Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje. Telefon 77.
Izhaja vsako soboto. Priloga: „Tedenske slike“.
Mesečna naročnina ...... 6 dinarjev,
za inozemstvo...............8	dinarjev.
Ustanovno zborovanje Narodno-strokovna zveze.
Fo enoletnem skupnem delovanju sta Narodno-socialna Strokovna z,veza in Samostojna strokovna delavska Unija ustvarili v nedeljo 6. marca 1927. enotno fronto narodno in socialno mislečega delavstva.
Že v soboto popoldne so prihajali v Ljubljano delegati posameznih zunanjih podružnic, da se udeležijo seje upravnega odbora.
Sela	odbor*.
Na predvečer občnega zbora, v soboto 5. marca, se je vršila ob 8. uri zvečer v tajništvu NSZ v Narodnem domu seja upravnega odbora, katere so se udeležili polnoštevilno odborniki. Sejo je vodil predsednik tov. Rudolf Juvan, ki je izrazil veselje, da se je že na predvečer zbralo toliko delegatov, da formelno izvršijo to, kar je že izvršeno pred letom dni, namreč združenje obeh naprednih strokovnih organizacij. Podal je nato obširno predsedniško poročilo in se dotaknil vseh perečih delavskih vprašanj. Njegovo poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje.
Strokovni tajnik tov. Kravos je nato prečital osnutek novega poslovnika NSZ, o katerem se je vršila zelo obširna debata z ozirom^ na predlog zagorske podružnice, da naj se članstvo uvrsti v en enotni razred. Po vsestranski debati, v katero je poseglo več delegatov, se je osnutek predelal in sprejel.
Seja je nato razpravljala o kandidatni listi, ki se ima predložiti občnemu zboru v potrditev. Z navdušenjem je bil sprejet predlog-, da se za predsednika predlaga dolgoletni Predsednik in ustanovitelj narodnih delavskih <)r&anizacij tov. Rudolf Juvan. Po odobritvi m sestavi kandidatne liste so se rešila še druga, organizacijo zadevajoča vprašanja, na kar jc predsednik tov. Juvan ob splošnem navdušenju zaključil sejo, ki je trajala od 8. do Pol 12. ure zvečer.
Ustanovni občni *bor.
Pl vi jutranji vlaki so pripeljali v Ljubljano
najoddaljenejše delegate, one izpod Pece in one iz zelenega Štajerja. Delegati iz Mežice, Crne, Sladkega vrha, Maribora itd. so dospeli že v ranih jutranjih urah v Ljubljano. Njim so sledili s poznejšimi vlaki ostali delegati, ki so se okrog 10. tire pričeli zbirati v Narodnem domu. Verifikacijski odsek je ugo-t()V>l, da je vseh udeležnikov 92, od teh je pravih delegatov z glasovalno pravico 77, ki zastopajo 29 podružnic. — Zastopane so bile naslednjo podružnice: Celje, Hrastnik, Senovo, (jracnica, Zidani most, Laško, Maribor, Pragersko, Mežica, Crna, Ruše, Jesenice, Medvode, Kranj, Stražišče, Srednja vas v Bohinju, Vic, Ljubljana, Vevče^ Dolnji Logatec, Litija, ggorje, Sladki vrh, St. Pavel, Ptuj, Komnik, h nape’ Trbov|ie in uradniška skupina Litija. ualje so občnemu zboru prisostvovali za-
stopniki: NSS tov. Karel Urbančič, SDS in narodnega kluba poslancev oblastnih skupščin g. Zebal ter Delavske zbornice tov. Ivan
Tavčar.
roHt«?w zbora.
Nekaj po 10. uri otvori predsednik tovariš Rudolf J u v a n občni zbor in v prisrčnih besedah pozdravi vse udeležence, ki se niso strašili oddaljenosti, da prisostvujejo zgodovinskemu dnevu, ko ustvarjata dve sorodni si strokovni organizaciji enotno fronto naprednega delavstva. Pozdravi dalje zastopnika NSS in SDS in prav prisrčno pa tudi zastopnika Delavske zbornice, oblastnega poslanca tov. Ivana Tavčarja. Pozdravne besede tovariša predsednika so bile sprejete z viharnim odobravanjem.
Predsednik tov. Juvan poda nato prav obširno predsedniško poročilo, v katerem poroča o delu prioravljalncga odbora NSZ, ki je že leto dni vodil vse posle NSZ, vložil pravila, ustanovil 14 novih podružnic itd. Poročevalec poudarja važnost združitve obeh strokovnih organizacij, ki so s tem stvorile enotno fronto narodnega proletarijata. Ugotavlja, da Narodno-strokovna zveza ni nova organizacija, pač pa je naslednica onih na-rodno-strokovnih organizacij, katerih jubileje slavimo te dni. Leta 1907. se je ustanovil v Trstu in Ljubljani pripravljalni odbor Narodne delavske organizacije, ki je potem vsa leta do vojne zbirala v svoje vrste narodno-zavedno delavstvo. Tej organizaciji je sledila Narodno-socialna strokovna zveza, ki slavi 15letnico, in se jc ustanovila po razpustu NDO (ki jo je avstrijska oblast razpustila kot državi nevarno organizacijo). V novo fronto narodnega delavstva, ki že ob znamenju teh dveh jubilejev ustanavljamo novo fronto narodnega delavstva, ki že ob rojstvu kaže, da je nje temelj močan in bo torej zgradba rastla tudi ob najhujših viharjih. Poročevalec se nato dotakne mizernega delavskega položaja, predvsem pa govori o brezposelnosti, delavskih zaupnikih, brezpravnosti. Ostro kritizira državno oblast, ki tolerira kršenje zakona o zaščiti delavcev in ga celo tudi sama krši (klici: škandal, sramota). Odločno moramo staviti zahtevo, da sc izvršujejo vsi socialni zakoni v polni meri in še več, zahtevati moramo zboljšanje in izpopolnitev socialne zakonodaje, ki je danes pomanjkljiva in nezadostna. (Pritrjevanje.) Zahtevati moramo odpravo brezposelnosti in uvedbo zavarovanja za slučaj brezposelnosti. (Pritrjevanje.) Ena največjih krivic, ki jih delavstvo občuti, jc davek na ročno delo, moramo najodločneje zahtevati, da se davek na ročno delo takoj odpravi in s tem ukine to socialno zlo. (Burno pritrjevanje.) Poročevalec se bavi nato z vprašanjem strokovnih organizacij. Poudarja važnost teh organiza-
cij. Internaeionalci imajo v svojem programu sicer lepo geslo «ProJetarci vseh dežel, združite se!» in trdijo ob vsaki priliki, da bo za delavstvo dobro le takrat, ko bo ves proleta-rijat združen. Nasprotno tem besedam pa dokazujejo dejstva, da imajo marksisti danes nešteto grup in grupic, ki vse govorijo o združenju, gredo pa čimbolj narazen in nastojajo še nove socialistične grupe. Marksisti vzlic enotnemu programu ne morejo priti do enotne fronte. Če še sami ne morejo ustvariti enotne fronte, kako jo bodo ustvarili šele z onimi, ki imajo njihovim načelom protiven program. Naravno je, da ostane v bodočnosti razdeljeno na tri večje skupine, in sicer na narodno fronto, internacionalizem in krščanski socializem. Ti trije nazori bodo tvorili tri delavske fronte. Narodno delavstvo je že ustvarilo svojo fronto, ki je enotna. Dalje se peča poročevalec z očitkom, ki kaj rad pada na NSZ, češ, da nima zvez. z inozemstvom in da smo zaplankani v Jugoslaviji. Temu očitku protivno je treba naglasiti, da je že NSSZ imela z bratsko Ceskoslovensko Obcc Dclnicko v Pragi kar najtesnejše zveze, ki bodo prešle tudi na NSZ. Naša nova organizacija si bo najprej poiskala pot po vsej državi in raztegnila svoj delokrog tudi po Srbiji in Hrvatski, kjer je na tisoče in tisoče narodnega delavstva. Potem bo NSZ iskala zveze tudi z ostalim delavstvom, predvsem s slovanskimi delavci. (Živahno pritrjevanje.) Mi bomo delali na to, da ustvarimo močno slovansko vzajemnost tudi v strokovnem po-kretu Za splošna delavska vprašanja imamo mednarodni urad dela, ki je pod okriljem Društva narodov. Poročevalec se dotakne gnilih razmer v naši državi. Poudarja, da je naša borba borba za politično življenje. Mi hočemo kulturno dvigniti našega delavca, da ga usposobimo za novega in boljšega človeka, Govornik konča z apelom, naj se vse narodno delavstvo strne v to enotno fronto narodnega delavstva, predvsem naj se je pa oklene mladina. S klicem: «Naj živi NSZ, naj živi jugoslovanski narodni proletarijat!» zaključi poročevalec svoje poročilo, ki je bilo sprejeto z frenetičnim ploskanjem in navdušenjem.
Poidrav Ceskoslovenski Obe« Deta’cki.
Predsednik tov. Juvan predlaga z.boru, naj sklene poslati bratski Ceskoslovenski Obcc Delnicki v Pragi, s katero nas vežejo bratski stiki, pismen pozdrav, ki naj sc glasi:
«Bratski Ceskoslovenski Obec Delnicki
v Pragi.
Dragi bratje in sestre!
Občni zbor Narodno-strokgvne zveze si šteje v svojo prijetno dolžnost, da Vain pošlje svoje iskrene bratske pozdrave.
Narodno-strokovna zveza, ki je nastala z zdruze njem Narodno-socialne strokovne zveze in Samostojne strokovne delavske Unije, si želi ostati tudi v nadalje v bratskih stikih z bratsko Ceskoslovensko Obet Del-
ničko in tako tvoriti podlago za čimvečjo slovansko vzajemnost v strokovnem gibanju.
Zavedajoč se, da bomo ramo o-b rami tvorili nepremagljivo zvezo češkoslovaškega in jugoslovanskega proletarijata ter pripravili slovanskemu delovnemu ljudstvu boljšo bodočnost, kličemo
naj živi slovanska strokovna vzajemnost!
Izvrševalni odbor Narodno-strolcovne zveze. Rudolf Juvan,	Dr.	Joža	B	o h i n j e c.
predsednik.	tajnik.«
Predlog je bil ob splošnem in viharnem odobravanju soglasno sprejet in se je dopis takoj odposlal.
Nato je zastopnik Narodno-socialistične stranke tov. Karel Urbančič v kratkih besedah pozdravil občni zbor, poudarjajoč veselo dejstvo, da je ravno narodno in socialno čuteče delavstvo storilo prvo enotno fronto delavstva, ki je danes tako razcepljeno in dobiva zato udarce. S pozivom, naj bo ta enotna fronta narodnega delavstva zmagovita, zaključi tov. Urbančič svoj pozdravni govor. (Burno odobravanje.)
Zastopnik Samostojne demokratske stranke in narodnega kluba poslancev oblastne skupščine, oblastni poslanec g. Zebal prinaša občnemu zboru prisrčne pozdrave, zagotavljajoč, da bo nova napredna fronta delavstva našla vedno in ob vsaki priliki pomoč pri klubu naprednih oblastnih poslancev. Z veseljem konstatira, da ima delavstvo med po-slancci tudi svojega zastopnika v osebi poslanca tov. Ivana Tavčarja. (Posl. Tavčarja zbor burno aklamira.) Vaš poslanec tov. Tavčar je že pokazal svojo skrb za delavstvo s tem, da je naslovil na skupščino celo vrsto socialnih predlogov. (Pritrjevanje ) Vesel nad združitvijo teh dveh strokovnih organizacij, kličem: «Naj živi nova napredna fronta, fronta narodnega delavstva!« S temi besedami je poslanec Zebal zaključil svoj pozdravni govor, kateremu je sledilo odobravanje.
Po?drav Oeiavs^e xbt»rn;ce.
Iskreno pozdravljen je pozdravil zbor v imenu Delavske zbornice za Slovenijo ob-
lastni poslanec Ivan Tavčar, poudarjajoč, da so strokovne organizacije hrbtenica in glavno oporišče delavski zbornici, ki ima zato velik interes na tem, da sc konsolidira delavski strokovni pok ret. Govornik omenja krivice, ki sc gode danes delavstvu in poziva zborovalce, naj bodo vedno v prvih vrstah odločnih borcev za socialne pravice. Delavska zbornica bo tudi novoustanovljeni NSZ in njenemu članstvu posvečala vso pozornost in nudila zaščito. Pozdrav zastopnika Delavske zbornice je bil navdušeno sprejet.
Predsednik tov. Juvan se zahvali vsem govornikom za izrečene pozdrave in poda besedo tov. dr. Joži Bohinjcu, ki poda referat o nalogah in ciljih NSZ. Referat prinašamo v celoti na drugem mestu. Ob koncu referata predlaga referent naslednjo
resolurjo:
Ker se zavedamo, da je tako obstoj države, njena moč na znotraj in zunaj, kakor obstoj in razvoj naroda odvisen od izenačenja pravic in dolžnosti in od gospodarske utrditve posameznikov, moramo zahtevati intenzivno socialno-gospodarsko zaščito vseli gospodarsko ogroženih slojev in razredov.
Verujemo v gonilno silo narodnosti, ki nam daje etično in moralno moč, zato smatramo, da je uresničitev naših stremljenj mogoča le v organizaciji, ki sloni na moralnih temeljih socioloških edinic družine in naroda. Priznavamo in hočemo mednarodno solidarnost, toda le na načelu enakopravnosti in bratstva.
V strokovnih organizacijah vidimo osnovni temelj za uresničitev našega programa. Zato moramo zahtevati za te organizacije popolno svobodo in zaščito. Te organizacije so del organiziranja človeške družbe v njeno moralno in etično izpopolnitev.
Politična svoboda naroda, ki se vidno izraža v Samostojni državi, je za nas osnova za socialno svobodo. Zato nam je ohranitev in utrditev države za dosego naših ciljev nujno potrebna.
Živela narodna delavska solidarnost!
Živela svobodna država!
Živela svoboda strokovnih organizacij!
Resolucija je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta.
Ustanovitev NSZ.
Ob splošnem navdušenju izjavi predsednik tov. Juvan, da preide k najvažnejšemu aktu, k ustanovitvi Narodno-strokovne zveze, ki je prav za prav bila že ustanovljena s sklepom delegatskega zbora dne 20. marca 1926. v Ljubljani in s potrditvijo tega sklepa po občnih zborih NSSZ in «Unije», da pa je vendar j potrebno, da se tudi ta občni zbor izreče za to ustanovitev in odobri oblastveno potrjena pravila nove organizacije. Daje potem na glasovanje predlog upravnega odbora, da se ustanovi Narodno-strokovna zveza in odobre nje pravila. Predlog je bil z burnim odobravanjem soglasno sprejet. Tov. predsednik se zahvali delegatom, da so ta sklep napravili soglasno in s tem pokazali, da je volja vseh po enotni in močni narodni strokovni organizaciji. Konstatira, da je s tem glasovanjem definitivno ustanovljena Narodno-socialna strokovna zveza, ki jo tvorita bivša Narodno-soeialna strokovna zveza in Samostojna strokovna delavska Unija.
VoSitev	odbor?.
V imenu upravnega odbora, ki je na svoji seji sestavil kandidatno listo predlaga strokovni tajnik tov. Kravos naslednje kandidate v odbor:
Izvrševal n i odbor:
Predsednik Rudolf Juvan, I. podpredsednik Janko Grašič, b tajnik dr. Joža Bohinjec, I. blagajnik Albin Tomc.
Upravni«od b o r:
II. podpredsednik Rado Pivko iz Maribora, II. tajnik Ivan Tavčar iz Ljubljane,
II. blagajnik Karel Oblak iz Ljubljane. Odborniki: Avgust Slamnik iz Zagorja, Pavel Cesar iz Črne, Anton Varšek iz Ljubljane, Miha Brilej iz Senovega, Jernej Kaplja iz Litije, Pavel Dornik iz, Trbovelj, Joško Bezjak iz Ptuja, Valentin Muschet iz Logatca, Vinko Derča iz Št. Pavla, Ivan Novak iz Vevč, Zmagoslav Felicijan z Viča, Vinko Sedlar iz Zagorja; eno mesto se je rezerviralo za i Jesenice.
Ivan Albreht:	(Nadaljevanje.)
Zgodba o Brlogarju.
(Sen iz davnine-.)
I.
V «Ravbarski kamri«. Brlogarjeva Alenka.
Bila je taka črna tema, da se Janez ni mogel nikakor razgledati, kje in kod prav za prav blodi. Občutek strahu in nekakšne čudne tesnobe ga je premagoval. Počasi in previdno je stopal in se plazil ob steni, ki je bila vijugasta in vlažna, ponekod gladka ko zrcalo, drugod spet hrapava, polna vdolbin in izboklin, po čemur je Janez nazadnje spoznal, da tava po podzemeljski jami. Tedaj se je njegov strah še povečal. Bal se je namreč, da je zabredel v kak stranski odccpek, ki morda vodi bogve kam, odkoder ne bo več našel izhoda. Stisnil se je v nekakšno tesno vdolbino in prisluhnil. Tedaj sc mu je zazdelo, da čuje nekakšno mrmranje. Nerazločni, zamolkli glasovi so bili to, zdaj slični človeški govorici iz dalje, zdaj spet pritajenemu godrnjanju speče živali, ki io hoče nenadoma kdo predramiti. Naenkrat se vsa jama strese, rdeča in zelena svetloba razsvetli prostor in prestrašeni Janez spozna, da stoji v prostrani podzemski dvorani, ki je polna najrazličneje oblikovanih kapnikov. Jakost svetlobe bolj in bolj narašča, dokler ni rdečezelcno razsvet-
ljena celo najbolj skrita vdolbina ogromnega prostora. Tu se dvigajo stebri liki v nebo hrepeneča človeška bitja, tam se v valovitih gubah razprostirajo zavese kakor v snu otrpla studenčnica, tam so mize, klopi, postelje, vse zgolj čisti kamen, ki žarko blesti v tej čudovit luči. Janezu je, da hi zakričal, vendar mu osuplost zaklepa glas. Še bolj se 'stisne v skrito vdolbino in posluša tisto skrivnostno mrmranje. Zdajci se mu zazdi, da to niso ne človeški ne živalski glasovi, ampak samo šumenje vode, ki se pretaka po skritih podzemeljskih rovih. Zc hoče planiti, da bi prišel do vode in ob njej morda na svetlo, kar zasliši težke korake.
«Križ božji,« si misli Janez, toda roku je otrpla in ne more napraviti znamenja križa, ko prilomasti v dvorano sam ogljar in razbojnik Brlogar.
«Joj,» jekne Janez brez glasu, «zdaj je po meni!«
Ogljar Brlogar korači naravnost proti težki karneniti mizi v levem delu dvorane. Janeza niti ne opazi. Sploh se ne ozira ne na desno ne na levo, ampak sede za mizo in jame nekaj renčati. Mož je še krepak, grčav in bradat, pa tako visok in plečat, da je bolj podoben velikanu nego navadnemu zemljanu.
Ko Janez premaga prvi strah, se ga začne lotevati radovednost. Toliko je že slišal o Brlogarju, zdaj pa ga naenkrat gleda živega
in resničnega pred seboj. Kaj le neki počne v tej jami?! .. .
«Bo kaj?!« zagrmi zdajci iz Brlogarja, da se kar stresejo skalnate stene.
V odgovor se parkrat močno potresejo tla, po špilji pa začno švigati raznobojne iskre.
Janezu se zazdi, da sliši nekje jok, kakor ihtenje mladega dekleta. Srebrn glasek išče:
«Oče, oče, oče —»
Brlogar se strese, si parkrat z gjiglo kretnjo seže v gosto črno brado in zarentači:
«Ali še zdaj ni nič?!«
«Hoj, hoooj,« se izvije nekje iz globine, nevidno bitje pa zaprosi nekje s še bolj mehkim dekliškim glaskom:
«Očc, ljubi dče —»
«Vsi hudiči,« udari zdaj skrajno razburjeni Brlogar s pestjo po mizi, «ali te res še ne bo?!»
Tedaj se zamaje kraj okrogle mize, kakor da raste silna črna gora iz tal. Raste, raste in se veča, hrope in piha in zatuli — Gora izgine, pred Brlogarjem pa stoji sam vladar peklenskih moči. črni vladar Zlodej.
«Tu sem, prijatelj. Kaj se jeziš?«
«Kod se tako dolgo mudiš?«
«Saj si dejal, da si hočeš premisliti —-»
«Premisbt že, no, to je res, ali če pridem in te pokličem —»
«Pridem takoj seve tudi jaz,« mu Zlodej odreže besedo.
Namestniki upravnega odbora:
Franjo Rupnik iz Ljubljane, Jane/. Šest iz Srednje vasi, Ferdo Vengust iz Clračnice, Ivan Draksler iz Hrastnika, Gregor Bajželj iz Stražišča in Julij Novljan iz Medvod.
Nadzorstvo:
Tine Stopar iz Ljubljane, Ivan Podlipnik 'z Kranja; eno mesto se je rezerviralo Celjanom.
Predlog upravnega odbora je bil soglasno sprejet in je predsednik konstatiral, da je predložena lista sprejeta.
Predlog1.
Upravni odbor je po predsedniku Juvanu Predlagal predlog o praznovanju 1. maja, ki je letos obvezno za vse podružnice. Predlog je bil soglasno brez debate sprejet.
Tov. Kravos je prečital novi poslovnik glede članarine in podpor, ki ga je izdelal in
predlagal upravni odbor. Tudi poslovnik je bil po kratki debati soglasno sprejet.
Urednik «Nove Pravde» tov. Tavčar predlaga, naj se vse podružnice pozovejo, da prično zbirati nove naročnike za list in tudi preskrbijo nekaj inseratov. Prosi nadalje, naj vsi podpirajo «Novo Pravdo», ki je postala giasilo NSZ.
Zaključek.
Predsednik tov. Juvan je ob 1. uri popoldne zaključil sijajno uspelo zborovanje NSZ s konstatacijo, da je temelj nove organizacije postavljen in da je sedaj naloga narodnega delavstva, da na tem temelju gradi močno in nezlomljivo stavbo, ki bo v ponos vsemu naprednemu delavstvu. S klicem: Naj živi Narodna strokovna zveza, zaključi občni zbor. Sledijo navdušene ovacije.
Po zaključku zborovanja so se udeleženci skupno fotografirali.
Naše naloge in cilli.
Govor tovariša dr. Joža Bohinjca na ustanovnem zboru NSZ.
Praznujemo velik trenutek: narodnoza-vedno slovensko delavstvo prvič po vojni nastopa v enotnih, strnjenih vrstah, v svobodni lastni državi, da si poda roke in da organizira svoje delo za svojo socialno osvoboditev, v utrditev države in v ustvaritev gospodarske moči naroda.
Dosegli smo politično svobodo, da smo organizirani v lastni državi. Ta cilj nam je bil pred očmi, ko smo prenašali trpljenje manjvrednega in zaničevanega naroda v Avstriji, ko smo morali služiti imperijalističnim pohlepom vsenemštva in smo bili piloti v zemlji, po katerih so gradili most do sinjega Jadranskega morja. Obsodili so nas, da moramo ostati večni sužnji, gospodarsko slabi in kulturno zaostali, ker ie hlapec je vedno pokoren. Pa zdrava sila v nas, ono skrito in neutrudljivo hrepenenje po svobodi nam jc dajalo vedno nove moči, da v borbi proti Avstriji nismo omagali in smo zmagali.
Hoteli smo politično svobodo,
ker smo se zavedali, da je le na tej podlagi mogoča tudi socialna svoboda, uresničitev naših socialnih teženj.
Pod politično svobodo razumemo org;yii-zacijo naroda v državo, da je narod priznan kot država. Kakor zahtevamo individualno svobodo posameznika, tako zahtevamo svobodo naroda, ker je ista ravno tako za narod kot celoto predpogoj za njegov gospodarski in kulturni napredek, kakor je to primer pri posamezniku. Posameznik zahteva in mora zase zahtevati pravico samoodločbe, ki je v skladu s principi etičnega, socialnega in kulturnega sožitja, to mora zahtevati tudi narod, ker on je živa organizacija, živa skupnost osnovnih elementov posameznika in družine.
Ves svet brez razlike na narodnost, vero, politično smer priznava — vsaj, teoretično -vsakemu narodu pravico do samoodločbe, do
«Ni mi do pričkanja,» ga nejevoljno zavrne Brlogar.
«Torej govori’»
«Saj sem ti povedal: šest hčera imam —»
« I o bo še ljubezni, greha, ninimni —» se zareži Zlodej.
Brlogar pograbi silno gorjačo.
«Kakor mi zineš še eno tako,» zapreti peklenščku, ki se prestrašen odmakne.
«Pa nič,» pravi, «čemu me le neki potem
kličeš? L
«Moji krvi se ne boš rogal,» prekipeva jeza V Brlogarju.
Zlodej se mu priklone in sede k njemu.
«Kaj bova mlatila prazno slamo,» pravi in vabljivo pogleduje svojo žrtev, «ti si potreben pomoči, jaz pa sem ti pripravljen pomagati. To je vse. Ali ne?»
«Nak!» zadirčno odkima Brlogar.
“Tudi dobro,» meni Zlodej. «Potem ostani sam s svojo beračijo in s svojimi hčerami!»
Preden more spet Brlogar z besedo na dan, zajoče nekie tisti mili dekliški glasek:
«Oče —»
In potem zapoje:
»Marija je po polju šla, je nesla dete Jezusa —»’
Tedaj zarjove Zlodej ko lev. Strašen plamen buši iz njega, ko zarohni:
Ali hočeš — ali nočeš, Brlogar, povej?!»
Brlogar vstane izza mize in seže hudobcu v roko:
« Velja l»
Zlodej se gromko zagrohoče:
«Dobro! Zdaj pa kar napišiva!»
Nato razvije svitek oslovske kože in jame pisati. Ko konča, prebere tako glasno, da Janez čuje in razume vsako besedo:
«Jaz s svojo krvjo podpisani in na tem pisanju zaznamovani hotenjski ogljar Brlogar se zavezujem odstopiti svojemu visokemu Pomočniku in Zaščitniku tisto, čemur pravimo duša, ki jo lahko vzame, kakor hitro bo nehalo živeti moje telo. Za to dobim toliko, kolikor je treba mojim šestim hčeram, da bo imela vsaka po tri sto srebrnih tolarjev, tri voze bale, kolovrat in zibelko in še vse, kar se spodobi. Moj visoki Pomočnik in Zaveznik mi nakloni ta dar tako in na tak način, da me zaradi njega ne bo zalezovala in preganjala nobena gosposka.
Zapisano in potrjeno na mojem svetu v Ravbarski kamri na moj petdeseti rojstni dan.
V to znamenje se podpisujem in zaznamujem na tem pisanju s svojo lastno krvjo.»
«A1 i je prav?» vpraša Zlodej.
«Veija,» zahrešči Brlogar.
politične svobode, do lastne države. S tem je rečeno, da jc ta svoboda osnovni temelj vsakemu drugemu napredku. Ne priznavamo velikih in malih narodov,
kakor so delali imperijalisti in K. Marx, poznamo samo enakovredne in enakopravne narode, kakor ne smemo ločiti med velikimi in malimi posamezniki, med bogatimi in revnimi.
Zato je za nas država in _v njej organizirani narod prvi in glavni cilj, kateremu moramo posvečati vedno in ob vsaki priliki, vsak na svojem mestu vso svojo pažnjo. Obstoj naroda in države je naša prva dolžnost.
Ko zahtevamo in priznavamo enakopravnost za posameznika na načelu medsebojne vzajemnosti in ker priznavamo-v doslednosti tega enakopravnost narodov, smo za inter-naci.vonalno skupnost narodov v politični, kulturni in socialni smeri — na podlagi popolne narodne enakopravnosti. Preko politične, kuhturne in socialne moči lastnega naroda hočemo k politični, kulturni in socialni moči ter solidarnosti vseh narodov. Zato je za nas
narod, narodnost predvsem kulturni in socialni problem tega naroda.
In ker je narod majhen po številu, političnem vplivu, kulturni moči in socialni strukturi, zato je naš narodni problem problem malega naroda, ali po Masaryku: problem našega malega človeka je za nas problem našega malega naroda. Med našim socialnim in narodnim problemom ni razlike.
Na politični svobodi hočemo graditi socialno svobodo, gospodarsko osamosvoijtev naroda in posameznika. In ker je politična svoboda okvir, sc mora ta osamosvojitev izvršiti le v tem okviru z vzajemnim sodelovanjem z ostalimi narodi in delavci kot enaki z enakimi. Politična sivoboda je narodu oče, gospodarska svoboda mati.
Kaj je človeku politična svoboda, lastna država, samostojen narod, ako pa je ta človek lačen, raztrgan, brez stanovanja, brez. dela? Deak je rekel, da
Zlodej mu ponudi krempelj črnega mačka. Brlogar pa si ga zasadi v kožo, potegne in začečka svoje ime pod tisto strašno pisanje.
Janeza, ki je vse to videl in slišal, so obhajale smrtne bridkosti, taka groza ga je navdajala.
«Človek božji,>' jekne v silnem obupu, Zlodej zatuli in med neznanskim hruščem in truščem izgine v svoje črno kraljestvo. Brlogar pa se ozre in zagleda preplašenega fanta v vdolbini. Ves srdit pograbi gorjačo in plane proti Janezu, ki v smrtnem strahu pobegne, ne da bi vedel kam.
Beži in beži, pa se mu le venomer zdi, da ga bo zdaj in zdaj pograbil razjarjeni Brlogar. Naposled obnemore, pade in spozna, da ni več v tisti strašni jami. 1 udi Brlogarja ni nikjer več. Ko si Janez nekoliko opomore, se razgleda in se nikakor ne more toliko spoznati, da bi vedel, kje je. Počasi sede in premišljuje, kako m kaj, ko zagleda pred seboj prelepo deklico.
^ Kar sapa mu je zastala, tako ga je omamila dekletova nenavadna lepota. Sam ne ve, kaj naj stori. Zelo ga mika, da bi krasotico ogovoi ti in jo vprašal, kod naj krene, da pride domov, vendar si ne upa. Plaši ga bojazen, da bi sc dekle prestrašilo in pobegnilo. Po mladenkini preprosti vedrosti namreč sodi, da ga ona sploh še ni opazila.
(Dalje prihodnjič.)
narod ne izkrvavi samo v vojni, ampak tudi v sled bede.
Pri priznanju te resnice je ne le samo dolžnost države in naroda, da si ustvari gospodarsko svobodo in gospodarski obstoj in odstrani nadvlado človeka nad človekom, ampak je glavno in predvsem dolžnost delovnega človeka, kot najbolj izkoriščanega in v najtesnejšem objemu bede in pomanjkanja, da za to osvoboditev zastavi vso svojo moč in da ne gleda brezbrižno v surovi materialistični razvoj in se ne vdaja obupu, revolucionarnemu razpoloženju brez načrta in jasnosti programa. Delavec, duševni in telesni, mora postati zaveden in požrtvovalen v boju za svoje pravice, polno se zavedajoč svojih potov in sredstev. Podzavestni socializem
a''	nezavedni	socializem
izvira iz bede in negira vse. On ustvarja grobi materializem, ves družabni organizem in njegov razvoj razlaga le z vidika grobe produkcije in negira kot samostojno delujočo silo v tem organizmu narodnost vsa etična in moralna načela ter osvaja načelo razrednega boja in nasilne revolucije. Tak socializem smo videli v Rusiji, v zemlji polnili zmed in razočaranj, kjer se je par diktatorjem posrečilo izrabiti instinkte bede in zmed — ter povojnega trpljenja naroda, da so ustvarili svoj socializem, ki je prinesel državi popoino desorganizacijo in destrukcijo vsega gospodarskega življenja brez. reda in pravne sigurnosti. Socializacijo podjetij so izvedli brez zakonov in brez programa, divje, neprogra-matično protikapitalistično razbijanje je imelo za posledico razdejane tovarne in s tem brezposelnost, lakoto, bedo, polja so bila neobdelana, železnice niso vozile. Taka socialistična nebesa niso nebesa, ker v nebesih se mora dobro živeti.
Mi hočemo biti zavedni, požrtvovalni in tudi potrpežljivi socialisti, ki
verujemo v evolucijo družabnega reda,
ki smo si jasni svojih ciljev in potov, ki sledimo razumu tudi v časih najhujše bede. V tem se razlikujemo od internacionalne socialne demokracije, ker ona ustvarja socializem instinkta, grobega materijalizma in z negiranjem gonilne sile narodnosti, ne priznava in ne more priz.navati, zlasti malim narodom ne, enakopravnosti narodov. To leži v bistvu njenega materialističnega naziranja. V tem se razlikujemo od komunistov, ker vemo, da vsako nasilje prinaša protinasilje, ovira evolucijski razvoj družbe ter s tem proletarijatu radi poznejših «nebcs» ustvarja današnji pekel na zemlji. Postopni razvoj pomeni sigurno pot k zmagi, dočim nasilni poskusi pomenijo negotovost in skrivajo v sebi veliko nevarnost za že pridobljeno in za bodoče zahteve socializma. Tudi, ako v polni meri osvojimo komunistični program glede oblike družabnega reda, ne moremo osvojiti metod komunizma. Nočemo govoriti o nasilnem preobratu, ker nam razum pri danih prilikah veleva, da je revolucija v kali zadušena in takrat gorje premaganim. Kdor hoče delavstvo voditi k zmagi, ne sme biti strasten, nemiren, nepotrpežljiv, biti mora hladnokrven in skrajno preudaren v vsaki situaciji. Kdor s svojim dejanjem lahkomiselno prcvz.ema odgovornost za usodo delavstva, ta ne ve, kaj je odgovornost, odnosno si zagotovi same sebi rešitev, kar je končno v skladu z materijalistično - egoističnimi načeli, ,v nasprotju pa z moralnimi in etičnimi. In dejansko smo videli veliko «voditeljev» delavstva, ki se po ponesrečenih dejanjih niso zavedali svoje moralne odgovornosti napram zapeljanemu delavstvu, gledali so, da so svojo kožo zdravo odnesli. Toda mi pravimo: nebesa —
socializem — niso zato, da zanje umiramo, ona so zato, da — zanje živimo. Mi nočemo, da bi naš proletarijat izkrvavel na raznih meglenih in mesečnih potih socializma, mi hočemo, da naš proletarijat hodi dobro tlakovano pot, ki zanesljivo vodi k cilju.
Kaj mi hočemo?
Hočemo isto, kar hočejo najstrastnejši komunisti in socialisti vseh barv. To je: hočemo gospodarski obstoj vsakega posameznika, hočemo izravnanje razlik v materijelnem m kulturnem blagostanju, hočemo individualno svobodo v taki splošnosti in organizaciji človeške družbe, ki nudi jamstvo za enakost človeka s človekom v pravicah in dolžnostih.
In kaj nočemo? Nočemo onih teorij in potov, ki k temu cilju po našem najgiobokej-šem prepričanju ne vodijo. Nekaj, sem omenil že zgoraj. Dodam in izpopolnim' naj še sledeče :
Naše organizacije so predvsem narodne organizacije
in se kot take razlikujejo od krščanskih in socialističnih. Poleg načel, ki sem jih k tej točki povedal že zgoraj, naj iztaknem še sledeče: S tem hočemo reči, da mi smatramo narodnost, narod za zelo važno in bistveno sredtsvo, da s pomočjo njega uresničimo svoj cilj enakopravnosti človeka s človekom. Mi nočemo izkoriščanja ne v tej in ne .v drugi oblijd. Vsakdo mora imeti toliko pravic, kolikor to odgovarja izvrševanju njegovih doiž-nosti. Prva in osnovna dolžnost pa bo: delo, produkcija. Ali je gonilna sila k delu zgolj egoizem, materijaiizem, sebičnost. Ne! V naravi človekovi je, da bi hotel vsakdo udobno brez dela živeti in živeti le od dela drugih. V Rusiji je delavec dobil v roke gospodarsko in politično moč in vendar se je zgodilo čudo, da sta bila Lenin in Trocki prisiljena organizirati delovne kompanije, ker samo materijalistično vzgojen delavec ni hotel delati in ni uvidel, da sta ustvarjanje in delo osnovna zahteva tudi komunizma, seveda za vse. Mesto belih izkoriščevalcev so delavca izkoriščali rdeči izkoriščevalci, tako, da je bil Ljcnin prisiljen ukiniti nadaljnje razlaščevanje, in je polagoma pričel uvajati zasebno lastnino, da s tem
vzbudi ljubezen in voljo do dela,
to je, da delu da moralno vsebino in značaj.
Za nov družabni red je treba preroditve duš in src vseh ljudi, torej tudi delavcev in to v smeri altruizma. In kakor v družini vidimo najlepšo sliko medsebojne ljubezni, pomoči in spoštovanja, tako to vidimo tudi^ v narodu, ki ni ničesar drugega kakor razširjena rodbina. Družinsko življenje je mala komunistična država, v kateri se do popolnosti razvijajo etična in moralna načela. To malo komunistično državo moramo razširiti na narod okoli sebe, da s tem poglobimo in razširimo svojo ljubezen, da v svojih dušah in srcih ustvarimo moralni kapital. Kdor pa hoče ta kapital zbirati z neljubeznijo naprant družini in lastnemu narodu in mu je ljubši internacijonalizem, s tem prizna, da ljubezni ni sposoben. Nabral bo tudi težko potreben moralni kapital. Ker nam je za bodoči družabni red potreben predvsem
moralni kapital,
hočemo ta kapital na eni strani zbirati iz družinskega življenja, na drugi strani pa iz življenja z narodom za narod. To življenje nam daje moralno moč. Ta moč je prvi predpogoj za uresničitev socializma. Ali mar ne vidite v lastnih delavskih vrstah, ko vas boli in grize izkoriščanje kapitalista, tudi vse polno sebičnih izrodkov, nevoščljivosti, zlorabe delavca proti delavcu?
Dotaknem naj sc razredno-bojnih deviz.
Mi
brezobzirno razredno borbo
odklanjamo, prvič, ker je to nemoralno in metoda kapitalističnega boja, drugič zato, ker v razredni borbenosti ne vidimo programa, ampak samo sredstvo k cilju, samo taktiko. Nobena taktika pa ne sme biti absolutna in nespremenljiva, vedno mora biti prilagodena dejanskim razmeram. Ako stroga in brezkompromisna borba ni mogoča v industrijsko močnih državah, kjer je delavstvo politično in gospodarsko močno ali v večini, ni mogoča in koristna v državi, kjer je delavstvo v znatni manjšini. V takih primerih je brezobzirna razredna borbenost skrajno pogrešila taktična metoda. Priznavamo delavstvo kot razred, ki je in mora biti v ostrem nasprotju s kapitalom. Hočemo, da razredno zavest gojimo, ker v tem vidimo sredstvo z.a moralno povzdigo delavca in sredstvo delavstvo vzgojiti na ono stopnjo umske in moralne moči, da more samo prevzeti gospodarsko funkcijo. Razredna borbenost kaj rada vodi v sovraštvo in fanatizem in kot taka preprečuje vzgojo v plemenito smer. Torej razredna borbenost za nas ne more biti absolutno bojno srendstvo, ampak le relativno, enkrat izrazitejše, drugič manj izrazito, kakor so pač prilike na bojnem polju. Po tem načelu hočemo mi sodelovati .na ozdravitvi naših gospodarskih priilk, dasi bi po teorijah razrednega boja tega ne smeli storiti, ker to pomeni kompromis in kooperacijo z obstoječim, katero je kapitalistično. Tudi naše načelo o evoluciji družabnega reda ni v skladu z brezobzirno razredno borbo, ker pri vsakem postopnem razvoju je treba popuščanja, manevriranja, umikanja, zbiranja sil, dočim
brezobzirni razredni boj tega nc pozna — in
je brezobziren Draufhauer. Mi bi bili celo za revolucijo, ako in kadar bi imeli gotovost, da je zmaga sigurna in uspeh v skladu z žrtvami. 'Pega «ako» pa ni in zato je samo fantov-sko-korajžno razpoloženje, ako kdo vpije o revoluciji, zraven pa mora glavo v skriva!-nico tiščati. Sploh je borbena teorija o razredih zelo nevarna, ker celo med delavstvom samim vidimo več «razrcdov». Masaryk pravi: Kakor človek vodi vsako borbo radi egoizma, tako mora dostikrat v tej borbi popustiti ali jo sploh opustiti radi egoizma. Razredna borba je torej samo sredstvo kakor štrajk ali časopis.
Naš cilj je sprememba postoječega družabnega reda v smeri prehoda sedanjega na-mezdnega razmerja v razmerje solastništva in sodelavnosti. K temu cilju vodi več stopenj in zanj je treba več priprav. —
Prva je preroditev duš in src,
to je etična priprava, druga poglobitev znanja, pridobitev usposobljenosti za solastništvo in sodelavnost. To šolo in te predpriprave nam nudi strokovna organizacija, katero je smatrati dejansko le kot šolo in ne kot podporno društvo. To je podrejenega pomena in potrebno le v toliko, v kolikor se s tem vzdržuje pouk in boj. Zahtevamo svobodno šolo, zato zahtevamo tudi za strokovne organizacije popolno svobodo, zlasti koalicijsko. V dosego svojega cilja, ki gre za tem, da omejujemo izkoriščevalno moč lastnine, zahtevamo zakonito ureditev kolektivnih pogodb, to je kolektivno ureditev pravic dela, kakor so kolektivno urejene pravice lastnine.
Hočemo dela
in hočemo, da delo zagotovi človeku dostojno kulturno in gospodarsko eksistenco. Dokler tega ni, mora zlasti gospodarski obstoj zagotoviti zavarovanje vseh vrst.
Strokovna organizacija ne sme biti samo nasvetovalna organizacija, ona mora imeti tudi izvršilno moč nad vsem, kar se tiče varstva pravic ali vsaj znaten vpliv na to izvrše-valno moč.
Kratko: strokovna organizacija obsega vsa pripravljalna in izvršilna dela, ki so spo-
ganiziran, kakor mora vsak otrok hoditi v šolo, da iz nebogljenega sužnja postane samostojen mož.
Toda vsaka organizacija je mrtva, ako v njej ni delavcev. Vsakdo mora na svojem mestu storiti polno delo. Manj besed in modrovanja ter več dela za gospodarsko in du-
sobna in potrebna za dosego zgoraj omenjc- ] ševno povzdigo slovenskega in jugoslovan-'jega cilja. — Zato je naravno, da mora vsak skega delovnega človeka. To delo mora biti delavec, ročni ali telesni, biti strokovno or-; naš plemeniti poklic!
Politični pregled-
Nove politične kombinacije. Radikalski klub ni enoten in se v njem bijeta vedno dve ali celo grupe za premoč. Sedaj si stojito nasproti Piedvsem centrumaši (Uzunovič) in pašičevei, tlačim je Jovanovičeva grupa popolnoma utihnila. Voditelji posameznih radikalskih grup so si v zelo sovražnem razmerju in vendar nastopajo v vs.u!f Yažlli*1 Političnih momentih enotno. Ne druži jili idejna sila, ampak samo strah, da izgubi
premoč in s tem vrže
stranka kot taka politično
marsikaterega danes absolutno odločujočega radikala v brezpomembnost. Uzunovič si je zelo pokvaril svoj položaj s tem, da brezpogojno drži policijskega ministra Maksimoviča. Prav zaradi Maksimoviča izjavljajo radičevci, da ne gredo nikdar več z Uzunovičem, in tudi ostale opozici-Jonalne stranke sc izogibajo stikov s sedanjo vlado, ki predstavlja absolutistični režim. Med klerikalci se že pojavlja malodušje, ker so se dali zvabiti v vlado. Vedno bolj se zavedajo, da niso'izbrali ugodnega momenta za vstop* v vlado dosegli
kralj, zastopnike skupščine pa izvoli zbornica sama, oboje na predlog finančnega ministra. Ta j odbor za štedenje bo imel 20 članov, in sicer 11 j poslancev in 9 neparlamentarcev. Predsednik bo I finančni minster. Poseben amandman pooblašča I finančni odbor, da izdela reformo uradniškega zakona in upravnega uradniškega aparata. Novo je vsekakor v naši parlamentarni praksi, da se z amandmanom pooblašča finančni minister, da do n c se uredbo o uradniški reformi z zakonsko močjo.
Klerikalna drobtinarska politika. Oblastne samouprave so izročili klerikalci pod1 kuratelo finančnega ministra za ceno, da laliko absolutistično prevzamejo vsa mesta v oblastnih odborih in izvajajo vrhovno oblast nad občinami. Ko so prišla na dan nečuvena klerikalna izdajstva nad1 samoupravami, so hiteli klerikalci hinavsko zatrjevati, vsaj bi drugače napravili, a v Beogradu nočejo. Bodete videli, kaj bomo vse v državnem proračunu. Vedno jasneje
in so v velikem strahu, da sfrče iz vlade, kakor. se pa kaže, da tudi v državnem proračunu ne hitro bodo odglasovah proračun. Po sprejetju bodo dosegli klerikalci ničesar v dobrobit Slo-proračuna se zna uveljaviti v radikalskem klubu veniji. Že danes je gotovo, da se n. pr. ne po-druga garnitura poslancev pašičevei, in Uzu- pravijo sodna poslopja v Sloveniji. Za gledališče ric;.b0.s	vied potisnjen ob stran,	v Ljubljani ni na razpolago nobenih novih kre-
'vombniacijam, ki jih za ta primer širi časopisje, ditov. Za bolnice se niso zvišali krediti. Le za ni mnogo verjeti. So pa tipične za presojo da-
našnjega političnega položaja. Pašičeva skupina se je menda že odločila za ožje sodelovanje s samostojnimi demokrati in označuje Svetozarja Pribičeviča za mandatarja bodoče vlade, v kateri bi bili tudi davidovičcvci, radičevci in Ni-kičeva skupina. Štefan Radič se po shodih navdušuje za Pribičeviča in ne izključuje možnosti, da sodeluje s samostojnimi demok
most preko Glinščice pri Ljubljani in za most | pri Bledu je vnešena večja postavka in še to na osebno intervencijo ministrskega predsednika, ki se bi na Bled' rad vozil čez novi — sigurni most. Klerikalci so propadli z zahtevo, da se okrajnim cestnim odborom izplača za vzdrževanje cest 20 milijonov dinarjev. Prav tako je bil dosedaj
razen par drobtinic niso ničesar dosegli za svoje voiilce.
Verska stranka. Klerikalci se neprestano otepajo očitka, da so verska stranka. Posebno v
zaman trud klerikalcev, da dosežejo za oblastne ,	,	,,	tratl-	“	Komaj	samouprave večje kredite. Na celi črti so po-
je prevzela nova vlada svoje posle, že naša poli-1 goreli klerikalci in ticna javnost sestavlja drugo vlado. Novi mini-str' še niso ogreli svojih stolčkov, že čakajo pred vratmi novi kandidati. Kako naj ima vlada avtoriteto, če vsa javnost govori, da je muha-enodnevmea. v interesu države bi bilo, da bi prišlo ze vendar enkrat do stalnejše vlade, ki sc 2?. !v , le s krizami, ampak, ki bi delala, l ohticmh komedij in intrig naj bo konec, dovolj Jti že ljud'stvo zaradi njih izkrvavelo.
Radikali se ne morejo zediniti, kdo bi predsedoval njihovi stranki. Odkar je umrl stari Pasic, udikali še niso izvolili predsednika glav-nei.il o ^ora radikalske stranke. Sedaj stopa v ospiedje kandidatura Ace Stanojeviča, za prvega podpredsednika bi pa prišel v poštev Marko I rifkovič in za drugega podpredsednika Uzunovič. Aca Stanojevič je star gospod in večinoma I odsoten iz Beograda, tako da bi bilo v resnici »overjeno vodstvo stranke Trifkoviču. Proti J uzunov^evi kandidaturi za drugega podpred-!
, a nastopajo z vso srditostjo pašičevei, ki imajo, kakor znano, večino v glavnem odboru stran , l,nHviču bi bili pašičevei pripravljeni večjemu koncedirati mesto odbornika v glavnem odboru.
Beogradu so klerikalci nervozni, če jim kdo poreče, da so postavili rimsko-katoliško cerkev v službo svoje politike. V proračunski debati je po pravici razkrinkal klerikalce bivši minister Pucelj in navedel več primerov, kako klerikalci izvajajo nasilje z božjimi nauki nad voliici. Med drugim jc navedel primer, da je v Žumberku kaplan zapretil, da ne bo nikogar pokopal na blagoslovljenem pokopališču, kdor ne bo glasoval za SLS. V Strugah je rekel na dan volitev župnik Orehek: Sedaj voliici pojdite na volišče, tam je pet skrinjic. Iz prve skrinjice gleda presveto srce Jezusovo, v njo vrzite kroglice, iz ostalih štirih skrinjic pa gleda hudič. Skoraj vsi voliici v Strugah so se iz bojazni pred hudičem odločili, da volijo prvo SLS skrinjico «presvetega srca Jezusovega*. Sploh je bil Pucljev govor v'skupščini eno samo obžalovanje, da je SKS kdaj pardoni-rala klerikalce. Upajmo, da bodo Pucljevim besedam sledila tudi dejanja in da sc bo SKS odločila za edino pravilno politično parolo v Sloveniji: Vse protiklerikalne stranke v enotno fronto!
Česa se poslužuje]« radikali za obtežbo političnega nasprotnika. V proračunski debati je radikal Stankovič srdito' napadal samostojne demokrate, češ, da so oni krivi' velikih izdatkov za-srednje šole in univerze! Obtožuje jih, da so se oni najbolj zavzemali za to:, da imamo tri univerze: v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ko nam je dosti samo ena univerza v Beogradu. Napada še posebej Pribičeviča, da ni dovolil posebnih privatnih šol raznim konfesijam in nacijonalnim manjšinam. — Prepričani smo, da bodo taki napadi Pribieeviču prej prinesli simpatije, kot pa obsodbo, katero si je zamislil radikal Stankovič.
Tepen poslanec. Demokratskega poslanca Kecmanoviča je v neki stranski beogradski ulici napadel bivši črnogorski ministrski predsednik Jovan Plamenac in se ga je dejansko lotil. Pretep politikov je vzbudil v javnosti veliko pozornosti. Plamenaca je hotela množica pretepsti radi nekvalificiranega nastopa in so ga morali v zaščito vzeti orožniki.
Demonstracija proti Maksimoviču. Iz Pančeva se jc zglasila v Beogradu 120 članska radikalna deputacija, ki je pri' predsedniku narodne skupščine protestirala proti nasilstvom notranjega ministra Bože Maksimoviča, ki je razpustil občinske odbore, ki so bili v rokah radikalov-pašičevcev samo iz razloga, da bi spravil na krmilo svoje osebne prijatelje in pristaše. Demonstracijo jc smatrati kot akcijo pašičevcev proti sedanji vladi.
ftfiarodiio«sir&Movna zv©ia.
Revizija ura c i> iškega zakona. V novem finančnem zakonu je predviden amandman, ki določa ustanovitev državnega gospodarskega sveta ki naj sklepa o ukrepih glede štedenja in o redukciji državnih nameščencev. V odboru bodo razen Poslancev tudi
Poziv rudarjem!
Marsikateri reducirani rudar prihaja v nevarnost, da izgubi iz dosedanjega zavarovanja izvirajoče pravice, ako se mu ne posreči, da dobi v šestih tednih zopet rudarskemu zavarovanju podvrženo delo. To pa pri današnji situaciji ni mogoče niti v Sloveniji niti kje drugje v državi. Zato opozarjamo prizadete rudarje na čl. 50. pravilnika o bratovskih skladbicah, po katerem morajo, ako hočejo varovati svoje pridobljene pravice, tudi po šestih tednih vložiti na pristojne bratovske skladnice prošnje za varovanje pridobljenih pravic, ker radi danih zaprek niso mogli v šestih tednih nastopiti zavarovanju podvrženega dela. Nsrodnostrokovna zvezam
Iz vrše v;; 1 ni odbor NSS opozarja vse tovariše odbornike na sejo', ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. dopoldne v strankinih prostorih v Narodnem domu. I ovariši, pridite sigurno vsi in točno.
Vsem podružnicam NSZ. Prve dni prihodnjega tedna bomo poslali vsem podružnicam
liepailiimeiitarci, katere imenuje I okrožnico in jih seznanili s sklepi občnega zbora,
po katerih se bo odslej striktno držati. Podružnice naj odslej rabijo izključno le nov naziv organizacije, ker sta NSSZ in Unija z zadnjim zborom likvidirani. Kakor hitro dbbi tajništvo | Potrjena pravila, bo razposlalo vsem podružnicam številko', da bodo takoj vložile nova pravila in sklicale občne zbore. Okrožnico;, ki jo prejmejo podružnice, naj predlože odborovi seji in naj potem po njej postopajo.
Višek demagogije. Bcrnotov «Naprej» živi samo od tega, da uganja med delavstvom demagogijo, ki gre včasih do nesramnosti. Tako piše n. pr. v zadnji številki glede Delavske zbornice kot bi niu bilo žal, d'a ta, za delavstvo tako važna institucija sploh še obstoja ter jo napada hujše kot vsak pristen kapitalist. «Naprej» piše dobesedno takole: «Zato je razumljivo, da so plačanci Delavske zbornice pripravljeni vsaki vladi nti na razpolago, da bo še nadalje vsakega dč-.ca Prisilila plačevati neverjetno kri-v i č en davek za Delavsko zbornico* (podčrtali mi). Tako torej, davek za izključno' delavsko institucijo, ki je mnogo koristila in bo še koristila
delavstvu, je neverjetno krivičen, davek na ročno delo pa je «Napreju» neverjetna pravičen, ker o njem ni besede v tej številki. Mi se samo vprašujemo, ali bo delavstvo res pustilo še nadalje rovariti v svojih vrstah ljudi, ki hočejo na vsak način zapraviti to. kar si je delavstvo z muko pridobilo. Ce so delavski zastopniki v delavskem parlamentu možje, bodo na prihodnji seji gotovo obračunali z bernotovci radi teh nesramnih besed.
Vsem blagajnikom podružnic. Vzlic ponovnim urgencam niso vsi blagajniki storili svoje dolžnosti in nas s s tem ovirajo v rednem poslovanju. Opozarjamo vse blagajnike, da bomo s prihodnjo številko ustavili list vsem onim članom, za katere še nimamo članarine za februar. Poskrbite torej, da dobimo pravočasno obračune. Člani sami pa naj točno plačujejo članarino in olajšajo tako blagajniku delo. V pogledu blagajne zahtevamo red in točnost. — Osrednji blagajni k.
JESENICE. Prosvetno-kulturni odsek obvešča vse obiskovalce strokovne šole, da se vrši v nedeljo 13. t. m. predavanje, ki ga bo imel tovariš dr. Bajič. Vsi obiskovalci naj pridejo sigurno in točno. — Dalje poziva odsek vse člane, naj po-sečajo knjižnico, ki je odprta vsako sredo od '5. do 8. ure zvečer v lokalu. Na razpolago so strokovne in leposlovne knjige. Kdor ljubi lepo knjigo, naj pride po njo. — Nedeljska skupščina bratovske skladnice se ni vršila, ker je bila slaba udeležba. Vrši se čez 14 dni ob vsaki udeležbi.
Narodni klub Delavske zbornice ima svojo sejo v soboto 19. t. m. ob desetih dopoldne v prostorih tajništva v ljubljanskem Narodnem domu. Klub poziva vse člane, da se te seje si-
!> «Današnja Amerika«. V ponedeljek dne 14. t. m. ob pol osmih zvečer priredi prosvetni odsek Delavske zbornice v Mestnem domu predavanje «Današnja Amerika* z lepimi barvastimi skioptičnimi slikami. Pridite vsi! — Prosvetni odsek Delavske zbornice.
* «Ogen]» slovenskih gozdovnikov. Pravkar je izšla 1. številka tega dvomesečnika, ki prinaša nastopno vsebino: V pozdrav, Zakoni, O, ogenj! (R. Tagore), Meditacija (lesorez), Taborništvo, Gozdovnik, Kako se imenuješ, Beseda (lesorez), Za orlovo pero, Pesem, Naša simbolika, Medi-cinik govori, Zeleno Pohorje; poleg tega ima list še oddelke: Iz prirode, Brezovo lublje, Telovadba, šport in igre, Iz vodstva, Pogovor pri tabornem ognju. — List krasi okusna naslovna stran in več slik med tekstom, ki je pretežno vzgojnega značaja. Pozdravljamo mlade soborce za mir in bratstvo med narodi in za socijalno enakopravnost in želimo reviji mnogo uspešnega dela pri vzgajanju naših najmlajših. Kdor si želi nabaviti revijo, naj to sporoči tovarišu Kravosu,
Ljubljana, Narodni dom.
* Nemški gospodarski krogi bodo posetin Jugoslavijo. Mednarodni prometni urad lipskega velesejma se je obrnil na družbo <'Putnik» v Beogradu s prošnjo, naj bi organizirala potovanja zastopnikov nenjške industrije in trgovine po Jugoslaviji. Prometni urad lipskega velesejma je že začel organizirati taka potovanja. Prvo propagandistično potovanje nemških gospodarskih krogov po Jugoslaviji bo v aprilu, ko prispe v našo državo 60 zastopnikov nemške industrije in trgovine, med njimi tudi nekaj novinarjev.
* Ne pozabite na Vodnikovo družbo! Ker se
bo v najkrajšem času zaključilo nabiranje članov za Vodnikovo družbo, naj se^vsak, kdor si želi za malo vsoto 20 Din nabaviti štiri lepe knjige, takoj vpiše pri bližnjem poverjeniku!
* Dr. Korošec nevarno bolan. Iz Beograda poračajo, da je dr. Korošec obolel na španski
gumo in točno udeleže z ozirom na popoldansko sejo plenuma. :— Iz kluba je izstopila zaradi bolezni tov. Kisovčeva in je na njeno mesto pozvan tov. Ivan Novak iz Vevč.
CELJE. Iz februarskega poročila borze dela v Celju posnemamo, da je ostal položaj na delovnem trgu v februarju nespremenjen, t. j. da se brezposelnost ni ublažila. Število brezposelnih je skozi ves mesec naraščalo, dočim je število prostih mest ostalo isto. Nanovo je prijavljenih nekaj mest za poljedelske in navadne delavce, šte-vlio prostih rnest za kvalificirane delavce pa je padlo na minimum. Nastopajoča poljedelska reforma kaže vedno ponavljajoči se pojav, da je po eni strani težko preskrbeti delovne moči za poljedelstvo, na drugi strani pa se opaža, da sili kmečki elenrnnet v mesto in industrijo in s tem povzroča še večje pomanjkanje dela za industrijsko delavstvo, katerega je itak težko zaposliti. Proti koncu meseca se je borza dela obrnila na nekatera večja podjetja zaradi prostih mest, ostala pa je brez vsakega rezultata. Z ozirom na splošno stagnacijo tudi ni pričakovati večjih naročil, zbog česar se predvideva za prihodnje mesece naraščanje brezposelnosti, posebno med kvalificiranim delavstvom.
JAVORNIK. Odkar je nastopila nova klcro-radikalska vlada, so tukajšnji klerikalci zelo dobre volje. In to vkljub klavrnemu zadržanju klerikalcev pri davku na ročno delo ter za ostale davke, ki tlačijo posebno delovno ljudstvo. Mi zaenkrat gledamo in samo opazujemo, sodili bomo pa po dejanjih. Obljub smo siti in iskreno si želimo dejanj, pa četudi jih prinese sam minister Gosar.
★
i® vesti.
bolezni, kar je opasno zlasti zaradi tega, ker
dr. Korošec že dalje časa boleha na sladkorni bolezni.
* Polovična železniška vožnja za splavarje.
Po odredbi prometnega ministra imajo splavarji, ki se vračajo z železnico od postaj ob plovnih rekah, pravico do polovične vožnje v osebnih in mešanih vlakih v tretjem razredu. Zbog tega naj si splavrji nabavijo posebno legitimacijo, ki se lahko kupi za 1 Din na železniških postajah ob plovnih vodah.
* Samomor na Jesenicah. Ustrelil se je te dni v svojem stanovanju na Plavžu pri Jesenicah finančni podpregiednik Ivan Frangeš. Bil je takoj mrtev. V smrt ga je gnala najbrže nesrečna ljubezen.
* Samomor mladega dijaka. Na Bledu se je obesil zaradi slabega spričevala petošolee ljubljanske realke Vinko Kuhar, rodom iz Mokronoga.
* Samomor. Te dni so našli v Mariboru obešenega 581enega železniškega upokojenca Ivana Krautnerja. V smrt ga je pognalo siromaštvo.
* Klemenova ljubica pred sodniki. Porotna zadeva Franceta Klemena, ki je zanj končala z obsodbo na pet let, je te dni potegnila za seboj tudi obsodbo njegove ljubice Angele Podržajeve. Srednjevelika in vitka je ta Angela, ki jo je Klemen imel za polzakonsko polovico, četudi je poročena, pa se malo briga za moža in svojih še-stero otrok. Angela je izgubljena ženska. Rada pije vince in ljubi udobno življenje. Bila je ze večkrat zaprta. Obtožnica podrobno navaja njeno sodelovanje pri Klemenovih vlomih in tatvinah, najzanimivejše pa opisuje, da je lani obiskovala Klemena na Studencu ter mu pomagala zleteti v prostost. Prinesla mu je pil°i da je prepilil mrežo in pobegnil. Angela je priznala večino očitkov obtožnice. Vse njeno obnašanje izpričuje, da je bila pač polnovredna družica Franceta Klemena, s katerim je noseča peti mesec. Odkrito je dejala sodnikom, da bo Francetu takoj
po rojstvu nesla pokazat otroka, ki bo še večji kampeljo kakor njegov oče. Senat deželnega sodišča je Angelo obsodil na štiri mesece zapora. Kei ji je vštet preiskovalni zapor, je Angela kazen že prestala
* Aretacija trgovca z dekleti v Ljubljani. Ljubljanska policija je aretirala 261etnega brezposelnega pustolovca L. S., ki je premamil celo vrsto deklet iz Ljubljane in okolice ter jih izvabil v južne kraje, kjer so večinoma zabredle v javne hiše.
* Bivša predsednica Marijine družbe detomorilka. Iz Sv. Duha na Ostrem vrhu nam pišejo: Od nas se malokdaj oglasimo v časopisih, danes pa poročamo par vrstic. Orožniška patrulja iz Selnice ob Dravi je odkrila detomor, ki ga je izvršila Antonija Srnkova iz Sv. Duha, članica in nekoč predsednica Marijine družbe. Ker je ljudstvo začelo sumiti, da bi morala že poroditi, otroka pa ni bilo, je nekdo to naznanil orožni-štvu, ki je 4. t. m, skupno z občinskim predstojnikom napravilo preiskavo. Ko je Srnkova videla, da je izdana, je priznala, da je porodila 20. februarja t. 1. otroka ženskega spola, zdra-\ega m čvrstega. Iz strahu pred očetom je posodila na podstrešju in otroka zavila v cunje, d« se je zadušil, nakar ga je zakopala v gn0J v hlevu. Otroka so spravili v mrtvašnico k Svetemu Duhu, žensko pa v zapor. Vse tukajšnje ljudstvo je razburjeno nad dogodkom.
* Požigalci zopet na delu. Pri posestnici Mariji Fendetovi v Orehovljah je v noči od pustnega torka na pepelnično sredo nastal požar. Požigalec je na poslopju, kjer so bile shranjene butare, odtrgal desko ter butare zažgal. Močno lajanje psa je prebudilo domače, ki so s pomočjo sosedov ogenj srečno omejili. Požar je brezdvomno zanetila zlobna roka.
* Občili zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je vršil v nedeljo ob številni udeležbi delegatov iz vse Sloveni j©, ki SO se pri razpra\ &Il obrtniških vprašanj v veliki meri udeleževali debate. Vodil je zbor načelnik Zveze g. Engelbert Franchetti. Iz njegovega poročila in iz poročila marljivega tajnika g. Ignaca Kaiserja je razvidno, da je Zveza v minulem letu krepko delovala v prid obrtništvu. Zveza bo proslavila letos 251etnico svojega obstoja na prav svečan način. Med drugim bo imela 8. decembra t. 1. slavnostni občni zbor, kajti baš ta dan pred 25 leti (8. decembra 1902.) je bil njen ustanovni občni zbor.
* Uboj rojaka v Vrdniku pri Humi. Iz Vrd-uika nam pišejo: Pred tedni so se spili med sabo rudarji domačini in Slovenci. Seveda je pel tudi nož in je bil rojak Ivan Česnelič tako ranjen, da je podlegel poškodbam. Več pretepačev so zaprli. Pokojniku, ki je bil šele okrog 25 let star in miren fant, so tamošnji rojaki in rojakinje priredili lep pogreb Naj mu bo lahka hladna zemljica!
Dopisi.
CELJE. «Slovenec» je pred kratkijn priobčil dopis iz Celja, v katerem opisuje, kako je postal celjski občinski svet po krivdi SDS 'dela-nezmožen. Ni nam tem, da branimo SDS, ti sc bodo znali že sami braniti, vendar moramo tudi mi od NSS zavzeti v tem oziru svoje stališče, ker tvorimo tudi mi današnjo delovno večino v občinskem zastopu. Očita sc delovni večini, da ni hotela delati. To je tako nesramna laž, da jo bo lahko verjel le najbolj zaostali politični analfabet  Ravna današnja opozicija je bila tista.
ki je že lansko leto iz gole nagajivosti sabotirala vsako plodonosno delo v občinskem zastopu. Dosegla je, da se je enkrat en del, drugikrat zopet drugi del opozicije odstranil od seje ter tako povzročil nesklepčnost. Tako se ni mogel sprejeti pravočasno proračun za leto 1927., ki je bil v odseku po dolgem študiranju soglasno sprejet. Pri teh sejah ni noben član opozicije niti besedice črhnil, ker je moral vsak priznati, da je bil
Proračun sestavljen tehnično in ekonomsko tako dovršeno1, da mu ni bilo ničesar oporekati. Kar naenkrat i>a si je nekdo izmislil, da je sedaj najboljša prilika, da sc pravi delovni večini vrže kol pod noge ter zabrani vsako1, še tako koristno delo in sklepe, ki bi predvsem koristili socijalno šibkejšim slojem. (Vodarina sc je znatno znižala, »ajemninski davek se je znižal, delalo sc je na da se nočni davek odpravi, in razne druge ugodnosti so bile predvidene v novem proračunu.
Največjo važnost bi bilo polagati na stavbno gibanje, katero je za letos po krivdi opozicije zaostalo ter ga bo težko nadomestiti. Koliko prošenj leži na magistratu, kjer čakajo na rešitev, a opozicija noče, da se rešijo. Akcija za zgradbo velike stanovanske hiše iz fonda za brezposelne (kakor se vrši že v Ljubljani in Ma-ribru ter bodo take stavbe tamkaj morda že letos pod streho) se je pri nas po krivdi opozicije za-
vlekla, ako ni morda že pokopana. — Člankar pravi: «Kaj je v tem 'položaju mogoče storiti?» Kratek jo odgovor na to: «Delati v dobrobit obme.», a ne vreči puške v koruzo in iz zasede streljati. — Opozicija je na svojo večino lahko ponosna. Ona se naslanja med drugim tudi na troje naših dezerterjev, ki kljub pozivu niso čutili toliko moralne obveznosti, da bi odložili svoje mandate ter jih dali stranki na razpolago, od katere so jih sprejeli. — Položaj, ki je nastal v Celju po zadnjih oblastnih volitvah, ko so dobili združeni nemškutarji, Nemci, klerikalci in psevdo-radikali ter dezerterji raznih strank slučajno večino, sc nam ne zdi nič čuden. Saj so nemškutarji delali z vso paro na popolno udeležbo ter s tem dokazali, da ne marajo v Celju miru ter skupnega dela, temveč jim je več za strankarsko-političen boj kakor pa za napredek mesta Celja.
- Pa naj opozicija pove, kaj je večina zakrivila, oziroma kaj je večina opustila, ali kaj bi sc bilo dalo izvršiti. Saj je bila in je še opozicija zastopana v vseh odsekih ter bi se bila vedno lahko udejstvila s kakimi umestnimi predlogi ali nasveti. Zakaj je pa opozicija le molčala? — Razočaranje pa jc pri pristaših opozicije veliko večje kakor pa na naši strani, kajti vse tiste obljube, da bodo postali kar čez noč vsi uradniki, da boclo napredovali in bog ve kaj še vse, se do
HUDA JAMA. Z vsakim dnem opažamo, da raste našim podjetnikom greben, ker je delavstvo brez vsake prave strokovne organizacije, po večini pa sploh ni organizirano. In vendar bi se ta greben kmalu pristrigel, če bi se delavstvo strnilo v močno in enotno fronto naprednega delavstva, Narodno strokovno zvezo, ki je doslej ena najresnejših delavskih organizacij. Tukaj smo bili tudi z redukcijo udarjeni, a večina naših soobčanov živi v veliki bedi in nima od nikogar pomoči. Kar nas je organiziranih v NSZ, smo imeli vsaj podporo te organizacije, ki sicer ni velika, a nam je v kritičnih časih prav dobro došla. Zelo lepo je, da ima NSZ vpeljan podporni fond. v katerega plačujemo, ko smo zaposleni, in dobimo podporo v primeru brezposelnosti ali bolezni. Tukaj bomo v kratkem ustanovili podružnico NSZ in že sedaj opozarjamo vse rudarje, naj se zanimajo za to organizacijo. Organizacija ima list «Novo Pravdo*, katerega prejema vsak član brezplačno. Tovariši, vsi v Narodno strokovno zvezo! — Zaveden rudar.
SLOVENJGRADEC. V našem obmejnem mestecu so' šli tukajšnji klerikalci po bratovsko z Nemci v volilno borbo za oblastne skupščine proti našemu slovenskemu in naprednemu ljudstvu. Tukajšnjim klerikalcem se ne gre za Slovenstvo, ne za demokracijo, gre sc jim lc za nadoblast čez svojega bližnjega. Oni bi morali premisliti, kako težko smo ustanovili našo državo, in koliko žrtev je moralo pasti za osvo-bojenjc slovenskega ljudstva iz nemškega jarma. Sedaj se pa vsi tukajšnji klerikalci družijo in i bratijo z Nemci ter delajo načrte, kako bi z ' združenimi močmi pridobili v svoje roke nadoblast v našem mestu. Našim klerikalcem se ne gre za svoj materin jezik, temveč sc jim gre za to, da kdor ni klerikalec ali Nemec, se ga kratko-malo uniči. Gospodje klerikalci, dovolj je denun-cijantstva. Leta 1919. ste napolnjevali ječe s tukajšnjimi Nemci, danes pa sedite z istimi gospodi pri eni mizi, prepevate skupaj nemške pesmi ter kujete načrte, kako bi ponovno dobilo naše mestece nemški značaj. Toda klerikalci ne grešc samo v nacijonalnem pogledu, ampak so tudi v socijalnem oziru skrajno reakcijonariii. Splošno je znan klerikalni obrtnik, ki pretepa uboge va-
Svojo obleko je do zadnjega časa naročal pri angleških krojačih v Londonu, kjer je tudi sam živel dolga leta in tako temeljito spoznal angleško miselnost.
Tudi Čenova edina hčerka Silvija je vzgojena evropsko, baje še preveč evropsko. Je prvovrstna jahalka, izborna šoferka in celo drzna letalka. j Izvrstno govori francoščino in angleščino ter nosi I dragocene pariške obleke.
Tretji v zvezi je mladi Vu, tajnik in desna roka ministra Cena. Tudi on je Evropec od glave do nog, govori poleg angleščine in francoščine tudi nemščino in ruščino ter zna občevati z evropskimi diplomati na način, da si je priboril pri njih naravnost občudovanje.
■ Ta trojica vodi odločno borbo Kitajcev proti Evropcem m Američanom ter povzroča zlasti Londonu obilne skrbi. Minister Cen se je baš v
■ Londonu učil, kako se je treba bojevati diplo-i inatsko in vojaško ter dokazuje Angležem zdaj
vsak dan znova, da se je dobro naučil.
Priporočajte in širite
»NOVO PRAVDO«!
, , Kaj Pravite na to, ako se pogledate v ogledalu in Vani začne Vaš obraz in lasje delati skrbi’ Za pravo nego Vaše polti, Vašega obraza in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najboljše' I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa-pomada za obraz iri kožo čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega 3eIovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje prhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Elsa-pomad že obenem z zavojnino in poštnino za 38 Din, ali samo P1 oti vnaprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila nasloviti: lekarnarju fcugen V. rellerju v Stubici Donji, Elsatrg241, Hrvatska.
«.	.	.	,	.	" ■ -	“	rvi^i irvctim uui mm, m pretepa uooge va-
;. aj niso izpolnile	iz	enostavnega	razloga, ker, jence in	jih sili, d!a morajo kot sužnji delati 12 do
iri SoSiSfvC1° Še Več' ,zmecl tistiIl-l13 ur dnevno. Preden pa mine leto ali dve učne res	skiipni	rog,	so	menda eni j dobe, jih kratkomalo vrže na cesto, tako si mo-
^ n dtui poštah uradniki. Drugi od partije pa rajo vajenci iskati učno mesto pri drugih moj-
vz	|SV<f, Prar:°’ kar u,,ravičeno PO-jstrih. Zelo potrebno bi bilo, da bi si inšpekcija
KVs-nk	J' U|	1J S T °' ,pa m o,	da se bodo prav , dela enkrat na licu mesta ogledala nevzdržne
volili r° prihodnjih volitev izpametovali in razmere, v katerih morajo živeti vajenci v kleje bil zadni^0?^"1 "j?	,	?"rf(>rTierat' kakor nkalnih obrtih. — Zadnji dopis, ki je bil priobčen
pričakuie	^	7;	.vestjo	.1Z "ašcffa kraja’ Popravljamo v toliko, da je bil
sove/onet m-/ ■	. ?.,	a svoje gla-	izvoljen	za predsednika krajevne organizacije
vovc zopet nazaj	kateri	soji bih na	tak nenara-, NSS tov. Janko Zupančič, dalje kot pod-
VUKtar".0,1!	,	nas!	Pnmorci	in	Korošci	variš Josip Drobne, kot blagajnik tov. Boeo-
pokarani"* Olatlež. kot odborniki: tov. Zdravko
Za pravilno negovanje telesa
/oneT y^5ife,jem 1,rl)et’ Hstim Uudtem. ki so sedaj - i zaceli dvigati ponosno svoje glave, sicer tudi njim zna enkrat dogoditi to, kar smo mi a našem telesu, žal, premnogokrat morali občutiti.
HUIM JAMA. Pri nas imamo v zadnjem času ! av občutno pomanjkanje stanovanj. Pred leti Je dobil marsikateri revež, ki je bil naš občan in se izčrpal kot dninar, na stara leta pri kmetih vsaj pr°sto stanovanjc. Danes je tudi v tem ! /'!" t,r,U|Ka^e’ kc|' ostajajo taki reveži na cesti v'hinluico 12ppri‘iskaj0 na občino, da jili spravi
tla! ,i rfn,	stane	občino t() vc,ikw de'
rja, a Jr^gea izhoda, ker reveži pač morajo » iti vsaj pod streho, če že drugega nimajo. Od-Ja; imamo pri nas rudnik, so vse luknje in vse Kleti nabite z rudarji ker se rudnik doslej ni bngal za zdrava rudarska sta nov n ni-,
»milil stanovanjsko bodo. VpraSTi' | b
ratbV"!"’ •t!a|a'0' ali 'r <>l,laslv° pritisnilo na IK> zida prepotrebna stanovanja.
ra nc e, Ivan C e r č e, Jakob T e r b o v š e k. Ivan Štruc in Fran C e s lovni k; kot pregledovalca računov pa tov. Alfonz Debela k in Anton C e s I o v n i k.
Južnokita ski diktator.
Na Kitajskem se vrše veliki dogodki in južno-kitajske kantonske čete, ki jih podpira tudi bolj-ševiška Rusija, zmagovito prodirajo proti severno-kitajskini armadam. To gibanje pa je naperjeno tudi proti tujcem, zlasti Angležem.
Zunanji minister ju/.nokitajske vlade v Kantonu je Evgen Con, ki je obenem najodličnejša oseba v vladi, la goreči rodoljub in strastni sovražnik Angležev je po svoji zunanjosti in po svoji izobrazbi Anglež. Nič ni na njem, kar bi spominjalo na Kitajca, niti v potezah njegovega obraza niti v kretnjah niti v obleki. Angleščino govori bolje kakor marsikateri izobražen Anglež.
se pol*aztije Kellerjev pravi b'agodišeči „Elsafluid“ s koristnim delovan.em že ml časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežo ti oživlja živce jara mišice in kite in prija vsem telesnim ilolom. — Org'jetije in umivanje z „Elsa
fluidom" Itrepi utrujene oči in zabranjuje nahod._________
Z vodo razredčen jc izvrsten za izpiranje grla in ust Da je „EI-afluid“ p .vsod tako priljubljen, je vzrok baš njegova vsestranska uporaba od zunaj in zno. traj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum Močne ši je zato in lioljSega delovanja kot ftan-cosko žganje.
Zahtevajte za polzKus v lekarnah in . lalnali izrecno „Feilerjev pravi Elsafluid“ V'?1	11	protIa"
nieicah po .i Din, v dvojnaUh stekle n c. h o^0iZ,V"inth, Slek'?‘ jalullt Steklenicah po 26 Din 2 \	al'	specl'
več se mro i nienkr it , 1'	? pride tern cenejže, cim
ve e	naenkrat, z zavojnino in poštnino vred stane:
poizkus ti.i al r > dvojnatih ali 2 specijalni steki. 61 Din c* ”	" 18	••	..	6	..	133	.
" 16	..	.. 12	.	..	250	„
Naročila .tasloviti razločno takole
EUGEjsI V. FELLEB
Lekarnar v STUBICI OONJI
Elsatrg št. 241 (Hrvatska).
J
Taiinsftveni morilec
deklet (Nadaljevanje.)
Herbert, vsled pripovedovanja ves zrnučen, se /deklic na blazine. Alfredovo' začudenje je doseglo svoj višek.
«To naj sam vrag razume,® roče čez nekaj časa. «Herbert, to je rafinirano izvedeno maščevanje s strani enega najinih znancev. Kdo ve, če ni kdo najinih tovarišev zvedel, da si se dogovoril z deklico za sestanek. Morda se pa le moreš spomniti, kdo te ima prav posebno v želodcu? Tako ne sme iti dalje.»
«Ne, Alfred, radi tega sem te pa dal poklicati. Sicer ne vem, kdo izmed najinih znancev naj bi tako nasilno nastopal proti meni. Vendar pa ni izključeno, da je nekdo izmed njih zakrivil to surovost.®
'«In kaj naj sedaj storim, Herbert?®
«Odpelji se čimpreje v restavracijo, ondi energično zahtevaj od natakarja pojasnilo in odgovor, lopov je vsekakor ravnal v sporazumu z napadalci. Žugaj s policijo, z vsem mogočim, seveda le na videz, kajti pod vsakim pogojem se mora zabraniti, da bi zadeva prišla v javnost.®
Alfred vstane.
«Sicer sem truden, da se komaj držim po koncu, toda tebi. dobremu prijatelju na ljubo izvršim prav rad to neprijetno pot. Takoj odidem. Ali nisi naročil sobe štev. 6?»
«Da. Stregel je pa majhni, črnooki Italijan, saj ga poznaš. Le pošteno ga. primi, na vsak liačin moram zvedeti, kdo me je tako premikastil, tega si pač ne .smem pustiti dopasti.®
Alfred se poslovi od jadikujočega prijatelja, ki se sedaj zopet zvija pod neznosnimi bolečinami. Hitro gre po stopnicah navzdol ter sede v tamkaj čakajočo kočijo.
«Rcstavracija S  -----—!» ukaže kočijažu.
Medpotoma Alfred še enkrat vse, kar je ravnokar slišal, preudari in pretehta, vse skupaj se mu zdi kdt kaka pravljica. In vendar je prepričan, da mu je Herbert povedal golo resnico. Kaj naj le to pomeni? — Pustolovec se sedaj spomni, da je bilo že več lahko-živcev od neznancev v Chelzeji strašno pretepenih.
Ciroza ga spreletava pri misli, da bi bila mogla tudi njega zadeti enaka usoda, ko je pred par večeri zapeljal Lizo Evans. Srečen slučaj ga je moral tedaj obvarovati. Za nadaljnje razmišljcvanje mu ni pre-
ostajalo časa, kajti kočija je ravnokar zavila v ozko,	.	.
pri zadnjih vratih prišlo v Pncan> da se mu tamkaj m bati zagonetnih zasledo
«Tega ne vem, saj niti njegovega obraza nisem videl. Gospod, ki je malo preje prišel semkaj ter vpca- j šal po gospodu Jacksonu, mi je rekel, da je prijatelj gospoda Jacksona. In® — pristavi natakar s pomenljivim nasmehom -— »mislil sem, da je gospod Jackson lepo damo odstopil svojemu prijatelju, kar se itak po- | gosto pripeti.®
Alfredova radovednost vedno bolj narašča. »Nepoznani gospod je bil pri dami v sobi?® «Seveda, vaša milost!®
»Kako dolgo?®
«Približno pol ure, potem je prišel z damo iz sobe. Dama mi ni bila posebno mar, pač pa® — natakar se ! zareži — »moja lepa napitnina. In vina se ni nihče niti dotaknil, četudi je tuji gospod plačal vso pijačo.® | Alfred stisne sedaj natakarju v roko cekin. «Povejte mi, Giuseppe, ali res niste poznali go- ' spoda?®
Natakar odmaje z rameni.
«Ne vem, kdo bi mogel biti, vaša milost,® odvrne ! s prepričevalnim glasom. «Ovratnik suknje je popolno- ‘ ma zavihal okrog vratu, globoko na čelo pa potisnil čepico mornariškega kapetana.®
«Kaj, — kapetan?® vzklikne Alfred začudeno.
»Da. Zapazil sem tudi, da ima na sebi uniformo,® odvrne natakar, »to je pa tudi vse, kar sem videl!® j Pustolovec ga je še podrobneje izpraševal. Ker mu pa natakar ni mogel nič natančnejšega povedati, se je potem odpeljal domov. Kako naj sedaj prav za prav j zgrabi zadevo? Ali naj sc odpelje v Chelzejo in tam- i kaj pri Emi Wilims poizveduje? — To bi bilo pač najbolj enostavno. Toda Alfred se zmisli usode, ki je zadela njegovega prijatelja, in ker je pa bil sam' strahopetec, se ni hotel po nepotrebnem izpostavljati nevarnosti. Kaj ga prav za prav vsa zadeva briga? Naj le Herbert sam skrbi, da na kak način najde svoje mučitelje. Cernu naj si radi prijatelja opeče prste?
Zato sc je Alfred odpeljal naravnost domov, ne da bi se medpotoma zglasil pri prijatelju. Le s par vrsticami ga je pismeno obvestil o uspehih svojega poizvedovanja v restavraciji. Potem pa je Alfred mirno legel ter se zbudil šele pozno popoldne.
K Herbertu ni šel. Kajti po daljšem preudarku je prišel do zaključka, da ni izključeno, da zagonetni zasledovalci skrivoma stražijo prijateljevo hišo, in da ga bodo, čim ga zagledajo, pretepli kot njegovega prijatelja. Pa tudi v Chelzejo si ne upa .pustolovec: Ko se je najedel v eni boljših restavracij, se je odpeljal s kočijo v popolnoma drugo londonsko predmestje, pre-
tiho ulico, iz katere se je restavracijo1.
Alfred stopi iz kočije in hiti skozi vrata.
»Govoriti hočem z natakarjem Giuseppe,® zakliče vratarju na njegov spoštljiv pozdrav.
Vratar pelje dobro mu znanega lahkoživca v eno posebnih sob. Nekaj minut kasneje stoji že Italijan pred razdraženim bančnikom'.
»Giuseppe,» nahruli pikro gibčnega dečka, «vi ste včeraj zvečer zagrešili težak prestopek.®
Natakar ga gleda z začudenim obrazom.
«Na kak način, s čim, vaša milost?®
»Dečko, vi ste bili dogovorjeni z nekom, ki je mojega prijatelja Herberta Jacksona nečuveno razžalil.®
Na natakarjevem obrazu se pojavi izraz užaljene nedolžnosti.
«Vaša milost, ne vem, kaj naj k temu rečem, jaz se prav nobene krivde ne zavedam.®
«Policijo pokličem,® zapreti Alfred.
Natakar ostane docela miren in hladnokrven kljub pretnji.
»Kakor drago vaši milosti,® odvrne liladno. «Jaz si nimam prav nič očitati.®
Alfred uvidi, da na ta način ne more priti do za-željenega cilja, zato napne bolj mile strune.
»Giuseppe,® reče mirno, «povejte mi vendar, kdo ,ie bil prav za prav gospod, ki je prišel včeraj zvečer semkaj v restavracijo, ko se moj prijatelj ni več vrnil?®
Natakar skomizgne z rameni.
! valcev, ki bi ga zalezovali pri iskanju novih žrtev.
(Dalje prihodnjič.)
Zabavni kotiček.
Čemu je turška vera dobra.
Ko je Francoz vprašal Mohameda, zakaj ie uvedel za svoje vernike mnogoženstvo, je prerok odgovoril: «Tudi Evropci nas še boste posnemali zaradi ljubega miru v hiši. Ako ima mož samo eno ženo. ta neprestano nad njim bevska, ako pa je v hiši več žen, sc te prepirajo med seboj, a mož ima mir.»
Ubogljiva.
Mati: «Lizika, neštetokrat sem ti že povedala, da pri jed; ne smeš vrtati nosu.>
Lizika. «Saj tega pri jedi nikdar ne delam, mamica. Kadar vrtam nos, vedno neham jesti.»
Ni nevarno.
Mati: «Tonček, ne vleci psa za reg, sicer te bo ugriznil!*
Tonček: «Saj ne grize z repom.*
To je nekaj drugega.
Treza sreča svojo prijateljico Jero, ki ji pripoveduje, koliko težav ima s svojim, komaj dva meseca starim otrokom.
«Da, draga moja,» jo potolaži Treza, «tega ni-kar ne misli, da boš svojega otroka tako naglo ukrotila, kakor si svojega moža.»
Nesrečen v izberi.
Jezična žena je rekla možu, ki 'je kupil na sejmu neko stvar, ki ženi ni ugajala: «Bedak, ti sj vedno izbereš najslabše!®
Mož: «Prav imaš! Začel sem pa s teboj...»
Vzklik moža.
«Moja žena tehta osemdeset kilogramov. Vsako leto gre v toplice in shujša za deset kilogramov. V osmih letih se je bom znebil.*
Neprostovoljna čednost.
Gašper: «Jaz sem človek, ki ne govori mnogo.®
Miha: «Razumcm! Tudi jaz sem oženjen...®
Nesrečni mož.
Mož (pride domov zelo natrkan): »Stara, vendar že enkrat nehaj zmerjati! Dovolj sem že kaznovan s tem, ker te viditn dvojno...® Odpuščanje grehov.
Katehet: c Kaj mora storiti človek, da so mu grehi odpuščeni?®
Mala Terezika: «Prej mora grešiti.*
Edina prilika.
Zena: «Noeoj si zopet govoril v spanju >
Mož: «Moram pač ponoči govoriti, ker podnevi ne pridem do besede.*
VSE ONE,
katerim vsled navala na odprodajo izvensezijskih čevljev ni bilo mogoče postreči, vabimo, da se v teku tega tedna oglasiio, ker je zaloga cenenih čevljev zopet polna. Priporoča se:
Trgovina „DOKO“
Prešernova ulica št. 9, dvorišč®*
I
■ :
l!
a :
1
a :
li
■ :
li
■i
li
»mm——
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA >1
Delniška glavnica Din 50,000.000 — Rezervni zaklad ca.
Din 10,000.000 —
Gentrala: L3UBL3j)NA. Dunajska c.
PODRUŽNICE:
Novo mesto
Brežice
Srnomeij
Gorica
Kranj Logatec Maribor Metkovič Novi Sad
Prevalje
Ptuj
Rakek
Sarajevo
Slovenj-
gradec
Split
Trst
Brzojavni naslov:
Banka Ljubljana
Telefon številka: 26, 413, 502, 503, 504
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav
Ambrožič)•