Naročnina s 1 mesec 8 Din, V« leta 20 Din, */s leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. — Dopisi: ,,Roman**, Ljubljana, Breg 10-12 LILI AN HARVEY IN WILLY FRITSCH ljubljenca našega filmskega občinstva, v svojem najnovejšem v Elitnem Kinu Matici. Copyrlght by Agence Litt6raire Internationale, Pariš Al Capone daje intervju (Glej članke v 44., 45., 46., 47. 4N. in 46. številki „lioinunu“) ‘2 kronika TEDNA 5. decembra je minilo leto dni, kur je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije. Sokol stalno narašča in šteje danes 695 društev s 115.060 članov. 4. decembra je bil imenovan za bana Dravske banovine dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani in član Vrhovnega zakonodajnega sveta. Novi ban je 9. t. m. nastopil svoje mesto. Dunajska „Neue Freie Presse“ je izdala v petek, 5. t. m. velikansko prilogo 112 strani o Jugoslaviji. Prilogi, ki daje lep pregled o naši kraljevini z vseli vidikov, je napisal posvetilo predsednik naše vlade general P. Živkovic. V ponedeljek je bilo v Zagrebu velikansko zborovanje hrvatskih, srbskih in slovenskih kmetov za močno in edinstveno Jugoslavijo. Zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 100 tisoč kmetov iz vseh jugoslovanskih pokrajin, je sklical bivši poslanec hrvatske seljačke stranke Karlo Kovačevič, ki je energično obsodil politiko hrvatskih emigrantov in izrazil v imenu vseh navdušenih zborovalcev večno zvestobo narodni dinastiji Karagjorgjevičev in kralju Aleksandru I. Na mednarodni konferenci za meddržavni promet in vozni red v Kodanju so sklenili, da dobi ekspresni vlak čez Jugoslavijo tudi tretji razred. Dozdaj je imel samo 1 in 2. razred. Občinski svet na Viču je odklonil prikl jučitev viške občine mestni občini ljubljanski. * Francoska vlada je dobila v senatu nezaupnico in je podala ostavko. Nova vlada še ni sestavljena. Glavni vzrok za padec vlade je bančni škandal, ki je pred nekaj tedni uničil banko Oustric in v katerega je bilo zapletenih tudi več ministrov. Avstrijsko vlado je sestavil krščanski socijalec dr. Ender skupno z dr. Schobroin brez avstrijskih fašistov. Za predsednika parlamenta pa je*bil izvoljen socijalist Elderscli. Ameriški predsednik Hoover namerava s prihodnjim letom znižati priseljeniško kvoto. Čudna smrt se je pojavila konec prejšnjega tedna v okolici Liegea v Belgiji. Na zemljo je legla izredno gosta megla, nakar so jeli ljudje trumoma umirati. Zdravniki pravijo, da jim je vzrok smrti popolnoma nerazumljiv. 2. decembra je bilo izvršeno na Češkoslovaškem ljudsko štetje, v Italiji pa bo 21. aprila 1951. Po sovjetskem vzorcu GPU so v Italiji ustanovili posebno tajno |M)-licijo za zaščito države, ki se imenuje po začetnicah OVRA. Ničemurnost Alti Caponti je tolikšna, da je časih že kar smešno. Tako je na primer nedavno tega dal v radiju razglasiti, da se nemi „e“ v njegovem imenu ne sme izgovoriti in da je tedaj napak reči mu ,Caponi\ kakor ga ljudje nazivajo (,e‘ so v angleščini izgovori kot ,i‘), nego ,kepon‘ brez ,e‘ (mi smo to izgovarjavo že prinesli v enih prvih številk. Op. ur.). Radijski napovedovalec je vestno izpolnil to naročilo. A čeprav dobim v Ciceru dokaze uprav nerazumljive simpatije, ki je je deležen „sovražnik javnosti", njega samega ne vidim nikjer. Potreboval sem devet dolgih dni, preden se mi je posrečilo priti v osebni stik z A lom Caponom. Neko lepo jutro mi je prinesel moj posredovalec vest, da je Al Capone pristal na to, da me sprejme. Po čudnem naključju je to bilo isti dan in skoro na isto uro kakor sem se dogovoril s policijskim kapetanom Johnom Stegem. ki je bil. kakor sem že omenil, šel' detektivov, ko je bil v Čika-gu za policijskega direktorja še VViliiam Russell, to se pravi še do prejšnjega meseca. Jako žal, toda gospod Stege, o katerem sem prepričan, da so mu storili krivico, mi bo oprostil, da sem si izbral rajši drugo družbo nego njegovo... družbo A la Capona. Zaka j le-tega je nekoliko teže dobiti nego njega... In zdaj evo me v taksiju v družbi s človekom, ki me bo seznanil z Alom Caponom... Scnr-lacem (Brazgotincem) ... onim, ki stoji na čelu znamenitega seznama „osemindvajsetih sovražnikov javnosti" (ki so se mimogrede omenim, med tem že skrčili na šest in dvajset, zakaj odkar je Crime Commission izdala svoj manifest, so že dva ubili, med njima Jacka /uto)... Avto brzi, drevi proti jugu. Potlej se obrne na zapad, proti siromašnim predelom mesta... in nato proti Ciceru! Vendar se prej obrnemo in ne dosežemo kraja, kjer imajo Ala Capona za boga ... za tako češčenega boga, da so nekateri že hoteli mesto prekrstiti in ga preimenovati v ( aponeville! Nikoli ne bom vedel, v kateri predel mesta me je prav za prav zapeljal moj spremljevalec. V žalostni ulici pred lepo hišo se ustaviva in lepa ženska prav nič spominjajoča na služ-kinio, naju povabi noter. V predsobjn zagledam viso-lcfega in drobnega moža: Silvestra Barta, Caponovega šoferja, ki .svojega gospodarja obožuje... In nato se vrata odpro in pred seboj zagledam Ala Capona. Da, Al Capone j p to... Prvi mah ga prepoznam, saj sem tolikokrat videl njegovo sliko! Vendar sem si ga predstavi ial manjšega, manj čokatega, z izrazitejšimi brazgotinami... Tudi ne vidim rože, ki kakor pravijo vedno krasi njegovo gumbnico: namesto nje ima pripet kovinast znak, ki jih Američani tako radi nosijo, da pokažejo, da so člani tega ali tega kluba. RAZGOVOR Z ALOM CAPONOM Katerega kluba član utegne neki biti Al Capone? Prihodnjič: O banditu, ki hod vsak teden k maši in vsak mesec k spovedi Že prve njegove besede me presenetijo: „Tak vi ste tisti .tip', ki bi radi govorili z menoj? Promptno mu odvrnem: „Da, jaz sem tisti tip." Nakar takoj dodam, da sem prišel iz Pariza, zanašaje se, da ga tako pridobim zase. »Pariz... v državi Texas? O, poznam ta kraj." odvrne mirno Capone. „Ne, ne, Pariz v Franciji." In res je Al Capone prijetno presenečen. „0, Pariz, to je krasno mesto... Kako rad bi si ga ogledal, če bi utegnil! loda preveč sem zaposlen." S svojo lino in zelo belo roko mi pokaže stol: »Izvolite sesti. Vesel sem, da vas vidim, tako mi Boga!" Ali naj priznam? Ko mi je toliko ljudi zatrjevalo, da je Al Capone uprav očarljiv človek, nisem hotel verjeti... 1 oda tu, pred njim, moram odkrito priznati, da je Al Capone na zunaj blag človek, simpatičen in zgovoren. in ko ga gledaš, ne moreš verjeti, da je v njem pošast, ki ima na vesti petdeset zločinov. Govori jako lepo in izbrano angleščino, čeprav je po rodu ameriški Italijan, in niti enkrat ga nisem čul, da bi bil rabil kako prostaško besedo ali kletvico. »Prišli ste," mi reče, »da vidite človeka, ki ga imajo za gorilo... Evo, oglejte si to gorilo!" S temi besedami vstane in se zasmeie. Pri tem opazim, da se mu obleka brezhibno prilega. »Vrnil sem se v Čikago, ker mi je postalo v Palm-Islu res nekoliko prevroče." Palm-lsle se imenuje njegovo posestvo z vilo v Miamiju na Floridi. »Ali se ne bojite, tla vas ne aretirajo?" Al Capone se nedolžno začudi. Previdno omenim ime Jacka Zute, boječ se, da ne bi vzrojil. Toda on čisto mirno odgovori: »Jaz sem nedolžen nad Zuto-vo smrtjo!" Nato buši v smeh: »Kaj preprosto: kadar policija ne more odkriti krivca, enostavno reče, da je krivec Al Capone. Toda jaz imam drugega posla kakor ubijati ljudi.. Ljudje si samo domišljajo, da ubijam... Časih mi celo pišejo, naj storim kak zločin žanje... neka vrla angleška dama mi je pred kratkim ponudila dvajset tisoč funtov šterlingov (koliko je neki to?), če bi prišel za nekaj dni k njej v posete in bi ji pri tej priliki pomagal, da se iznebi nadležnega soseda ... Smešno! Želite smotko?..." BANDIT — ČLOVEKOLJUB »Kaj pravite o smrti Jacka Lingla?" »Dober človek je bil. žal mi ga je... Pravijo, da je izgubil dosti denarja pri spekulacijah... Jaz nikoli ne špekuliram. Rajši naložim denar v podjetja... Potem pa tudi podpiram siromake." ..I)a, v Ciceru so mi pripovedovali o vaši dobrosrčnosti." »Rad storim ljudem dobro in vselej to storim, kadar le utegnem in morem..." ..In bi bilo dovoljeno vprašati. kakšni so vaši ,posli'?" »O, vi navihanec! Saj sami veste!... Amerika je žejna ... In »Iz sestanka z Bugsom Moranom. sovražnikom Ala Capona in diktatorjem severnega Čikaga, ni nič. (Morana so med tem, kakor so listi zvedeli iz Ne\vyorka, aretirali. Op. prev.) Odšel je iz mesta in nihče ne ve kam. Povratek njegovega nasprotnika mu je očividno nagnal v kosti paničen strah. Gotovo se boii, da ga ne doleti usoda Jacka Zute. Sicer pa se Moran že dolgo ne postavlja več s svojim junaštvom. Banditje mu nikoli ne bodo odpustili, da ni maščeval umora svojih sedmih prijateljev, ki so mu jih Caponovi ljudje lani na dan sv. Valentina postre- prohibicijski zakon te žeje ne bo nikoli ugasil..." Nato skomigne z rameni in reče s povzdignjenim glasom: »Svetohlinci, njih je v tej deželi bogine na vsakem vogalu.. Verjemite, že kar bolan sem od njih. laki ljudje so, ki vam vo-lij o ,suho‘, pa so ,mokri*... Po-tlej pa so politiki, ki se vam vidijo vse časti vredni, a so v resnici same kanalje .. Ti ljudje pljujejo na one, ki jih imenujejo bandite, a vendar so presrečni, kadar morejo vzeti iz njihovih rok denar, da si napolnijo volilno blagajno... Kako da jih ne bi zaničeval teh ljudi!... Rajši bi delil svoje kosilo z .golobom* kakor pa z njimi." »Z .golobom*?" Moj spremljevalec mi pove, da je .golob* v banditskem jeziku toliko kakor ovaduh. In Al Capone povzame: »Boste pisali o meni? Rajši bi videl, da ne. Žurnalisti so že toliko preveč govorili o meni in mi storili mnogo krivice... Vseka-ko pa se nadejam, da me ne boste imenovali .gorilo*.. .“ »Do svidenja! Če se pozimi kaj oglasite na Floridi, ne idite mimo moje vile. Pokažem vam svoje lepe cvetice .. In mož petdesetih trupel mi z nasmehom ponudi svojo fino, nenavadno belo roko v slovo. Brez dvoma se mu mudi za poslom... »Saj je bil vendar na glasu velikega revolverskega junaka, •itt ne: »Da, b i 1 je. Danes, ko je bogat. pa mu je življenje mnogo predragoceno, da bi ga tvegal." 1 a pogovor se je vršil med menoj in enim izmed .poučenih* v nekem ,speakeasyju‘, pivnici kjer točijo alkoholne pijače. Nova čaša žganja možu še dvigne zgovornost. »Veste, s kom bi se morali seznaniti? S starosto banditov, Špikom O' Donnelom. Vprašanje je le, ali bo hotel pristati na sestanek. Strašno je namreč nezaupljiv in vsak obraz ni po njegovem okusu." Tihotapec alkohola in — abstinent MMICARD: 'V'' Ufillt n Vtm(y mla&cdjir. Tu roman je začel izhajati v 42. številki „Roinana“. Današnje nadaljevanje je deveto. Novi naročniki naj pri naročilu izrečno zahtevajo še prejšnjih osem številk. Telesna straža ni šla v votlino, nego se je razvrstila oh vhodu in počakala, da smo vsi vstopili. Tam smo zagledali nekega moža, oblečenega v belo; priklonil se je, toda rekel ni nič. Pozneje sem zvedel, da je gluhonem. Na desni strani velikega rova sta bila dva man jša vhoda v ožje votline ali galerije. Pred galerijo sta stali dve straži in iz tega sem sklepal, da bo tod vhod v kraljičine prostore. Vhod v desno galerijo je bil brez straže; tam nam neki gluhonem človek pokaže, naj gremo dalje. Ko prestopimo nekaj korakov — prostor je bil razsvetljen s svetilkami — pridemo v sobo, ki je imela na vratih velikanski težak zastor. Gluhonemec ga odgrne in nas z globokim poklonom spusti naprej. In mahoma se zagledamo v lepem stanovanju, sicer res izsekanem v skalo, toda na moje veliko začudenje z oknom, ki je propuščalo svetlobo. V tej sobi je bila kamenita postelja, vrč z vodo za umivanje in krasne leopardove kože za odejo. l am pustimo Leona, ki je bil zaspal od utru jenosti in vročice, z njim pa je ostala tudi Ustana. Videl sem, da jo je gluhonemi ostro opazoval, kakor češ: „Kdo si ti in zakaj si prišla sem?“ Potlej nas odvede v drugo sobo, podobno Leonovi, ki je bila namenjena Jobu. Drugi dve pa so prisodili meni in Bilaliju. XII „ONA“ Ko smo poskrbeli za Leona, nama je bila prva briga, moja in Jobova, da se umijeva in preoblečeva, zaka j od takrat, ko se nam je ladja potopila, še nismo zmenjali perila. Na srečo je bil večji del prtljage na čolnu, ter smo jo tako vzeli s seboj, a pozneje so jo nosači nosili za nami. Ko se umijem in počešem lase in črno brado, ki je Bilaliju dala povoda, da me je nazval ,ježa\ začutim strašno lakoto. Zato se prav nič ne razsrdim, ko vidim, da se brez sleherne prijave zastor ob vhodu v mojo sobo odgrne in se pojavi na pragu majhna, mlada deklica, ki mi z rokami in usti daje znamenje, da je nekaj pripravljeno za utešitev gladu. Stopim za njo v drugo sobo, pri vhodu pa zagledam Joba, ki ga je takisto privedla tjakaj ona lepa nema deklica. Job je l>il videti jako nesrečen; menda še ni pozabil onega ljubavnega prizora, s katerim ga je počastila prva aniahagersku dama, s katero se je seznanil; zato je z velikim strahom gledal vsako dekle, ki se mu je hotela približati, boječ se, da mu tudi ona ne bi priznala ljubezni. „Te deklice, gospod,“ mi reče< ..gledajo na moške na nekak čuden način, o katerem ne morem reči, da bi bil pristojen." Hrana, ki smo jo dobili, je bilo dobro kozje meso, sveže mleko in kolač, vse to na čistih lesenih krožnikih. Ko smo pojedli, smo šli pogledal, kaj je z Leonom. Bilali je ostal sam, češ da mora počakati na Njo in opraviti njene zapovedi. Ko stopimo v Leonovo sobo, zagledamo nesrečnega mladeniča v jako žalostnem stanju. Se vedno ni bil čisto pri zavesti; Ustana ga je mirila in mu govorila, vendar se je pomiril šele, ko je začul 1110 j glas. Pregovorim ga, da vzame kinina. Tako sem potem sedel z njim in se razgovarjal kako uro, nemara tudi več, zakaj med tem se je že začelo mračiti. Takrat vstopi Bilali z jako resnim obrazom in mi pove, da bi me Ona rada videla; take časti, mi pove, je bil še redko kdo deležen pri njej. Vstanem in stopim za njim. Greva po dolgem hodniku skozi glavno votlino in prideva iz nje spet v drugi hodnik; tam stojita ob vhodu dve straži negibni kakor dva kipa. Malo delj srečava štiri ljudi, dva moška in dve ženski, ki se vsi priklonijo in stopijo nato za nama v vrsto: ženske naprej, moški pa za nama. Tako smo stopali v tej procesiji in prišli v nekako pred-sobje, jako prostrano, štirideset čevliev dolgo in prav toliko tudi široko. V predsobju je bilo kakih osem do deset žensk, največ mlade in lepe, ki so sedele na divanih in šivale s šivankami iz slonovine nekake vezenine. Bilo so gluhoneme. Na koncu tega predsobja so bila spet neka vrata, z velikimi spuščenimi zastori v ori jentalskem slogu, obakraj njih pa sta stoli tl ve krasni devojki, z glavo sklonjeno na grudi in rokami prekri- žanimi v znamenje najgloblje pokornosti. Ko stopiva bliže, vsaka od njiju iztegne roko in odgrne zastor. Nato stori Bilali nekaj nenadejanega: vrže se na tla, da, ta stari častitljivi mož se vrže na kolena in na roke in v tej nečastni legi, sivo brado vlekoč po tleh, se jame plaziti skozi sobo. Hočem stopiti za njim kakor se človeku spodobi, toda on se s strahom obrne k meni: „l)ol, dol, sin, jež moj, dol! Na kolena in na roke! Zdaj prihajava pred Njo; če zdaj ne boš ponižen, boš na mestu mrtev!“ Ustavim se: kolena mi klecnejo, toda takoj se zavem. Sai sem vendar Anglež, si rečem; kako pridem do tega, da se kakor žival plazim pred divjo žensko! Ne, hodil hoin kakor človek! In res sem stopal počasi za Bilalijein, in kaj kmalu sem se zagledal v drugi sobi, katere stene so bile pokrite z bogatimi zastori, delom onih gluhonemih žensk, kakor sem kasneje zvedel, ki so sedele v predsobju. Težko in počasi se je stari Bilali plazil po sobi, jaz pa sem šel za njim z naj večjim dostojanstvom, ki sem ga bil zmožen. Vendar sem dobro čutil, da je moje dostojanstvo samo narejeno; zakaj kako hočeš biti dostojanstven, če pa stopaš za sivolasim starcem, ki se plazi po trebuhu kakor kača? Naposled prideva do zastora in takrat se moj Bilali zlekne po tleh kakor je dolg in širok, in razprostre roke, kakor bi bil mrtev. Nisem vedel, kaj naj storim, in se začnem ogledovati po sobi. Nikogar ne vidim, vendar čutim na sebi Njen pogled, njen čudno prodirljivi pogled; priznati moram, da me je bilo strah, čeprav sam ne vem česa. Sekunde za sekundami minevajo, a od nikoder znamenja življenja; navzlic temu čutim neprestano pogled onega skrivnostnega bitja, kako prodira skozi mene, navdajajoč me z neizrekljivim strahom, vse dotlej, dokler mi znoj v debelih kapljicah ne udari na čelo. Naposled se zavesa zgane. Kdo je neki za njo? Divja kraljica, -ali strastna orijentalska lepotica, ali pa morda ženska našega stoletja? In ko se zastor pomalem odmika, se pokaže na njega robovih krasna roka, bela ko sneg, z dolgimi nervoznimi prsti z rožnimi nohti. Roka doseže zaveso in jo odgrne, in v tem zaslišim neki glas, gotovo najlepši glas, kar sem jih kedaj čul, glas kakor srebro. Spomnil me je žuborenja potočka. „Tujec,“ reče glas v arabščini, a čistejši in klasičiiejši kakor so jo govorili Amahageri. ./Tujec, zakaj se tako bojiš?" Domišljal sem si, da sem se vkljub strahu, ki me je tresel, znal premagati, zato me je to vprašanje presenetilo. Toda še preden sem se utegnil pripraviti na odgovor, se je zastor popolnoma odgrnil in pred menoj se je pokazala vitka podoba. Podoba, pravim, zakaj vse telo z obrazom vred je bilo ogrnjeno v nekaj belega, malone prozornega kakor tenčica; na prvi pogled se mi je videlo, kakor da gledam pred seboj mrtveca v mrliški obleki. Sam ne vem, kako sem mogel priti na tako misel; saj se je skozi tančico prav dobro moglo razločiti rožnato sveže telo. I udi ne vem, zakaj sem se začel tresti po vsem životu in so se mi lasje naježili na glavi. Morda je bil temu vzrok občutek, da stojim pred nadnaravnim bitjem. Jasno sem videl samo to, da je pred menoj vitka in visoka ženska dovršene lepote in polna neke kačje dražesti, kakršne prej še nikoli nisem videl. ,,/akaj se tako bojiš, tujec?“ vpraša spet oni sladki glas, ki mi je zavzel dušo kakor zvoki najslajše muzike. „Ali je mar na meni kaj takega, kar bi moglo človeka prestrašiti? C'e je'tako, potem so sc ljudje dosti izpreme-nili!“ Z gracijozno kretnjo se obrne in dvigne roko kakor da hoče pokazati na svoje lepe polne črne lase, ki so se ji valovito spuščali čez snežno kopreno tja do stopal v sandalih. ..Tvoja lepota, kraljica, me naganja v strah,“ rečem ponižno, ne vedoč, kaj prav za prav govorim. ,,Vidim, da umejo moški še vedno varati ženske z lažnivimi besedami. O tujec,“ reči isti glas smejoč se ko zvok daljnih srebrnih zvonov, „zbal si se, ker so moje oči gledale v tvoje srce. Toda kot žena ti oprostim laž, ker si jo vljudno povedal. Zdaj pa mi reci, kako si prišel sem, v deželo jamskih prebivalcev? Kaj si hotel videti? Kako to, da ceniš svoje življenje tako malo, da ga predajaš v roke One, ki se ji je treba pokoriti? Povej mi še to, kako si se naučil jezika, v katerem ti jaz govorim? To je star jezik, ali mar še zmerom živi na svetu? Vidiš, jaz živini v jamah, med mrtveci, a ničesar ne vem o ljudeh, tudi mi jih ni nič mar. Živela sem, tujec, v svojih spominih, in ti so v grobu, ki sem ga sama s svojimi rokami izkopala. Njen glas vztrepeta. Takrat pa ji oči obvise na Bilali ju in mahoma se zave. „11 a, ti si tu? Kako to, povej, da je pri tebi vse narobe? Zdi se mi, da bi se bilo mojim gostom malone pripetilo nekaj neprijetnega. Enega bi bili skoro ubili z razžarjenim loncem in toliko da ga niso pojedle te človeške zveri. Da se drugi niso dobro branili, bi še nje ubili, in jaz jim ne bi mogla več vrniti življenja. Kaj je to, starec? Kaj mi odgovoriš, da te ne predam onim, ki izvrše mojo osveto?“ Glas ji je postal jajčji in zvenel je hladno in čisto in tudi oči, se mi je zdelo, so ji zagorele skozi kopreno. Tudi Bilalija sem videl, kako je drhtel, čeprav sem mislil, da ni boječ. „0, Hija,“ reče, ne da bi dvignil sivo glavo s tal, „bodi usmiljena kakor si velika, saj sem bil zmerom tvoj pokorni sluga. Tistemu nisem bil jaz kriv nego zveri, ki se imenujejo moja deca. Neka žena, ki jo je eden mojih gostov zavrnil, je nahujskala moje otroke, da so se spomnili starih šeg, da pojedo črnega tujca, ki je prišel sem s tvojimi gosti Ježem in Levom in Svinjo (tako je imenoval Joba). Toda ko sta Jež in Lev opazila, kaj hočejo storiti, sta ubila ono ženo in obenem tudi svojega črnega slugo, da ga rešita lonca. Takrat so se oni zlikovci, žejni krvi, vrgli na Leva in Ježa in Svinjo, toda oni so se junaški borili. Mnogo so jih pobili, takrat pa sem prišel jaz in jih rešil, zločince pa sem poslal sem v Kor, da jih tvoja Veličina sodi.“ »Dobro, starec, jutri izrečem v veliki dvorani razsodbo. Tebi oprostim, čeprav mi je težko. Glej, da boš poslej bolje pazil na svoje ljudi! Idi!" Bilali vstane, se trikrat prikloni in se splazi za zastor ter pusti mene, vsega vznemirjenega, z ono strašno, tajinstveno in omamljivo žensko. XIII AJEŠA SE RAZODEVA Torej je šel sivolasi norec!“ reče Ona. „Joj, kako malo se človek nauči v življenju! Kako je tebi ime? On pravi, da se imenuješ Jež, toda pri teh divjakih je navada, da človeka imenujejo po živali, ki ji je podoben. Kako te imenujejo v tvoji deželi, tujec?“ „Holly mi pravijo, kraljica.“ ,,Holly,“ ponovi ona izgovarjajoč moje ime sicer težko, vendar s prekrasnim naglasom. „A kaj pomeni to: Holly?“ ,,1'ako moj narod imenuje neko bodeče drevo,“ odgovorim. „Res si videti kakor trn in kakor drevo hkrati. Krepak si in grd, toda če me pamet ne vara, si pošten v duši, in na tebe l)i se človek zanesel. Tudi misliti znaš. Toda, llolly, nikar ne stoj tam, sedi k meni. Ne bi te rada gledala, da bi se plazil kakor sužnji. Sita sem že njihovega spoštovanja in dovolj mi je njiho-hovega strahu!“ S temi besedami je s svojo belo roko odgrnila zastor in me povabila k sebi. Prestrašen sem vstopil. Groza me je bilo te ženske. Za zastorom je bil prostor, dolg kakih dvanajst čevljev in deset širok, v njem pa je bila postelja in miza, na kateri je bilo nekaj sadja in sveže vode. Pri mizi je bil vklesan v zid basen, ki je bil takisto poln vode. Soba je bila razsvetljena s svečami, zrak v njej pa je bil poln blagih vonjav. Zdelo se mi je, da priha- jajo vonjave iz onih razkošnih las in bele koprene, ki ji je odevala život. „Sedi!" mi reče ih pokaže na posteljo. „Do zdaj nimaš razloga, da bi se me bal. Če pa boš imel razlog, te ne bo dolgo treba biti strah, ker te bom ubila. Zato ti naj bo zdaj srce veselo." Sedel sem na rob postelje. Ona pa se je spustila na drugi konec. ,,1'orej, llolly, kako si prišel do tega, tla si se naučil arabščine? Ta jezik mi je drag, ker sem po rodu Arabkinja. Rodila sem se v onem krasnem starem mestu Ozalu v deželi srečnega Jemena. I oda ti ne govoriš tako kakor se pri nas govori. Tvoj izgovor nima one sladke muzike, ki sem je vajena. Neke besede se mi zde izpremenj ene.“ „Učil sem se jezika mnogo let,“ ji odgovorim. „Ta jezik se še govori v Egiptu in drugod.“ „Torej se še govori? In še obstoji Egipt? A kateri faraon sedi zdaj na prestolu? Ali je še zmerom iz rodu perzijskega?*1 „ Perzijci so zapustili Egipt pred kakima dvema tisočema let, za njimi pa so prišli na površje Ptolomeji, in Rimljani, in še mnogi drugi narodi so zacveli na Nilu, dokler niso odcveli," odgovorim. „Toda povej mi, ali veš kaj o perzijskem Artakser-ksu?“ Ona se nasmeje in nič ne odgovori. Mene spet mrzlo izpre-leti. „A Grčija?" vpraša. ,,A1 i je še Grčija? O. rada sem imela Grke. Bili so lepi ko dan in umni, čeprav zli v duši in nestanovitni." VSAK l>AX VMLVSANJi: Odgovori na 10. strani 1. Kako imenujejo Francozi brivca? 2. Kdo sme imeti pri fraku črno ovratnico'; ~i. Kako se imenuje najbolj znana ameriška ječa? ■t. Kje je bolj mraz, na severnem tečaju ali na južnem? r>. Kateri del sveta ima razmeroma največ polotokov? " 6. Kateri deli telesa niso porasli s kocinami? 7. Kako se imenuje papežev poslanik? „Da,“ odgovorim, „še obstoji Grčija. 1’oda današnji Grki niso kakor oni iz starih časov in današnja Grčija je samo parodija takratne Grčije." ,, I ako! A Židje? Ali so oni še vedno v Jeruzalemu? Ali še stoji liram, ki ga je zgradil modri kralj? in če še stoji, povej mi, kateremu bogu se zdaj klanjajo? Ali jim je prišel Mesija, o katerem so toliko prerokovali in ga napovedovali na ves glas? Ali vlada danes o 11 na zemlji?" ,,/idje so razbiti in raztrese-ir, ostanki njihovega naroda pa blodijo po svetu, in Jeruzalema ni več. Kar se pa tiče hrama, ki ga je postavil Irud..." „Irud!“ odvrne ona. „Tega imena ne poznam, a le nadaljuj!" »Rimljani so ga zažgali in rimski orli so zleteli čez njegove razvaline. Danes je Judeja puščava." ,,1’ako! Rimljani so bili velik narod! Vedno so šli naravnost do cilja kakor orli na plen. Za seboj pa so spet pustili mir." ..Solitudinem faciunt, paeem appellant," rečeni. „0, ti znaš tudi latinski!" se začudi ona. ,,'la jezik mi je ostal v spominu, a zdi se mi, (hi tvoj naglas ni (isti kakor pri Rimljanih. Vidi se mi, da stoji pred menoj učen človek. Znaš tudi grški?" ..Znam, kraljica, in nekaj malega tudi židovskga: vendar ne toliko, da bi mogel dobro govoriti. Vse to so danes mrtvi jeziki." Kraljica tleskne z rokami kakor otrok, ki si ga razveselil z igračo, in pravi: ..Kakor si sicer drugače grd in nakazen, 11o11 y, vendar se ti vidi, da dosti veš. No, kaj se ie zgodilo z Židi? Ali je prišel njihov Mesija in ali vlada danes na svetu?“ „Prišel je," odgovorim pokorno. „Toda prišel je siromašen in Židje ga niso hoteli priznati. Zaničevali so ga in ga pribili na križ, a njegove besede in njegova dela žive. ker je bil sin božji, zdaj pa s svojo resnico vlada polovici sveta, čeprav njegovo kraljestvo ni od tega sveta." ? Ni 011 kriv Salomon Jajteles so je poročil z mlado žensko, ko niti jo bilo že se-denuleset Jot. Mislil jo, da bo umrl liro/, potomstva, toda, usoda je namenila drugače. Njegova žena je rodila zdravo dete: Ko se je zv ijala x porodnih krčih, ji' prišel k njej in jo jel tolažiti, kajti imel jo je strašno rad. Ona pa ga je hotela pomiriti. ..Nikar no jadikuj, možiček. Saj nisi ti kriv, da tako trpim." Sit je življenja Stric Anton se boji bakterij. Kadarkoli prime za kljuko, se vselej potom umije roko z vodikovim dvo-kisom. Stric Anton razlaga svojemu nečaku: „Povsod so sami bacili. Papirnat denar na primor jo zastrupljen. Primes za bankovec in to ti je lahko smrt.“ Roče nečak: „Stric, daj mi nekaj stotakov. Sit som življenja.“ Usmiljenje Kor Mica vso razbije, ji odpovedo. Jokaje odide iz hišo. ..Seveda, zdaj so cmerite!" se jezi milostljiva. „Proj bi bili rajši pazili! Zakaj so pa zadušilo!" A takoj je izpre-menila glas, boječ se, da ubogih ljudi ne užali. „Saj meni je čisto vseeno, da veste, ali imate eno omaro ali dve — jaz tudi nisem nič bogatejša od vas." Ogledala si je sobe in povsod vtaknila svoj nos, kažoč veliko zanimanje za vse. Potlej je odprla okna drugo za drugim. Gobriandovi so ves čas hodili za njo. Ko je odprla okno, ki je držalo na ozko dvorišče, kjer je tvorničar klobas pripravljal svoje proizvode, je udaril v sobo gost steber pare, da jo je skoro vrglo nazaj — tako oster, čeprav prijeten duh je prihajal od te pare. „0,“ je vzkliknila gospa Mar-jolet in si zatisnila nos. „Koliko pa plačate za to stanovanje?" „Tri sto frankov." „Imenitno! Kakor vidim, dobite pri tem oknu vsaj polovico spet nazaj: če bi bila ta sopara še malo gostejša, bi od nje lahko živeli." Nato se je obrnila k Juliji. „Danes sem za kaki dve uri prosta, gospodična," je rekla. „A1 i bi šli z menoj nekaj korakov do bližnje ulice? Tam poznam veliko trgovino perila, ki vam bo najbrž dala kaj dela; če imate tako- ročne roke kakor pravi vaš oče, sc boste tam gotovo lahko spodobno preživeli." julija se je preoblekla in obe sta takoj odšli.----- Uro nato se je deklica vrnila, sama. Dobila je službo pri gospe Gauthierevi kot šivilja za perilo. Tako se je torej začelo njih življenje v Parizu. Še tisti večer je Gobriand kakor je obljubil pisal Lefondu v Bois in mu sporočil svoj naslov. Lefond je drugi dan, komaj uro potem ko je prejel pismo, šel k Gastonu, ki je samo še nanj čakal, preden odide iz Boisa. „Gospod Forges," je rekel čevljar mlademu možu, „danes vam lahko povem naslov Jul ijc in njenega očeta. Stanujeta pod Montniartrom, v ulici Poisson-niers številka 11?.“ Tretje poglavje V NEGOTOV OSTI Minil je prvi teden v Parizu. Julija je redno vsak večer prinesla domov zaslužek: gospa Gauthierjeva ji je izjemoma plačevala namestil ob tednu vsak večer, da je tako mogla poskrbeti za gospodinjstvo. Stari Gobriand ni zdaj imel nič več upanja, da bi še kdaj mogel izvesti do konca svojo pravdo zoper Forgesa; zato je skoro skopo obrnil vsak novec, ki mu ga je liči prinesla domov. Sam ni bil več prav za rabo; za težko ročno delo ni bil, ker je bil pohabljen, za pisanje pa tudi ne, ker so se mu roke od starosti že tresle. Tako je vsa rodbina živela spet samo od dela Julijinih rok. Toda mir, ki se je prve dni njihovega življenja v Parizu vselil v rodbino Gobriandovih, se je jel spet umikati vznemirjenosti. Oba, tako hči Julija kakor oče sta mislila na Gastona. Julija je bila namreč takoj po svojem takratnem razgovoru z oče- ✓ tom pisala Gastonu na grad Bois in sporočila dragemu, kako so se stvari obrnile. Toda na to pisanje ni dobila nikakega odgovora. Gobriandu so se jele porajati vsakovrstne čudne misli. Ali je bilo Gastonu že dovolj teh neprestanih bojev z očetom in se je rajši odrekel Julije? In ni pomislil, kaj bo z nesrečnim dekletom? Take zlovešče misli so rojile staremu nesrečnežu po glavi; toda bil je toliko previden, da jih ni izdal Juliji. Videl je, da je sirota itak že dovolj v skrbeh in obupu, pa ji ni hotel brig še povečati. Vselej, kadar se je zvečer Julija vrnila z dela. je poljubila očeta in mater in povprašala, kako je z zdravjem in kaj je novega. In ko sta roditelja njeno vprašanje zanikala, je vselej z boječim, tihim glasom vprašala: ,,Ali ni bilo nikogar tu?“ lil vselej je Gobriand odgovoril, delaje se začudenega, kakor da ne bi mogel razumeti, kdo naj bi bil prišel: „Ne, nikogar ni bilo!** In vselej nato, večer za večerom, je Julija brez besede sedla za mizo in tiho povečerjala. Njene misli pa so bile daleč od Pariza. Ne oče ne mati se je nista upala motiti v teh mislih. Ko je bila večerja pri koncu, pa je mati primaknila svoj stol k okuu, odgrnila zavese in jela opazovati okna tam na drugi strani iz radovednosti, kaj se neki dogaja pri sosedih in drugih stanovalcih te hiše. Noč je odela veliko hišo v svoje sence in okna so se drugo za drugim zasvetila. Žolto, po nekod jarko belo je zasijala v sobah luč in neme postave so švigale v njej, odpravljaje se spat. Kadar je bilo soparno, kakor zdaj poleti, so ljudje odpirali okna in primaknili k njim svoje mize, da se naužijejo svežega zraka. Ker dvorišče ni bilo kako veliko, si videl tudi obraze, celo spoznal si jih, da, skoro bi lahko razumel, kar ljudje govore. Tako sta Gobriand in njegova žena sedela zvečer pri oknu in opazovala to soseščino. Žena je vedela mnogo povedati o ljudeh, čeprav se je bila komaj pred nekaj dnevi naselila. Poznala je ljudi po imenu, vedela, kaj počno in še drugega več. „Oni tamle je krojač,“ je pravila svojemu možu. „Vdovec je in ima pet otrok; najstarejša je grbasta in vodi gospodinjstvo. Onile tam nasproti pa je stavec, šele pred kratkim se je oženil. Videti je, da se mlada zakonca dobro razumeta. — Potlej stanuje na oni strani neki uslužbenec velike trgovske hiše, tudi vdovec ali pa samski, še nikoli ga niso videli s kako žensko. Mrk je in molčeč in živi kakor samotar: pozno v noč presedi za mizo tamle na levi, kjer tudi kosi in večerja. Najbrž piše kaj, da si tako zasluži kak priboljšek, saj mu v trgovini gotovo ne plačajo kaj prida. Že več let.stanuje tu in nikogar ni nikoli k njemu razen nekega mladega gospoda jako fine zunanjosti. V hiši mislijo, da je mladi mož njegov sin.“ „Kako mu je ime?“ vpraša zdajci Julija. Stara se zamisli. „Saj sem že vedela, pa mi je izpadlo. Čakaj no... aha, ga že imam, Levigier mu je ime, da, da, Levigier! Glej, ravno zdaj je primaknil mizo k oknu in se pripravlja k pisanju.“ Gobriandova žena je utrujena premolknila. Njen mož je jel premišljevati o Forgesu. Julija je začela pospravljati mizo. Drugače tako molčeča žena pa je bila danes čudno zgovorna. „Glavni najemniki so oni, katerih okna drže na klobasarjevo dvorišče. Ti nimajo tako siromašne oprave in tudi sicer ne žive v stiski. Zadnjič sem govorila s hišnico, ki mi je povedala, da stanuje tu neka ženska, kakih pet in petdeset let ji bo, ki je baje slaboumna ali celo blazna in jo poznajo samo pod imenom „nema gospa“, ker še niso čuli, da bi bila izpregovorila besedico. Vsak mesec dobi — živ krst ne ve odkod — dve sto frankov, streže pa ji neka stara ženska po imenu Xavierjeva, ki dobi takisto vsak mesec sto frankov, da ji streže. Tudi to mi je povedala hišnica Fourellova. Ona meni, da mora biti tu po sredi nekaj romantičnega in skrivnostnega, nemara celo kak zločin, kdo ve! Vendar pravi, da je gospa Xa-vierjeva jako dobra in vrla ženska ...“ Stara je sredi govorjenja premolknila: spanec jo je zmogel, glava ji je omahnila na prsa. Mož jo je moral stresti, da se je prebudila. „Pojdi, gremo spat, tudi Julija je potrebna počitka.“ Stari Gobriand in njegova žena sta šla v svojo sobo in Julija je ostala sama. Naslonila se je na okno, v ušesih so ji še vedno odmevale besede njene matere. Druga za drugo so ugasnile luči v hiši. Le ona pri Levigieru je še gorela. Njegova je vsak večer poslednja ugasnila. Tako je šlo dan za dnem, večer za večerom, brez izpremene... # Gaston je vendar moral biti v Parizu! A zakaj ni prišel k Juliji? Zakaj so minevali dnevi za dnevi, ne da bi bil stopil v ono ulico, kjer je stanovala Julija — saj mu je vendar čevljar dal njen naslov! Bralci bodo razumeli, česar Julija ni mogla slutiti. Bilo ga je sram, da bi prišel kot oznanjevalec slabe vesti, ki bi Julijo pahnila v obup. Namestu upanja, poguma in bodrilnih besed za bodočnost bo moral vrniti besedo, brez pojasnitve, ne da bi se smel hraniti. In to mu ni dalo, da bi šel. Toda čas je med tem tekel in videl je, da 'bo z večnim odlašanjem stvar poslabšal. S tem vendar vsako su m njo še okrepi, utrdi vse zle misli! Zatorej je neko popoldne stopil v ulico Poissonniers in povprašal pri hišnici po Gobrian-dovih. Tako je zvedel, da je Julija zaposlena pri gospe Gauthi-erjevi. Brez odloga je krenil v sosedno ulico in sklenil tam počakati pred trgovino tako dolgo, da pride Julija iz nje. Že je skoro izgubil upanje, da se bo nocoj srečal z njo, tako pozno je že bilo, ko jo zdajci zagleda. Imela je v roki zavojček in je počasi s sklonjeno glavo šla po cesti, stiskaje se k zidu. Zdajle mora priti do njega... srce mu je burneje zaplalo .. . toda rdečica mu je iznenada izginila z lic in se umaknila mrliški bledici: šla je mimo njega! „|ulija!“ je vzkliknil. „Ju-li ja!" Presenečena je obstala; res ga ni bila opazila in če je ne bi bil poklical, bi bila šla mimo njega. Vsa kri ji je zdaj udarila v obraz; čeprav je neprestano mislila nanj, se vendar ni zdajle nadejala, da ga bo tu srečala! „Ti si, Gaston!" je vzkliknila tako na glas, da so se nekateri pasanti ozrli po njej. „Ti, Gaston — o vendar že! lak si le prišel!“ „Da, prišel sem!" je nekoliko v zadregi odgovoril Gaston. Toda ona tega ni opazila. „ Pove j vendar, zakaj te tako dolgo nisem videla?" Gaston ni imel poguma, da bi ji priznal vse naenkrat. Iskal je pretvezo in našel laž. ,,Zapustil sem grad v Boisu in se preselil v Pariz; vidiš, samo to je bilo vzrok.“ Stresla je z ljubko glavico in šegav nasmeh ji je preletel obraz. „Posebno podvizal se ravno nisi," je odgovorila, „in zato imam zdaj slabo sodbo o tebi. Ali me nič več ne ljubiš?" ..() Julija, ljubim te bolj kakor kedaj in bil bi zelo nesrečen, če bi se morala razstati." „Ali naj ti verjamem?" „Še dvomiš?" ,,Nu, če je res, ti pa moram sporočiti veselo vest.“ ..Veselo vest? Kakšno neki?" „Tega ti vendar ne morem povedati kar na cesti. Toda vrhu tega se mi zdi, da bo lepše, če ti jo nekdo drugi pove." „Ne razumem." „Saj ti tudi ni treba razumeti. Če hočeš vedeti, za kaj gre, pridi jutri dopoldne k mojemu očetu: tudi jaz bom doma. Moj oče te bo sprejel, o tem ne dvomim, zakaj dobro ve, komu se ima največ zahvaliti, da se je izkazala njegova nedolžnost. Zato se nikar ne boj, da bi prišlo do kakega prizora. Samo gotovo pridi — vse drugo se potem uredi." VSAK »AS fl ODOOVOH Na vprašanja na G. struni 1. Coiffeiir (izg. koafer), in ne friseur, kakor morda ta ali oni misli. 2. Samo natakar. '■>. Sing-Siug. 4. Na južnem. 5. Evropa (19%). h. Dlani in |>o = ? Jaka Ev. Šinkovec Kaj je ta mož po poklicu? PREMIKALNICA SLABOST TRAPIST HRVATICA STOJIŠČE DILETANT IVANJKOVCI Premikaj te besede tako dolgo, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri mesta v Jugoslaviji. Rešitve iz zadnje številke na 16. str. KRIŽANKA ABCDEFG H I K L M N Vodoravno: I. Reka v Jugoslaviji; mesto na Poljskem; 2. Nemški predlog; član rodbine; boginja jutranje zarje; 3. Mitološka oseba iz podzemlja: češka reka; 4. Slovenski politik; nordijska boginja smrti; število; 5. Izposojena vsota; 6. Kraj grške pomorske zmage; ilovica; 7. Rimski vladar; dckla-mator; 8. Smotka; rimski denar: 9. Srednja šola; letopis: 10. Poljska rastlina; del celote; II. Zaimek; kemijska spojina; kemična prvina; 12. Drevo; svetopisemski kraj; ti. Teža dragih kamnov; inesto na Kubi. Navpično: A. Prislov; 15. Reka v Jugoslaviji; Otok \ Italiji: C. Zvezda; I). Ptica: italijanska luka; nik; carigrajska palača; raz; mm — m — ■ ■ ’■— B B B m B V M ■ mm a ■ J m m ■ B ■ B m B —- a m ■ ■ B — m ■ ■ B mera: Vez-geom. iz-K. J n; grški pesnik; mlečni pro- izvod: C. Ločilo; II. Skladatelj; ap; predlog; I. Svetopisemska oseba; Dobro bi bilo, da si to kn jigo nabav i vsakdo, kdor. hoče malo temeljiteje poznati gibanje naše mladine, ki ni nikdar preje ne pozneje dala narodu toliko žrtev kakor prav takrat, ko je v ..Preporodu" delala za združenje nov. \seli južnih Slova-Brauko Sodnik. pripadnik starega naroda; K. žuželka; pokrajina v Grčiji; L. Zaimek; pripadnik evropskega naroda, nos; riba; Zolajev roman; N. Rimski bog ljubezni; jed, ki jo je pošiljal Bog Izraelcem izpod neba. Kupon Št. 7 (filmska vprašanja) Rešitev ugank v zadnji številki Križanka. Vodoravno: 1. Orang, um, Numa; 2. Set, rp., Ikar; 3. Požar, Lozice; 4. Sifilida, as; 5. As, Volinija; 6. Filozof, Man; 7. Ar, nogavica; 8. Naloga, kalij; 9. Bari, sta-rina; 10. Darej, Mucij; 11. Kt, Jagodina; 12. Ne, aloja, os; 13. Mac, Pera, Ana. Navpično. A. Os, ravan, drn; B. Rep, Rabat; C. Atos, Lar, na; D. Živinorejec; H. Grafologija; F. Priloga, Gap; G. Liza, Smolč; H. Milinov, Tudor; I. Kodifikacija; K. Nazaj, carina; L. Uri, Amalija; M. Ga, in, on; N. Abesinija, osa. — Kvadrat. Trdina, Ataman, oktant, zlatar, paleta, apetit. — D o p o 1 n i 1 n i c a. Šiba no- vo mašo poie. — Š a r a d a. Kosilo. — D o -p o 1 n i 1 ni c a. Haganini. — Letalski počitek. Vzemi iz vsakega mesta tisti dve črki, ki ju povesta številki minut in dobiš: Vrtoglavi niso za višine. — Posetnica. Veletrgovec. " Najboljše 1 tamburice R) Farkaševega in sremake-SrjK g-i sistema izdeluje in razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburic STJEPAN M.GILG K SISAK, 251, Hrvatska. (f im 1 Cenik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Od-' likovan z dvema zlatima kolajnama. Foto aparate in potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik! Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežn^ri vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene. O KlltEIE vSdi ihM- fio a(l najSctid/uijk KUiARNAfTDEU 11UBI|AWA PA1MAJIHOVA15 ■ Krasna, primerna, mala in velika darila za Miklavža in Božič dobite v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Oglejte si razstavo! 21 Največja odpr. tvrdka glasbil v Jugoslaviji MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 114. daje Vam lepo doma temeljiti pouk v igranju kakega instrumenta potom pismenega tečaja. Zahtevajte takoj naš veliki brezplačni katalog ki Vam da vsa pojasnila. I n Blagovna znamka »Svetla glava*' se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Kadi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. ..Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-iev vanilinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljeuim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci sc veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor ua to, da sc dobe pristni Dr. Oetker-jevI fabrikati, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najbo) ša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartljc, torte in pecivo, jajčni koniak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aTomatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašalo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bol jih. finih in r.ajfinej-ših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker Je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja za konsorcij „Romana‘’ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani