oVenako .za wNarodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-tnrini štev. 9. Naročnino in na-manijajema Semeniška ul. št. 16.> Posamezne Številke sc piodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. ‘J, v ulici Silvio Pellico, v ul. Polite Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petlt vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. ' Večkrat po pogodbi. Slovenskim materam. Kardinal knez-nadškof Dr. Bauer v Olomucu je nedavno govoril o slabih časopisih. Pri tej priliki je povdarjal, da matere odgovorne za časopise, ki prihajajo v družine. Matere bi morale skrbeti, da se slabi časopisi odstranijo iz hiše. Njegove besede slovejo: »Koliko bi zamogel v tem oziru storiti le en sam opomin na pr. matere! Ona je, ki mora imeti za otroke, za družino čuječe oko, ona je za to odgovorna, kakšna je duševna hrana, ki priha-a v hišo.« Te besede, ki jih je govoril kardinal dr. Bauer češkim in nemškim materam, naj si zapomnijo tudi slovenske matere! Bodimo pošteni! Bližajo se dežclnozborske volitve. Liberalci se že spet vsiljujejo. Svojim očem nismo mogli verovati, ko smo v ■ Soči« brali o slabem gospodarstvu naših poslancev v deželni hiši. V »Soči« z dne 7. junija pišejo celo ti gospodje,»da so možje, ki so vladali sedaj v deželni hiši, ruinirali deželne finance, /ato da je treba odstraniti in premeniti sistem. Pravijo, da tako, kakor doslej ne more in ne sme iti naprej.« Te besede vsebujejo strašno predrznost. Mislili smo, da se bodo liberalci po groznih katastrofah, ki so jih doživeli v zadnjem času, poskrili v brloge. Kakor je videti, temu ni tako. Sline so se jim začele cediti po deželnih koritih; pa bi radi prišli v deželno hišo, da bi se spet malo »nabasali«. Ljudstvo slovensko, bodi pošteno! Ali naj volimo toke ljudi, ki so spravili celo deželo s »Trgovsko-obrtno zadrugo« v nesrečo? Ali naj volimo tiste, ki so tako lepo gospodarili v okrajnem šolskem svetu, da je v desetih letih iz okrajnega šolskega zaloga izginilo brez sledu nad 150.000 K? Ali naj volimo take, ki so pri užitnini hoteli našo deželo oškodovati za milijone? Proč z liberalci in z brezverci iz vseh zborov! Kdor je zavrgel vero v Boga, nima vesti in če je še tako visoko postavljen, je vendar-Ie vsak čas pripravljen storiti kaj nečastnega in brezvestnega! Dokaz temu je bivši o-žrski ministerski predsednik Lukacs, ki ie moral pred kratkim odstopiti. Pokapale so se mu strašne reči. katerih bi se nora! vsak preprost človek sramovati. Bodimo pošteni in ne dajmo glasu nožem, ki nimajo vere in vesti. V deželnem zboru, še bolj pa v državnem ^1'oru. prihajajo na dnevni red vestne reči. ki jih morejo dobro rešiti le možje, \ateri imajo vest in kateri resnično ljubijo svoj narod in mu iz srca privoščijo Jravi napredek, ne pa možje, ki iščejo sebe in svoj žep. Na Goriškem smo imeli v zadnjem času mnogo liberalnih konkurzov, ki pričajo, da nimajo liberalci uiti glave, niti srca za ljudstvo. Britka izkušnja zadnjih let nas jasno uči, da tisti, ki nima vere in vesti, tudi nima resne volje koristiti svojemu narodu. Taki iščejo povsod le ugodne prilike, kako bi sami sebe okoristili. Cas je, da se vsi slovenski volilci postavijo enodušiio na pravo stališče in vsi složno odklonijo liberalne kandidate. Bodimo narod poštenjakov, bodimo narod velikih mož! Nagrade živinorejcem. (Konec.) II. Srednje ozemlje. 1. Za dobro oskrbovanje postaje za spuščanje bikov. Antonu Špa 40 K, Josipu Sirca, Pliskovica 23 30 K, Ivanu Pirc, Kopriva 61 30 K.Antonu Kobal. Tomaj-Križ 28 30 K, Francu Bole, Avber 13 50 K, Frideriku Spacal, Vojščica 67 30 K, Antonu Macarol, Sežana 41 50 K, Ivanu Malna-rčič, Pivača 27 30 K, Martinu Ercigoj, Naklo Škofije 42 30 K. Jakopu Zorn, Pr-vačina 207 30 K. 2. Z a p r a v i 1 n o z g r a d b o i n p r e- u r e d h o h I e v a. Ivan Kosovel, Črniče 70 100 K, Avgust Čermelj, Vrtovin 54 150 K, Josip Slokar. Kamnje 29 150 K, Josip Bone, Sv. Križ-Cesta za gnojišča in svinjaka 200 K. Matevž Trebižan, Sv. Križ-Plače 171 10(1 K. Franc Vodopivec, Rihem-berk-Vrh 296 100 K, Franc Saksida, Pornberg 263 za svinjak 150 K. Josip Peršič. Prvačina 35 in gnojišča 150 K. Josip Sokol, St. Peter 222 100 K. Josip Gabrijelčič. Anhovo Ložice 122 100 K, Ivan Koršič. Anhovo-Gorenjepolje 83 150 K, Štefan Bratuž, Kal 152 gnojišča in svinjaka 200 K. Jožef Bratuž. Čepo-van 31 ion K. Jožef Kofol, Cepovan 38 gnojišča in svinjaka 100 K. Marija Cotič. Komen 81 150 K. Angelj Mihalj, Škrbina 16 100 K. Franc Grgič, Velikidol 35 100 K. Franc Andrej Jarc. Poberdob 10 150 K. Ivan Rogelja, Vojščica 49 100 K, Franc Plačer, Lokev-Prelože 8 100 K. Jožef Pavlovič, Lokev 135 100 K, Alojzij Pipan. Mavhinje 5 100 K. Josip Colja. Škrbina 24 100 K. Iv. Cuk. Dutovlje 63 100 K. Vekoslav Orel. Avber-Ponikve 5 100 K. Leopold Tuma. Štjak 43 100 K. Franc Rogelja, Temnica-No-velo 17 100 K. Ivan Milanič. Vojščica 51 loo K. Andrej Ambrožič. Naklo-Bar-ka 33 100 K. 3. Z a z g r a d b o g n o j i š č a i n pravilno ravnanje z g n o j e m. Vincenc Kovač. Lokavec 171 50 K. Anton Valič, Sv. Križ-Plače 150 50 K. Josip Pajk. V. Zabije 53 50 K. Anton Vuga. Solkan 339 50 K. Rafael Zimic, Deskle 180 50 K. Ivan Metlikovec. Ko-men-Volčjigrad 1 50 K. Vinko Metli- kovec. Komen-Volčjigrad 63 50 K. An- drej Zlobec. Skopo-Krajnavas 23 50 K Avguštin Vrabec. Dutovlje - Godnje 50 K. Leopold O/.bič, Štjak - Stomaž 8 50 K. Vincenc Pirc, Vojščica 28 za pravilno zgradbo gnojišča in svinjaka loo K. Ivan Pirc. Vojščica 25 100 K. Iv. Milič. Zgonik-Koludrovica 7 50 K. 4. Z a p r a v i I n o z g r a d b o i n u r e d b o s vinjak a. Franc Remec. Šempas 173 50 K. Ivan Batič. Šempas 208 50 K, Anton Remec, Vitovlje 96 75 K. Henrik Čer-melj.Vrtovin 112 50 K. Valentin Kompara. Lokavec 184 50 K. Ivan Sever, Rihetnberk-Cvetrož 140 50 K. Andrej Vodopivec. Pornberg 117 50 K. Fran Mozetič. Reuče-Vrtezovec 50 K. Ivan Bensa, Podgora - Sv. Maver 13 50 K, Ivan Šuligoj. Lokovec 61 50 K. Franc Žerjal. Pliskovica - Kosovelj 20 K, Anton Žižmond. Vogersko 3 50 K. Politični pregled. Državni zbor. V torkovi seji je predložil finančni minister dodatno predlogo k proračunu za 1. 1913. Nato je zbornica nadaljevala debato o drugem čitanju finančne predloge. Govorila sta le dva govornika. Na koncu je posl. Bianchini zahteval, naj se odpuste rezervisti 15. in 16. vojnega zbora. Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o drugem čitanju finančnih predlog. Govorila sta posl. Kalina in Gas-ser. Danes se zaključi generalna debata o finančnih predlogah, nakar prideta na vrsto proračunski in poslovniški provizorij. Voditelji strank so sklenili, da se zaključi sedanje zasedanje 20. i. m. V juliju ne bo sej, ker prete češki a-grarci z obstrukcijo. V torek so se posvetovali zastopniki strank sedanje parlamentarne večine. namreč kršč. socialci nemški na-cionalci, Poljaki in Čehi, kaj naj bi se storilo, da bi dobila uradniška službena pragmatika Najvišje potrjenje še tekom tega meseca in bi se tako gmotno stanje uradnikov zboljšalo že s 1. julijem t. 1. Da bi bil mali finančni načrt že v poletnem zasedanju vsprejet, o tem ne more biti skoro več govora; kajti do 20. t. m. mora spraviti zbornica pod streho proračunski provizorij in pa podaljšanje provizoričnega zborničnega poslovnika. Potem bode zasedanje prekinjeno. Da bi se pa zasedanje v mesecu juliju nadaljevalo, je jako malo upanja in se temu protivijo razne stranke. Potemtakem bi zamogel biti rešen mali finančni načrt šele v jesenskem zasedanju. Stranke večine pa so se nasproti urad-ništvu nekako obvezale, da bodo skrbele za to. da pride službena pragmatika že s 1. julijem v veljavo. Zdaj torej tuhtajo, na kak način naj bi se uredilo. da bi jim ne moglo uradništvo o-čitati. da niso držale, namreč stranke večine, dano mu besedo. Pa kakor vse kaže. nc bode vse to tuhtanje privedlo do nikakega cilja in iz službene pragmatike uc bo še bogve koliko časa nič. Občinske volitve v Trstu. V nedeljo so se vršile v Trstu občinske volitve. Izvoljenih jc bilo, in sicer v mestu v dveli vol. okrajih šest italijanskih liberalcev, v dveh okoli-čanskih okrajih po trije slovenski kan-didatje. V ožjo volitev so prišli Slovenci z italijanskimi liberalci v dveh mestnih volilnih okrajih s petimi kandidati in v enem okoličanskem okraju z enim socialuodemokraškim kandidatom. — Ožje volitve se vrše danes. Italijanskim liberalcem so takrat pomagali pri volitvah tudi Nemci. Kljub temu pa se doživeli za njih ošabnost hud poraz. Novi ogrski ministerski predsednik. V soboto je cesar poveril sestavo novega ogrskega ministerstva grofu Tiszi. Tisza je po avdijenci izjavil, da je cesar pritrdi! njegovemu programu in da je izrazil svoje veselje, da je vsprejel to težavno misijo. — V budimpeštan-skih političnih krogih so mnenja, da bo Čuvaj kmalu odstavljen in da bo Tisza v prihodnjih dneh imenoval novega bana. Londonska konferenca. V pond. jc bila zaključna seja konference veleposlanikov v Londonu. Sklenilo se je. prepustiti rešitev nadalj-nih vprašanj posameznim balkanskim državam in konferenca se je razšla. Bolgarsko - srbski spor. Ta spor, ki je nastal vsled tega, ker se brani Bolgarija privoliti v revizijo zavezniške pogodbe, se je bil v zadnjem času tako poostril, da so bili vsi prepričani, da se bo dal težko rešiti mirnim potom. Srbija je zagrozila, da proglasi aneksijo okupiranih dežel, ako Bolgarija ne odneha. Priprave za bratomorno vojsko so bile skoroda dovršene. Meje so bile zaprte. Vojaštvo ob mejah je čakalo na prvi migljaj. Razpoloženje v obeh državah je bilo bojevito in danes bi gotovo zopet pokali kanoni po Balkanu, da se ne bi bil ruski car še v zadnjem času ponudil za razsodnika v ostrem sporu, ki bi imel zle posledice. Car se je sam ponudil za razsodnika in je tudi v brzojavki izjavil. da je to njegova pravica in tudi dolžnost. Če bi pa izbruhnila vojska, si Rusija pridržuje pravico nastopati proti oni državi, ki bi zakrivila bratomorni boj. - Bolgarija je vprejela carjevo ponudbo in danes se sodi. da se je položaj znatno zboljšal. V kratkem se snidejo ministerski predsedniki vseh štirih držav, da stopijo v dogovor glede rešitve spornih vprašanj med zavezniki. Veliki vezir umorjen. Iz Carigrada se poroča, da se je iz vršil včeraj na velikega vezirja in vojnega ministra Vlaliitiud Šefket pašo a-tentat. Ko se je namreč podajal veliki vezir v spremstvu adjutantu Ekref beja in mornariškega oficirja Ibrahim beja na Porto, sta priskočila k avtomobilu dva neznanca ter ustrelila na velikega vezirja in njegovega adjutanta. Oba sta bila težko ranjena in sta tudi umrla. Limoni je osumljen neki Topal Tevfik. \ sled tega čina vlada v Carigradu velika panika, ker se domneva, da izbruhne nova revolucija. Sultan je že zvečer imenoval generala Malimud Saiil pašo za velikega vezirja. Domače in razne vesli. Imenovanje. Katehet na c. kr. meščanski šoli v Trstu, preč. g. Jakob Sila. je imenovan za častnega kanonika tržaškega kapitelna. Važen kongres. Društvo državnega vinarstva na Avstrijskem, ki je priredilo pred leti vinarsko razstavo na Dunaju, namerava prirediti letos vinarski shod na (ioriškem in sc je obrnilo s tozadevnim vprašanjem na deželni odbor. Znano je, da so igrala naša vina na tedanji dunajski razstavi odlično ulogo, dasi so prišla vabila za razstavo v deželo tako kasno, da se niso mislili vde-lcžiti posebno naši slovenski kraji te razstave, le energičnemu nastopu dež. odbora se je posrečilo pridobiti naše vi-norejce za to misel. Naša vina so bila na tej razstavi odlikovana, in posebno .sc je na slovenski strani odlikoval Dorn-berg. Marsikateri nevošljivci so radite-ga vihali nosove in naglašali, da je to brez pomena; a ni dvoma, da je ravno ta razstava mnogo pripomogla v to, da so začeli dunajski in drugi vinotržci zahajati v naše kraje, kjer sta se v zad-njh letih mošt in vino po zelo ugodnih cenah prodajala. Deželni odbor je to ponudbo z odprtimi rokami sprejel in sklenil predlagati, naj bi se kongres vršil v prvi polovici meseca septembra t. I. Namen je peljati vdeležence kongresa v svrho, da si ogledajo naše vinske nasade in grozdje v Vipavsko dolino, v Brda, na Kras in v furlansko ravan. Namerava se tudi o tej priliki prirediti razstava grozdja. Nadjamo se, da pozdravi vsa dežela, kjer trta raste, 7. veseljem ta sklep dež. odbora. Katoliškega shoda v Ljubljani se udeleži tudi goriška nadškofija v obilnem številu. Ako bo kazalo, priredimo poseben vlak. Nj. Ekscelenca knez-nad-škof je izvolil v ta namen poseben pripravljalni odbor, v katerem so: Monsi-gnor Jos. Pavletič kot predsednik, dr. Ličan, dr. Srebernič, dr. Cesnik, dr. Pavlica in Luka Dugar. Ta odbor bo v naših časopisih objavljal vsa potrebna pojasnila. Socialni demokratje na (Ioriškem se vržejo v volilni boj pri prihodnjih deželnozborskih volitvah z vso strastjo. Sicer jih je poparil izid mestnih volitev v Trstu, ki je pokazal, da gredo grozovito nazaj, a se tolažijo, da bo v prihodnje boljše. Sicer pa čutijo že sedaj, da tudi na Goriškem jim pšenica ne gre tako v klasje kakor bi si želeli. Bojijo se, da dobe pri deželnozborskin volitvah manj glasov kakor zadnjič. To utemeljujejo tudi s tem, ker je mnogo delavstva brez dela. Kajpada sodrugi s praznim žepom in s suhim grlom ne bodo tako korajžno agitirali kakor sicer. Mladi stare preganjajo. Spoštuj starost! Lep nauk. katerega se pa mnogi ne drže. Namesto da bi se mladi marsikaj od starih naučili in nauke pridobivali, hočejo kar z enim udarcem stare s poti spraviti in oni v hiši zagospodariti. Grdo je to! Naša sv. cerkev strogo biča ta greh. Vzgled: V vasici š. na Goriškem živi družina, obstoječa iz očeta, matere in sina. Sin se je oženil. Prva njegova skrb po ženitvi je bila zahteva, da morata stara njemu :z-ročiti gospodarstvo in sploh celo posestvo. Stare sta se branila. A na ved ni pritisk od strani sina in njegove žene sta se udala v nudi, da se potem v hiši naseli mir. A kaj se je zgodilo. Sedaj šele ja začel za starega očeta in mater pravi pekel. Mlada sta ju začela preganjati. preklinjati iu zaničevati. Prišla sta se pritožit v Gorici k sorodniku o grdem ravnanju sinovem in neveste in tarnala, češ, ako bi bila poprej vedela, kako se bo jima godilo, bi 'nikdar ne izročila premoženja sinu. Sorodnik jima je odgovoril; Kar ste naredili, se ne da več popraviti. Kakor vama, se godi mnogim. Zato pa je nauk za druge: Mladini ne izročiti gospodarstva, dokler se stari še kaj upajo! Gd mladih je grdo, da stare preganjajo. Odgovor bodo dajali za to. Naučijo naj se najprej od starih dobrih naukov, iu šele ako se skažejo vredne njih zaupanja naj jim stari po malo popuščajo. — Tako je prav! To naj bo v opomin vsem stari-šem, ki izročajo posestvo svojim otrokom, sicer bodo imeli na stara leta grenke ure. 111 »Šolskodomska« veselica se bo vršila letos v Gorici v veliki dvorani »Trgovskega Doma« v soboto 21. in v nedeljo 22. t. 111. ob 5. uri popoludne Vspored teh veselic je vsako leto lepši. Zato že danes opozarjamo naše ljudstvo v mestu in na deželi na ti dve veselici: Več prihodnjič. m Kapela v »Slov, sirotlšču«. V »Slovenskem sirotišču« se napravi z; dovoljenjem Nj. Ekscelence knezonad-škofa tudi mala kapela, kjer se bo maševalo in kjer se bo hranil tudi Najsvetejše. V ta namen nam je dobrotna roka naklonila že kelih in p a t e-110. Manjka pa še veliko. V svrho nabave potrebne oprave za kapelo se bodo v prihodnjih dneh nabirali po mestu milodari.Ponudilistese za ta posel vrli gospodični, kateri prav toplo priporočamo zavednemu meščanstvu. Sklep šolskega leta na ljudskih šolah bo dne 28. t. 111. Na srednjih šolah v Gorici pa 5. julija. Odpust mornariških rezervistov. Nj. Veličanstvo cesar je ukazal, naj se vsi rezervisti vojne mornarice izpuste na dom. Razpis daril. Uporabljaje denarno pomoč, ki jo je dovolilo c. kr. minister-stvo za poljedelstvo v pospeševanje naše govedoreje, prešičjereje in čebelore-je, je sklenil deželni odbor pospeševati tudi letos tekmovanje med kmetovalci, malimi posestniki in koloni in objavlja v ta nameri sledeče razpise daril: I. Za dobro vodstvo in oskrbovanje postaj za spuščanje bikov: Za ta razpis so določena za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 300. za planinsko K 300. Za ta darila se morejo potegovati voditelji postaj za spuščanje bikov. Pri podeljevanju daril se bode upoštevalo: a) število bikov plemenjakov; b) oskrbovanje in krmljenje bikov; c) oskrbovanje hleva in pritiklin; č) vodstvo zapiska o spuščanju. II. Za zgradbe, prezidavo in uredbo hlevov: Za ta razi'i so določena za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 2D00, za planinsko K 2500. Za ta darila se morejo potegovati mali posestniki, ki dokažejo, da so tekom leta zgradili, prezidali ali uredili hlevska poslopja, ki po svojej prostornosti odgovarjajo potrebam dotične kmetije in so tudi v zdravstvenem in gospodarskem oziru povoij-na. III. Za zgradbo gnojišč iu pravilno ravnanje z gnojem:'V to svrho se določijo za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 400. za planinsko K 4o0. Pri podeljevanju teh daril se upošteva sistem, po katerem so napravljena gnojišča. ali mi ograjena z. zidom, cementom ali samo z zemljo, ali je preskrbljeno za odtok gnojnice v posebno zgrajeno jamo. I pošteva se tudi to. ali je gnojišče na primernem mestu in kako sc hrani in oskrbuje hlevski gnoj itd. j IV. Za pravilno ravnanje s krmili in njih hraneuje: Za ta razpis so določena za srednje ozemjje darila v skupnem znesku K -tim. za planinsko K 400. Za ta darila se morejo potegovati tnali posestniki. ki dokažejo, da so uvedli na svojih posestvih pravilen sistem hra-nenja krmil posebno pa taki, ki doka-' žejo, da so uvedli na svojih posestvih »ensilažo«. V. Za izboljšanje prešičjereje. oskrbovanje plemenskih postaj iu prešičjih hlevov in za brezplačno oddajo plemenskih mrjascev: Za ta razpis so določena za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 1500, za planinsko K 1000. VI. Za pravilno čebelarjenje: Za ta darila se morejo potegovati vsi čebejarji, ki dokažejo, da pravilno čc-belarijo. Darila se bodo podeljavala v obliki modernega in racijonalnega čebelarskega orodja. V to svrho se določijo za celo deželo darila v skupnem znesku K IOOO. Prošnje za podelitev vseh zgoraj označenih daril'je predložiti po dotičnih županstvih deželnemu odboru do 15. julija. Nesreče. Josipa Mizerit iz Štever-jana je na delu vpodgorskipopirnicipri-jel pas stroja ter ga vrgel na tla. Dobil je poškodbe na glavi. Z drevesa je padel Sletni Rudolf Stekar iz Kojskega ter si zlomil desno roko. — Delavcu na novi tolminski cesti Štefanu Maver iz’ Kala je padel kamen na desno nogo ter mu jo zlomil. Vsi trije se nahajajo v goriški bolnišnici. Osem inest za koinisarijatne eleve pri c. kr, mornarici se odda s 1. okt. t. I. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili državno višjo gimnazijo, višj > realko ali višjo trgovsko šolo. Šole na nedržavnih zavodih veljajo za ta slučaj, ako imajo pravico javnosti. Prošnje je vložiti do 15. avg. t. I. Plača znaša že prvo leto 1640 K. Pogubne posledice mobilizacije. »Riečke Novine« poročajo, da so v Sarajevu rezervisti poskušali štrajkati. Soglasno se poroča, da se z rezervisti silno grdo postopa. Po Dalmaciji so cele vasi brez moških, polja pa neobdelana. Oderuhi zahtevajo po 50 do 100 odstotkov! Rezervisti, ki se bodo vrnili, se izsele v Ameriko. Cela sela se oku-žujejo s spolnimi boleznimi. Marijin vnebohod verska resnica. Iz Rima se poroča: Večkrat so razne verske družbe, osobito Marijanske kongregacije. papeža prosile, naj bi se nauk o Marijinem Vnebohodu progllasil za versko resnico. Tudi na zadnjem mednarodnem shodu sodalov v Solno-gradu se je solnograški kardinal nadškof Katschthaler goreče zavzel za to. da se Marijin Vnebohod za dogmo proglasi. Zdi se. da se to zgodi. V vatikanskih krogih se namreč govori, da misli sv. oče Pij X. cerkveno tradicijo o Marijinem Vnebohodu proglasiti za versko dogmo. Vera o Marijinem Vnebovzetju je prastara in neoporečna. V naj->tarejših časih Cerkve se je Marijinega Vnel 1 hoda polashla cerkvena umetnost. Trstu preti pomanjkanje vode. Ako ne dobe v kratkem dežja, bodo morali večkrat na dan zapirati vodovod. Rusinski dijak umoril poljskega proiesorja. Včeraj je na lvovskem učiteljišču ustrelil neki rusinski dijak poljskega profesorja Butkovskega. Profesor je bil koj mrtev. Rusinski dijaki so vzeli morilca in so ga izročili policiji še le tedaj, ko je morala policija nastopiti z oboroženo silo in ranila več dijakov. Umor ni političnega značaja in iz vira. kakor se zatrjuje le iz neke šolske afere. Pelagra v Furlaniji. Koncem leta 1969. kaže statistika, da je obolelo v Furlaniji 1290 oseb za to strašno boleznijo. I stanovila se je posebna komisija, ki ima nalogo, da kolikor mogoče omeji razširjanje te bolezni. Komisija je do- segla s pomočjo drugih merodajnih faktorjev lep uspeli, kajti koncem leta 1912. se izkazuje v letni statistiki samo še 593 slučajev obolenja. Največ slučajev pride na občino Cervinjan, kate. ri slede občine Kormin, Gradišče in Tržič. Mestne novice. Zrelostni izpiti na srednjih šolali \ Gorici. Zrelostni izpiti se bodo obdi-žavali letos in sicer: na gimnaziji od 7. do 14. julija; predsedoval bode vladni svetnik g. Friderik Simzig; na realki od 7. do 12. julija pod predsedstvom šol-skega svetnika g. Jušta Hcndrych. Zadeva Finžger Rozina pride, kakor hočejo vedeti nekateri tukajšnji listi, že v prihodnjem porotnem zasedanju, ki prične dne 23. t. in., na vrsto. Finšgerjev zagovornik bode baje dr. Franko. Profesorski izpit je napravil dos». danji suplent na tukajšni c. kr. gimnaziji g. Matko Ravter včeraj na graški univerzi. 111 Tukajšnje sodnijske zapore si ie minole dni ogledal svetnik pravosodnega ministerstva dr. Mayer. Imenik porotnikov za drugo letoš-šnje porotno zasedanje v Gorici: Budin Anton, Miren; Grcgori Franc, Gra-dež; Silvij grof Mels-Colloredo, Gorica; Morsutti Feliks, Gorica; Culot Anton Gorica; Toroš Leopold, Medana; Visintin Matija, Gradišče; Perše Alojzij, Ročinj; Černuta Miha, Log pri Bovcu; Tomat Anton, Marijan; Ličen Maks. Riheinberk; Torelli Marin, Gorica; Sartori Aleksander, Marijan; To-masini Peter, Gorica; Mozetič Alojzu, Gorica; Martinis Alojzij, Medea; Krajnik Ivan, Sv. Lucija; Schubert Adolf, Visco; Maratelli Mansuet, Gorica: Klanjšček Josip, Števerjan; Kanave Iv.. Idersko; Panzera Ivan, Kormin; Kras Anton, Livek; Schlemer Ivan, Gorica; Pertot Alojzij, Gorica; Pitteri Egidij, Gradišče; Venturini Egidij, Terc; Repič Franc, Ajdovščina; Klansig Iginij, Št. Vid pri Torre; Zuccatto pl. Anton, O-zeljan; Leban Vincenc, Šempas; Černigoj Anton. Gorica; Zuioni Leonard, Gorica; Božič Božidar, Sv. Lucija; Zn-liani Hermagor, Gradež; Rojec Fran., Peč. Nadomestniki: Clemente Karol, Rossi Alojzij, Calligaris Ivan, Juch Josip. Afrič Josip, Bonnes Klement, Vodopivec Josip, Cardinal Ivan, lllicher Karol, vsi iz Gorice. Nesreča. 34-letni Anton Sokol, u-posljen v kmetijski šoli si je pri delu s slamoreznico zlomil na desni roki en in na levi pa dva prsta. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov. Iz komenskega okraja. km V Svetem pri Koinnu je umrl v najlepši mladeniški starosti 22 let stari Al. Dugulin. Obolel je vsled prehla-jenja že pred tremi leti precej hudo. a zdravje se mu ni vrnilo, marveč se ie moral preseliti v večnost. Pogreb je bil v pondeljek ob veliki udeležbi občanov. S', p. v m.! Preostalim naše sožalje! km Temnica. Komenske teletarje opozarjamo, naj se, ko prihajajo v tuje liše, dostojno vedejo, sicer se jim zna ti, mora umreti!« Besede Kristusove »znotraj polni 'jiilili kosti« nam tudi pove, da je bilo »jihovo srce grešno saj vidimo, so •ištvo. jeza. nevošljivost, prevzetnost najbrže še kaj druzega, to je bila nji ">va »pravičnost«, dasi so na zunaj ce ' korake šteli ob praznikih, da bi pač preveč ne delali in sobote ne prelomili. Poke so si umivali po svojih starih na vadali, da bi duša bila čista, ui jim bilo mari. Ko jim je Izvcličar klical: »Kedo me bo greha prepričal?« so vsi molčali in vendar ni bilo dolgo, ko so pa klicali: »Križaj ga!« in nič iim ni pomagalo, da so jim čuvaji groba Kristusovega pravili, da je listal od mrtvih, nič ne, da so sami z lastnimi očmi videli, kako se vse izpolniije, kar je Kristus prerokoval, nič ne, ko so videli tudi apostol« delati čudeže ostali so v svoji trdo vratnosti. Pragi bravci, bojte se napuha! Poslušajte radi one, katere Vam je Izvcličar postavil za vodnike! Bojte se hi Davščine, srce naj bode čisto in naj išče (o, kar hoče Bog! Naj nikar ne bode vaša pravica le na zunaj, naj se torej nihče ne baha s tem, da morda še nikoli v ječi ni bil ne zunanja, p r a v a bodi pravica! Oledati pa je treba, da bi ne bil kedo morda še sl a b š i, kakor so bili farizeji — ti so vendar še marsikaj do brega naredili, postili se, miloščino dajali. desetino, praznike prav hudo vestno držali ako jim je Kristus žugal, dasi so še kaj dobrega imeli kaj bi rekel pa takemu, ki bi bil še slabši :n bi še tega ne imel?---------- Angelov in vseli apostolov in evangelistov, eerk. učenikov, na god Marije Magdalene, praznik posvečevanja cerkva iu slednjič na god farnega in škofij skega patrona. Čredo mora mašnik iutonirati, zbor pa nadaljnje s »Patreni omnipotcuteiii«. Besedilo se ne sme krajšati, tudi ne polglasno recitirati ui dovoljeno. Dandanes mašnik lahko na 2 načina »ere do« intoniia. (Konec prih.) Slovstvo. Katelieze, spisal Jožef Kragelj, dekan v Tolminu. Dobivajo se v Prodajalni kat. tisk. društva. Cena I K 50 v. Nekaj časa ni bilo dobiti tega dela več celega, ker je bil prvi zvezek pošel. Se daj je pa g. pisatelj preskrbel II. natis prvega zvezka, da je delo zopet celot no, kar bo vsak, ki pozna te »katelie ze« z veseljem pozdravil. Niso dolge, a imajo mnogo vsebine. Namenjene so za ona šolska leta, dokler otroci ne morejo še rabiti katekizma. Gg. katchetje in učitelji, sezite po njih, pozna se jim, da prihajajo iz ve šče, strokovnjaške roke. K. Pevske točke pri daritvi sv. maše! (Dalje.) H r a d u a I e. Takoj po listu (epi-stoli) se poje O ra d u a le; slovensko lii rekli »Urednica«. Ime ima od gredi stopnice — (latinsko »gradus«), ker so nekdaj pevci — vrste sc en psalm peli med tem, ko se je dijakon na sv evangelj pripravljal. Prestaviti Graduala na slovensko ne morem, ker je za vsak dan drugačen, kakor praznik nanese. Dandanes tudi »grednica« ni vee tako dolga, kakor nekdaj. Cez leto se tudi »Aleluja« vpleta, kar pa v postnem času izpad*1. O nekaterih dneh se še dodajajo cele pesmi, kakor za Veliko noč, za Binkj šti (Pridi sv. Duh!), za sv. Rešnje Telo (tlvali Sion Rešenika), za god žalostne Matere Božje (Žalostna je mati stala) in pri črnili mašah (Strašen dan bo dan plačila). Čredo. Prestava: Verujem v e-nega Boga. Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vidnega vsega, iu nevidnega. Iu v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina Božjega edino rojenega. In iz Očeta rojenega pred vsemi veki. Boga od Boga, luč od luči Boga pravega od Boga pravega. Roje nega, ne vstvarjenega, enega bistva z Očetom: po katerem vse vstvarjeno je. Ki (je) zaradi nas ljudi, in zaradi našega izveličanja prišel dol iz nebes. In včlovečil (se) je po Duhu svetemu iz Marije Device. In človek postal je. Kri žan (je bil) tudi za nas pod Poncijem Pilatom, trpel in pokopan je (bil). In vstal je tretji dan po Pismih. In sel (je) \ nebo: sedi na desnici Očeta. In zopet pride z slavo sodit žive in mrtve: či-gai kraljestva ui konca. In v Duha Svetega, Gospoda iu oživljavea: ki iz Očeta in Sina izhaja. Katerega z Oče toni in Sinom vred molimo in poveličujemo: ki govoril je po prerokih. In eno sveto katoliško iu apostolsko Cerkev. Spoznavam en krst v odpuščanje reliov. In pričakujem vstajenje in rt \ ih. In življenje v prihodnjem veku. A-men (lako je.) — Čredo je primeroma iz novejše dobe, v Rimu so ga vpeljali šele v II. stoletju, po drugih dežela pa že preje zlasti zoper Arijansko krivo vero. Čredo se poje ob vseh nedeljah, ob vseh Gospodovih in Marijinih praznikih ter njihovih osminah,, na praznik sv. Jožefa, na praznik Vseh svetnikov in v osmini, ob godovih sv. ZA KRATEK CAS. Lukov I omaž je bil voznik — vozniki so bili čvrsti, korajžni ljudje ni čuda, saj so morali toliko noči tudi po samotnih krajih »furati« in se človek res vsemu privadi. — Enkrat so pa vendar tudi lomažu lasje po koncu silili vstajati. Bilo je po leti, zvečer, okolo polnoči, luna je svetila, a ni bila polna, še krajec ni bil cel. lomaž je vozil ravno Podmedvejkom kraj je bil samoten in opazi na nasprotni strani potoka dušo, ki se je »vicala«. Razločno je videl, vsa bel a je bila in kopala je na vse pretege, tudi vdarec rovnice, a!i pikona je slišal prav razločne. Saj vendar tani ni bilo nikoli uikakc njive, svet je Tomaž pač dobro poznal, saj ni bilo tako daleč od njegovega doma! Gorko mu je postalo, vendar glave ni zgubil. Slišal je včasih, da se pri takih prilikah dušo leliko reši, ako se jo vpraša, kaj rabi iu zakliče: »Duša, kaj rabiš?« Res pride odgovor od one strani: »Pol mernika ajde!« in duša je res dobila kesneje pol mernika ajde. I a duša je bil pa Kočarjev Lovre, priden, a ubog hišnik, ki je moral cel dan drugim delati v dnino, da se je preživel, sklenil je bil pa Podinedvej-kom novino izdelati v njivo zato pa ni imel časa po dnevi, je delal pa po noči. fllače je imel iz nebarvanega domače ga platna, kar se je včasih pri delavcih večkrat leliko videlo iu se tudi danda nes še nahaja, jopič — telovnik — ke do bo kaj tacega nosil po letu, zlasti ko mu je že od kopanja samega že znoj. I o pa ne vem, ali sta se Lovre in lomaž že isti večer čez potok o vsem tein zmenila, ali še le drugi dan, ko je prišel Lovre po »pol mernika ajde« k Tomažu. Iskrice. Ne sekaj mi veje, na koji sediš, sicer le verjemi, da doli zletiš! Ce hočeš, da salata bode bolja, ne devaj samo kisa, deni tudi olja! Ce skrivnosti božje /■ u m o m presojuješ. solnčno uro z I a s t n o I u č j o razsvitljujtš. Sužnosti turške se treba znebiti! '• ra/ je znebiti se, to še le hiti! \ečna pomlad je samo /a nebesa, nam tudi j <; s e n naj s a d j e otresa, dokler se duša ne loči <>d teles a. Naglo kar požene, hitro tudi zvene. Sovražnika hujšega ni. kot je prijatelj brez vesli. Preveč nabrušeno je že okrušeno. Novi vek. Romantičen Igrokaz v petih dejanjih. Spisal * * (Dalje.) .1 a n e z (i o m i š č e k (ki vstane): Ako to sklenete, bodo nastali prepiri, Ki se ne bodo nikdar več polegli. Pozni rodi,vi se.nam bodo smejali. Novi vek ima pač drugih potreb. Ponavljam: Kdor hoče imeti cerkev, naj si jo sam zida. (Sede). Andrej Mihelič (slovesno): Občina ne bo skoraj nič prispevala. Je-nar je nabran in ljudstvo je pripravljeno z robotami in vožnjami pomagati za čast božjo. Martin D o I j a k: To ni nobena čast božja! J a ii e z V u g a: Jaz vidim, da pojde Solkan radi tega na razen. Martin Dol jak (ki vstane): Neumnost ne sme vladati. Za to bomo že skrbeli. Rotim vas: Ne dovolite, da bi nas neumna ženska razcepila. Mati Božja se ni prikazala taki norici! Miha Z i m e c: Uršula je poštena in razumna deklica. Kdo ji more kaj očitati? (Dalje prih.) Darovi. J u bi I e j n i dar o vi za Sl o v. s i-r o t i š č e. P. n. gg. Ana pl. Gvosdanovič 2n K. Franjo Klanjšček, kurat v Lokovcu, mesto venca na grob g. A. Petrovčič v Cepovanu 0 K, Jakob Gril, pekovski mojster 2 K, Anton Fon, trgovec 5 K, Hribar Teodor trgovec 2 K, Ana Berini, trgovka I K, Valentin Bone 30 vin., \-lojzij Gabrijelčič 20 vin., Matevž Blažiča 2 K, Fliza Šaver 30 vin., Ciril Hlede 40 viti., Bernardina Lukežič 20 vin. Sklad »Slov. s i r o t i š č a«. P. n. gg. v Pcdmeleu: Martin Kogoj 00 v, Iv. Kenda 30 v, Tomaž Mrak 2d v, Mat. Golja 10 v, Tomaž P rezi 40 vin., Jakob Golja 20 v, Jož. Manfreda 40 v, Ant. Golja 20 v, Val. Kenda 00 v. erd. Sterlik, 60 v, Tomaž Kragelj 1 K, -ud. Močnik (Kneža) 1 K, Jos. Seljak I lom. Seljak 00 v, Jos. Kuštrin 40 v, 'et. Papež 4(1 v, Mar. Šorli 30 v, Ant. Hvala 30 v, Marija Kos (Kneža) 1 K, Mih. Šorli 20 v, Fr. Močnik 20 v, Iv. Drole 30 v, Pet. Reje 60 v, Iv. Humar 40 v, Iv. Močnik 00 v, Mat. Drole 40 v. Jak. Šorli 1 K 20 v. Lov. Humar 1 K. ler. Kos 20 v, Iv. Leban 10 v, Lucija Močnik 2(1 v. Mar. Humar 4n v, Mar. Humar in v, Mar. Sterling 10 v, Mar. Kuštrin 30 v, Jak. Papež 30 v, Jos. Golja I K, Jak. Kogoj 20 v, Iv. Šorli 40 v. Mar. Kogoj 40 v, Marjeta Brovč 1 K. Mihela Seljak 4fl v, Marija Kuštrin 40 vin., Cipr. Braudeggar 40 v, Pr. Gros-ser 30 v, Blaž Kogoj 50 v, Ig. Božič 1 K. l et. Kokošar 2 K. Kat. Šorli 2 K, Iv. Kokošar 1 K, Mih. Zavrtanik 2 K. \. Golja 60 v. Pr. Prezelj I K. Jos. Humar I K. Iv. Miklavčič 1 K. Dez. Seljak I K. preč. g. Iv. Kokošar 5 K. preč. g. V. Bele 4 K, Neimenovani 2 K. Ig. Lapanja * K- (Dalje prih.) V Prvačini se je nabralo 53 K K2 v; v pušici ž u p a n s k e p i s a r n i c e v P r v a č i n i je bilo 0 K 24 v. 200.000 mark mesto bombe. Tajnik neke bolnišnice v Londonu je našel v isarni ovoj. S strahom m> ga veščaki odprli, ker m> mislili, da so Mitra/etk-_ bombo položile, a prijetno so bili presenečeni, ko so našli v zavoju 200.1 n M mark. ki jih je neki človekoljub bolnišnici daroval. Iz goriške okolice. g I/. okolice. l:o go riški okolici sc siri govorica, češ da deželni kmetijski urad v Gorici prodaja na goriškem zelenem trgu lepo zelenjavo, ki dela konkurenco zelenjavi naših okoličanskili kmetovalcev. Kakor doznajemo iz verodostojnega vira je stvar taka-le: V de. dni umobolnici se prideluje mnogo zelenjave, ki se v prvi vrsti porabi za umoboliic, katerih je okoli 4(10. Kar list.me se’ šele proda. Da je ta zelenjava lepša kakor ona kmetovalcev, je tudi res. S tem pa deželni kmetijski urad noče delati konkurence našim kmetovalcem. Nasprotno: on ima namen, z gojenjem lepe zelenjave pripraviti tudi naše kmetovalce do tega, da bodo tudi oni pridelovali tako zelenjavo. Kdor drugače govori, ni v stvari dobro poučen. g Dornberg. \eselica našega »Izobraževalnega društva« je izpadla \ nedeljo. S. t. m„ v vsakem oziru pra\ dobro. V burki »Zanikerna trojica« je nastopilo 20 igralcev, ki so vsi častno in v splošno pohvalo rešili svoje vloge. Odlikovala se je vsekako »Zanikerna trojica«. Ti trije igralci so pokazali svojo zmožnost že v igrah »Dotnen« in »Naša kri«. Mi.jstersko sta igrala Miha in linča v šaljivem prizoru »Zakonska sreča«. Nasmejali smo se pri teh 2 igrah prav pošteno. Zategadelj je tudi odpustljivo, če se ni razumela v kakem prizoru tupatam kaka beseda med smehom občinstva, kojega je bil poln salon. Nastopilo je namreč osem igralcev prvikrat. (.'meniti moramo tudi še »Županskega kandidata«. Občudovali smo skoro -'t» let starega moža-kmeta. ki je sprejel tako dolgo deklamacijo in jo de-klamoval kakor kak študent. Ce pomislimo na vse kopanje in drugo vinogradniško delo v naši občini, moramo dati zasluženo priznanje našim igralcem, kakor tud; gg, župniku, organistu in predsedniku za njihov trud' Živeli! g Vabilo na XIV. redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Kevini, regi-slrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 22. junija t. I. ob 5. uri popoldne v župnišču v Kevini. Dnevni red: I. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnijein občnem zboru. 2. I'močilo o izvršeni reviziji, d. l otrjenjc računskega sklepa za leto 1912. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega pregledovalca in namestnika. (>. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Člani naj imajo pri sebi zadružno knjižico, v dokaz, da imajo pravico glasovati in voliti. Hranilnica in posojilnica v Pevtni je štela koncem I. 1912 članov 26!. Promet je bil -I12.6SII.44 K sprejemkov in 109.967.61) K izdatkov. Skupaj kron 222.648.04. Stanje hran. vlog koncem racun-.skega leta 108,748.48 K in posojil 114.665.89 K. Čistega dobička 1.599.30 K. Rezervni zaklad znaša 7800.54 K. Razvidi se. da posojilnica lepo vspeva! g Čevljarska zadruga v Mirnu, vpisana zadruga z omejeno zavezo, bo imela dne 20. t. m. ob 6. uri pop. v svojih prostorih v Mirnu redni letni občni zbor z vsporedom: I. Poročilo o delovanju zadruge I. l‘>12; 2. Potrditev letnega računa za 1. 1912; 3. Sprejem novih članov; 4. Volitev načelstva in nadzorstva: 5. Razni predlogi. g I/. Solkana. Sedaj se krega »Soča« sama s seboj in z dr. Tumom zaradi ranjke »Mizarske zadruge«, katere ne pozabimo, če učakamo Matuzalemov a leta. »Soča« poreče najbrže v kratkem, da so polom zakrivili solkanski mizarji ali pa grdi klerikalci. Mi. ki smo poznali liberalno gospodo, ki je imela svoje roke pri Mizarski« vemo. da poloma nismo zakrivili mi solkanski miza- rji in tudi ne klerikalci, marveč potratnost, neznanje, razkošnost in pa laliko-mišljcnost najožjih »Sočanih« pristašev. Hočemo li obuditi spomine, kako lah-komišljeno se je kupoval les, se je sprejemalo izgotovljeno blago, se je plačevalo rokodelce, se je prodajalo blagi', se je izvažalo v Aleksandrijo, se je razkošno potovalo po Egiptu, se je delilo dolgove, so se kupovali razni stroji, se je v kujiževalo kot dolg to, kar je bilo že plačano itd. itd. (lospoda liberalci okoli »Soče«, tu tiči vzrok poloma »Mizarske zadruge«, tu ga iščite in ne tam, kjer ga ni. Če boste vsa ta vprašanja natančno preiskali, bodete dognali, da smo imeli prav. Sicer pa, saj teče sodna preiskava o vzrokih poloma. Preiskava se vleče že dolgo časa in mnogi, mnogi žele, da bi se ta .elezanimiva sodna razprava že enkrat vršila, ki bi koncern) dokazala, kdo je zakrivil grozni polom »Mizarske«. Mizar. g Z Mirenske ceste. Izvedeli smo, da je imel naš dopis, priobčen pod tem naslovom v predzadnji št. »Prim. Lista« o vojakih, ki nadlegujejo mirne mimoidoče ljudi in duhovnike lep vspeh. Vojaška oblast v Gorici je brala naš dopis in odredila strogo preiskavo. Seveda je težko dobiti dotične vojake, ki so se neuljudno obnašali. Vojaška oblast pa je zažugala, da bo strogo kaznovala one vojake, ki bi kakorkoli nadlegovali mimoidoče ljudi naj si bodo svetnega moškega ali ženskega ali pa duliovske-ga stanu. Tako je prav. — Vojaški oblasti se zahvaljujemo za energičen korak. Iz ajdovskega okraja. a Vabilo na izredni občni zbor »Hranilnice in posojilnice« v Rihenber-gu, registrovanc zadruge z neomejeno zavezo, ki se bodo vršil dne 29. junija t. I. ob 7. in pol uri zjutraj takoj po prvi sv. maši v društvenem prostoru v Britofu. Dnevni red: I. Volitev načelstva in nadzorstva. 2. Slučajnosti. Odbor. a Ajdovščina. (Dva vojaka ustreljena.) Y Palih imajo tuk. topničarji svoje skladišče, ki je obstraženo od enega vojaka. Dvema zlikovcema domačinoma pa ni dalo miru, da ne bi metala kamenje na vojnka-stražnika. To se ie ponavljalo več večerov. V torek ponoči pa so hoteli vojaki uloviti nadležnežu in v to svrho se je postavil okolo skladišča kordon straž, ki naj tička ulovi. Dva vojaka sta ležala na straži v nekem grmu. Patrulja, ki je šla mirno, je mislila, ko sta sc onadva vojaka zganila. da sta tam nagajača, in je začela streljati. In res zadela je tudi oba vojaka. ki sta na tak žalosten način pustila svoje mlado življenje. I >omača zlikovca pa imata sedaj te dve življenji na vesti in morebiti tudi kazni, ki jih dobe vojaki, oziroma poveljnik patrulje, ker je najbrže prenagljeno uporabljala orožje. a Obstrelil se je v Ljubljani na L državni gim. dijak šestošolec Ant. Batagelj iz tsturij. Njegov sošolec je prinesel nabit revolver v šolo in med pavzo je Batagelj ogledoval orožje. Strel ga je zadel v spodnji del noge in upati je. da ne nevarno. Iz kanalskega okraja. ki Važna novica s Kanalskega. Proračun cestnega odbora za I. 1913. ie od dež. odbora konečno potrjen. Potrjene so tudi podpore, katere je cestni odbor s\ /j čas podelil posameznim županstvom v okraju za popravo in za zgradbo občinskih poti. I e podpore sc bodo torej izplačale v tek. letu, in sicer ko bode imel cestni odbor po rešitvi glavnih točk pro'računa na razpolago potrebni denar. S tem so vse pritožbe občin in prebivalstva na lep način rešene. ki Kanal. Na god sv. Ivana priredi abstinenčni odsek tukajšnje dekliške Marijine družbe veselico s predavanjem. Vsporcd prihodnjič. klGorenjepolje. Naša šolska predstava 8. t. m. je bila nad vse pričakovanje imenitno obiskana. Domačini, ki pojmijo vzgojevalni namen nedolžnih otročjih veselic, so se večinoma odzvali vabilu vodstva polnoštevilno. Naših sosedov Kanalcev se pa kar ue more prehvaliti, toliko jih je bilo; lep vzgled so dali narodu in to naj jim bo tudi v zadoščenje. Dresrčna hvala v imenu šolske mladine. Upamo, da nam ostanete vedno naklonjeni. Zapomnimo si vsi: Kakšna mladina taka bodočnost naroda! Srčna hvala posestniku Antonu Lovišček in soprogi Mariji za prepustitev veseličnega prostora, kakor tudi \ sem domačinom, izobr. društvu v Anhovem, mladeničem in mladenkam, ki so nam posodili razne reči ah pa nam pomagali pri okrasitvi prostora itd. Sodnemu ofie. v p. Ivančiču, zid. mojstru in udu kr. šol. sveta g. Mihi Gabrijelčiču, g. trgovcu Angeli-ju, g. prožnemu uravuaču Perfeti, krojaču g. Janezu Gabrijelčiču in dr. za preplačila: Stoterna hvala! Vodstvo ljudske šole. Iz tolminskega okraja. Samomor stotnika. V četrtek se je ustrelil poveljnik v Srednjem pri Tolminu nastanjene stotnije domobrancev (»alpincev«), stotnik Viktor Fritsch. — Prepeljali so ga v goriško vojaško bolnišnico. I ogreb je bil v soboto popoldne. Vzrok samomora je baje ta, da je imel stotnik Fritsch biti te dni strogo kaznovan, ker je grdo ravnal s svojimi podložniki, vsled česar se je pri njegovi stotniji usrmtilo več vojakov. V oporoki, ki jo je napravil stotnik pred samomorom zapušča vse imetje svojemu »buršu«, katerega je nekoč tako sunil, da je moral v bolnišnico. t S Tolminskega. Zdaj te dni hodi po Tolminskem — dne 10. t. m. je bil pri sv. Luciji — nek agent za klajno apno. loleg tega priporoča in prodaja pa še nekaj drugega ud inducendam steri-litatem, kar je prepovedano. Treba bo natančno poizvedeti in napraviti ovadbo pri državnem pravdniku. Škandal, ki provzroča ta človek po hišah je velik. Ljudje so zgražajo. Za klajno apno je puščal po hišah plakate, na katere se je ob robu podpisal. Teinu človeku je treba prav dobro posvetiti. t Roče. — Redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice« v Ročah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, se bo vršil v nedeljo dne 22. t. m. ob 2. uri popolne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1912. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Morebitni predlogi. Načelstvo. Previdnost v neprevidnosti. Rišejo nam s hribov: Mati je krpala otrokom obleko, obenem kuhala kosilo. Mnogokrat je ustala s stola in šla k ognju, pomešala v loncu in spet sedla in krpala dalje. Zenska navada pa je. da kadar ustanejo od šivanja odložijo šivanke, marveč jo zabodejo v obleko na prsih. In tako je storila tudi v mislih imenovana žena. Zabodla je šivanko v obleko in šla mešat kosilo, ki se je kuhalo na ognjišču. Ko je spet sedla in hotela dalje šivati, ni mogla dobiti igle. Gledala je po tleli, na ognjišču, a igle ni bilo mogoče najiti. Bojazen, da je mogoče padla igla v lonec jo je napotila, da je odmaknila lonec od ognja, vzela gosto preeejalnico in precedila juho. lu res, v precejalnici je ostala igla. Kaj bi sc zgodilo, ako ni padla ženi v glavo ta srečna misel, si lahko mislimo. To je glasen in oster opomin materam in šiviljam: Ko vstanete od šivanja. odložite igle m ne vbadajte jih v obleko, kajti zgoditi se zna. da vam pade igla na tla, ali bogve kam. Sicer pa saj smo čitali te dni v listih, da je neka mati pritisnila na prsi dete, ki jc grozno kriknilo. Kaj se jc zgodilo? Ma- li jc imela na prsih iglo, ki je prebodla detetu srce in umrlo. Iz bovškega okraja. ; Zakaj peša ovčjereja na Bovškem? Skoro vse dela/možno moštvo je zunaj; doma ostajajo samo stari možje in pohabljeni mladenič., sploh taki, ki ne morejo po svetu. Zenske, kar je krepkih, zdravih deklet, hodijo pa sluzit v mesta, večinoma v — Trst. — Rudarsko življenje je težavno, nevarno, nezdravo; redki so rudarji, ki ustrajajo dolgo v rudarskem delu; velika večina onih, ki se ne ponesrečijo v rudnikih, obnemore pred časom in hira potem in si pomaga, kakor si more, dokler ne zapade prerani smrti. In kar je najhuje je to, da se prav mnogo onih moških in žensk, ki zapuščajo dotn, ker jim v sedanjih razmerah ni mogoče doma živeti, med svetom pohabijo telesno in duševno, da imajo potem domače dri1 žme in mnogokrat tudi občine svoj večni križ s takimi pohabljenci. Koza, pravijo, je sovražnica gozdov, zato brez pardona proč ž njo! Res je, da so gozdi potrebni; da so ljudstvu velika, neprecenljiva dobrota in da jih je treba torej pravilno oskrbovati in skrbno varovati. Res je tudi, da koza rada ogrize omladje, zlasti je-ovo in da lahko zelo škoduje mladim gozdnim nasadom. To pa ni res, da ie goličave na naših gorah zakrivil pohlepen kozji zob. Kjer so bili nekdaj gozdovi in jih danes ni več, tam je pela neusmiljena sekira, najeta po lakomni grabežljivosti lesnih špekulantov — v dobi, ko še ni bil v veljavi gozdni zakon in pozneje tudi še po nemarnosti in morda brezvestni samopridnosti v varstvo gozdov postavljenih vladnih organov. Da, nespametno, brezvestno gospodarstvo je pokončalo mnogo gozdov, a koze niso pokončale nobenega. Delež krivde, ki ga nosijo one na tem pokončevanju, je tako neznaten, da u-boga žival res ne zasluži tako kr litega preganjanja. (Konec prih.) ------- Iz cerkljanskega okraja c Dr. Tuma na Bukovem. Pretečeno nedeljo — 8. 6. — je iinel dr. I uma volivcu shod na Bukovem. Bukovo R torej prvi kraj v tolminskem glavarstvu, kamor je dr. Tuma prišel iskat za bodoče deželnozborske volitve pristašev brezverskemu socijalizmu. Ponosni na to čast Bukovci ne moremo biti in prav zelo se nismo priporočili pri oblastnijah, katere odločujejo o podpu-rali za javne zgradbe in imajo rnoc. določevati, med kakšnimi ljudmi so dani pogoji za lastno županstvo. I >r. Tuma je prišel na Bukovo o-krog 8. h zjutraj. Ker je sv. leto, je napravil najprej obhod okrog cerkve, v cerkev pa ni prišel potem je šel v g(> stilno Ant. Celjk, kjer si je zagotovi prostor za shod in je dal ošterju priliko. da je potočil malo mleka, nato je P* šel na hrib Kojca po socijalistovsko a pravit službo božjo. Ob lili je on svoji službo b. v prosti naravi opravil. "I ll.30h srno jo končali pa Bukovci cerkvi po načinu, kakor je od Boga cerkve zapovedano. Nato se je zact shod. G. doktor je menda povedal, a so vse druge stranke v deželi za nic. socij^liiitičnu jc dobra, zato Bukov. pra\ narede. da volijo njega, ki jc s» cijalist; govoril je menda tudi proti n litarizmu; zagotovil je, da bo v de že nem zboru govoril in da ga bodo morali poslušati. Blagor nam Buko'1 cem: dr. Tuma bo povzdignil svoj 41-4 o potrebi ceste v Hudajužno. o potre* lastnega županstva, in vsi ga bodo rali poslušati! Samo poslušali g;i bodo, pa ho že doseženo lastno županstvo, zagotovljena bo izredno visoka podpora za cesto! Zdaj ve cela dežela, zakaj je bil dr. Tuma najprej na Bukovo povabljen; ose kar želimo- bomo dosegli |io njem, pa naj je mogoče ali ne. Končal je svoj govor malo pred lh. (Konec prih.) Z Bukovega smo zvedeli, da oni lepak na hiši Matevža ni vabil na ples na -Bukovem, temuč na Grahovem. Sicer ples na (irahovem ne bo bol ji. ko ples na Bukovem vendar popravljamo sami krivice nočemo nikomur de-ati, temuč poročati samo resnico. ODLIKOVANA PEKARNA lz sežanskega okraja. Odlikovanje. Preč. g. Matiji S i Jekanu v Tomaju, je cesar podelil vi-težki križec Franc Josipovega reda. Čestitamo! Iz komunskega okraja. kr Iz Zapadnih Brd. Crešnje so silno drage: drobne črnice po 80 vin. kg. brez izbiranja! Suša nam žuga; bojimo se za vse poljske pridelke, da nam povenejo. Za trto je vreme kakor nalašč. Lepo cvete grozdje-; tudi drugo sadje, kar ga je, kaže lepo — pa silno malo ga bo. Češpe so šle v rožičke (do-plone) in so odpadle — za pokušnjo jih bo. za prodaj ne. Bog daj dovolj sirka in krompirja, fižola in repe, pa smo dobri. Ce srno prav razupiti kot »bratci veseli vsi«, zadovoljni srno tudi z malim. I udi potiskati pas znamo za par jam nazaj, da smo bolj nobel. Plesav-ske misli nam rojijo včasih t%,glavi. a vino je drago, denar redek in negotov, zato bolj pametno storimo, da pošljemo plesavne ideje na Italijansko, na Krn ;n Matajur. kr Medana. Od medanskega kmeta Mno dobili sledeči dopis: Sedaj šele se kažejo posledice pomladanske slane. Sedaj, ko bi morali plačati, kar smo pozimi pojedli, nimamo kaj prodati. Davkarija se tudi pridno oglaša. Plačati se mora, a kje vzeti. Sedanje pridelke ie skoro čisto pobrala slana, tako da ne moremo ničesar plačati. A kje so šele kmetske potrebščine, modra galica, žveplo in drugo. Žalostno je! Kmetje v Brdih bi se morali tudi združiti v društvo, tako da lahko povzdignejo svoj glas do poslancev. Jokati noč in Jan ne pomaga nič. Združimo se kakor £. pr. koloni, krčmarji in drugi! Gospodarsko. Pšenične cene rastejo. Poročila iz iudapešte pravijo, da je cena pšenici !°Pet poskočila. \ par dneh so poskoke cene za 42 vinarjev na kvintalu in tičakuje se še večjega poviška. Cene medi so padle. Cerie medi Lessing), tombaka in podobnih kor in padle za 4 K pri kvintalu. Cit* najboljše kakovosti pr poroča Gorica, via Formlca is priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega m najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cenj. odjemalcem za obileposetn S spoštovanjem E. Jakin V Podbrju pri Št. Vidu pri Vipavi v mični legi se oddaste eno ali dve stanovanji v najem, bodisi celoletno ali le v poletnem času. Stanovanji ste pripravni za upokojence. Več se izve pri našem upravništvu. (Kranjsko) n sicer: I o. polnomastni sir K 1.80 kg. ttrt mastni sir K —.80 kg. 'r je eno leto star. hlebi tehtajo 20—35 k*. Ml Zahvala. Povodom prebridke izgube našega ljubljenega sina in brata Antona Krušiča nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči tem potom svojo srčno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini posebno pa preč. očetu Rafaelu za tolažilne posete, sl. vodstvu trgovske šole v Gorici, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilo spremstvo na zadnji poti in vsem onim, ki so nam bodisi pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje. V GORICI, 5 junija 1913. Žalujoči ostali. !TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „Qoniške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga). Priporoča bopato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. - — | Postr LI Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. Povodom gospoda Zahvala. prebritke izgube našega sina, brata EMILA N0JAKA učitelja g. ku- izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo preč. ratu Sedeju in preč. g. kuratu Ušaju ter vsem gg. učiteljem njegovim tovarišem, nadalje vsem pevcem za ginljive žalostinke in vsem, ki so spremljali raj nika na njegovi zadnji poti ter nas tolažili v teh bridkih urah. Bog vam povrni stoterokrat! V Cepovanu, dne 2 junija 1913. »CENTRALNA POSOJILNICA" REGisc^ovAnA zadruga z omejeno ZflVCZO ^♦ v GORICI Najboljše in najmodernejše sit k n o aa moške in volneno aa ionske obleke ram-Oošilja najceneje Jttgoslo7’. razfiošiljalna R. S TERM E C KI v Celju š/. 304. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine, prosto. Voda „Vichy“ umetno napravljena, najboljša hladilna pijača v poletnem času, se uživa najprikladneje kot pridatek vinu ali sirupom. 1’melna voda »Vichy< se pripravlja iz praškov, ki odgovarjajo natančno analizi pristne vode »Vichy«. 1 jkatljica z 10 praški, zadostujoči za 10 I vode, stane 70 vin. Praški se izdelujejo le v lekarni eRISTOFOLETTI, Gorica. Travnik. Svari se pred ničvrednimi ponaredbami. Oillll motno> zavret0 se popravi kakor ■ IIIU, tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. 23-letni sodni oficijant s 6 letno sodno prakso, popolnoma izvež-ban v vseh pisarniških oddelkih in tudi v zemljiški knjigi, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi stopiti v službo kot soli-citator pri kakem odvetniku ali notarju v Trstu ali sploh v kakem primorskem mestu. Gre tudi na deželo. — Zadovolji se tudi z bolj nizko začetno plačo. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov : „Neron 100“ poštno ležeče — g’avna pošta Ljubljana, Kranjsko. Usnje podplati. Vrvarsko m iiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiimiimiimiiiii milim blago. I. Drnfovka, Gorica ih m minil im n n ih ih m inimi mn milim n im m nasproti „Monla“, odli- ii minili milim iiimmimiimmmmimmmm kovana delavnica nadpla- i lil t hm r i im i n umri tu 11 m m tm miii.mii n n i r Mtti 11 tov. — Velita izbera obuvala. mn mn tiMimmrmm m n mm umu n iiiiimim HiSa na prodaj. Sg„r,S,|; št. 79 nad Pevrro. Dobro znana stara gostilna poleg ceste. Obrniti sejetieba do gosp. Antona Komavli, Oslavje 109. 9r. Jušt Bačar zdravnik v Gorici, ulica Troh Kraljev 9 ordinira od 10. di 11. in od 2. do 3. nre. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Priporoča se. pod novim vodstvom. a novo urejeni hotel »Pri Zlatem |e- ■m . Istotam se sprejemajo abonenti p<> 'tovoru po zelo ugodnih cenah. \em obrestuje hranilne vloge po 5Daje članom posojila na vknjižbo po 6"0, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi st. 32, I. nad. — Lradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. MIHAEL TURK GORICA na Komu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. YC - LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj . . . 29. 74, 28. S4. Ml. Oracle . . . 45. 12. 10. 10, 7. T torejci: Najceneje kupite lasti ko za cepljenje trt „Excelsior“ |>ri tvrdki I. Drufovka, Gorica, Gosposka ul. (nasproti „M onta“). Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici sc dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. Viktor Toffoli- Gorica prva zaloga oljkovega olja Via Teatro 16. •• Via Sirnim 10. OUkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nina, Oneglja. - —-------■-------- Cene so sledeče: Jedino olje .... liter Kron Namizno olje . . . „ Istrsko-oljkino olje . „ „ Valona.................... Bari...................... Oneglia................„ Lucca..................„ Nizza..................„ 1.04 1.12 1.28 1.40 1.40 1.60 2.___ 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele In izven države. Aleksander Ambrožič urar in juvelir e OR 10 A, OOSPOSKA DLIOA it. 16. Zaloga različnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu uljudno priporoča. . Očala vsake vrste raz-' ličnih kakovosti natanjčno poj zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino. žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v 6osposk! ulici štev. 25 v Gorici. Trgovina z usnjem v Kapucinski nllcl št. 2 („Prl Lizi -.) Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ. trgovec. ||i Martin Poveraj strokovni krojaški mojster TRAVNIK 5 — GORICA. f Vseh nas oblači po zadnjem kroju ter ima m razpolago vsakovrstno blago, izgotovljenih obb'k in vse priprave za vojački in civilne obleke. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. u Prva Goriška H. WALLAND Gorica - Gosposka ulita št. 17 v Ufi Ona ■ Gorica (prej Via Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo In drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki izberi sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). Različne koverle, plahte in kovtre! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. itd. ZAJAMČENO 541 iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znano najbolJšE blago! Strogo solidno postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Gorica, Gosposka olica št-17 v hiši l prej Via Stretta 4 )L □ L £ Odlikovana pekarija ^ in tdadčlčarna ! K. Draščik ♦ v Gorici na Kornu (v lastni bili) ♦ ♦ ♦ Izvršuj« naročila vsakovrstne*« peciva, torte, kolače s* birmano« In porok«, pince Itd. Prodaja razUina fina vina in likerje na drobno ali orla. buteljkah. Priporoča s« sl. občlnstiu. Cen« Jako nizke. Prva slovenska trgovina /, Jedil- ii i m blagom H' Anton Kuštrin, v aojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba 4. točna in solidna. Na željo odje- AI rl malcev v mestu se blago do- IJI ▼ ctavlta na Hnm t I stavlja na dom. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Oorlci na sredi R&štela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. HISna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Alojzij Gril, mizarski mojsleiidii v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mesti in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do ti tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzor cih. — Plačevanje se dovoljuje tudi ni obroke. im Irži ar J ei n leži cm m ( n tim iali ir -pni ak, klil neki ajo liju, »dl laki DiImdIci ciPkvBnlh posod In čutom! orodja i»sti Fr. Leban Gorica kiti dl; lagiitratna ulica itov. S. Priporoča preč. duhovščini svojo dela ■leo cerkvenega orodja In cerkvenih poso »večnikov Ud., vsakovrstnih kovin v vst xujc kem slogu po aajnlžjlh cenah. Popravlja prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. OOOOC OOOOOOOC OOOOOOCO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOj Trgovina žele nina 8 PINTER & LENARD 0 Gorica — Raštelj št. 7 — Gorica priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žice za trle. trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te Mtroke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nizko ceno. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOP lili) lih tl Sl a liki Uro '.i/k •čh( lil it za id I 'ta\ ritni '<>\ ;’! d 1 -mi ooaiatelj In odgovorni urednik J. VuncoUefc v krnici. Ttešsa .Narodna Tiskarna* v Gorici lodgov. L Lake;