril leta 1882, da se osnujejo slovensko gim nazijo v Ljubljani, Kranju in Ilovom mostus, v Celju, Mariboru in Gorii pa naj spodnji razredi dobe slovensko vzporednice. Ka koroškem sloveni-skih srednješolskih oddelkov ni bilo, pač pa je bila Slovenščina za slovenske dijake na gimnazijah v C lovcu, Beljaku in St. Pavlu obvezen predmet.
V dobi po letu I86I je razcvetelo po Sloveniji društveno življenje . Po vseh mestih in trgih so se že leta I86I ustanovile čitalnice, tako da jih je bilo lota I869 že 58. 2 njimi so bila v zvozi dramatična in glasbena društva. Leta I884 se kot prvo ustanovi v Ptuju "Slovensko pevsko društvo". V Ljubljani pa so po zgledu iz Češke usta novili leta I86I telovadno društvo "Južni sokol"» katero je potem leta I867 radi spopadov z Nemškim telovadnim društvom na Jožici, kjer je bil ob tej priliki ubit Slovenec Rede, razpuščeno. Leta I868 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo Slovensko politično društvo: 'ÜTarod— no politično društvo Slovenija". V Celovcu jo hrabrilo in zboralo Slo
venee društvo "Trdnjava", v Gorici "Soča", v Trstu "Edinost", v Maribo ru so iota 1882 ustanovili "Slovensko politično društvo "j "Katoliško politično društvo" je v Ljubljani od leta I889 zastopalo Slovence kon .zorvativno-katoliškega gledanja, Franc Levstik jo lota I867 ustanovilv Ljubljani "Dramatično društvo", ki postane zibel Slovenskoga narodnega gledališča« 1872 pa so je v Ljubljani začola "Glasbena Matica", ki je pričela orati lodino na glasbenem polju«
Po letu 1890, ko so jo pod vodstvom Karla Kluna ustanovilo Katoliško politično društvo za Kranjsko, se je razlika v mišljenju mod našimi vodilnimi možmi prenesla v odkrito nasprotje na političnem polju. To še posebno, ko jo dr. Ivan Tavčar zbral okoli obnovljenega Slovenskega društva svojo liberalno somišljenike, ki so si potom nado li naziv Slovenska napredna stranka. Lota I89I so pri volitvah na Kranjskem Slovenci poslodnjič skupno nastopili» Ta medsebojna borba, n no samo na političnem nego tudi na kulturnem in gospodarskom polju jo trajala vso do prve svetovno vojne, seveda v glavnem na Kranjskem. Le ko je nemški pritisk postal neznosen so Slovenci začasno združili sile. Tako je poloti I897 spot prišlo do skupno manifestacijo. Todaj so so poslanci obeh strank, ki so vondarslo v državnem zboru na Dunaju skupno nastopali, zedinili da prirede v Ljubljani vseslovensko zborovanje. To jo bila zadnja skupna politična manifestacija Slovencev do prvo svetovne vojno. Ob navzočnosti zastopstva Hrvatov, Cehov in Zapadnih Ukrajincov, sta se obo stranki izrekli za žo tolikokrat ponovljeno a neizpolnjeno zahteve; združitev vseh slovenskih pokrajin v ono upravno celoto z Ljubljano, kot njenim središčem, za razširjenje volilnih pravic in dodali potrebo po socialnih reformah in so izrekli za podporo zadružnomu gibanju.
Strankarsko nasprotje med Slovenci na Koroškem in Stajor skem ni bilo tako ostro prav radi preveliko nemško nevarnosti. Posebno na Štajerskem so nomškutarji, ki so tudi izdajali svoj časopis Stajerc ( 3 900 - 1918) poizkušali na vse načine čim več ljudi pritegniti v svoj tabor. Nasprotstvo med Slovenci in Ilomci so je poostrilo do skraj nosti» Ob priliki glavno skupščine Družbe Sv. Cirila in Metoda v Ptuju so Nemci divjaško napadli slovensko udeležence c prikrito pomočjo oblasti, ki so Slovencem odreklo vsako zaščito» Ko so potem ob skupnem nastopu oboli slovenskih strank demonstracijo v Ljubljani so nemški vo jali streljali v množico in povzročili dve smrtni žrtvi( Adamič in Lun dor). Cosar Franc Jožef pa jo po toh dogodkih odkrito pokazal na kate ri strani so njegovo simpatije in daroval za nemško gledališče v Ljub ljani 20.000 kron.
Štajerski deželni zbor je šol colo tako daloč, da jo od bil Slovencem podporo in pomoč po toči, požarih in suši, tor podeljeval veliko denarne podporo raznarodovalnim društvom. Slovenski poslana ci v Graškom dožolnom zboru, katerih jo bilo pri volitvah I909 izvoljeno žo trinajst, so radi tega pričeli bojkotirati zbor, tako da ni mogel nadaljevati s svojim delom vse do lota 1912, ko so so Nemci končne vdali in dovolili slovensko meščansko šolo v Žalcu in gospodarsko šolo v Sont.Jurju, ter obljubili nakazati kredite za coste in obnovitev gospodarstva na Spodnjem Štajerskem.
Ha 'goriškem, kjer nemški naval še ni bil talco hud so Slovenci v zadnjih lotih prod vojno živeli šo kar sporazumno z Italijani. Vse drugače jo bilo v Istri, kjer so kljub tomu, da je nasproti 21 ita lijanskim poslancem stalo stalo v deželnem zboru 9 Slovencev in Hrvatov, Slovenci in Slovenščina bili popolnoma zapostavljeni. Vzrok temu jo bilo dejstvo, da so Italijani imeli večino v mestih in med višjim in srednjim slojem ter tako imeli pravico do voč poslancev in večji vpliv.
Ha koroškem so bili Slovenci na umiku vso clo lota 1903» ko se jo v Celovcu naselil odvetnik dr. Janko Brejc in prebudil Slovane o k novemu kulturnomu življenju in jih pričel tudi politično organizirati.
V takih razmerah smo učakali prvo svetovno vojno.
Razdeljeni na -politično s tränke s katoliško, napredno in žo tudi socialistično. Ha starejše politike, ki so bili šo vodno brez mojno vdani Babsburgom in Avstriji tor na mlajšo generacije, ki so vi dole edino možnost slovenskega obstoja v povezavi z ostalimi južnimi Slovaniizvon okvira Avstrijo. Bili smo brez pravega načrta in brez enotnega vodstva. V svetu, posebno pri zapadnih zaveznikih skorajda nismo bili poznani kot narod. Ostali Slovanski narodi so seveda v prvi vrsti gledali le na svoje koristi.
Ob izbruhu vojne poloti 1914 je Avstrija šo posebno začela preganjati svoje Jugoslovane. Slovenijo so hoteli popolnomaa izbrisati Narodnjake so preganjali, jih vlačili po zaporih in sodiščih. Ustava jo bila preklicana, časopisje strogo cenzurirano, društva razjjuščona, parlament in deželno zbornice zaprto. V prvih štirinajstih mesecih voj no so radi ILveloizdaje" obesili ali ustrelili v Sloveniji 4^9 oseb. Pod takim terorjem so spremenili svojo mišljenje culo oni, ki so doslej bili za Avstrijo.
Pritisk te strahovlade so jo ublažil šele, ko je po smrti cesarja Franca Jožefa 21. novembra I916 nasledil avstrijski prestol njegov nečak Karel. Ta jo pričel iskati načina, kako izvleči Avstrijo iz ze^gato, v katero jo zašla na vojnem in političnem polju. Sklical jo spet državni parlament na Dunaj in to vsi hrvaški, dalmatinski in slovenski poslanci nastopili enotno združeni v Jugoslovanskem klubu. Klubov predsednik dr. Anton Korošec jo nato na soji parlamenta dno 3o. maja 1917 protrai tako imenovano Majniško deklaracijo, ki zahteva "združenje vsega ozemlja, kjor prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi v eno samostojno, vsakega tujega narodnostnega vpliva svobodno, na demokratični osnovi zgrajeno državno telo, pod žezlom habsburško-lotar rinske dinastije".
Ob istem času pa so slovenski politiki bili že tudi aktivni na zavezniški strani. Tu je bil naš položaj silno težak radi "Londonskega pakta", ki je bil sklenjen med zavezniki in Italijo in v katerem so zavezniki obljubili Italiji v nagrado za njen vstop v vojno proti Avstriji velik dol Slovenije, Istro in Dalmacijo.
Že takoj ob začetku vojne so odšli čoz mejo v Italijo in od tam potem v London Slovenci, dr. Bogumil Vošnjak, Zupančič in Gregorin, ter se vkljušili v Jugoslovanski odbor, kateri si je pod pred-
sedstvom dr. Trumbiča zastavil vlogo predstavljati avstrijske Jugoslo vane pred zapadnimi zavezniki. Naravno ta odbor ni užival_simpatij Itali io, pa tudi srbska vlada pod predsedstvom Nikole Pasica ga od po četica ni podpirala, kajti v nasprotju z srbskimi cilji povečanja srb ske kraljevine je Jugoslovanski odbor postavil v svoj programs Integralno jugoslovanstvo z najširšim okvirom, v katoroga bi pozneje mogli vstopiti tudi Bolgari. Vendar je končno med srbske vlado m Jugoslovanskim odborom prišlo do sporazuma izrazenoga v Krfski deklaraciji ki govori o skupni državi vseli Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod zez 1omJKarad jord j ev ič ev. Jugoslovanski odbor je vos cas^tosno sodeloval s Češkim odborom pod vodstvom T. Masaryka in E. Benesa in sj:omocjo n Ulovili zvez z domovino držal kontakt z politiki doma. Na žalost pa si ta Jugoslovanski odbor ni mogel pridobiti pri zaveznikih tako močnega položaja, kot Cehi, kajti ti so že v drugem letu vojne uspeli v Franciji in Ameriki ter pozneje v Rusiji uspeli organizirati svojo -prostovoljce v Češkoslovaško vojno silo, ki je s svojo borbo na fron^ ti hr's^rykovem odboru pridobila status vlade v izgnanstvu. Tudi Jugo slovanski odbor jo poizkušal organizirati svoje vojaško odinico. Mno-_ r,0 avstrijskih ujetnikov jugoslovanskega porekla se je prijavilo za boi oroti v Avstriji posebno v Rusiji. Toda srbska vlada je od počet ka bila odločno proti organiziranju jugoslovanskih dobrovoljcov izven okvira srbske vojsko ter je šele proti koncu pristala, da so ustanovi iz ujetnikov lei so so borili pod imenom Srbski dobrovoljci Jugoslovan
sica dobrovoljslca legija.	_ ,
V	domovini je med tem gibanje v podporo Majso. deklaracij
ii zajelo ves narod. Pomena in važnosti tega se Nemci niso takoj zaveo li, šele čez čas so začeli, zlasti na Koroškem dušiti deklaracijski od mov. Gibanje so je nadaljevalo z ogromnim zamahom. Vse slovenske občine po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem so zbirale podpise v odobri tev. Dr. Janez Evangelist Krek, ki je bil glavni pobornik toga gioanja -oa io sredi največjega dela na propagandnem potovanju po Hrvatski nona doma zbolel in umrl 8. oktobra 1917 v St. Janžu. Njegov pogreb, na m terem so prisostvovale delegacije Cehov, Slovakov, Hrvatov in Ukrajine cov se jo sprovrgol v pravo množično vsonarodno demonstracijo za sto bodo.	Duna j sica vlada jo sedaj hotela pridobiti Slovence s tem,
da je imenovala v vlado dr. I. Žolgorja iz Maribora, lei je tako postal prvi in zadnji minister v Avstriji. Pa tudi on je odstopilzo 5. maja I9I8 radi izjave ministrskega predsednika dr. Soidlitza, da planirana jugoslovanska država v okviru habsburško monarhijo ne bo obsegala slo venskega ozemlja, ki je Nemcem potrebno za dohod do Jadranskega morja
V	prvi polovici I918 se je deklaracijsko gibanje so bolj razmahnilo. Sedeljo za nedeljo so se vršili dobro obiskani tabori po raznih krajih. Po pomembni Ljubljanski izjaviv prid deklaracijo, katero je 15. septembra 1917 slovesno podpisal tedanji ljubljanski skof dr. Jeglič, za Slovensko ljudsko stranko dr. Sušteršič in za napredno stranko dr. Tavčar in dr. Triller, jo 25- marca I9I8 narodno zenstvo pod vodstvom Franjo Tavčarjeve izročilo v Ljubljani dr. Korošcu okoli 200.000 podpisov deklet in žena. Bil jo to pravi plebiscit narodno za vednosti in politične zrelosti slovenskega naroda.
8. januarja I918 jo predsednik Ameriških Zodinjonih držav ■./.Wilson objavil svoj mirovni nacrt, v katerem zahteva, naj se bodoče mejo Italijo prilagode narodnostnim mejam. 12. februarja pa je v posla niči Kongresu poudaril pravico malih narodov do samoodločbo. To je opo gumilo slovenske in hrvatsko politiko, da so se prvu dni meseca marca I9I8 sestali v Zagrebu, kjur so poudarili potrebo koncentracijo vseh narodnih strank, ki morajo po načelu samoodločbe narodov zahtevati ne odvisno državo Srbov, Hrvatov in Slovcncev, ne oziraje so na habsburško dinastijo. Edina izjema je bila stranka "Srbsko-hrvatske koalicije", ki se je šele v začetku meseca oktobra priključila ostalim.
Da bi zabrisali vtis deklaracijskih taborov so nomčurji iz Slovenije poslali pod vodstvom ptujskega župana na Dunaj k cosarju deputacijo vdanosti in hoteli dokazati s tem, da slovensko ljudstvo ni popolnoma za svojimi^političnemi voditelji. To jo Slovencem dinastijo le še bolj omrzilo. Že dva dni za tom obiskom nemčurjev na dvoru, 27. maja I9I8 so slovonsko stranko izjavile s "Slovenci ne opustimo zahtevo po z odi njen ju ker je prišla narodu v meso in kri in kor jo to edi na možnost, da rešimo golo narodno življenje... Oprti na naravno pravo vztrajamo in pozivamo Harodni svet, da organizira odpor vseh pošto nih elementov proti preganjanju Jugoslovanov".
Dogodki so se potem razvijali pospešeno. 16. avgusta I918 so si Slovenci in Hrvati v Ljubljani javno ustanovili Harodni svet, kot najvišjo politično organizacijo Slovencev in Istrskih Hrvatov, v katerem so bili zastopani razen kranjskih in štajerskih tudi koroški in primorski Slovenci. Konec septembra pa so zborovali jugoslovanski politiki v Zagrebu, kjer so ustanovili Narodno vočo Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot vrhovno politično predstavništvo vseh avstro-ogrsfe kili Jugoslovanov. 4. oktobra I918 jo Avstrija prosila Wilsona za premirje. Predsednik ITarodno vočo pa je že prod tem, 1. oktobra na seji parlamenta izjavil, da avstrijska vlada ni pooblaščena, da govori v imenu Jugoslovanov. l6. oktobra jo cosar Karel izdal manifest, v katedrom obeta preureditev monarhijo,tako, da bo imel vsak narod na svojem ozemlju lastno državnost. ITarodno Veče I9. oktobra odločno odkloni to ponudbo in zahtevaš "Zedinjonje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v ono samo edinstveno in suvereno državo, urejeno po načelih politično in ekonomske demokracijo..."
18. oktobra"odgovori predsednik Wilson na avstrijsko prošnjo za premirje, da naj avstrijski narodi sedaj sami presodijo, katera akcija avstrijske vlado bo zadovoljila njih pojme o svojih pravicah.
Narodna Veča 21. oktobra I9I8 pozdravi ta Wilsonov odgovor ter izjavi, da ima mednarodni mirovni kongres za odino pristojno mesto za rešitev jugoslovanskega vprašanja.
28. oktobra Avstrija sprejme to naziranje prezidonta Wilsona. Posledica toga pa je da Slovenci 29. oktobra I918 v Ljubljani razglase svojo neodvisnost.
Tako je 29. oktobra I918 naš narod, čeprav še vedno ne v celoti dosegel svojo svobodo in postal svoj gospod na svojih tleh. Zato slavimo 29. oktober ddn Vstajenja Slovenskega naroda.
(Konec)