172
Josip Ressel
[a Ljubljanskem pokopališči počiva mož, katerega ime bode slovelo, dokler bodo parobrodi plnli po dereeik rekah in širokem morji. Kakor se marsi-komu godi, tako se je godilo tudi našemu možu. V živJjenji so ga zavidali in preganjali, drugi so se okorišeevali in slavili z njegovo iznajdbo, a on je živel v siromaštvu in zaničevanji. Ta veleum je Josip Eessel, rojen v 29. dan junija 1793.1. v Ohrudimu na Ceškem. Njegov oče, mitnieai- v tem mestu, ni bil imovit, a skrbno je izgojeval svojega sina. Deček se je vže v Ijudskej šoli odlikoval po-sebno v risanji in lepopisji. Leta 1806. je prišel v gimnazijo v Liiicu. čpz tri leta
je šel v topničarsko šolo v Biidjevieah, kjer je pod stotnikom Sinolo nril su v topničarstvu. Posebno je dečka vabila in zanimala tekoča voda. Glcdal ,je v do-rnačem kraji ves zamišljen v valove Hrudirake, v Lincu je občudoval velicastni Dunav, in v Budjevicah je gledal, kako so plovi plavali po vodi. Prišel je 1812. 1. na višje šole na Dunaji, da se uči naraTOslovja, kernije in mehauike. Tu je izumil napravo, kako bi se čolni po vodi gonili ia to je bil začetek njegove svetovno, iz-najdbe ,,Arhimedovega vijaka." Iz Duriaja je šel 1814. 1. v gozdarsko šolo v Maria-brunnu, 1817. 1. je bil pokrajni gozdar (Revierforster) na Kranjskem in pozneje
—~< 173 >~—                                 
jft postal razpoloživen broz dolor-cno slnžbp. Prišol jo potem v Trst, v kraj njegove slave in trpljenja. Pet let se jc tam tnulil. da je našel raoža, ki je žvtoval 600 gld. za njpgovo izrjajdbo.
Leta 1826. so iztesali čoln, katerega vijak sta vrtcla dva moža. in pokazalo se jo, da njegova iznajda niso bile prazne sanje.
L(jta 1827. vzel je Ressel privilegij za svojo iznajdbo, in skušal je osnovati drnštvo, l;i bi izdelalo večjo ladi.jo na paro. A redarstvo je to zabranilo. Poziipjp. sp. Ressel pogodi z imovitim trgovcem po imenii Ottavio Fontaiia, ki hoče zgraditi ladijo iiii paro. Ressi-1 je š(;I v Pariz, pripovedoval tam o svojej izuajdbi, a prp-kaiijonini podjetnikom se ,jo dvakrat vsedel na lirnanicc, ki so ga takoj pustili na cedilu, ko jiin jo razložil svojo iznajdbo. Vrnil se je v Trst, in le nerad je zvršil zdaj Konfcina storjeno pogodbo. Leta 1829. je plula ladija nCivetta" po morji. Ali zaradi uebistvene pomoto se prvi poskus iii posreoil. — Leta 1848. je mnogo lirijmnnigol k rcsitvi avstrijskoga brodovja, kolikor ga ni bilo v Bcnedkali, iu stopil jo v moniiirieo v službo. Niiposled so vendor spoznali njcgove vcliko zaslnge in duucs vsc slavi in i-isla moža, katcremu so v življenji potresali pot z robidovjem in tni.ii'in.                                                                                                     M. M