VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2021 ..............................................................................................................3 Podnebne razmere v pomladi 2021 ...................................................................................................... 26 Razvoj vremena v maju 2021 ................................................................................................................ 44 Podnebne razmere v Evropi in svetu v maju 2021 ................................................................................ 51 Meteorološka postaja Selo pri Vodicah ................................................................................................. 58 AGROMETEOROLOGIJA 65 Agrometeorološke razmere v maju 2021 .............................................................................................. 65 PRILAGAJANJE EVROPSKIH MEST 70 Odziv mest na podnebne spremembe .................................................................................................. 70 HIDROLOGIJA 74 Pretoki rek v maju 2021 ......................................................................................................................... 74 Temperature rek in jezer v maju 2021 ................................................................................................... 80 Dinamika in temperatura morja v maju 2021......................................................................................... 83 Količine podzemne vode v maju 2021 ................................................................................................... 89 ONESNAŽENOST ZRAKA 95 Onesnaženost zraka v maju 2021 ......................................................................................................... 95 POTRESI 105 Potresi v Sloveniji v maju 2021 ........................................................................................................... 105 Svetovni potresi v maju 2021 .............................................................................................................. 107 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 108 FOTOGRAFIJA MESECA 114 Fotografija z naslovne strani: Miška; povečano število miši je povzročilo tudi povečano število primerov mišje mrzlice. Koprivna, 4. maj 2021 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Mouse; increased number of mice resulted in an increased number of cases of mouse fever; Koprivna, 4 May 2021 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2021 Climate in May 2021 Tanja Cegnar aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z močjo v drugi polovici julija. Temperatura zraka v dolgoletnem povprečju od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo vsaj kakšen izrazit prodor hladnega zraka. Predlani je maj izrazito odstopal od normale, lani so bila odstopanja znotraj intervala običajne spremenljivosti, tokratni maj pa je ponovno presenetil s hladnim vremenom. M Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2021 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, May 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil maj 2,0 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 214 % toliko padavin kot normalno. Sonce je sijalo le 82 % toliko časa kot normalno. Po mesečni statistiki temperature in padavin je bil maj 2021 še najbolj podoben maju 1972. Maj 2021 je bil drugi najhladnejši v tem stoletju, le nekoliko hladnejši je bil od maja 2004. Povprečna majska temperatura je bila povsod nižja od normale. Velika večina odklonov je bila med −1,5 in −2,5 °C. Na jugu države je bil zaostanek za normalo nekoliko manjši, nekoliko večji pa v Zgornjem Posočju. Padavin je bilo zelo veliko, ponekod izjemno veliko. V državnem merilu je bil maj 2021 najbolj namočen maj vsaj od sredine minulega stoletja, po namočenosti je presegel do letos najbolj moker maj 2019. Najbolj namočeno je bilo alpsko območje, na Voglu je padlo kar 891 mm. Med postajami v alpskih dolinah je izstopala Soča s 696 mm. Na večini ozemlja padavine niso presegle 400 mm, na jugu in vzhodu države je večinoma padlo do 200 mm. V Metliki so namerili 107 mm, v Lendavi 122 mm. Največji presežek padavin je bil v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je padlo tudi več kot trikrat toliko padavin kot normalno. Dobra polovica ozemlja je poročala o padavinah med 180 in 260 % normale. Najmanjši presežek nad normalo je bil na Kočevskem in v Beli krajini, manjšem delu Koroške ter na Goriškem. V Kočevju so padavine presegle normalo za 15 %, v Travi za 17 % in v Metliki za 20 %. Že četrtič zapored je maj na državni ravni zaostajal za normalno osončenostjo. Najmanjši primanjkljaj je bil na jugu države, na Obali je sonce sijalo 96 % toliko časa kot normalno. Večina severne Slovenije je za normalno osončenostjo zaostajala za 10 do 20 %, največji primanjkljaj pa je bil v pasu, ki je potekal iznad Posočja prek osrednje Slovenije proti vzhodu do meje s Hrvaško, v teh krajih so za normalno osončenostjo zaostajali za 20 do 30 %. Na Kredarici je snežna odeja s 520 cm opazno presegla dolgoletno povprečje, najdebelejša je bila 26. maja. Maj se je sicer začel z nadpovprečno dnevno temperaturo, a se je že naslednji dan ohladilo in večina majskih dni je bila hladnejša od normale (slika 1), le na prehodu iz prve v drugo tretjino meseca je bilo kratko nadpovprečno toplo obdobje. Slika 2. Cvetoč travnik na Mali gori nad Ribnico; 20. maj 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Flowering meadow, Mala gora above Ribnica; 20 May 2021 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 13,4 °C, kar je 2,4 °C pod normalo. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je druga najvišja vrednost, odkar potekajo meritve, sledi maj 2018 z 18,0 °C. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, 4 Agencija Republike Slovenije za okolje z 12,1 °C mu sledi maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v prestolnici je bila 8,5 °C, kar je 1,7 °C pod normalo. Najtoplejša so bla jutra maja 2018 (12,9 °C); druga najtoplejša majska jutra so bila v letu 1986 (12,1 °C), najhladnejša pa leta 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 19,3 °C, kar je 2,2 °C pod normalo. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 26 Temperatura (°C) 22 18 Ljubljana 14 10 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 7 Kredarica Temperatura (°C) 5 3 1 -1 -3 -5 -7 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in May V visokogorju je bil maj 2021 hladnejši kot normalno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −1,2 °C, kar je 2,1 °C pod normalo. Najhladnejši je bil maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, maja 2009 je bilo mesečno povprečje 3,2 °C, sledi s 3,1 °C maj 2018, leta 1999 pa je bilo majsko povprečje temperature 3,0 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 29 hladnih dni, po nižinah jih večinoma ni bilo, oz. so zabeležili le enega, v Ratečah dva. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Tokrat se temu pragu temperatura ni približala. Tudi v Ljubljani maja ni bilo vročih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo 13 majev, ko se je temperatura v prestolnici dvignila na vsaj 30 °C (slika 4 ), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Ljubljana 20 Vroči Topli Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število toplih in vročih majskih dni Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C and 30 °C in May 34 Ljubljana Temperatura (°C) 32 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 34 Murska Sobota Temperatura (°C) 32 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 16 Kredarica Temperatura (°C) 14 12 10 8 6 4 2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najvišja majska temperatura Figure 5. Absolute maximum air temperature in May Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ jih je bilo v Kočevju, Novem mestu in Črnomlju, in sicer 3. Na Obali, v Ratečah, Postojni in Lescah ni bilo takih dni. Večina merilnih postaj je poročala o enem ali dveh toplih dnevih. V Ljubljani sta bila dva topla dneva, kar je šest dni pod normalo. Največ toplih dni je bilo leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo 6 majev brez takih dni. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Najvišje se je temperatura povzpela 10. in 11. maja. Na Kredarici so izmerili 7,6 °C, najvišjo majsko temperaturo na tem visokogorskem observatoriju so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. V Črnomlju se je temperatura povzpela na 29,0 °C. V Ratečah je bila najvišja temperatura 21,5 °C, v Postojni 22,8 °C in v Lescah 23,1 °C. v Portorožu se je ogrelo do 24,3 °C, drugod po nižinah je temperatura presegla 25 °C. V Ljubljani je temperatura je dosegla 26,1 °C, v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. 8 Ljubljana Temperatura (°C) 6 4 2 0 -2 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 8 Murska Sobota Temperatura (°C) 6 4 2 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 -2 Kredarica Temperatura (°C) -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 6. Najnižja majska temperatura Figure 6. Absolute minimum air temperature in May Na Letališču ER Maribor je bilo najhladneje 26. maja, ko se je ohladilo na 3,9 °C. Najnižjo temperaturo so 8. maja izmerili v Murski Soboti (2,0 °C) in na Kredarici, kjer se je ohladilo na −9,9 °C. V preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. V Lescah so najnižjo temperaturo izmerili 6. maja, bilo je 0,3 °C. Velika večina merilnih postaj je najnižjo temperaturo zabeležila 4. maja. Na Letališču Portorož se je ohladilo na 6,0 °C, v Biljah na 4,6 °C. V Kočevju se je ohladilo na −1,1 °C , v Ratečah na −0,9 °C. V Ljubljani so izmerili 3,5 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 20 Ljubljana 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 20 Murska Sobota 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 20 Portorož 18 16 14 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Temperatura (°C) 20 Novo mesto 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Temperatura (°C) 4 Kredarica 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 7. Mean air temperature in May 8 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 27 10 Ljubljana Kredarica 6 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 22 17 12 7 -2 -6 2 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 32 3 5 7 Novo mesto Celje Temperatura (°C) 22 22 17 12 17 12 7 7 2 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 27 Murska Sobota Let. Maribor 22 23 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 27 27 Temperatura (°C) 2 17 12 7 18 13 8 2 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 27 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Bilje Temperatura (°C) Temperatura (°C) 22 17 12 20 15 10 7 Portorož 2 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura, maj 2021 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), May 2021 Maj 2018 je bil v večjem delu države med štirimi najtoplejšimi, v Portorožu pa najtoplejši doslej. V Murski Soboti ostaja najtoplejši maj 1958. V Ljubljani so bili najtoplejši maji v letih 1958, 2003 in 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 2009. V Celju sta bila najtoplejša maja 1958 in 2003. V Novem mestu je bil najtoplejši maj 2003. Na Kredarici so bili najtoplejši maji 1958, 2003 in 2009. Slika 9. Ugodne razmere za košnjo so bile maja zelo redke; Sela pri Šmarju, 9. maj 2021 (foto: Iztok Sinjur). Figure 9. Favorable conditions for mowing were very rare in May, Sela pri Šmarju; 9 May 2021 (Photo: Iztok Sinjur). Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu je bil enako hladen tudi maj leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo najhladneje maja 1991. Slika 10. Odklon povprečne majske temperature na državni ravni od majskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 10. Mean May temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Na državni ravni je bil v obdobju 1961–2021 najhladnejši maj 1991, ki je bil 3,9 °C hladnejši od normale, maj 2019 je za normalo zaostajal za 2,8 °C. Tokratni maj je bil drugi najhladnejši v tem stoletju, le nekoliko hladnejši je bil od maja 2004. Povprečna majska temperatura je bila povsod nižja od normale. Velika večina odklonov je bila med −1,5 in −2,5 °C. Na jugu države je bil zaostanek za normalo nekoliko manjši, na Letališču Portorož je bil maj 1 °C hladnejši od normale. Nekoliko večji kot drugod po državi je bil zaostanek za normalo na območju Bovca (−2,8 °C). 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka maja 2021 od povprečja obdobja 1981−2010 Figure 11. Mean air temperature anomaly, May 2021 Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za maje v obdobju 1961−2021 Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all May in the period 1961−2021 Višina majskih padavin je prikazana na sliki 13. Padavin je bilo zelo veliko, ponekod izjemno veliko. Najbolj namočeno je bilo alpsko območje. Najobilnejše so bile padavine na območju Julijskih Alp, na Voglu je padlo kar 891 mm. Med postajami v alpskih dolinah pa je izstopala Soča s 696 mm. Na večini ozemlja padavine niso presegle 400 mm, na jugu in vzhodu države pa padavine večinoma niso dosegle 200 mm. V Metliki so namerili 107 mm, v Lendavi 122 mm. Na sliki 14 je prikazan odklon majskih padavin na državni ravni od dolgoletnega povprečja. V državnem merilu je bil maj 2021 najbolj namočen maj vsaj od sredine minulega stoletja, po namočenosti je presegel do letos najbolj moker maj 2019. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2021 Figure 13. Precipitation, May 2021 Padavine so maja 2021 presegle normalo, največji presežek je bil v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je padlo tudi več kot trikrat toliko padavin kot normalno. V Belih Vodah so namerili 342 % normalnih padavin. Dobra polovica ozemlja je poročala o padavinah med 180 in 260 % normale. Najmanjši presežek nad normalo je bil v na Kočevskem in v Beli krajini, manjšem delu Koroške in na Goriškem. V Kočevju so padavine presegle normalo za 15 %, v Travi za 17 % in v Metliki za 20 %. Slika 14. Kazalnik majskih padavin na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Mean May precipitation anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Slika 15 Pogoste padavine so vplivale na izdatnost kraških izvirov; izvir Ribnice, 21. maj 2021 (foto: Iztok Sinjur). Figure 15. Frequent rainny weather affected the abundance of karst springs; the source of Ribnica, 21 May 2021 (Photo: Iztok Sinjur). 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2021 Table 1. Monthly meteorological data, May 2021 Postaja Padavine in pojavi NV Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Vojsko Kneške Ravne Nova vas na Blokah Malkovec Luče Lendava Ptuj 1742 362 876 622 485 1065 739 720 397 513 190 235 LEGENDA: RR RP SD RR 328 262 420 449 696 360 688 237 163 384 122 170 RP 284 246 318 265 314 210 310 186 173 307 168 191 SD 19 19 20 21 22 20 18 18 19 18 19 17 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SD − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Maja je bilo v Ljubljani 248 mm padavin, kar je 127 % nad normalo in druga najvišja vrednost od sredine minulega stoletja. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), na drugo mesto se uvršča tokratni maj, 239 mm je padlo maja 2019, 234 mm maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 210 mm maja 2013, 199 mm pa maja 1982. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Slika 16. Višina padavin maja 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 16. Precipitation amount in May 2021 compared with 1981−2010 normals Maja je bilo na Obali 11 dni s padavinami vsaj 1 mm, drugod po državi jih je bilo od 15 do 22; med kraje z najpogostejšimi padavinskimi dnevi se uvrščata Kredarica in Soča. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Murska Sobota Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Novo mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 500 Padavine (mm) 400 Kredarica 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 17. Padavine v maju Figure 17. Precipitation in May Že četrtič zapored je maj na državni ravni zaostajal za normalno osončenostjo. Maja 2019 je bilo rekordno malo ur sončnega vremena, le 57 % normalne osončenosti. Tudi maja 2020 je bilo v pretežnem delu Slovenije manj sončnega vremena kot normalno. V zadnjem obdobju je sončno obsevanje v upadu. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Lisca Metlika Lesce Velenje Novo mesto Godnje Krn Breginj Bled Mačkovci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Luče Gornji Grad Celje Črnomelj Bizeljsko Laško Ljubljana Kočevje Hrib Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Postojna Rakitovec Kozina Bilje Vedrijan Otlica Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kranjska Gora Kredarica Zg. Jezersko Krvavec Črnivec Povprečje 1981-2010 0 100 200 300 400 500 Maja 2021 600 700 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm maja 2021 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 18. Monthly precipitation amount in May 2021 and the 1981–2010 normals Na sliki 19 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Najmanjši primanjkljaj je bil na jugu države, na Obali je sonce sijalo 96 % toliko časa kot normalno. Na letališču ER Maribor je osončenost dosegla 91 % normale, večina severne Slovenije je za normalno osončenostjo zaostajala za 10 do 20 %. Največji primanjkljaj osončenosti je bil v pasu, ki je potekal iznad Posočja prek osrednje Slovenije proti vzhodu do meje s Hrvaško, v teh krajih so za normalno osončenostjo zaostajali za 20 do 30 %, na postaji Na Stanu je sonce sijalo le 69 % toliko časa kot normalno. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 248 ur, na Letališču ER Maribor pa 210 ur. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je bilo le 140 ur sončnega vremena. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja maja 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in May 2021 compared with 1981−2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 197 ur, kar je 78 % normale. Največ sončnega vremena, in sicer 332 ur, je bilo maja 2011, po trajanju sončnega obsevanja izstopajo tudi maji 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Maj 2019 je bil rekordno oblačen, saj je sonce sijalo 116 ur oz. le 49 % normale, v znamenju oblačnega vremena so bili tudi maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami in maj 1957 s 149 urami sončnega vremena. V Portorožu je sonce sijalo 248 ur, kar je le 4 % pod normalo. V Postojni je bilo 178 ur sončnega vremena, kar je 15 % pod normalo. V Biljah je bilo 208 ur sončnega vremena, kar je 10 % pod normalo. Na Kredarici je letošnji maj s 136 urami sončnega vremena za 16 % zaostajal za normalo. V Novem mestu so s 180 urami za normalo zaostajali za 18 %. V Murski Soboti je sonce sijalo 201 ur, kar je 17 % pod normalo. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo malo. Povsod je bil vsaj en tak dan, največ, kar 7, jih je bilo v Biljah. V prestolnici je bil maja 2021 le en jasen dan. Maja 2011, 1976 in 1979 so poročali o sedmih takih dnevih, od sredine minulega stoletja pa je 14 majev minilo brez jasnega dneva. Slika 20. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 20. May Sunshine duration anomaly in at national level, reference period 1981– 2010 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Povsod jih je bilo več kot jasnih dni. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, v Postojni in Kočevju, našteli so jih 14. 12 takih dni je bilo v Slovenj Gradcu in Ljubljani. V Ljubljani je to 4 dni več od normale. Maja 2019 jih je bilo 18, kar je največ od sredine minulega stoletja. Kar 17 oblačnih dni je bilo v prestolnici v majih 1951 in 1957, po dva taka dneva so v Ljubljani imeli v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Oblačno Ljubljana Jasno Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število jasnih in oblačnih dni v maju Figure 21. Number of clear and cloudy days in May Žal z merilnih mest, kjer deluje le samodejna merilna postaja, o oblačnosti nimamo primerljivega podatka s preteklostjo. Povprečna oblačnost je bila na Kredarici 7,5 desetin. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 5,1 desetin neba. Slika 22 Sončni in suhi dnevi so bili redki; Kočevje z Mestnega vrha (1035 m), 27. maj 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Sunny and dry days were rare; Kočevje from Mestni vrh (1035 m), 27 May 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 350 Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 350 Murska Sobota 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1971 1975 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Portorož 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 350 300 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 23. Trajanje sončnega obsevanja Figure 23. Sunshine duration 18 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 45 60 12 36 12 45 9 27 9 30 6 18 6 15 3 9 3 0 0 15 0 1 3 5 7 Padavine (mm) Ljubljana Osončenost (ura) 45 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 15 45 36 12 36 12 27 9 27 9 18 6 18 6 9 3 9 3 0 0 15 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 45 24 12 36 12 18 9 27 9 12 6 18 6 6 3 9 3 0 0 15 Novo mesto 0 1 3 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje Osončenost (ura) Padavine (mm) Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 30 24 12 24 12 18 9 18 9 12 6 12 6 6 3 6 3 0 0 30 15 Let. Maribor 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) Osončenost (ura) Murska Sobota Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2021 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2021 19 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica Osončenost (ura) 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2021 Table 2. Monthly meteorological data, May 2021 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bežigrad Bizeljsko Novo mesto Črnomelj - Dobliče Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −1,2 9,0 15,0 11,7 12,0 13,4 13,4 13,6 14,3 12,9 13,4 11,8 13,5 11,4 15,9 TOD −2,1 −2,4 −1,6 −1,7 −1,3 −2,4 −2,4 −2,0 −1,4 −2,0 −2,0 −2,0 −2,2 −2,2 −1,0 TX 1,3 15,4 20,7 17,4 19,0 19,3 20,1 20,0 20,6 19,1 18,5 17,6 18,8 16,8 21,0 Temperatura TM TAX DT −3,8 7,6 10 3,6 21,5 10 10,1 25,2 11 6,1 22,8 11 5,0 26,1 11 8,5 26,1 11 8,5 28,0 10 8,3 28,5 11 7,7 29,0 11 7,0 26,3 11 8,3 27,0 11 6,2 25,0 10 8,2 27,3 11 5,7 23,1 11 11,1 24,3 10 TAM −9,9 −0,9 4,6 0,3 −1,1 3,5 2,4 2,2 0,5 1,4 3,9 0,9 2,0 0,3 6,0 DT 8 4 4 4 4 4 4 4 4 4 26 4 8 6 4 SM 29 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 0 1 0 3 2 2 3 3 2 2 2 2 0 0 TD 656 297 17 167 159 106 89 81 69 121 91 194 104 172 8 Sonce OBS RO 136 84 — — 208 90 178 85 — — 197 78 — — 180 82 — — 187 — 210 91 172 81 201 83 — — 248 96 Oblačnost PO SO SJ 7,5 14 1 — — — 5,5 11 7 6,9 14 2 7,2 14 2 7,1 12 1 6,2 6 3 6,3 10 2 5,7 8 3 — — — 6,6 9 1 6,7 12 3 5,7 6 4 — — — 5,1 7 6 RR 437 308 173 301 132 248 220 173 152 185 168 218 160 240 159 RP 255 254 148 238 115 227 246 178 152 205 195 220 213 222 212 Padavine in pojavi SD SN SG SS 22 10 22 31 19 9 — 1 18 9 — 0 18 3 3 0 15 2 7 0 19 4 4 0 16 6 6 0 16 7 — 0 16 3 2 0 17 2 — 0 17 4 5 0 18 6 — 0 16 5 — 0 20 3 — — 11 2 0 0 SSX 520 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 DT 26 3 Tlak P 747,0 915,0 1007,5 951,8 — 979,5 — 988,6 — 985,8 982,9 — 992,2 955,0 1013,6 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 20 PP 4,8 8,6 12,1 9,7 10,2 10,6 11,7 11,3 12,0 11,0 11,1 10,1 11,3 9,8 12,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 25. Vetrne rože, maj 2021 21 Figure 25. Wind roses, May 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 38 % vseh terminov. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 46 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 33 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 42 %, jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik sta pihala v 25 % terminov. V Murski Soboti je po pogostosti nekoliko izstopal jugjugozahodni veter. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni ter jugjugovzhodni veter, skupno v 57 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 19 % vseh primerov. Razen na Obali je bila prva tretjina maja hladnejša od normale, večina odklonov je bila med −1 in −2 °C. Padavine so večinoma močno presegle normalo, ponekod je padlo tudi trikrat toliko padavin kot normalno. Le v Novem mestu so zaostajali za običajno osončenostjo, drugod je bilo več sončnega vremena kot normalno, v Slovenj Gradcu je bil presežek 23 %. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature, padavin in sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, maj 2021 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, May 2021 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. −1,7 −1,6 −0,9 0,1 −0,8 −0,5 −2,0 −0,6 −1,6 −1,0 −1,8 −0,7 −1,3 −0,8 −0,8 Temperatura zraka II. III. −2,1 −3,4 −2,0 −3,2 −1,4 −3,5 −1,5 −1,5 −2,1 −2,1 −1,4 −2,0 −1,9 −3,3 −0,9 −2,6 −1,4 −3,4 −1,8 −3,0 −2,0 −3,4 −2,1 −2,0 −1,6 −3,2 −1,7 −3,4 −2,0 −3,6 M −2,4 −2,4 −2,0 −1,0 −1,7 −1,3 −2,4 −1,4 −2,2 −2,0 −2,4 −1,6 −2,0 −2,0 −2,2 I. 307 310 211 154 155 96 333 189 245 172 272 91 300 247 148 Padavine II. III. 295 157 311 104 149 225 455 72 532 82 193 66 329 112 191 88 221 201 260 107 272 223 291 91 200 145 220 199 273 205 M 246 227 195 212 238 115 246 152 222 178 254 148 205 220 213 I. 108 102 114 112 — — — — — 95 — 111 105 123 110 Sončno obsevanje II. III. M 58 77 75 64 75 79 87 76 91 85 91 96 — — — — — — — — — — — — — — — 66 77 79 — — — 76 92 93 80 77 87 63 64 81 79 64 83 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Tudi osrednja tretjina meseca je bila hladnejša od normale, zaostanek za normalo je bil od 0,9 do 2,1 °C. Padavine so bile izjemno obilne, na Letališču ER Maribor je bil presežek nad normalo 50 %, ponekod pa je znašal kar 432 %. Sončnega vremena je primanjkovalo, na Letališču JP Ljubljana je osončenost dosegla 58 %, na Letališču ER Maribor pa 87 %. V zadnji tretjini maja je bil temperaturni zaostanek za normalo še večji, povprečna temperatura je bila od 1,5 do 3,6 °C nižja od normale. Padavine so bile porazdeljene dokaj neenakomerno, v Kočevju je padlo 66 % normalnih padavin, na kar nekaj postajah pa so padavine presegle dvakratnik normale. Sončnega vremena je primanjkovalo, primanjkljaj je bil od 8 do 36 %. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 26. V prvi polovici maja so po nižinah ozeleneli gozdovi, gore pa so ostale zasnežene; Kamniško-Savinjske Alpe s Panc, 9. maj 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. In the first half of May, forests became green in the lowlands, while the mountains remained covered with snow. Kamniško-Savinjske Alpe view from Pance, 9 May 2021 (Photo: Iztok Sinjur) Največja debelina snega (cm) 700 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Največja višina snega v maju Figure 27. Maximum snow cover depth in May Na Kredarici so 26. maja 2021 namerili 520 cm debelo snežno odejo. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, saj debelina ni presegla 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 ter 2015 (v vseh treh majih 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). 550 Debelina snežne odeje (cm) 500 450 Kredarica 400 350 Slika 28. Dnevna debelina snežne odeje, maj 2021 Figure 28. Daily snow cover depth, May 2021 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Snežna odeja je na Kredarici še vse maje doslej prekrivala tla vse dni v mesecu. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Ljubljana Št. dni z nevihto 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 29. Number of days with thunderstorms in May Število dni z nevihto maja običajno hitro narašča in običajno doseže vrh junija in julija. Tokrat je bilo vreme nekoliko hladnejše kot normalno, a neviht je bilo kljub temu kar nekaj. Rekordno nevihten je bil maj 2018. Tokrat je bilo nevihtnih dni največ na Kredarici, našteli so jih 10. Po 9 nevihtnih sni je bilo v Ratečah in Biljah. V Novem mestu jih ej bilo 7. Na Letališču v Portorožu sta bila le dva nevihtna dneva. 27. maja popoldne in zvečer so predvsem v vzhodni polovici države nastajale razmeroma močne nevihte s točo in močnimi sunki vetra. Več o tej vremenski epizodi si lahko preberete v poročilu na spletu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neurja_ 27maj2021.pdf Na Kredarici so zabeležili 22 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 7 dni z zabeleženo meglo, na Bizeljskem 6. Podatkov o pojavu megle s samodejnih merilnih postaj nimamo. 15 Ljubljana Št. dni z meglo 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 30. Število dni z meglo v maju Figure 30. Number of foggy days in May Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili 4 dnevi z opaženo meglo, kar je dan nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Mesec se je začel z razmeroma nizkim zračnim tlakom (973,2 mb), sledilo je naraščanje in 3. dne je tlak dosegel 986,2 mb, nato pa se je prehodno hitro znižal. Že 8. maja je z 986,5 mb dosegel najvišjo vrednost meseca. V nadaljevanju je zračni tlak padal in se 13. maja z 969,9 mb spustil najnižje v maju 2021. V nadaljevanju meseca je tlak večinoma naraščal in predzadnji dan mesca je dosegel 986,0 mb. Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Že prvi dan meseca je bilo v zraku največ vodne pare, delni tlak je bil 14,1 mb. Sledil je hiter upad in nekajdnevno zaporedje z nizko vsebnostjo vodne pare, najnižja vrednost je bila 6. maja s 7,9 mb. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 990 Ljubljana Ljubljana Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 965 13 11 9 7 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2021 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2021 SUMMARY At the national level, May mean temperature was 2,0 °C lower than the May average of the period 1981– 2010, precipitation was exceptionally abundant reaching a record 214 % of the normal, and the sun shone only 82 % of the normal. May 2021 was the second coldest in this century, only slightly colder than May 2004. The average May temperature was lower than normal everywhere. The vast majority of anomalies were between −1.5 and −2.5 °C. In the south of the country, the lag behind the normal was slightly smaller and slightly larger in the Upper Soča Valley. Precipitation was extremely heavy in some places. At a national scale, May 2021 was the wettest May since at least the middle of the last century, even wetter than May 2019. The Alpine area was the wettest, with 891 mm registered on Vogel. In most of the territory, the precipitation was up to 400 mm, and in the south and east of the country precipitation was mostly up to 200 mm. The largest surplus of precipitation was in the Julian and Kamnik-Savinja Alps, where more than three times as much precipitation fell as normal. A good half of the territory reported precipitation between 180 and 260 % of the normal. The smallest surplus above normal was in the Kočevje region and Bela krajina, a small part of Koroška and the Goriška region. On Kredarica, with 520 cm snow cover reached its maximum thickness on 26 May. For the fourth time in a row, May lagged behind normal sunshine at the national level. The smallest deficit was in the south of the country, on the Coast the sun shone 96% as long as normal. Most of northern Slovenia lagged behind the normal sunshine by 10 to 20%, and the largest deficit was in the area that ran over the Posočje through central Slovenia to the east to the border with Croatia, in these places they lagged behind the normal sunshine by 20 to 30%. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2021 Climate in spring 2021 Tanja Cegnar arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa je prispevek namenjen trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010. Pomlad 2021 je bila na državni ravni 1,2 °C hladnejša kot normalno, padlo je 121 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo 108 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1981–2010. M Marec 2021 Marec 2021 je bil v državnem povprečju 0,2 °C toplejši kot normalno, padlo je le 37 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo kar 151 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Čeprav je bil marca razpon med najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo velik, je bila povprečna mesečna temperatura zraka povsod blizu normale, velika večina odklonov je bila v intervalu ±0,5 °C. Marca se je najnižja izmerjena temperatura povsod spustila pod ledišče. Najbolj je mesec zaznamovalo nekajdnevno obdobje z mrzlimi jutri na prehodu iz druge v tretjo tretjino meseca. Večinoma je bila najhladnejša noč z 20. na 21. marec, ko se je po nižinah marsikje ohladilo pod −6 °C, na Kredarici pa na skoraj −20 °C. Padavine so bile skromne, največ jih je bilo na Sinjem Vrhu in Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je padlo 74 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo manj kot 40 mm padavin. Na severovzhodu države je na nekaj merilnih mestih padlo manj kot 10 mm. Povsod so padavine znatno zaostajale za normalo. Štiri petine normale so padavine dosegle na Sinjem Vrhu, Črni vasi in Gorenjcih pri Adlešičih. Na večini ozemlja padavine niso dosegle niti polovice normale. Zlasti na v delu Notranjske, na severozahodu in zahodu ter v Pomurju je padlo le od 10 do 30 % normalnih padavin. Na državni ravni je bil marec tretji najbolj sončen vsaj od leta 1960. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za petino več kot normalno. Najmanjši presežek je bil v visokogorju. Za tretjino več sončnega vremena kot normalno je bilo v Ratečah in Murski Soboti. Največji presežek je bil v osrednjem delu države, kjer je bilo od 60 do 70 % več sončnega vremena kot normalno. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je debelina snežne odeje dosegla 380 cm. April 2021 April 2021 nas je presenetil s hladnim vremenom. V državnem povprečju je bil 1,6 °C hladnejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padavine so dosegle 91 % normale, trajanje sončnega vremena pa je normalo preseglo za 3 %. Aprila je bilo povsod hladneje od normale. Razen na Lisci in v Ilirski Bistrici negativni odklon ni presegel −2 °C. V veliki večini države je bilo 1,5 do 2 °C hladneje kot normalno, na zahodu države je bil zaostanek za normalo večinoma manjši, in sicer je bilo od 1,5 do 1 °C hladneje kot normalno, še nekoliko manjši zaostanek za normalo je bil na Obali, v Novi Gorici in Bohinjski Češnjici. Mesec je zaznamovala ohladitev 6. aprila, ko se je meja sneženja spustila do nižin, prehodno je dopoldne snežilo celo ob morju. Večinoma je bilo najbolj mrzlo jutro 7. aprila, ko se je povsod ohladilo pod ledišče. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Padavine so bile skromne na severovzhodu države in na manjših območjih na severu države, v teh krajih je padlo od 30 do 60 mm. Najobilnejše so bile padavine v delu Julijskih Alp, Trnovske planote in na manjšem delu Slovenske Istre. Le na nekaj merilnih mestih so padavine presegle 200 mm. Največji zaostanek za normalo je bil na severu države, na nekaj merilnih mestih so namerili le do tretjine normalnih padavin. V dobri polovici države so padavine od normale odstopale za ±20 %. Največji presežek je bil ponekod na zahodu države, kjer so normalo presegli vsaj za petino. Osončenost je za normalo najbolj zaostajala v Pomurju, kjer je bil zaostanek 15 %. Proti zahodu je osončenost v primerjavi z normalo naraščala. V večini Štajerske in Koroške je bilo sončnega vremena približno toliko kot normalno. Drugod je bilo več sončnega vremena kot normalno, v Ljubljani, na Goriškem, v delu Notranjske in na jugozahodu države so dolgoletno povprečje presegli za 10 do 20 %. Na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla 375 cm. Ob sneženju 6. aprila je po večini nižin v notranjosti Slovenije zapadlo nekaj centimetrov snega, ponekod nad 10 cm. Slika 1. Sredi meseca so bila drevesa divjega kostanja v cvetu, ob tem pa je pogosto deževalo; Ljubljana, 12. maj 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. In the middle of the month, horse chestnut trees were in bloom, and it often rained; Ljubljana, 12 May 2021 (Photo: Izok Sinjur) Maj 2021 Na državni ravni je bil maj 2,0 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 214 % toliko padavin kot normalno. Sonce je sijalo le 82 % toliko časa kot normalno. Po mesečni statistiki temperature in padavin je bil maj 2021 še najbolj podoben maju 1972. Maj 2021 je bil drugi najhladnejši v tem stoletju, le nekoliko hladnejši je bil od maja 2004. Povprečna majska temperatura je bila povsod nižja od normale. Velika večina odklonov je bila med −1,5 in −2,5 °C. Na jugu države je bil zaostanek za normalo nekoliko manjši, nekoliko večji pa v Zgornjem Posočju. Padavin je bilo zelo veliko, ponekod izjemno veliko. V državnem merilu je bil maj 2021 najbolj namočen maj vsaj od sredine minulega stoletja, po namočenosti je presegel do letos najbolj moker maj 2019. Najbolj namočeno je bilo alpsko območje, na Voglu je padlo kar 891 mm. Med postajami v alpskih dolinah je izstopala Soča s 696 mm. Na večini ozemlja padavine niso presegle 400 mm, na jugu in vzhodu države je večinoma padlo do 200 mm. V Metliki so namerili 107 mm, v Lendavi 122 mm. Največji presežek padavin je bil v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je padlo tudi več kot trikrat toliko padavin kot normalno. Dobra polovica ozemlja je poročala o padavinah med 180 in 260 % normale. Najmanjši presežek nad normalo je bil na Kočevskem in v Beli krajini, manjšem delu Koroške 27 Agencija Republike Slovenije za okolje in na Goriškem. V Kočevju so padavine presegle normalo za 15 %, v Travi za 17 % in v Metliki za 20 %. Že četrtič zapored je maj na državni ravni zaostajal za normalno osončenostjo. Najmanjši primanjkljaj je bil na jugu države, na Obali je sonce sijalo 96 % toliko časa kot normalno. Večina severne Slovenije je za normalno osončenostjo zaostajala za 10 do 20 %, največji primanjkljaj pa je bil v pasu, ki je potekal iznad Posočja prek osrednje Slovenije proti vzhodu do meje s Hrvaško, v teh krajih so za normalno osončenostjo zaostajali za 20 do 30 %. Na Kredarici je snežna odeja s 520 cm opazno presegla dolgoletno povprečje, najdebelejša je bila 26. maja. Pomlad 2021 Na slikah 2 in 3 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odkloni povprečne najnižje dnevne temperature so bili v intervalu med −1,9 in −0,9 °C. Rogaška Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Babno Polje Postojna Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let. JP Ljubljana Slika 2. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2021 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 2. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2021 -2 -1,5 -1 -0,5 0 Tudi odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili negativni, a nekoliko manjši, in sicer v intervalu od −1,3 do −0,1 °C. Pomlad 2021 je bila hladna, na državni ravni od leta 1961 spada med 11 najhladnejših. Najhladnejša je bila pomlad 1970, še devet pomadi hladnejših od tokratne pa je bilo pred in vključno z letom 1987, po tem letu so bile podobno hladne kot tokrat pomladi v letih 1991,1996 in 2004. Pred tokratno je bilo sedem nadpovprečno toplih pomladi. Povsod pa državi je bila povprečna temperatura nižja od normale, velika večina ozemlja je bila 1,5 do 1 °C hladnejša kot normalno, le v večjem delu Primorske je bil zaostanek za normalo manjši in ni presegel 1 °C. K hladni pomladi so bolj prispevala hladna jutra kot popoldnevi. Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C. Topli dnevi so v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti, a zaradi naravne spremenljivosti so razlike iz leta v leto znatne. V pomladi 2021 so bili v Ljubljani 4 taki dnevi. Za primerjavo podatek, da je bilo v pomladi 2018 v prestolnici kar 21 toplih dni. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2021 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 3. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2021 Il. Bistrica Bovec Boh. Češnjica Portorož Lisca Metlika Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Sl. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Topol Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let. JP Ljubljana -1,5 -1 -0,5 0 Tako kot v prestolnici so bili 4 topli dnevi tudi v Novem mestu, Kočevju, in Črnomlju. Na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju so bili večinoma po 3 topli dnevi, na Goriškem dva, na obali takih dni ni bilo. Slika 4. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2021 od povprečja 1981–2010 Figure 4. Mean air temperature anomaly in spring 2021 Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature zraka na državni ravni od povprečja 1981–2010 Figure 5. Mean air spring temperature anomaly at national level 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Ljubljana Število toplih dni 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 6. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 35 Ljubljana Število hladnih dni 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 Slika 7. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 7. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Slika 8. Sončni zahod; Višnja vas, 24. maj 2021 (foto: Anže Medved) Figure 8. Sunset, Višja vas, 24 May 2021 (Photo: Anže Medved) Običajno so spomladi hladni dnevi precej pogostejši od toplih dni (slika 7), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Čeprav število pomladnih hladnih dni kaže padajoč trend, jih je bilo tokrat precej več od normale. V Ljubljani je bilo to pomlad 22 takih dni, največ jih je bilo v prestolnici spomladi 1955, poročali so kar o 31 hladnih dnevih. Na Letališču Portorož je bilo tokrat 10 hladnih dni, v Murski Soboti 25, v Novem mestu 28 in v Ratečah 52. Za Ljubljano, Mursko Soboto in Kredarico smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. Prikazani so samodejno izmerjeni podatki. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Temperatura (ºC) 5 0 -5 -10 Kredarica -15 -20 MAREC APRIL MAJ 30 25 Temperatura (ºC) 20 15 10 5 0 Murska Sobota -5 -10 MAREC APRIL MAJ APRIL MAJ 30 Temperatura (ºC) 25 20 Ljubljana 15 10 5 0 -5 MAREC Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2021 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 (debele črte) Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2021 (thin lines) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) Na Kredarici je bilo najhladneje 21. marca, ko se je temperatura spustila na −19,7 °C. Najtopleje je bilo 10. maja s 7,6 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 11. maja, ko je temperatura dosegla 27,3 °C, najbolj mraz pa je bilo 7. marca z −7,7 °C. Tudi v Ljubljani je bilo najhladneje marca, in sicer sedmi dan, ko se je temperatura spustila na −4,5 °C, najtopleje je bilo 11. maja s 26,1 °C (preglednica 1). Spodnja slika podaja potek povprečne pomladne temperature zraka na štirih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bila pomlad tokrat opazno hladnejša kot v zadnjih nekaj letih. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 15 Ljubljana 13 11 9 7 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 13 Murska Sobota 11 9 7 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2008 2012 Temperatura (°C) 16 Portorož 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Temperatura (°C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2016 2020 Slika 10. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. Povprečna pomladna temperatura je bila na Kredarici v letu 2018 enaka kot v pomladi 2007. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 9,8 °C, kar je 1,3 °C pod normalo. Najvišjo povprečno temperaturo so v prestolici izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledi pomlad 2014 s temperaturo 12,9 °C, spomladi leta 2009 je bila povprečna temperatura 12,8 °C, v letu 2000 je bilo povprečje 12,7 °C, sledi pomlad 2018 z 12,6 °C, nato pomladi 2011 in 2012 z 12,5 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 9,2 °C, kar je 1,3 °C pod normalo. Najtopleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), druga najtoplejša pomlad je bila v letih 2018 in 2014 (12,3 °C), najhladneje je bilo leta 1955 s 7,4 °C. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 11,6 °C, kar je 0,7 °C pod normalo. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C), sledi ji pomlad 2018 (14,2 °C). Na Kredarici je bila tokrat pomlad s povprečno temperaturo −4,5 °C za 1,4 °C hladnejša kot normalno. Najtoplejši sta bili pomladi 2018 in 2007 z −1,0 °C. Spomladi 2012 in 2000 ter 2017 je bila povprečna temperatura −1,5 °C, sledijo pomladi 2011 z −1,7 °C ter 2009 in 2014 z −1,8 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo sezonsko povprečje le −6,2 °C. V Ratečah je povprečna temperatura pomladi 2021 znašala 5,0 °C, kar je 1,4 °C pod normalo. Najtoplejša pomlad je bila leta 2007 z 8,7 °C. Slika 11. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za pomladi v obdobju 1961−2021 Figure 11. Temperature and precipitation anomaly for all springs in the period 1961−2021 Po sezonski statistiki padavin in temperature je bila pomlad 2021 na državni ravni podobna pomladi 2004, ki pa je bila manj sončna; podobni sta bili tudi pomladi 1964 in 1991. Vremenski potek in krajevne razmere pa so se med omenjenimi pomladmi precej razlikovale. V nadaljevanju so prikazane značilnosti trajanja sončnega obsevanja v pomladi 2021 in primerjava z dolgoletnim povprečjem. Pomlad 2021 je bila na državni ravni med petnajst najbolj sončnimi od leta 1961; najbolj sončna je bila pomlad 2011. Sončnega vremena je bilo veliko predvsem zaradi izjemno sončnega marca, april je bil povprečno osončen, maj pa je po osončenosti zaostajal za dolgoletnim povprečjem. V državnem povprečju je bilo spomladi 2021 za 8 % več sončnega vremena kot normalno. Sončnega vremena je glede na normalo nekoliko primanjkovalo v Pomurju, a primanjkljaj ni presegel 5 %. Drugod je bilo sončnega vremena več kot normalno, na veliki večini ozemlja je bil odklon do 10 %, le ponekod na Primorskem, Notranjskem in delu Bele krajine je odklon presegel 10 %, najbolj na Obali, kjer je bilo 17 % več sončnega vremena kot normalno. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Lisca Postojna Godnje Let. JP Ljublj. Slika 12. Sončno obsevanje spomladi 2021 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2021 compared to the average of the reference period Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Let. ER Mar. Novo mesto Ljubljana Bilje Vedrijan Na Stanu Kredarica 0 5 10 15 20 V Ljubljani je sonce sijalo 624 ur, kar je 10 % nad normalo. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladih 2012 (712 ur), 1997 (710 ur), na četrto mesto se uvršča pomlad 2017 (693 ur), sledi pa pomlad 2003 (679 ur); najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici spomladi leta 1954 (327 ur). Slika 13. Trajanje pomladnega sončnega obsevanja na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 13. Mean air spring temperature anomaly at national level V Portorožu je sonce sijalo 742 ur, kar je 17 % nad normalo. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. V Novem mestu je sonce sijalo 560 ur, kar je 7 % nad normalo; najbolj sončna je bila pomlad 2003, ko je sonce sijalo 675 ur. V Murski Soboti je bilo 552 ur sončnega vremena, kar je 4 % pod normalo. Slika 14. Dobrodošla čebelja paša na cvetočem glogu; Otavice, 29. maj 2021 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. Flowering hawthorn; Otavice, 29 May 2021 (Photo: Iztok Sinjur) 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in spring 2021 compared with 1981–2010 normals Sončno obsevanje (ura) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 800 Ljubljana 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 800 Murska Sobota 600 400 200 0 Sončno obsevanje (ura) 1951 1000 1955 1959 1963 1967 1971 Portorož 800 600 400 200 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja Figure 16. Sunshine duration 35 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Lisca Metlika Lesce Velenje Novo mesto Krn Breginj Portorož Bled Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Luče Celje Črnomelj Bizeljsko Laško Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Postojna Rakitovec Kozina Bilje Vedrijan Otlica Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Žiri Krvavec Povprečje 1981-2010 Pomlad 2021 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 Slika 17. Padavine spomladi 2021 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 17. Precipitation in spring 2021 compared to the normal Slika 18. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2021 Figure 18. Precipitation in spring 2021 36 1000 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomlad 2021 je na državni ravni za 17 % presegla normalo padavin. Najbolj namočena od leta 1961 dalje je bila pomlad 1972, sledijo pomladi 1962, 1970, 1965, 1975 in 2013. Največ padavin je prispeval maj, ki je bil rekordno moker, april je bil na ravni države podpovprečno namočen, marec pa je bil zelo suh. Največ padavin je bilo v delu Julijskih Alp, kjer so ponekod presegle 1100 mm, na Voglu so namerili 1141 mm. Med bolj namočena območja spada tudi Trnovska planota. Na omenjenih območjih je padlo nad 700 mm padavin. Na dobri polovici ozemlja je padlo od 300 do 500 mm, na Obali, na severovzhodu in ponekod v vzhodni Sloveniji pa padavine niso dosegle 300 mm. Slika 19. Pomladne padavine na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Spring precipitation at national level compared with reference period 1981–2010 Padavine so za normalo zaostajale le na manjših območjih na severu države in delu Notranjske ter v manjšem delu Dolenjske, a primanjkljaj večinoma ni bil velik, le nekaj postaj je poročalo o primanjkljaju med 20 in 10 %. Na veliki večini ozemlja je bilo padavin več kot normalno, večinoma je bil presežek do 40 %, le nekaj postaj pa je poročalo o presežku med 50 in 60 %. V Ljubljani je padlo 433 mm, kar je 46 % več od normale. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. Slika 20. Višina padavin spomladi 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Precipitation amount in spring 2021 compared with 1981–2010 normals 37 Agencija Republike Slovenije za okolje 900 800 Kredarica Padavine (mm) 700 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) 600 Ljubljana 500 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 400 Padavine (mm) Murska Sobota 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 500 Portorož Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 21. Padavine Figure 21. Precipitation V Novem mestu so namerili 284 mm, kar je 9 % nad normalo. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. V Ratečah je padlo 376 mm, kar je petina več od normale. Na Kredarici so s 588 mm dolgoletno povprečje presegli za 32 %. V Biljah je padlo 316 mm, kar je 8 % nad normalo. Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomladni meseci so bili po padavinah zelo raznoliki, maja so bili padavinski dnevi zelo pogosti, a razmere v marcu so obdržale število padavinskih dni bližje normali. Število padavinskih dni 60 Ljubljana 50 40 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 22. Number of days with precipitation at least 1 mm Na Kredarici je bilo 45 takih padavinskih dni, kar je 10 več kot maja 2020, normala je 42. V Biljah je je bilo 30 takih dni, normala je 25. V Novem mestu je bilo 28 takih dni, kar je toliko kot normalno. V Murski Soboti je bilo 26 takih dni, normala je 23. V Ratečah so našteli 28 takih dni, normala je 31. V Ljubljani je bilo 35 takih dni, dolgoletno povprečje je 28 dni. Predlani in leta 2018 so bile padavine v prestolnici tako pogoste kot tokrat. 30 Število dni s snežno odejo Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2000 2004 2007 2011 2015 2019 Slika 23. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 23. Number of days with snow cover at 7 a. m. 800 Največja višina snega (cm) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2008 2012 2016 2020 Slika 24. Največja spomladanska višina snežne odeje na Kredarici Figure 24. Maximum spring snow cover on Kredarica Razen po nižinah Primorske, kamor je sicer prineslo nekaj snežink, so spomladi 2021 o snežni odeji poročali na vseh postajah, vendar je bila snežna odeja skromna in kratkotrajna. V Kočevju je največja 39 Agencija Republike Slovenije za okolje debelina dosegla 21 cm, v Ratečah pa 49 cm. V Črnomlju je debelina snežne odeje dosegla 20 cm. Za Ljubljano smo prikazali skupno število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje spomladi 2020 na meteorološki postaji Kredarica (slika 25), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. 500 Kredarica Debelina (cm) 400 300 200 100 0 MAREC APRIL MAJ Slika 25. Potek dnevne višine snežne odeje v pomladi 2021 Figure 25. Snow cover depth in spring 2021 Spomladi v visokogorju tla praviloma prekriva snežna odeja vse dni. Na Kredarici je snežna odeja neprekinjeno vztrajala od 26. septembra 2020 do 2. julija 2021. Najdebelejša je bila snežna odeja 26. maja, ko je dosegla 520 cm. Tudi v pomladi 2019 je bila snežna odeja najdebelejša ob koncu pomladi. V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah, pojavih in snežni odeji v pomladi 2021. 1000 Zračni tlak (mb) 995 Ljubljana 990 985 980 975 970 965 MAREC APRIL MAJ Slika 26. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2021 (modra črta) in v povprečju obdobja 1981– 2010 (črna črta) Figure 26. Mean daily air pressure in spring 2021 (blue) and the average in the reference period 1981–2010 (black line) Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Najvišje se je zračni tlak povzpel marca, najvišji je bil 21. marca z 998,2 mb, po krajšem padcu se je 28. marca povzpel na 995,1 mb. Razmeroma visok je bil tudi 19. aprila z 994,0 mb. Najnižji zračni tlak je bil 5. aprila z 967,3 mb. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 27. Vetrne rože, pomlad 2021 41 Figure 27. Wind roses, Spring 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2021 Table 1. Meteorological data, spring 2021 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −4,5 5,0 10,8 7,6 7,4 9,8 9,6 9,6 9,8 8,8 9,1 7,4 9,2 7,8 11,6 TOD −1,4 −1,4 −1,1 −1,1 −1,0 −1,3 −1,3 −1,1 −0,9 −1,2 −1,2 −1,3 −1,3 −0,9 −0,7 TX TM −1,5 −7,1 12,2 −0,8 17,4 5,2 13,8 1,8 15,0 0,5 15,8 4,4 16,5 4,0 16,3 3,8 16,6 3,1 15,8 2,6 15,0 3,5 14,3 1,3 15,3 3,3 13,8 1,9 17,3 6,4 Temperatura TAX DT 7,6 10.5. 21,8 1. 4. 25,4 31.3. 23,6 31.3. 26,1 11.5. 26,1 11.5. 28,0 10.5. 28,5 11.5. 29,0 11.5. 26,9 1.4. 27,0 11.5. 25,0 1.4. 27,3 11.5. 24,8 1.4. 24,3 10.5. TAM −19,7 −10,6 −4,8 −12,1 −14,0 −4,5 −6,5 −6,0 −12,5 −7,4 −6,7 −9,0 −7,7 −7,6 −3,4 DT 21.3. 21.3. 7.3. 7.4. 7.4. 7.3. 7.3. 7.4. 7.4. 7.3. 7.3. 7.4. 7.3. 7.3. 7.3. SM 88 52 18 33 39 22 24 28 29 30 25 39 25 29 10 SX 0 0 2 0 4 4 3 4 4 3 3 3 3 0 0 TD 2252 1340 645 1042 1038 791 788 772 760 893 840 1070 849 994 558 Sonce OBS RO 447 102 — — 645 112 589 112 — — 624 110 — — 560 107 — — 580 601 109 556 105 552 96 — — 742 117 Oblačnost PO SO SJ 6,3 32 11 — — — 5,0 25 23 5,7 28 13 6,2 30 12 5,8 22 12 5,1 17 18 — — — — — — — — — 6,1 27 9 6,1 32 12 5,4 21 14 — — — 4,4 16 25 RR 588 376 316 478 276 433 329 284 316 284 240 295 219 286 286 RP 132 120 108 134 83 146 140 109 109 122 116 118 125 94 140 Padavine in pojavi SD SN SG SS 45 10 53 92 28 10 — 36 30 11 — 0 33 5 6 9 30 2 13 8 35 8 11 8 29 6 9 4 28 10 — — 32 4 2 6 31 5 6 29 5 7 9 30 7 — 12 26 6 — 3 31 5 — — 21 4 0 2 SSX 520 49 0 10 21 10 2 — 20 3 6 11 4 — 0 DT 26.5. 1.3. — 7.4. 7.4. 7.4. 6.4. — 7.4. 7.4. 6.4. 6.4. 6.4. — 6.4. Tlak P 746,6 916,9 1010,7 — — 982,2 — 991,6 — 988,7 985,9 — 995,3 957,3 1016,8 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan in mesec − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je vsota pomladnih dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 42 PP 3,5 6,2 8,9 7,2 7,5 8,0 8,5 8,2 8,8 8,1 8,1 7,5 8,2 7,1 9,4 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, spring 2021 was 1.2 °C colder than on average in the reference period. Temperature anomalies were between −0.5 and −1.5 °C. There was more sunny weather than normal; at the national level, the sun shone 108 % as much as normal. Except in Pomurje, where sunny weather was slightly less than normal, there was more sunny weather than normal, the biggest surplus was in the Primorska region, parts of Notranjska and Dolenjska where the anomaly was between 10 and 20 %. At the national level, precipitation in March was modest; in April slightly below the normal, but May was the wettest ever. Therefore, at the national level, spring 2021 was 21 % wetter than normal. The most precipitation fell in the Julian Alps and Trnovska planota, where precipitation exceeded 500 mm, but on few stations, it exceeded 1100 mm. Only in small areas fell less precipitation than normal, in most of the territory the normal was exceeded up to 40 %. In spring 2021, the deepest snow cover on Kredarica was 520 cm measured on 26 May. Apart from the lowlands of Primorska, in the spring of 2021 the snow also whitened the lowlands, but the snow cover was modest and melted quickly. Slika 28. Meteorološka postaja Celje Medlog, 2. maj 2021 (foto: Anže Medved) Figure 28. Meteorological station Celje Medlog, 2 May 2021 (Photo: Anže Medved) 43 RAZVOJ VREMENA V MAJU 2021 Weather development in May 2021 Janez Markošek 1. maj Delno jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte, zvečer in ponoči na večji del Slovenije Nad srednjo Evropo in osrednjim ter zahodnim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah je dolina s hladnim zrakom segala proti jugozahodni Evropi. Nad nami je pihal jugozahodni veter (slike 1–3). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, v notranjosti Slovenije so popoldne nastale krajevne plohe in nevihte. Zvečer in ponoči so padavine z nevihtami prehodno zajele večji del Slovenije. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, na vzhodu do 24 °C. 2. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, vetrovno, krajevne padavine zvečer na vso Slovenijo, ohladitev Ciklonsko območje se je nad Alpami poglobilo in pomikalo proti severovzhodu. V višinah je prevladoval jugozahodni veter, popoldne pa je v spodnjih plasteh zapihal hladnejši veter severnih smeri. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne padavine, ki so bile pogostejše v zahodni in severni Sloveniji. Sprva je pihal okrepljen jugozahodnik, popoldne pa se je veter obrnil na severne smeri. Hladilo se je, popoldanske temperature so bile od 2 °C v Zgornjesavski dolini do 19 °C v Beli krajini. Zvečer so padavine zajele vso Slovenijo, meja sneženja se je ponoči spustila do nadmorske višine okoli 1000 m. Na Primorskem je prehodno zapihala burja. 3.–4. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, prvi dan burja, drugi dan jugozahodnik Iznad zahodne Evrope je proti Alpam in zahodnemu Balkanu segalo območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan slabelo. Takrat se je nad Severnim morjem poglabljalo ciklonsko območje. Veter v višinah se je obrnil na jugozahodno smer. Prvi dan je bilo sprva oblačno, padavine so dopoldne povsod ponehale, najpozneje na jugovzhodu. Od severozahoda se je jasnilo. Sredi dneva in popoldne je bilo na Primorskem pretežno jasno, burja je postopno ponehala. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Tudi drugi dan je prevladovalo sončno vreme, več oblačnosti je bilo v Posočju. Zapihal je jugozahodni veter. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 14 do 18, na vzhodu in ob morju okoli 20 °C. 5.–6. maj Pretežno oblačno, občasno padavine, največ dežja ponoči, jugozahodnik nato severnik in burja Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, ki se je pomikalo proti vzhodu. Hladna fronta je ponoči ob jugozahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, v severozahodni Sloveniji so se začele pojavljati padavine, deloma plohe. Pihal je okrepljen jugozahodnik. Zvečer in v prvi polovici noči so se padavine razširile na večji del Slovenije. Ohladilo se je, meja sneženja se je na severu spustila do okoli 900 m nadmorske višine. Prehodno je zapihal okrepljen severni veter, na Primorskem šibka burja. Drugi dan je prevladovalo oblačno vreme, do jutra so padavine večinoma ponehale, zjutraj in dopoldne je le v severni Sloveniji občasno še rahlo deževalo. Popoldne je ob morju zapihal jugo. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 5 do 12, na Primorskem od 13 do 20 °C. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje 7. maj Oblačno s padavinami, krajevni nalivi, jugo Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 4–6). Oblačno je bilo, čez dan je dež najprej zajel severno Slovenijo, se krepil in popoldne postopno razširil na vso državo. Pojavljali so se krajevni nalivi, tudi zagrmelo je. Ob morju je pihal jugo, v notranjosti je popoldne zapihal severovzhodni veter. V prvi polovici noči je dež povsod ponehal, pričelo se je jasniti, na Primorskem je zapihala šibka burja. V večjem delu Slovenije je padlo od 10 do 40 mm dežja. 8. maj Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo Nad srednjo Evropo, Alpami in zahodnim Balkanom se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obrnil na severozahodno smer. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, šibka burja je dopoldne ponehala. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 17, na Goriškem in ob morju do 20 °C. 9.–10. maj Pretežno jasno, drugi dan jugozahodnik, toplo Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je slabelo. Nad zahodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, le drugi dan zjutraj in dopoldne je bilo ponekod v zahodni Sloveniji zmerno oblačno. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, drugi dan se je v Posavju ogrelo do 28 °C. 11. maj Popoldne in zvečer od zahoda pooblačitve, zvečer in ponoči padavine, južni veter Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je zadrževala na Alpah. Nad nami se je krepil južni veter. Sprva je bilo pretežno jasno, popoldne se je v zahodni Sloveniji pooblačilo in proti večeru so bile tam že krajevne padavine. Ponoči so se okrepile in do jutra zajele vso Slovenijo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27, v Beli krajini do 29 °C. 12.–17. maj Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, tudi nevihtami Nad osrednjim delom Evrope je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom, ki je vsebovala več samostojnih središč (slike 7–9). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme s pogostimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami. Zadnji dan so bili krajevno tudi močnejši nalivi. Izrazitejšega vetra ni bilo, le 16. maja je pihal jugozahodnik, ob morju jugo, dan pozneje pa je zapihal veter severnih smeri, na Primorskem burja. V celotnem obdobju je padlo v vzhodni polovici Slovenije od 30 do 70 mm dežja, drugod od 70 do 130, največ, od 130 do 230 mm pa v širokem pasu od Zgornjega Posočja do območja Snežnika. 18. maj Delno jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo šibko območje visokega zračnega tlaka, ozračje nad nami je bilo nestabilno. Sprva je bilo pretežno jasno, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Sredi dneva in popoldne je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastajale so krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 °C v Zgornjesavski dolini do 24 °C v Posavju. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 19. maj Oblačno s padavinami, ki popoldne ponehajo, severni veter, burja Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, višinska vremenska motnja se je pomikala prek Slovenije (slike 10–12). Že v noči na 19. maj so padavine zajele vso Slovenjo, meja sneženja se je spustila do okoli 1300 m. Popoldne so padavine večinoma ponehale, nastalo je še nekaj krajevnih ploh. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, predvsem v severni in vzhodni Sloveniji pa severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14, na Primorskem do 17 °C. 20.–21. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne kratkotrajne plohe Nad osrednjim Sredozemljem, Alpami in zahodnim Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan nad Alpami slabelo. Veter v višinah se je iz severozahodne obračal proti jugozahodni smeri. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so nastale kratkotrajne krajevne plohe, prvi dan v zahodni, osrednji in južni Sloveniji, drugi dan pa v severovzhodni Sloveniji. Prvi dan je predvsem na vzhodu pihal veter severnih smeri, drugi dan pa je zapihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 22.–24. maj Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, posamezne nevihte, vetrovno Nad severno in zahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah pa nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom. Nad nami je prevladoval zahodni do jugozahodni veter, vremenske fronte so se hitro pomikale od zahoda proti vzhodu (slike 13–15). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni in zvečer tudi v osrednji Sloveniji je občasno deževalo. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Drugi dan je prevladovalo oblačno vreme, zjutraj in dopoldne je deževalo v severni polovici Slovenije, popoldne tudi drugod. Predvsem na severu in severozahodu so bile tudi posamezne nevihte. V notranjosti Slovenije je popoldne prehodno zapihal severni do severovzhodni veter. V noči na 24. maj je dež prehodno ponehal, naslednji dan zjutraj in dopoldne pa je znova pričelo deževati. Pihal je veter vzhodnih smeri, ob morju šibak jugo. V celotnem obdobju je največ dežja padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije in sicer do 220 mm, v jugovzhodni Sloveniji pa je padlo manj kot 10 mm dežja. Ohladilo se je, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 8 do 15, na Primorskem do 18 °C. 25. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, v notranjosti krajevne padavine Nad južno Skandinavijo in delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, oslabljena vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, v notranjosti Slovenije so se pojavljale krajevne padavine, deloma plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20, v južni Sloveniji do 22 °C. 26. maj Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla Iznad jugozahodne Evrope se je nad Alpe in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal prehodno bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 27. maj Pooblačitve, popoldne in zvečer plohe in nevihte, krajevna neurja Nad severno in delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je od severa dosegla Alpe in je popoldne in zvečer ob zahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan se je oblačnost od severa povečala in popoldne ter zvečer so se pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Nastala so tudi krajevna neurja. Prehodno je zapihal okrepljen severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. Podrobneje o vremenu na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_27maj2021.pdf 28. maj Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla, popoldne ponekod zmerno oblačno Iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Popoldne je bilo ponekod nekaj kopaste oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. 29. maj Pooblačitve in padavine, posamezne nevihte, severovzhodnik, šibka burja Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa se je prek zahodne in srednje Evrope pomikalo jedro hladnega zraka (slike 16–18). Sprva je bilo pretežno jasno, popoldne pa se je od severa oblačnost povečala. Dež se je razširil na večji del Slovenije, le ob morju je bilo povečini suho. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Zvečer je dež ponehal in ponoči se je jasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20, na Primorskem in v Beli krajini do 22 °C. 30. maj Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod delno jasno s kratkotrajnimi plohami Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa malo vzhodneje od nas jedro hladnega zraka. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla, popoldne pa so nastale kratkotrajne krajevne plohe. Pihal je severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19, na Goriškem in ob morju do 22 °C. 31. maj Pretežno jasno, na vzhodu popoldne spremenljivo oblačno, vetrovno Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severnimi vetrovi pritekal bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem na vzhodu popoldne spremenljivo oblačno. Ponekod je pihal severni do vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21, na Goriškem in ob morju do 25 °C. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 5. 2021 ob Slika 2. Satelitska slika 1. 5. 2021 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 May 2021 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 May 2021 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 5. 2021 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 May 2021 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 7. 5. 2021 ob Slika 5. Satelitska slika 7. 5. 2021 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 May 2021 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 May 2021 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 5. 2021 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 May 2021 at 12 GMT 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 13. 5. 2021 Slika 8. Satelitska slika 13. 5. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 13 May 2021 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 13 May 2021 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 5. 2021 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 13 May 2021 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 19. 5. 2021 Slika 11. Satelitska slika 19. 5. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 May 2021 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 May 2021 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 5. 2021 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 May 2021 at 12 GMT 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 24. 5. 2021 Slika 14. Satelitska slika 24. 5. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 24 May 2021 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 May 2021 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 5. 2021 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 May 2021 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 29. 5. 2021 Slika 17. Satelitska slika 29. 5. 2021 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 May 2021 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 May 2021 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 5. 2021 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 May 2021 at 12 GMT 50 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MAJU 2021 Climate in the World and Europe in May 2021 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah maja 2021 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje tridesetletnega obdobja 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature maja 2021 od majskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2021 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2021. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Maja 2021 je bila povprečna temperatura v večini Evrope pod normalo (slika 1), največji negativni odklon je bil v Nemčiji. Prevladoval je ciklonski tip vremena. V Nemčiji je bil tokratni maj najhladnejši po maju leta 2010; najvišja temperatura v Združenem kraljestvu pa je bila med nekaj najnižjimi doslej. Nad normalo je bila temperatura na vzhodu celine in v južni Španiji, Grčiji, Turčiji in zahodni Norveški. V Rusiji je temperatura presegala 30 °C celo severno od polarnega kroga. Druge regije sveta z izrazitim negativnim odklonom temperature so vključevale južni in osrednji del ZDA ter dele severne Kanade zahodno od zaliva Hudson, južni del osrednje Afrike, vzhodno Rusijo in severno Mongolijo, večino Indije in vzhodne Antarktike. Nad povprečjem je bila temperatura v zahodni Grenlandiji, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v severni Sibiriji. Odkloni v pasu od Afrike do Bližnjega vzhoda so povezani z vremenskim vzorcem, ki povzroča nadpovprečno temperaturo na vzhodu Evrope. Nižja od normale je bila temperatura v večjem delu tropskega in subtropskega vzhodnega Tihega oceana ter v severnem Atlantiku do severozahodne Evrope. Severni Tihi ocean je bil večinoma nadpovprečno topel. Nadpovprečno toplo je bilo Weddllovo morje. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2021. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Maja 2021 je bila povprečna svetovna temperatura nad majskim povprečjem obdobja 1991–2020, vendar manj kot v večini mesecev v zadnjih šestih letih. Na svetovni ravni je bil maj 2021: 0,26 °C toplejši od majskega povprečja v obdobju 1991–2020; • toplejši od vseh majev v obdobju 1979–2015; • najhladnejši maj po maju 2018. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo (slika 2). V Evropi je bila povprečna temperatura maja 2021 za 0,46 ºC nižja od normale. • 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomlad 2021 Slika 4. Odklon povprečne pomladne temperature glede na pomladno povprečje obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal spring from March to May 2021 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 5. Odklon povprečne evropske pomladne temperature glede na pomladno povprečje obdobja 1991–2020 v letih od 1979 do 2021. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 5. Boreal spring (March to May) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1979 to 2021, relative to 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Temperatura je bila v pomladi 2021 v večjem delu Evrope, severni Kanadi, Indiji, južni Afriki in v nekaterih delih Antarktike nižja od normale. Tudi v tropskem in subtropskem vzhodnem Tihem oceanu je bil odklon negativen, saj je večino pomladi še vztrajal pojav la niña. Nad normalo je bila temperatura v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, vzhodni Evropi, Grenlandiji in na severovzhodu Severne Amerike. Temperatura je presegla normalo tudi na Antarktiki v bližini Weddllovega morja. Večina izven tropskih oceanov v severnem Atlantiku in severnem Tihem oceanu je bila toplejša od povprečja. Povprečna pomladna temperatura je bila v evropskem povprečju 0,45 ºC pod normalo, s tem je bila pomlad 2021 v Evropi najhladnejša pomlad po letu 2013 in podobna pomladnim temperaturam v obdobju 2004–2006 ter četrta najhladnejša po pomladi 1998. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od junija 2020 do maja 2021. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for June 2020 to May 2021 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to May 2021. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 54 Agencija Republike Slovenije za okolje V dvanajstmesečnem povprečju od junija 2020 do maja 2021 je bila povprečna temperatura na svetovni ravni: • • 0,29 ºC nad normalo; znatno pod povprečjem dvanajstmesečnih obdobij, ki sta se končali septembra 2016 in maja 2020 in sta najtoplejši dvanajstmesečni obdobji. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,82 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,11 ºC toplejše od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je leto 2016 s temperaturo 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje najtoplejše koledarsko leto je 2019; bilo je 0,40 °C toplejše od normale. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 0,5 ° C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Padavine Maj 2021 je bil v večini srednje in severne Evrope bolj namočen od normale, v preostalem delu celine pa bolj suh od povprečja. Močne padavine so povzročile poplave v osrednjem delu južnih ZDA, drugod, zlasti na jugozahodu države, pa je bilo bolj suho od povprečja. V izven tropskem delu Azije je bilo v nekaterih regijah na vzhodu in južno od Tibetanske planote bolj mokro od dolgoletnega povprečja. Morski led Maja se začne talilno obdobje arktičnega morskega ledu. Večinoma odkloni od normale niso bili veliki, na nekaterih območjih je bilo ledu več kot normalno, ponekod pa manj. Največji negativni odklon je bil v Labradorskem morju in na severu Barentsovega morja. Maja 2021 je bila povprečna površina arktičnega ledu 12,6 milijona km2, kar je 0,2 milijona km2 (ali 2 %) pod majskim povprečjem obdobja 1991–2020. Čeprav je morski led maja prekrival manjše območje kot normalno, je bilo ledu več kot v majih v letih med 2014 in 2020. Maja 2021 je bila povprečna površina antarktičnega morskega ledu blizu normale, znašala je 10,4 milijona km2, kar je manj kot 0,1 milijona km2 pod majskim povprečjem obdobja 1991–2020. Po petih zaporednih majih z znatno podpovprečno površino morskega ledu je maja 2021 površina morskega ledu spet blizu normale. Največji negativni odkloni so bili v letih od 2017 do 2019. Razmeroma majhen pozitivni odklon je tako kot v preteklih mesecih posledica velikih območij z izmenično nad in pod povprečno koncentracijo morskega ledu. Koncentracija morskega ledu je bila nadpovprečna zahodno od Antarktičnega polotoka - od zahodnega Bellingshausenovega morja do vzhodnega Rosovega morja in v večini sektorjev Indijskega oceana ter zahodnega Tihega oceana. Podpovprečna koncentracija je bila opažena v severnem Weddellovem morju in severnem Rossovem morju. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Levo: povprečni ledeni pokrov maja 2021. Oranžna črta označuje rob povprečnega majskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na majsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for May 2021. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for May 2021 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za maje od leta 1979 do 2021 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za maje od leta 1979 do leta 2021 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2021. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov maja 2021, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v majskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od majskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for May 2021. The thick orange line denotes the climatological ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for May 2021 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 57 METEOROLOŠKA POSTAJA SELO PRI VODICAH Meteorological station Selo pri Vodicah Mateja Nadbath O bčina Vodice ima postajo državne meteorološka mreže na Selu pri Vodicah. Postaja je padavinska, postavljena je bila aprila 2003. Postaja Selo pri Vodicah je na nadmorski višini 320 m. Pluviometer stoji na travniku, v okolici so sadna drevesa, potok Graben, posamezni gospodarski objekti in stanovanjske hiše (sliki 1 in 2). Na jugu se dviga pobočje Rašice, proti severu je Skaruško polje. Postaja je na tem mestu od aprila 2003. Slika 1. Geografska lega postaje Selo pri Vodicah, ortofoto 2019 (vir: Atlas okolja1) Figure 1. The geographical location of station Selo pri Vodicah; orthophoto 2019 (from Atlas okolja) Janez Gosar je ljubiteljski meteorološki opazovalec na postaji Selo pri Vodicah od postavitve postaje dalje. Vsako jutro ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času) izmeri višino padavin in snežne odeje, ki sta zapadli v zadnjih 24ih urah, cel dan pa opazuje meteorološke pojave. Izmerke in opazovanja zabeleži v padavinsko poročilo, ki ga po koncu meseca pošlje na Agencijo RS za okolje. Tu podatke pretipkamo v digitalno bazo, poročilo pa shranimo v arhivu. Meteorološki podatki s postaj državne mreže so javno dostopni na spletnem arhivu2. Za opis padavinskih razmer na Selu pri Vodicah smo uporabili izmerjene podatke v obdobju april 2003– maj 2021. Padavinske razmere so prikazane s povprečjem obdobja 2004–2020, to je primerjalno obdobje. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazuje petletno drseče povprečje izrisano na grafih. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Padavinska postaja Selo pri Vodicah, junija 2011 Figure 2. Precipitation station Selo pri Vodicah, June 2011 2000 padavine (mm) 1600 1200 800 400 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 0 Slika 3. Letna višina padavin v obdobju 2004–2020 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečna vrednost obdobja (zelena črta) na postaji Selo pri Vodicah Figure 3. Annual precipitation in 2004–2020 (columns), five-year moving average (curve) and mean value (green line) in Selo pri Vodicah Na Selu pri Vodicah pade v povprečju 1399 mm padavin na leto. Največ padavin smo namerili leta 2014, 1880 mm, najmanj pa leta 2006, 1048 mm (slika 3 in preglednica 1). V letu 2020 je padlo 1328 mm padavin, kar je 95 % primerjalnega povprečja. V prvih petih mesecih leta 2021 smo namerili 682 mm, več od tega je padlo le v prvih petih mesecih let 2013 in 2014, 758 oz. 698 mm, le 310 mm pa smo namerili v mesecih do maja v letu 2012. V povprečju je na Selu najbolj namočen letni čas3 jesen s 406 mm padavin. Najmanj padavin pade pozimi, v povprečju 290 mm. Spomladansko povprečje padavin znaša 315 mm, poletno pa 388. Od letnih časov smo najmanj in tudi največ padavin namerili jeseni; najmanj jeseni 2006, 134 mm, največ pa jeseni 2012, 655 mm (slika 4, preglednica 1). 59 Agencija Republike Slovenije za okolje 700 2021 2004–2020 max min padavine (mm) 600 500 406 388 400 315 290 300 200 100 0 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih v obdobju 2004–2020 in izmerjena leta 2021, zima 2020/21, ter najvišja (max) in najnižja (min) izmerjena vrednost na postaji Selo pri Vodicah Figure 4. Mean seasonal precipitation in period 2004–2020 and measured in 2020, winter 2020/21, and maximum and minimum measured value in Selo pri Vodicah Spomladi 2021 je na Selu pri Vodicah padlo več padavin od povprečja, namerili smo 442 mm, nadpovprečno je bila namočena tudi zima 2020/21 s 440 mm (slika 4). Največji odklon od povprečja je bil pozimi, 155 %, omenjena zima je na Selu četrta najbolj namočena, več padavin so dobili v zimah 2013/14, 2008/09 in 2017/1/8. Odklon padavin od povprečne vrednosti za pomlad 2021 je 140 %, na postaji je to tretja najbolj namočena pomlad, največ padavin smo namerili v pomladih 2013, 478 mm, in 2006, 449 mm. Najmanj spomladanskih padavin smo namerili leta 2010, 198 mm (slika 5). 500 padavine (mm) 400 300 200 100 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 0 Slika 5. Pomladna višina padavin v obdobju 2003–2021 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečna vrednost obdobja (zelena črta) na postaji Selo pri Vodicah Figure 5. Precipitation in spring in 2003–2021 (columns), five-year moving average (curve) and mean value (green line) in Selo pri Vodicah September je na Selu mesec z najvišjim povprečjem padavin, 155 mm, januar pa z najnižjim, 71 mm padavin (slika 6, levo). V prvih petih mesecih leta 2021 smo najmanj padavin izmerili marca, 43 mm, kar je le 44 % povprečja za omenjeni mesec ali četrta najnižja marčna vrednost na postaji. Veliko padavin je bilo januarja in maja. Januarja je padlo kar 229 % povprečja ali 162 mm padavin, kar je druga najvišja januarska višina padavin, januarja 2015 jih je bilo 179 mm. Daleč največ padavin pa je leta 2021 padlo maja, 291 mm (slika 7). Omenjena vrednost ni največja le za prvih pet mesecev leta 2021, pač pa tudi najvišja majska višina padavin na postaji. Do sedaj smo na Selu več padavin v enem mesecu namerili le septembra 2010, 341 mm (slika 6, desno). 60 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 270 2004–2020 240 2021 341 291 300 padavine (mm) padavine (mm) 300 210 180 150 120 90 250 200 150 100 60 50 30 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin v obdobju 2004–2020 in izmerjena leta 2021 (levo) ter mesečna najvišja in najnižja izmerjena višina padavin v obdobju april 2003–maj 2021 na postaji Selo pri Vodicah Figure 6. Mean monthly precipitation in period 2004–2020 and monthly precipitation in 2021 (left) and maximum and minimum monthly precipitation in April 2003–May 2021 in Selo pri Vodicah V obdobju april 2003–maj 2021 je december 2015 minil brez padavin, decembra 2016 pa jih je bilo komaj za 1 mm (slika 6, desno in preglednica 1). Le po tri mm padavin pa smo namerili januarja 2005 in novembra 2011. Maja 2021 je na Selu padlo že omenjenih 291 mm padavin (slike 6, 7 in 8), kar je 236 % majskega povprečja, ki je 124 mm. Najmanj majskih padavin smo namerili leta 2003, 52 mm, leta 2017 pa slab mm več, v obeh primerih je to le 42 % povprečnih padavin. 300 padavine (mm) 250 200 150 100 50 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 0 Slika 7. Majska višina padavin v obdobju 2003–2021 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečna vrednost obdobja 2004–2020 (zelena črta) na postaji Selo pri Vodicah Figure 7. Precipitation in May in period 2003–2021 (columns), five-year moving average (curve) in and mean value 2004–2020 (green line) in Selo pri Vodicah Maja 2021 so bile v Slovenije obilne padavine, prav po vsej državi smo namerili nadpovprečno višino padavin. Najmanjši odklon od povprečja je bil na jugovzhodu Bele krajine, kjer je padlo od 105–120 %, na delu Julijskih Alp in Karavank ter Kamniško-Savinskih Alp pa je padlo tudi več kot 300 % povprečnih majskih padavin4. Največ padavin smo izmerili na postaji Vogel, skoraj 900 mm, na nobeni drugi postaji državne meteorološke mreže jih ni bilo toliko. Na postaji Sv. Primož nad Muto smo namerili 96 mm padavin; manj kot 100 mm padavin smo maja med vsemi postajami v državi izmerili le še v Lendavi (98 mm). Na Selu pri Vodicah je padlo trikrat več padavin kot na Sv. Primožu nad Muto, a trikrat manj kot na Voglu (slika 8). 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Sv. Primož nad Muto Lendava Kočevje Dobliče Polički Vrh Letališče Portorož Malkovec Maribor Vrbanski plato Letališče E. R. Maribor Babno Polje Letališče Cerklje Bizeljsko Grosuplje Nova vas (Bloke) Ljubljana Bežigrad Letališče J. P. Ljubljana Selo pri Vodicah Topol pri Medvodah Postojna Krvavec Vojsko Kredarica Bohinjska Češnjica Vogel 96 122 132 152 157 159 163 164 168 183 211 220 222 237 248 263 291 301 301 328 360 437 891 441 0 300 600 900 padavine (mm) Slika 8. Višina padavin maja 2021 na izbranih postajah in na Selu pri Vodicah Figure 8. Precipitation in May 2021 on chosen stations and in Selo pri Vodicah Najvišja dnevna5 višina padavin na Selu pri Vodicah je bila izmerjena 19. septembra 2007, 106 mm (slika 9, levo). Več kot 100 mm padavin v enem dnevu smo na postaji namerili le še 24. junija 2015, 103 mm. Majska najvišja dnevna višina znaša 67 mm padavin, izmerjena je bila 29. maja 2019. Maja 2021 smo največ padavin izmerili 6. dne v mesecu, 42 mm. 120 8 6 80 število dni padavine (mm) 100 60 40 4 2 20 0 0 J F M A M J J F M A M J J A S O N D J A S O N D Slika 9. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih (levo) in mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju april 2003–maj 2021 na postaji Selo pri Vodicah Figure 9. Maximum daily precipitation per month (left) and monthly number of days with precipitation 50 mm or more in April 2003–May 2021 in Selo pri Vodicah Dnevna višina padavin 50 mm ali več je bila na postaji izmerjena v 57 dneh od 6636 dnevnih podatkov, od tega smo jih v dveh dneh izmerili več kot 100 mm. Največkrat smo dnevne padavine z višino vsaj 50 mm našteli julija, avgusta in septembra, po osemkrat, maja smo zabeležili en takšen dan, januarja pa še nobenega (slika 9, desno). 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Selu pri Vodicah snežna odeja6 še ni izostala nobeno leto, odkar jo opazujemo; v poprečju leži 43 dni na leto. Najdlje se je obdržala leta 2010, 89 dni. Leta 2020 je bilo s snegom 9 dni, kar je najmanj v obdobju. Leta 2011 je bilo takšnih dni 12 (slika 10), v prvih petih mesecih leta 2021 pa 22. Sneg se je po cel mesec zadržal decembra 2005 in januarja 2006 ter v februarjih 2006 in 2010. število dni / snežna odeja (cm) 100 80 60 40 20 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 0 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), dolgoletno povprečje (zelena črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 2004–2020 na postaji Selo pri Vodicah Figure 10. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean long-term value (green line) and maximum depth of total snow cover (cm, columns) in 2004–2020 in Selo pri Vodicah Najdebelejša snežna odeja je bila na postaji izmerjena 8. marca 2004, 51 cm. Le 7 cm je merila najvišja snežna odeja leta 2011. Leta 2020 je merila 19 cm, izmerili smo jo 3. decembra (slika 10). V prvih petih mesecih leta 2021 je bila na Selu pri Vodicah najvišja snežna odeja debela 11 cm, 7. aprila. Odkar opazujemo snežno odejo so jo na Selu pri Vodicah in okolici na božično jutro imeli le trikrat, to je bilo v letih 2003, 2005 in 2007, nikoli ni bil debelejša od 3 cm. Na novega leta dan je bil sneg štirikrat, leta 2006, 2008, 2009 in 2015; leta 2006 je snežna odeja merila 37 cm, v ostalih letih je bila skromnejša, leta 2008 je merila le en cm. Najzgodnejši datum s snežno odejo na Selu pri Vodicah je 24. oktober 2003, merila je 6 cm, najpoznejši pa 29. april 2016, ko je bila snežna odeja debela 7 cm. Viri in opombe 1. Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2019, orthophoto from 2019 2. ARSO arhiv meteoroloških podatkov: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 3. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 4. Več o podnebnih značilnostih maja 2021: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/climate_month/ 5. Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri in je 24-urna vsota padavin; pripisana je dnevu meritve. 6. Dan s snežno odejo je, ko snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 7. Višina novozapadlega ali svežega snega je višina snežne odeje zapadle v zadnjih 24. urah, to je od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Selo pri Vodicah v obdobju april 2003–maj 2021 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly, and daily values of chosen meteorological parameters on station Selo pri Vodicah in April 2003–May 2021 Meteorološka spremenljivka Meteorological parameter letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1880 2014 1048 2006 478 2013 198 2010 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 550 2008 209 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 655 2012 134 2006 529 2013/14 146 2007/08 341 sept. 2010 0 dec. 2015 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm)7 maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 106 19. sept. 2007 — — 51 8. mar. 2004 7 2011 34 26. nov. 2005 — — 89 2010 9 2020 SUMMARY In Selo pri Vodicah is a precipitation station. It is situated in central Slovenia, on an elevation of 320 m. Station was established in April 2003, ever since the observer has been Janez Gosar. 64 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MAJU 2021 Agrometeorological conditions in Maj 2021 Marko Puškarić aj je bil hladen ter nadpovprečno namočen mesec. Povprečna mesečna temperatura zraka se je v večjem delu države gibala med 12 in 14 °C in je bila za 2 °C nižja od dolgoletnega povprečja. Negativni odklon je bil največji v severnih dveh tretjinah Slovenije, kjer je znašal blizu 3 °C. Izstopale so tudi vsote efektivnih temperatur zraka nad temperaturnima pragoma 0 in 5 °C, ki so bile v povprečju za 60 °C nižje od običajnega. Največja odstopanja so bila izmerjena na merilnem mestu Brnik (−85 °C), najmanjša pa v Portorožu (−34 °C) (preglednica 4). M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2021 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2021 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec 3,5 3,1 3,3 3,3 3,1 3,5 3,0 3,1 3,3 2,7 3,6 2,6 2,9 3,1 3,5 3,1 2,9 3,7 4,0 3,1 3,3 2,8 3,2 3,1 3,3 I. dekada max. Σ 4,6 35 5,2 31 5,4 33 5,1 33 5,4 31 4,7 35 4,4 30 4,6 31 5,0 33 4,8 27 6,4 36 4,7 26 4,8 29 5,4 31 5,5 35 4,7 31 4,6 29 5,6 37 4,9 41 4,3 31 5,4 33 4,2 28 4,8 32 5,3 31 5,3 33 II. dekada max. 3,1 4,3 3,0 4,8 3,0 5,1 3,2 5,4 3,0 4,8 3,0 4,6 2,3 4,3 2,7 4,9 3,0 4,9 2,9 4,6 3,5 5,9 2,6 4,4 2,9 4,6 2,9 5,4 3,2 5,3 2,8 5,0 2,8 4,4 3,1 5,0 3,6 4,9 2,5 4,4 3,1 5,1 2,5 3,7 2,9 4,4 3,1 5,1 3,0 5,0 pov. 65 Σ 31 30 30 32 30 30 23 27 30 29 35 26 29 29 32 28 28 31 36 25 31 25 29 31 30 III. dekada pov. max. 3,8 4,9 3,2 4,6 3,4 4,6 3,7 4,6 2,7 4,1 3,8 5,3 3,2 4,6 3,4 4,3 2,8 4,2 2,9 4,4 3,0 5,0 2,9 4,2 3,2 4,3 3,3 4,6 2,9 4,6 3,4 4,6 3,0 4,3 4,0 5,8 4,3 5,5 3,5 4,8 2,9 4,5 2,7 4,3 2,8 4,4 3,1 4,5 2,9 4,4 Σ 42 35 38 41 30 42 35 37 31 31 33 32 35 36 32 37 33 44 47 38 31 30 31 34 32 mesec (M) pov. max. Σ 3,5 4,9 107 3,1 5,2 95 3,2 5,4 101 3,4 5,4 106 2,9 5,4 91 3,4 5,3 107 2,8 4,6 88 3,1 4,9 95 3,0 5,0 94 2,8 4,8 88 3,4 6,4 105 2,7 4,7 84 3,0 4,8 94 3,1 5,4 96 3,2 5,5 99 3,1 5,0 97 2,9 4,6 90 3,6 5,8 112 4,0 5,5 124 3,0 4,8 95 3,1 5,4 95 2,7 4,3 83 3,0 4,8 91 3,1 5,3 95 3,1 5,3 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Količina padavin je bila povsod po Sloveniji nadpovprečna, presežki pa so se gibali od 20 pa vse do 150 %. Najbolj namočen je bil hribovit severozahodni del države, kjer je ponekod padlo blizu 600 mm, najmanj namočen pa je bil jugovzhodni del, kjer je padlo okoli 140 mm dežja. Največ dni s padavinami je bilo v Ljubljani z okolico in na Goriškem (24 dni), sledila sta Notranjska in Podravje (23 dni), najmanj padavinskih dni pa sta bili deležni Dolenjska (19 dni) in Obala (17 dni). Padavine so dobro namočile tla povsod po državi ter tako obrnile negativni trend preteklih dveh mesecev. Vodna bilanca na opazovalnih postajah je v mesecu maju znašala od 40 do 130 mm (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za maj 2021 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. maja 2021) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in Maj 2021 and for the vegetation period (from April 1 to May 30, 2021) Vodna bilanca [mm] v maju 2021 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Bilje −1,9 64,7 −2,8 60,0 96,3 Ljubljana 75,2 52,6 7,0 134,8 185,2 Novo mesto 14,9 52,6 −1,5 66,0 66,3 Celje 40,9 34,4 12,8 88,0 81,6 Šmartno / Sl.Gradec 38,5 38,8 41,2 118,4 99,6 Maribor – let. 16,0 9,9 37,3 63,2 41,2 Murska Sobota −5,7 35,0 22,0 51,3 19,1 2,5 63,2 −28,3 37,4 40,6 Portorož - let. mesec (1. 4. 2021–31. 5. 2021) V prvi in tretji dekadi maja se je povprečna evapotranspiracija gibala med 3 in 4 mm vode dnevno. V drugi dekadi, ko je bilo največ padavin ter manj sončnega obsevanja, pa se je povprečna dnevna evapotranspiracija gibala med 2 in 3 mm. Skupna mesečna količina izhlapele vode je znašala med 83 in 124 mm (preglednica 1). Temperatura površinskega sloja tal se je po večjem delu države gibala med 12 in 18 °C. Najtoplejša so bila tla na Obali, Beli krajini na Goriškem, kjer so se čez dan občasno segrela tudi do okoli 30 °C (preglednica 3). Ohladitve v v začetku druge dekade so vplivale tudi na temperaturo tal. Takrat so se tla ohladila v povprečju za 1 °C, v Pomurju in Podravski regiji pa za okoli 3 °C. Zaradi hladnih razmer je razvoj rastlin potekal razmeroma počasi. Obdobje cvetenje sadnega drevja se je podaljšalo, razvoj ozimnih žit pa je glede na dolgoletno povprečje zaostajal za okoli 10 dni. Nestanovitno vreme ter mokra tla so večji del meseca onemogočala suha opravila ter delo z mehanizacijo. Koruza je bila tako ponekod posejana komaj konec meseca ali pa zaradi prevlažnih tal ob koncu maja sploh še ni bila posejana. Pozna setev pomeni večje tveganje za sušo, saj bodo posevki v času, ko se običajno začnejo pojavljati visoke temperature in pomanjkanje vode v tleh, v najbolj občutljivih fazah razvoja. Zaradi pogostih padavin je bila zamaknjena tudi prva košnja, ki je najboljše kakovosti in se jo najpogosteje nameni za siliranje. Poleg tega je trava zaradi obilice padavin ponekod polegla. Le najbolj pogumni so ob kratkotrajnih oknih suhega vremena uspeli opraviti prvi travni odkos. Konstantne padavine so skozi cel mesec ustvarjale ugodne razmere za razvoj glivičnih bolezni ter pojav grizočih in sesajočih žuželk. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, maj 2021 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, May 2021 Postaja I. dekada Tz5 Tz10 Bilje 17,2 Bovec - let. 12,6 Celje II. dekada Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max 16,9 28,2 25,5 10,3 11,3 18,3 18,2 28,8 25,9 12,5 19,8 18,5 8,1 8,8 14,8 14,8 20,0 18,7 13,9 13,7 17,6 16,3 10,8 11,2 16,2 15,9 18,6 17,5 Črnomelj 14,8 14,6 19,1 18,2 12,0 12,5 16,5 16,3 20,1 Gačnik 14,6 14,2 23,9 19,9 8,6 9,7 16,6 16,3 25,5 Ilirska Bistrica 12,7 12,4 17,8 16,1 9,9 10,4 14,7 14,5 Lesce - let. 11,6 11,7 15,1 14,8 9,2 9,4 13,5 13,5 Maribor – let. 13,9 13,5 24,6 20,4 7,6 8,8 16,1 Ljubljana – let. 13,7 13,3 24,8 21,1 6,8 7,9 Maribor - Vrbanski Plato 13,8 13,5 25,2 20,4 6,9 8,5 Murska Sobota 13,8 13,7 19,4 18,2 8,3 Novo mesto 14,9 14,6 27,1 22,3 8,0 III. dekada Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 12,2 13,3 19,2 18,9 11,3 11,7 14,7 14,6 13,7 14,2 15,9 15,8 19,0 13,7 14,2 17,4 21,2 10,4 12,4 14,6 18,0 16,5 11,7 12,3 15,4 15,1 11,6 11,9 15,7 27,3 22,5 9,0 16,1 15,7 25,3 21,8 15,9 15,6 25,0 20,5 9,0 15,7 15,6 22,1 9,8 17,1 16,9 28,8 Tz5 min Tz10 min 31,1 28,3 12,4 13,3 18,3 18,0 21,1 19,9 9,0 9,7 14,0 13,0 19,0 17,8 13,3 13,9 15,3 15,0 17,2 21,5 20,4 14,4 14,8 16,3 16,0 14,5 21,1 18,2 8,3 10,2 15,3 14,0 15,5 15,2 19,4 17,9 12,0 12,5 14,3 14,0 13,5 13,5 17,0 16,7 11,3 11,5 12,9 12,0 11,1 14,6 14,5 23,3 19,6 8,2 9,8 14,8 14,0 10,9 11,8 15,3 15,0 26,0 21,9 9,1 10,9 15,0 14,0 9,0 11,2 14,5 14,3 25,8 20,1 6,8 8,8 14,7 14,0 20,5 11,7 12,5 14,3 14,4 19,5 18,2 9,8 10,5 14,6 14,0 23,8 9,6 11,8 17,2 17,0 28,0 23,4 10,3 12,5 16,4 16,0 Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 67 mesec (M) Tz10 max LEGENDA: Tz5 max Tz5 Tz10 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2021 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2021 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C I. II. III. M Vm I. II. Portorož - let. 155 155 184 494 −34 105 105 Bilje 144 147 175 466 −48 94 97 Postojna 109 111 136 357 −52 59 61 Kočevje 113 119 132 364 −55 63 69 Rateče 80 96 104 280 −74 33 Lesce 104 124 127 355 −68 Slovenj Gradec 115 122 127 364 −63 Brnik 107 122 132 362 −85 III. Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2021 M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C 129 339 −34 55 55 74 184 −34 120 311 −48 44 47 65 156 −48 1431 743 271 1300 645 219 81 202 −52 16 16 27 59 77 209 −55 22 23 23 68 −48 912 372 78 −49 869 367 87 46 49 128 −73 9 4 6 19 −49 523 174 20 55 74 72 201 −67 17 24 65 72 72 209 −63 23 24 21 62 −58 857 350 87 21 69 −55 798 330 89 57 72 77 207 −85 17 25 23 65 −76 843 345 84 Ljubljana 124 138 151 413 −75 74 88 96 258 −75 30 39 41 110 −71 1128 538 163 Novo mesto 130 139 151 420 −61 80 89 96 265 −61 35 39 41 115 −59 1108 541 175 Črnomelj 142 154 163 458 −38 92 104 108 303 −38 44 54 53 151 −38 1211 618 226 Celje 121 136 142 398 −75 71 86 87 243 −75 28 36 32 96 −70 1017 472 137 Maribor – let. 131 142 143 416 −62 81 92 88 261 −62 35 42 33 110 −61 1028 474 148 Murska Sobota 135 139 144 418 −67 85 89 89 263 −67 38 39 34 111 −66 1034 478 152 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 68 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY May was a cold and rainy month with a large number of rainy days. The air temperature was ranged between 12 and 14 ° C which are lower values than usual. Also the soil temperatures was below average. The amount of precipitation was above average throughout Slovenia, with surpluses ranging from 20 up to 150 %. Due to the cold conditions, plant development was relatively slow. Frequent rain and wet soils made field work difficult. 69 PRILAGAJANJE EVROPSKIH MEST URBAN ADAPTATION IN EUROPE ODZIV MEST NA PODNEBNE SPREMEMBE The response of cities to climate change Mojca Rajh urbanizirani Evropi imajo mesta ključno vlogo pri odzivanju na podnebne spremembe, zaradi večje koncentracije prebivalstva, premoženja in gospodarskih dejavnosti. Kljub temu, da se številne lokalne oblasti zavedajo pomembnosti prilagajanja podnebnim spremembam, pa je napredek v načrtovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov še vedno zelo počasen. Zato je nujno potrebno razviti in uvesti konkretne prilagoditvene ukrepe. V Podnebni vplivi kot so vročinski valovi, močne padavine, poplave, suše in požari bodo še naprej predstavljali podnebna tveganja. Ker so le-ta večinoma lokalno pogojena in med seboj različna, so potrebne lokalne ocene podnebnega tveganja in ranljivosti, podprte z zanesljivimi podatki. Le tako bomo lahko razumeli in se soočili s sedanjimi in prihodnjimi podnebnimi tveganji. Slika 1. Ranljivost 571 evropskih mest na podnebne in vremenske nevarnosti Figure 1. Vulnerability of 571 European cities to climate- and weather-related hazards 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Kot lahko razberemo s slike 1, katere vir je poročilo EEA (Urban adaptation in Europe — European Environment Agency (europa.eu)), so za Slovenska mesta značilni vročinski valovi (srednje visoka nevarnost), suše ter poplave (nizka do visoka nevarnost). Poleg vročinskih valov, suš in poplav, izziv predstavljajo tudi zagotavljanje primernih temperatur v prostorih ter zmanjšanje širjenja vektorsko prenosljivih bolezni. Eno izmed teh prenašajo na primer tigrasti komarji. Dostopno in zanesljivo znanje o podnebnih spremembah, izpostavljenosti in ranljivosti lokalnih območij so ključnega pomena za načrtovanje prilagajanja in poziva k tesnejšemu sodelovanje med mesti, raziskovalci in drugimi imetniki informacij. Slika 2. Časovni načrt politik, dejavnosti in mejnikov, pomembnih za prilagajanje mest Figure 2. Timeline of policies, activities and milestones relevant to urban adaptation EEA izpostavlja, da podnebju prilagojeno načrtovanje rabe zemljišč in urbano oblikovanje lahko znatno zmanjšata obseg prihodnje škode zaradi spreminjajočega se podnebja. Model urbanega razvoja, ki vključuje gradnjo v poplavnih ravnicah, postopno zapiranje površin, majhne količine zelenih površin ali širjenje mest, ki posegajo v območja, izpostavljena požarom ali plazovom, povečuje sedanje in 71 Agencija Republike Slovenije za okolje predvidene vplive spreminjajočega se podnebja. V vseh državah je potrebno vzpostaviti predpise o načrtovanju in rabi zemljišč, ki upoštevajo podnebne spremembe, da se zagotovi, da so evropska mesta varna, primerna za življenje in uspešna v prihodnosti. Da bi bila naša mesta bolj prilagodljiva podnebnim spremembam, je potrebno to problematiko vključiti v vsa področja politike in jo izpostaviti kot bistven del trajnostnega razvoja. Trenutni razvoj politike EU v okviru evropskega zelenega dogovora - vključno s predlaganim evropskim podnebnim zakonom, novo prilagoditveno strategijo EU in drugimi - ponuja priložnost za dodaten poudarek o pomembnosti prilagajanja kot ključnega področja politike, ki zagotavlja obstoj in blaginjo evropskih mest in naselij. Še pomembnejše je poenoteno spremljanje in poročanje lokalnih prilagoditvenih načrtov in ukrepov za lažje merjenje napredka lokalnega prilagajanja po Evropi. Kot tudi ugotavljanja vrzeli za pravočasno zagotovitev učinkovite nacionalne in EU podpore. Prostorska razporeditev lokalnih oblasti, ki so se zavezale prilagajanju in zmanjševanju tveganja nesreč z mednarodnimi pobudami (Slika 3) nakazuje, da je teh veliko, največ jih je v Španiji, Italiji, Madžarski in Belgiji (več kot 100). Največ oblasti, ki se zavzemajo za odporna mesta (več kot 100) pa je v Italiji in Avstriji. Slovenija spada v skupino 1-5 lokalnih oblasti, ki so se zavezale temu prilagajanju. Slika 3. Prostorska razporeditev lokalnih oblasti, ki so se zavezale prilagajanju in zmanjševanju tveganja nesreč z mednarodnimi pobudami Figure 3. Spatial distribution of local authorities committed to adaptation and disaster risk reduction through international initiatives Sistem za ogrevanje in ohlajanje nebotičnika v Roterdamu, prenovljenega v poslovne prostore in nakupovalni center v spodnjem delu, je odličen primer renovacije starih stavb z vidika prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Nebotičnik je bil zgrajen leta 1940. Prenova je vključevala tudi sistem za ogrevanje in hlajenje stavbe. Sistem izkorišča vodo reke Maas ter podzemnega shranjevalnika tople vode. Tako imenovani ATES shranjevalni sistem z dvema podzemnima shranjevalnikoma deluje tako, da poleti prečrpava hladnješo vodo iz reke, s tem hladi prostore in hkrati ogreva vodo, ki se shranjuje v podzemnem sharnjevalniku. Pozimi prečrpavajo vodo iz shranjevalnika s toplo vodo in stavbo ogrevajo. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Stroški ATES znašajo okoli 532 000 EUR (za primerjvo, konvencionalni sistem se za tak obseg ocenjuje na 253 000 EUR) vendar prihrani 24 000 EUR na leto. Investicija se torej v desetih letih povrne. V primerjavi s konvencionalnim sistemom ogrevanja in ohlajanja ATES porabi 55% manj primarne energije in proizvede pol manj izpustov CO2. Slika 4. Stolp Maas v Rotterdamu – prenova je vključevala tudi učinkovit sistem za ogrevanje in hlajenje prostorov kar združuje prilagajanje in blaženje podnebnim spremembam Figure 4. Mass Tower in Rotterdam - refurbishment included the installation of an energy-efficient cooling and heating system, combining climate change adaptation and mitigation SUMMARY Climate change is a global phenomenon and its mitigation - reducing greenhouse gas emissions requires great efforts and local action. Although many local authorities are aware of the importance of adapting to climate change, progress in planning, implementing and monitoring measures is still very slow. It is therefore essential to develop and implement concrete adaptation measures. Accessible and reliable knowledge of climate change, exposure and vulnerability of local areas is crucial for adaptation planning and calls for closer cooperation between cities, researchers and other information holders. In order to make our cities more resilient to climate change, adaptation needs to be integrated into all policy areas and highlighted as an essential part of sustainable development. 73 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MAJU 2021 Discharges of Slovenian rivers in May 2021 Igor Strojan M aja so bile reke izredno vodnate. Po rekah je glede na izbrana merilna mesta in 30-letno primerjalno obdobje 1981–2010 preteklo okoli 1,3-krat več vode kot običajno v maju. Najbolj vodnate so bile reke na zahodu (Idrijca in Vipava), najmanj pa na severovzhodu (Mura in Drava) in jugovzhodu (Kolpa in Krka). Maja je imela podpovprečno vodnatost le Mura (slika 1), vse ostale reke so imele veliko večjo vodnatost kot običajno, večina jih je celo preseglo največjo majsko vodnatost iz 30 letnega primerjalnega obdobja. Prvi majski dan je imela večina rek najmanjše pretoke, nato pa se je preko celega meseca zvrstilo več porastov rek (slika 2). Visokovodna stanja na rekah so bila v dneh okoli 7. maja, 17. do 19. maja, 23. in 24. maja ter 27. maja. Od 17. do 20. maja so se najbolj povečali pretoki rek na zahodu države. Idrijca, Vipava in Soča so takrat presegle največje visokovodne konice iz obdobja 1981 – 2010. Pretoki Sore in Save so bili podobni največjim pretokom iz tega obdobja. V obdobjih visokovodnih stanj so se posamezne manjše in hudourniške rek tudi razlile. V dneh po 17. maju so se razlivale reke v večjem delu države. Od rek z večjim hidroenergetskim potencialom je imela maja Drava v Dravogradu 38 odstotkov večji pretok, Sava v Hrastniku okoli 170 in Soča v Solkanu okoli 160 odstotkov večji pretok kot v primerjalnem obdobju 1981 – 2010 (slika 4). GORNJA RADGONA 0,85 DRAVOGRAD 1,38 VIDEM RADOVLJICA 2,31 2,26 SUHA 2,83 ŠENTJAKOB HRASTNIK 2,27 2,67 VELIKO ŠIRJE 2,60 SOLKAN 2,64 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 2,95 MOSTE 2,42 PODBOČJE 1,74 3,34 ČATEŽ 2,32 3,20 CERKVENIKOV MLIN 2,79 METLIKA 1,54 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v maju 2021 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2021 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Maja so bila kraška polja obilno ojezerjena. Cerkniško polje je bilo ojezerjeno celoten maj, Planinsko polje se je ojezerjilo sredi meseca in je do konca maja presahnilo. Ojezerjenost obeh polj je bila največja 17. maja (slika 5). Slika 2. Pretoki slovenskih rek v maju 2021 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in May 2021 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki maja 2021 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in May 2021 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 (sQnp, sQs, sQvk) 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek maja 2021 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. River discharges in Maj 2021 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Maj 2021 m3/s dan Qnp 128 1 370 1 4,3 1 27,8 1 2,3 1 71,8 15 115 1 166 1 202 1 7,7 1 23,1 1 37,1 29 45,5 1 116 1 8,7 31 4,2 31 4,3 11 Qs 205 472 18,1 102 20,0 137 220 403 608 43,9 75,2 87,9 111 276 30,2 21,3 16,8 Qvk 469 28 734 25 81,1 19 456 7 75,0 20 311 25 528 17 819 17 1394 7 166 17 229 20 392 20 205 19 1333 17 165 17 132 17 66,9 17 Maj 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 94,1 166 278 121 222 455 1,9 3,7 8,2 7,9 19,7 35,0 0,9 2,2 4,1 15,1 34,7 63,5 25,8 59,7 110 45,6 98,3 146 68,5 154 237 3,2 7,4 12,4 9,6 20,5 33,5 11,6 23,3 44,5 8,3 22,0 40,2 25,4 55,0 100 2,2 3,6 6,5 1,5 2,3 3,8 0,4 1,6 2,9 nQs sQs vQs 139 242 344 204 342 580 3,1 7,8 25,4 12,6 39,3 87,0 1,2 6,8 31,4 20,4 60,6 99,7 31,7 97,4 162 58,3 151 236 92,6 262 544 4,9 15,5 28,2 15,7 43,3 129 18,3 57,2 135 12,2 45,9 124 36,3 104 189 3,3 9,4 22,5 1,9 6,4 14,6 0,7 6,0 24,8 nQvk sQvk vQvk 208 436 834 315 612 1384 11,3 37,0 121 28,3 172 560 1,9 34,4 234 44,4 156 378 65,3 278 562 81,6 357 741 127 630 1608 7,1 64,0 150 24,7 130 344 30,8 294 698 25,0 118 254 66,3 406 908 11,2 37,5 84,5 2,7 41,6 110 1,3 35,1 160 77 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v maju leta 2021 ter povprečni mesečni majski pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1981–2010 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom Figure 4. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and in May 2021 and mean flows in the long term period 1981–2010 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Cerkniško jezero in Planinsko polje sta bili najbolj ojezerjeni 17. maja (vir VodaKje.Si) Figure 5. Water area at Cerkniško jezero and Planinsko polje on May 17 (source VodaKje.Si) SUMMARY In May, the rivers were extremely watery. According to the selected measuring points and the 30-year comparison period 1981-2010, about 1.3 times more water flowed along the rivers than usual in May. The most watery were the rivers in the west of the country. During periods of high water conditions, individual smaller and torrential rivers also overflowed. In the days after May 17, rivers overflowed in much of the country. Of the rivers with greater hydropower potential, in May the Drava in Dravograd had a 38 percent higher flow, the Sava in Hrastnik about 170 and the Soča in Solkan about 160 percent higher flow than in the comparative period 1981-2010. In May, the karst fields were abundantly lakeed. The Cerknica field was lakeed throughout May, the Planinsko field became lake in the middle of the month and dried up by the end of May. 79 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2021 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2021 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila maja 2021 v povprečju 1,8 °C nižja od srednje majske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 2,1 °C in Blejsko jezero 1,9 °C nižjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. T Temperatura slovenskih rek se je v začetku maja zniževala. Večina rek je med 3. in 8. majem dosegla najnižjo srednjo dnevno temperaturo. Sledilo je krajše obdobje ko so se reke nekoliko segrevale. Po 12. ali 13. maju so se nekatere reke spet ohladile, drugim se srednja dnevna temperatura ni dosti spreminjala do okoli 17. maja, ko so se reke ohladile. Do konca meseca pa so se reke še enkrat nekoliko segrele oziroma jim je temperatura počasi naraščala. Nekaj rek je v zadnjih dneh maja doseglo najvišje majske dnevne temperature, druge so imele najvišje temperature med 10. in 12. majem, nekatere pa se po ohladitvi v začetku meseca niso več ogrele na temperaturo, ki so jo imele v začetku maja. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem maju 3,3 °C. Podobno kot pri rekah, se je tudi temperatura obeh jezer v začetku meseca zniževala. V tem času sta jezeri dosegli najnižje srednje dnevne temperature, 6. oziroma 7. maja. Segrevanje, ki je sledilo, je dvignilo temperaturo Blejskega in Bohinjskega jezera na najvišje mesečne vrednosti. Tako je Bohinjsko jezero doseglo najvišjo srednjo dnevno temperaturo 16. maja, Blejsko pa 29. maja. Temperatura obeh jezer se je nato postopno zniževala in konec meseca spet dvignila. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v maju 2021 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average May 2021 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura – Gornja Radgona Velika Krka – Hodoš * Drava – Ptuj * Sava Bohinjka - Sveti Janez * Sava – Radovljica Sava – Šentjakob Sava – Jesenice na Dolenjskem * Kolpa – Metlika Ljubljanica – Moste Savinja – Laško Krka – Podbočje Soča – Log Čezsoški Vipava – Dolenje * Nadiža – Potoki * Reka – Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAJ 2021 12,0 13,6 11,4 9,2 8,6 10,2 12,8 12,3 11,6 11,5 13,3 7,9 9,8 10,6 11,0 9,5 14,0 obdobje / period 1991–2020 12,5 14,5 13,6 11,4 9,6 11,9 15,8 16,1 13,2 14,0 15,3 8,1 10,8 12,4 13,2 11,6 16,0 * obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 80 razlika / difference -0,5 -0,9 -2,2 -2,2 -1,0 -1,7 -3,0 -3,8 -1,6 -2,5 -2,0 -0,2 -1,0 -1,8 -2,2 -2,1 -2,0 18 16 16 14 14 12 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 12 10 8 6 6 4 2 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Mura G. Radgona V. Krka Hodoš 16 16 14 14 12 12 10 8 6 6 4 2 Savinja Laško Ljubljanica Moste 0 Krka Podbočje 16 14 14 12 12 Temperatura (°C) 16 8 6 6 2 2 Nadiža Potoki 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v maju 2021, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in May 2021 in °C 81 Reka Cerkvenikov mlin 8 4 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Vipava Dolenje 10 4 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Soča Log Čezsoški 10 Sava Jesenice na Dol. 8 2 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Sava Šentjakob 10 4 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Sava Radovljica Drava Ptuj Temperatura (°C) Temperatura (°C) 8 4 0 Temperatura (°C) 10 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju 2021, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May 2021 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in May 2021 was 3.3 °C. The average observed river’s temperature was 1.8 °C lower as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.1°C lower as a long-term average and the Bled Lake was 1.9 °C lower as a long-term average 82 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2021 Sea dynamics and temperature in May 2021 Igor Strojan ečji del maja je znižan zračni tlak nekoliko dvigoval gladino morja. Proti koncu meseca se je 25. maja morje za kratek čas celo nekoliko razlilo po najnižjih delih obale, nato se je gladina znižala in v naslednjih dneh je sledilo nekaj izrazitih osek. Do 22. maja, ko so podatki o valovanju dostopni, je morje nekoliko bolj vzvalovilo petkrat. Najvišji valovi so bili ob tem visoki okoli 1,5 metra. Temperatura morja se je po 8. maju zvišala nad 18 °C. Ob koncu meseca se je morje še nekoliko ogrelo nato pa zadnje dva dni ohladilo na 17 °C. V Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v maju 2021 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2021 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v maju 2021 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in May 2021 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Maja je bila srednja mesečna višina morja 9 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najvišji nivo gladine morja 300 cm je bil v noči na 25. maj. Ob tem se je morje le za kratek čas razlilo po najbolj izpostavljenih delih obale. Residualne višine maja niso presegle 40 cm (slika 3). Ob koncu maja so bile oseke okoli 20 cm nižje od predvidenih astronomskih osek. Najnižja višina morja 138 cm je bila 1 cm nižja od dolgoletnega povprečja najnižjih osek (preglednica 1). Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v maju 2021. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in May 2021 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v maju 2021 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in May 2021 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juliju 2021. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2021 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in July 2021. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v maju 2021 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in May 2021 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Maj / May Maj / May 1961–1990 2021 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 223 300 138 162 199 263 122 133 214 286 139 147 226 328 152 178 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Morje je v dneh od 1. do 22. maja petkrat valovalo nad višino 1 metra. Najvišji valovi so dosegali višino 1,5 metra. Valovanje je večinoma povzročala burja. Najvišji val je bil izmerjen 20. maja sredi noči in je bil visok nekaj manj kot 2 metra (slika 6). Srednja višina valov je bila maja 0,31 metra. Smeri, iz katerih je prihajalo valovanje morja, so bile dokaj običajne (slika 7). V zadnjem delu maja so na boji VIDA NIB MBP izostali podatki meritev valovanja. Slika 6. Valovanje morja od 1. do 22. maja 2021 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in the period from May 1st to May 22nd 2021. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Roža valovanja v dneh od 1. do 22. maja 2021. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in the period from 1 to 22 May. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Temperatura morja Temperatura morja je bila do 8. maja dobrih 16 °C, nato se je morje v naslednjih dveh dneh ogrelo še za 2 °C. Do konca meseca je bila temperatura morja povečini večinoma višja od 18 °C, le zadnje dni maja se je morje najprej še nekoliko ogrelo, nato pa zadnja dva dneva ohladilo na 17 °C (slika 8). Srednja mesečna temperatura morja je bila maja 17,8 °C in 1,3 °C višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v maju 2021. Podatki so rezultat meritev na globini enega metra na merilni postaji v Kopru. Figure 8. Mean daily sea temperatures in May 2021 at Koper 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v maju 2021 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in May 2021 (Tmin, Tsr, Tmax) and sea temperatures in 30-year period 1981–2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj / May Maj / May 1981–2010 2021 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin Tsr Tmax 15,5 17,8 20,4 11,0 14,3 17,3 12,9 16,5 20,1 16,3 18,9 22,5 SUMMARY The mean sea level in May was 223 cm and 9 cm higher as it is the long term average. The highest waves were about 1.5 meters high and were mostly caused by bora. The mean monthly high of waves was 0.31 meter. The sea temperatures increased slowly. The mean sea temperature 17.8 °C was 1.3 °C higher as it is the long term average. 88 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MAJU 2021 Groundwater quantity in May 2021 Urška Pavlič M aja je zaradi obilnega napajanja vodonosnikov z vertikalnim prenicanjem padavin v medzrnskih vodonosnikih po Sloveniji prevladovalo ugodno količinsko stanje podzemne vode, gladine vode so se zviševale. Nižje povprečne mesečne gladine od običajnih smo spremljali le na območju Sorškega polja. Od običajnih so z visokimi gladinami podzemne vode odstopali vodonosniki Ljubljanskega, Krškega in Čateškega polja ter del Dravskega in Apaškega polja (slika 6). Kraški vodonosniki so bili napolnjeni z vodo, gladina vode na območju kraških izvirov je bila maja stalno ali občasno višja od dolgoletnega povprečja (slika 3). Izrazit višek iztoka podzemne vode je bil značilen predvsem za izvire s prispevnim zaledjem v visokogorju, kjer je poleg direktnega odtoka padavin iz vodonosnikov iztekala tudi raztaljena snežnica. Slika 1. Kanjon Kokre, maj 2021 Figure 1. Kokra river canyon, May 2021 Količina obnavljanja podzemne vode z infiltracijo padavin je bila maja višja kot je običajno za ta mesec. Presežki padavin so mestoma presegali dvakratno vrednost dolgoletnega majskega povprečja. Največ padavin so prejeli kraški vodonosniki na območju Kamniških Alp, v prispevnem zaledju Kamniške Bistrice je padlo za približno sedem četrtin več padavin kot znaša povprečje. Dvakratna vrednost padavin je bila v tem mesecu presežena tudi na območju medzrnskih vodonosnikov Murske kotline. Najmanj padavin so maja prejeli kraški vodonosniki, ki podzemno vodo drenirajo z območja Kočevja, presežek padavin je tam znašal približno eno desetino običajnih vrednosti tega meseca. Padavine so se pojavljale tekom celega meseca, suhih dni je bilo malo. Nekoliko manj padavin kot v prvih dveh dekadah so namerili v zadnji dekadi maja. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Potok v Udinborštu, eni izmed najstarejših ledeniških teras v Ljubljanski kotlini, maj 2021 Figure 2. Stream in Udinboršt, one of the oldest glacier terraces in Ljubljana Basin, May 2021 Količinsko stanje podzemne vode v kraških vodonosnikih je bilo ugodno. Nad dolgoletno povprečje so se dvignile gladine podzemne vode tako na območju Dinarskega krasa, kot tudi na območju Alp (slika 3). Izboljšanje količinskega stanja podzemne vode je bilo maja v primerjavi z aprilom posebno izrazito na območju Alp, saj se je tam iztoku dežnih padavin iz prispevnih zaledij vodnih virov pridružil delež vode, ki je dotekal v vodonosnike zaradi taljenja snega. Tega se ga je tekom zadnje zime odložilo v nadpovprečnih debelinah. Na hkratni odtok direktnih dežnih padavin in raztaljene snežnice poleg same oblike hidrogramov kaže tudi nihanje temperature vode na območju izvirov Kamniške Bistrice in Mošenika - vrednosti temperature vode so se tam, v primerjavi z nižje ležečimi kraškimi izviri, maja zniževale. Vrednosti specifične električne prevodnosti vode (SEP) na območju kraških izvirov so se maja v primerjavi s preteklimi meseci na večini merilnih postaj znižale, najbolj izrazit upad vrednosti smo beležili na območju visokogorja. Izjema je bil izvir Velikega Obrha v prispevnem zaledju kraške Ljubljanice, kjer se je maja vrednost SEP povečala zaradi iztisa bolj mineralizirane podzemne vode iz vodonosnika v času padavin. V medzrnskih vodonosnikih se je gladina podzemne vode maja zviševala. Prevladovalo je običajno količinsko stanje podzemne vode (sliki 5 in 6). Nižje povprečne mesečne vrednosti od dolgoletnega referenčnega obdobja smo maja beležili le v vodonosniku Sorškega polja. Dolgoletno povprečje višine gladine podzemne vode so maja presegli vodonosniki Ljubljanskega, Krškega in Čateškega polja ter deli vodonosnikov Dravskega in Apaškega polja. Količinsko stanje podzemne vode na večini merilnih postaj primerljivo z dolgoletnimi majskimi višinami gladin podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnika Prekmurskega polja, kjer smo v tem mesecu spremljali negativni odklon vrednosti gladin, in območja Ljubljanskega in Vrtojbenskega polja, kjer je bil odklon vrednosti v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pozitiven (slika 4). 90 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Normal groundwater quantitative status prevailed May in Slovenia. Most alluvial aquifers had normal groundwater levels compared to long-term measurements. Groundwater levels lower than normal only prevailed in Sorško polje aquifer. Most karstic springs discharged above long term average. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med marcem in majem 2021 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between March and May 2021 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne majskih gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih majskih gladin v obdobju 1981– 2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average May groundwater level in relation from median of long term May groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letu 2020 in 2021 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in year 2020 and 2021 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Kazalec povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v maju 2021 v medzrnskih vodonosnikih upoštevajoč percentilne vrednosti (P) referenčnega obdobja 1981-2010 Figure 6. Average monthly groundwater level index in May 2021 in alluvial aquifer considered longterm percentile values (P) in reference period 1981-2010 94 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2021 Air pollution in May 2021 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila v maju zaradi pogostih padavin, ki so spirale ozračje, nizka. Ker v maju skoraj ni bilo dneva brez padavin, tudi ravni ozona niso narasle, kot bi pričakovali v toplejših mesecih leta. Najvišja urna raven ozona je v maju znašala 131 µg/m3, v aprilu 158 3 µg/m . Opozorilna urna vrednost je za ozon 180 µg/m3. O Tudi ravni delcev PM10 in PM2.5 so bile v maju nizke. Na nobenem merilnem mestu ni bila presežena dnevna mejna vrednost 50 µg/m3, ki je predpisana za delce PM10. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od začetka leta do konca meseca maja še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 16 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v maju nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja urna raven dušikovega dioksida je bila izmerjena na merilnem mestu Nova Gorica Grčna. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj,Občina Grosuplje, MO Slovenj Gradec Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje in MO Slovenj Gradec Delci PM10 in PM2,5 V maju skoraj ni bilo dneva, ko ne bi deževalo, zato so bile ravni delcev PM10 nizke. Mejna dnevna vrednost 50 µg/m3 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10, 50 µg/m3, od začetka leta do konca maja še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 16 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Tako kot delci PM10 so bile tudi ravni PM2.5 v maju nizke. Najvišja povprečna vrednost delcev PM2,5 je bila v maju izmerjena v Kranju 8 µg/m3. Predpisana mejna letna vrednost za PM2,5 je 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Zaradi pogostih padavin so bile tudi ravni ozona v maju nižje, kot bi pričakovali v tem obdobju leta. Na štirih merilnih mestih je bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3), največ dvakrat na merilnem mestu Sv. Mohor. V aprilu je bilo takih merinih mest enajst. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena v Novi Gorici (131 µg/m3). Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu v Novi Gorici (84 µg/m3). Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v maju na vseh merilnih mestih nizka. Občasno je prišlo do povišanja v okolici Termoelektrarne Šoštanj. Najvišja urna vrednost 72 µg/m3 je bila izmerjena na Graški Gori. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid V Sloveniji je bila v zadnjem desetletju onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom zelo nizka. Ravni ogljikovega monoksida so bile na obeh merilnih mestih, kjer potekajo meritve, v maju nizke in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna vrednost benzena 0,5 µg/m3 je bila v maju izmerjena na obeh urbanih merilnih mestih v Ljubljani in Mariboru (mejna letna vrednost je 5 µg/m3). Na ostalih dveh merilnih mestih v Desklah in Medvodah so bile povprečne ravni benzena v maju še nekoliko nižje. V Ljubljani Center zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v maju 2021 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in May 2021 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Deskle Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova DMKZ MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav OMS Ljubljana LJ Center Občina Medvode Medvode Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj MO Celje AMP Gaji* MO Maribor Tezno Občina Miklavž nMiklavž na Dravskem Dravskem polju polju MO Ptuj Spuhlja Občina Ruše Ruše Občina Grosuplje Grosuplje MO Slovenj Gradec Slovenj Gradec Morsko Salonit Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT RB UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 97 97 100 100 100 100 60 100 Cp 11 10 8 9 6 9 9 9 10 10 13 8 11 9 9 11 9 9 9 8 12 16 17 6 8 8 6 17 11 Cmax 19 18 19 20 20 17 20 23 25 25 27 17 18 16 21 23 28 18 20 16 24 29 34 17 18 15 15 42 20 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 9 0** 4 3 0 6 3 4 7 0** 8 2 15 10 9 9 1 0 5 1 10 3 16 7 2 3 2 3 8 TB 100 10 20 0 10 SB RB UB U RB RB 100 100 100 100 100 100 12 9 14 8 8 9 23 18 31 16 17 19 0 0 0 0 0 0 8 1 13 2 4 7 * Informativni podatek zaradi težav z merilnikom ** Informativni podatek, ker meritve ne potekajo od začetka leta (Lj Vič 19.3.2021 in CE Ljubljanska od 10.3.2021) 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v maju 2021 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in May 2021 MERILNA MREŽA Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica Deskle Iskrba Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj Podr. UB RB RB UB UB UT UT UB RB UT UB UB UT UT SB SB SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 90 100 100 97 100 100 100 5 4 4 8 6 6 5 5 6 5 5 5 6 6 3 3 2 9 9 9 15 15 15 9 9 9 15 14 10 16 16 7 7 8 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v maju 2021 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in May 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Deskle Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RB RB UB RB UB UB RB UT RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 96 96 94 96 96 96 96 96 96 96 100 100 100 95 95 62 60 62 81 95 63 61 59 63 88 51 85 64 78 82 63 116 130 120 124 120 116 110 110 131 119 105 130 116 125 113 121 98 AOT40 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 114 121 112 121 115 114 108 108 121 116 102 118 113 121 111 116 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 >CV ∑od 1. jan. 0 6 0 2 8 2 0 0 3 5 0 2 0 18 0 0 2481 3801 2916 4455 5142 3134 2160 1725 3718 4670 1099 4450 3257 4205 2973 3016 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v maju 2021 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in May 2021 NO2 MERILNA MREŽA MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Podr CE bolnica Deskle Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Trbovlje Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno UB RB UB UB UT UT RB UT SB UT UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 96 95 96 96 96 96 96 94 96 95 100 100 100 100 56 95 12 8 9 14 22 21 6 14 11 14 23 6 2 4 2 12 13 62 47 53 50 67 82 23 84 45 46 74 26 28 18 13 80 61 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 10 11 19 40 39 9 22 16 24 49 8 4 7 2 16 19 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v maju 2021 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in May 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica Deskle DMKZ Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB SB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 96 96 96 99 100 99 100 100 99 100 99 100 100 99 2 3 4 3 3 4 3 3 3 4 3 3 3 4 1 27 7 5 6 6 24 19 21 31 72 4 12 15 8 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 4 4 4 3 8 10 4 6 8 4 4 6 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v maju 2021 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in May 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK Deskle DMKZ Trbovlje Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV RB SB 96 96 0,2 0,5 0,3 0,8 0 0 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v maju 2021 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in May 2021 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Ljubljana Maribor* Deskle LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen UB UT RI UT SB 94 73 96 — 96 0,5 0,5 0,3 — 0,4 0,7 1,6 0,3 — 6,0 Etil-benzen 0,1 0,3 0,1 — 1,1 M,p-ksilen o-ksilen 0,3 1,0 0,3 — 0,1 0,1 0,4 0,2 — 0,2 * Merilnik v okvari. Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v maju 2021 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2021 Figure 1. Mean PM10 pollution level in May 2021 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2021 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v maju 2021 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in May 2021 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v maju 2021 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in May 2021 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v maju 2021 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2021. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in May 2021 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2021. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v maju 2021 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in May 2021 with the number of 1-hr limit value exceedences 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v maju 2021 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2021 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY The result of unstable weather conditions with frequent rainfall in May were low concentrations of air pollutants including ozone. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 were low at all monitoring sites. Ozone concentrations were in May lower than in April and never exceeded the information threshold. The 8-hour target value was exceeded at four monitoring sites. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 104 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2021 Earthquakes in Slovenia in May 2021 Tamara Jesenko S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2021 zapisali 145 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 34 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 4 šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri; da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je maja 2021 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2021 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, May 2021 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2021 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2021 Leto Mesec Dan 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 2021 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 2 2 3 4 5 7 9 9 10 10 13 13 13 13 13 14 14 15 15 15 18 18 18 19 19 20 21 21 22 22 24 25 26 26 27 28 28 31 31 Žariščni čas (UTC) Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 19 22 22 14 12 3 2 23 1 19 1 12 12 18 22 12 17 8 10 23 12 21 21 23 23 16 22 23 6 9 12 0 0 20 21 2 23 3 7 26 21 57 38 3 29 1 59 17 58 1 13 14 11 24 40 28 36 55 3 28 11 13 29 29 44 2 10 43 54 43 58 19 53 10 12 2 6 12 45,96 45,96 46,62 45,99 46,03 46,01 46,26 45,99 45,68 46,05 45,73 45,58 45,58 45,61 45,90 45,65 46,72 46,10 46,05 45,94 45,65 45,88 45,98 45,87 45,87 46,08 46,01 45,90 46,28 46,02 45,58 45,50 46,64 45,87 45,65 45,91 46,30 46,16 46,32 14,39 14,39 13,89 14,94 13,47 14,49 14,62 13,98 15,51 15,14 14,38 14,39 14,38 14,24 16,02 14,25 15,22 13,73 14,93 14,57 14,26 16,07 14,66 15,51 15,53 14,66 14,48 16,00 13,72 14,32 15,97 15,35 13,81 15,21 14,25 16,06 14,95 14,36 13,26 19 16 6 14 15 12 12 17 9 8 13 21 18 16 6 12 10 12 7 7 16 4 7 5 5 15 8 6 9 12 17 7 10 10 11 9 12 19 17 III čutili 1,9 1,2 2,0 1,6 1,1 2,3 1,5 1,1 1,1 0,7 1,3 2,7 1,5 1,2 1,3 1,3 1,7 1,0 1,0 0,5 1,4 1,6 0,5 1,4 1,1 1,9 0,9 1,8 2,0 0,8 2,3 1,4 1,3 1,4 1,0 1,1 1,8 1,3 2,0 čutili IV III čutili čutili IV čutili IV* čutili III III čutili III čutili III čutili III III IV čutili čutili* Prevalje pod Krimom Prevalje pod Krimom Villach (Beljak), Avstrija Laze pri Gobniku Prepotto (Prapotno), Italija Črna vas Brezje nad Kamnikom Čekovnik Strmac Pribićki, Hrvaška Radeče Otok Snežnik Sviščaki Šembije Zagreb, Hrvaška Drskovče Kogl, Avstrija Dolgi Laz Dolgo Brdo Škofljica Palčje Zagreb, Hrvaška Dobje Bušeča vas Gorenja Pirošica Kleče pri Dolu Črna vas Zagreb, Hrvaška Mahavšček Zaklanec Jerebić, Hrvaška Marindol Villach (Beljak), Avstrija Žaloviče Drskovče Zagreb, Hrvaška Kokarje Godešič Lusevera (Bardo), Italija Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Maja 2021 so prebivalci Slovenije čutili 23 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Najmočnejši, z nadžariščem v Sloveniji, se je zgodil 13. maja ob 12.13 po UTC (14.13 po lokalnem času) na območju Snežnika. Njegova lokalna magnituda je bila 2,7, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa IV EMS-98. Opazovalci v bližini nadžarišča so omenjali bobneč zvok in kratkotrajno tresenje tal. Največ odziva (na ARSO prejeli preko 700 izpolnjenih spletnih vprašalnikov, večino z območja Ljubljane) je bil deležen potres, ki se je zgodil 7. maja ob 5.29 po UTC (7.29 po lokalnem času) v bližini naselja Črna vas v Ljubljani. Lokalna magnituda potresa je bila 2,3, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa IV EMS-98. Opazovalci v bližini nadžarišča so omenjali kratkotrajno tresenje tal in zvok, kot da bi zagrmelo. 106 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2021 World earthquakes in May 2021 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2021 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2021 Datum Čas (UTC) Koordinati ura.min širina (°) dolžina (°) Magnituda Mw Globina Št. žrtev Območje (km) 1. 5. 1.27 38,20 N 141,60 E 6,8 43 pod morskim dnom, območje Japonske 12. 5. 14.05 17,39 S 66,31 E 6,7 10 pod morskim dnom, območje Mauritiusa 14. 5. 6.33 0,14 N 96,64 E 6,7 11 pod morskim dnom, območje Indonezije 19. 5. 0.42 33,07 S 109,40 W 6,7 10 pod morskim dnom, tihooceanski hrbet 21. 5. 13.48 25,74 N 100,02 E 6,1 9 21. 5. 18.04 34,59 N 98,24 E 7,3 10 Quinghai, Kitajska 21. 5. 22.13 16,60 S 177,37 W 6,5 10 pod morskim dnom, SV od Fidžija 3 južni Vzhodni Dali, Kitajska Vir: USGS – U. S. Geological Survey V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2021. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2021 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2021 107 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger 1, Tanja Cegnar V maju 2021 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Zabeležili smo cvetni prah 42 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu smo namerili v Mariboru, našteli smo 8.717 zrn, na Obali je bilo 8089 zrn, v Lendavi 7.734 zrn in v Ljubljani, 6.308 zrn. Prevladoval je cvetni prah bora, delež se je gibal od 24,5 % do 67,8 % mesečnega seštevka. Sledil mu je cvetni prah hrasta s 14,5% do 36,5 % deležem in trav s 13% do 21,4 % deležem. Cipresovk in tisovk tisovk ter gabra je bilo od 1,5 do 3,7 %, jesena od 1 % do 8,9 % največ na Obali in koprivovk od 0,6 % do 4,2 %. Cvetni prah vrbe, bezga, trte, trpotca in divjega kostanja je na posameznih merilnih mestih nekoliko presegel 1 % delež. Mesečni seštevek cvetnega prahu je bil v Mariboru na nivoju lanskega, v Ljubljani in Lendavi ga je bilo v zraku za slabo tretjino manj. Velike količine cvetnega prahu v maju sproščajo iglavci, letos smo beležili le zrna bora, medtem ko cvetnega prahu smreke in jelke razen nekaj posameznih zrn ni bilo. Opazil smo zelo malo bukovega cvetnega prahu, obilneje je zrna sproščal hrast. 1400 Izola 1200 Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2021 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2021 Maj 2021 je bil hladen, namočen in večinoma slabo osončen. Začel se je z deloma sončnim vremenom. Največji delež cvetnega prahu sta prispevala hrast in mali jesen. Začenjala se je glavna sezona trav, koprivovk in oreha, ki ga je letos močno prizadela zmrzal. Nekoliko več je bilo na Obali borovega cvetnega prahu, na celini pa smo opazili šele prva zrna. V zraku je bil še vedno cvetni prah črnega in belega gabra, cipresovk in tisovk ter vrb, sezona cvetenja je bila že v zaključnem obdobju. Drugi dan je bilo več oblakov, ponekod so bile krajevne padavine. Sprva je pihal okrepljen jugozahodnik, popoldne se je veter obračal na severno smer, kar je prineslo znižanje obremenitve zraka v popoldanskih urah in na slednjega dne, 3. maja, ko so dopoldne padavine ponehale in se je postopoma jasnilo. Šibka burja na Primorskem je prinesla nekaj več cvetnega prahu v dopoldanskem času, popoldne je ponehala in takrat se je znižala tudi obremenitev zraka. Naslednji dan je bilo sončno, zapihal je jugozahodnik. Razen v Ljubljani je bil 5. maj dokaj sončen, pihal je okrepljen jugozahodni veter. Zabeležili smo povečanje obremenitve na celini, na Obali znižanje. Naslednja dva dneva je prevladovalo 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 108 Agencija Republike Slovenije za okolje oblačno vreme z občasnimi padavinami, ki so izprale cvetni prah iz zraka, na Obali pa so se nadaljevale višje obremenitve, večino cvetnega prhu je prispeval bor. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, maj 2021 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, May 2021 beli/črni gaber Izola L e n d a va Ljubljana Maribor divji kostanj 1,5 1,7 3,1 2,7 0,0 0,1 1,9 0,0 cipresovke tisovke Izola L e n d a va Ljubljana Maribor trpotec 3,3 1,6 3,7 1,6 0,2 0,5 0,6 0,4 jesen orehovke 8,9 1,4 2,2 1,0 0,2 1,8 0,4 0,4 trave hrast 13,3 21,4 19,2 12,8 36,5 13,4 14,5 8,0 koprivovke trta oljka 2,1 0,2 0,1 0,1 1,3 0,0 0,0 0,0 bor vrba 24,5 48,8 44,2 67,8 0,2 2,1 0,9 0,4 4,2 1,6 2,3 0,6 bezeg 0,8 0,5 0,4 0,2 Preglednica 2. Majski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen counts in May in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 6.137 6.033 6.834 — 8.224 9.997 8.280 — 3.929 3.858 — — 23.690 15.134 13.817 — 6.784 7.117 6.454 — 5.177 4.682 7.731 8.818 — 8.462 7.003 6.616 3.412 5.540 6.188 5.703 — 8.721 9.197 9.989 8089 6308 8717 7734 400 Število zrn/m³ 320 TRAVE 240 Izola Lendava 3 5 Ljubljana Maribor 160 80 0 1 2 4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2021 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2021 Od 8. do 11. maja je bilo sončno. Na vseh merilnih mestih je v zraku prevladoval cvetni prah bora in hrasta, povečala se je količina trav. V Mariboru in Ljubljani smo v tem obdobju zabeležili najvišje obremenitve meseca na račun bora, trav in hrasta. Cvetel je divji kostanj, v Ljubljani smo našteli največ zrn. Iztekla se je sezona oreha, malega jesena, gabra ter cipresovk in tisovk. Cvetni prah slednjih se je na Obali pojavljal nepretrgoma še do konca meseca v zelo majhnih količinah. Na tem merilnem mestu smo opazili prva zrna oljke. Od 12. do 16. maja je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. 17. maja so padavine ponehale in popoldne je bilo na Obali dokaj sončno, le tu je obremenitev narasla. Izjema je bilo merilno mesto Maribor, kjer so v tem obdobju vztrajale visoke obremenitve z borom, nekoliko več je bilo tudi trav in šele 17. maja smo zabeležili manj cvetnega prahu v zraku. 18. dne je bilo sončno, še najmanj sonca je bilo v Ljubljani. Naslednji dan je bilo deževno in malo cvetnega prahu v zraku. 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Zimzeleni hrast (črničevje) – cvet in cvetni prah (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 3. Evergreen oak – flower and pollen (photo: Andreja Kofol Seliger) 1200 Število zrn/m³ 1000 HRAST 800 Izola Lendava 3 5 Ljubljana Maribor 600 400 200 0 1 2 4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2021 Figure 4. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2021 Črničevje (Quercus ilex), zimzeleni hrast, je v Sloveniji samonikla vrsta. Najbolj pogosto ga najdemo v zahodnem Sredozemlju, pojavlja se tudi v severni Afriki, na Apeninskem in Balkanskem polotoku. Pri nas raste na majhnih in raztresenih rastiščih z ustrezno toplo mikroklimo na apnenčasti podlagi. Tako se črničeje pojavlja samo na najtoplejših rastiščih v stenah v Vipavski dolini, na Goriškem, v bližini Dragonje in še kje. Cvetni prah beležimo na Obali, v maju in pogosto tudi v začetku junija. 60 Število zrn/m³ 50 CIPRESOVKE/TISOVKE 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2021 Figure 5. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2021 110 Agencija Republike Slovenije za okolje 20. in 21. maja je bilo sončno. V Lendavi smo 20. v mesecu zabeležili najvišjo dnevno obremenitev v mesecu na račun bora, na Obali pa dan kasneje, kjer je prevladoval cvetni prah hrasta. Od 22. do 25. maja je bilo večinoma oblačno z občasnim dežjem in 23. maja smo izmerili nizke obremenitve zraka na celinskih merilnih postajah, v nasprotju z Obalo kjer je bila obremenitev visoka, največ zrn so prispevali bor, hrast in trave. Od 26. do 28. maja je prevladovalo sončno vreme v Lendavi je bila višja obremenitev na račun trav in bora. Naslednji dan je bilo oblačno s krajevnimi padavinami. Zadnja dva dni meseca je bilo dokaj sončno, nekaj več oblakov je bilo v Pomurju in Ljubljani. Mesec se je zaključil z nižjimi obremenitvami zraka, prevladoval je cvetni prah bora in trav, iztekla se je sezona hrasta razen na Obali, kjer je bil v zraku cvetni prah vednozelenega hrasta. Začela se je razvijati sezona koprivovk in bezga in druga polovica sezone oljke, prisotna so bila zrna trpotca in kislice. 250 Število zrn/m³ 200 JESEN 150 Izola Lendava Ljubljana Maribor 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, maj 2021 Figure 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2021 Obremenitev z oljko je bila nizka, primerljiva z letom 2018, ko smo v maju zabeležili le 39 zrn, v letošnjem letu je mesečni seštevek znašal 103 zrna, povprečni seštevek obdobja od 2002 do 2019 pa znaša 460 zrn. Slika 7. Oljka - cvet in cvetni prah (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 7. Olive tree: flower and pollen (Photo: Andreja Kofol Seliger) 111 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Število zrn/m³ 25 20 OLJKA 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2021 Figure 8. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2021 60 Število zrn/m³ 50 BELI/ČRNI GABER 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu belega in črnega gabra, maj 2021 Figure 9. Average daily concentration of Hornbram/Hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, May 2021 1000 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 800 BOR 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2021 Figure 10. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2021 112 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 KOPRIVOVKE Število zrn/m³ 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2021 Figure 11. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2021 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juliju 2021 V juliju se bo raznovrstnoct cvetnega prahu v zraku močno zmanjšala. Nadaljevala se bo druga polovica glavne sezone trav, vendar z zmanjšano močjo, obremenitve se bodo spustile na poletne, nižje vrednosti, v Primorju bodo le zelo nizke, na višje obremenitve moramo računati visoko v hribih. Po košnji bo ponovno pognal trpotec in zacvetel, količina cvetnega prahu bo odvisna od padavin oziroma suše. V zadnjih dneh meseca pričakujemo prva zrna pelina in ambrozije, le ta bo na ravninskih področjih vzhodne in južne Slovenije že sproščala nekoliko več cvetnega prahu. V osrednji Sloveniji se bo sezona začela v prvi polovici avgusta. V zraku bo v majhnih količinah cvetni prah metlikovk in amarantovk in večje količine koprivovk, obremenitve bodo predvidoma visoke tudi ob dnevih z visoko temperaturo zraka; koprivam je v Primorju pridružena krišina, njen alergeni potencial je v Sredozemlju visok. V juliju je v zraku le malo cvetnega prahu dreves, nekaj ga prispevajo okrasne vrste in predvsem pravi kostanj, ki je sezono začel že v juniju. Poleg padavin poleti zmanjšata količino cvetnega prahu v zraku tudi vročina in suša. SUMMARY The pollen measurement in May 2021 has been performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 113 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Metulj; Koprivna, 4. maj 2021