Štev. 52. Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 29. decembra 1920. Leto XXXIII. 1 m , , s..- m ■K ■..-T CSlasli© Jugoslovanske SCmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mn J. 15 K na leto. - © Spi«! In dopisi se pollljajo: Uredntltvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 25 K. g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnin«, reklamacije in inserati pai I osamezne Številke ae prodajajo po 1 K. » Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Velja marsikaj tudi za naše kmete. V preteklem mesecu je imela bavarska Kmetska zveza svojo redno letno skupščino, na kateri je voditelj bavarskih kmetov dr. Heim govoril o sedanjih nalo-igah bavarskega kmeta. V njegovih bese-chh je toliko lepih misli, da hočemo v naslednjem podati nekaj odlomkov iz njego-v cga govora, ki je v marsičem poučen tudi za. slovenskega kmeta. Ljubi kmetje! V katerokoli državo ridem, povsod mi pravijo, da je predvsem r.vt kriv sedanje draginje. In vendar — f>o vseh deželah stavkajo, plešejo, zaprav-jajo, se boje dela, samo kmet tudi za trenutek ni prenehal delati. Kako bi bilo danes na Dunaju, v Avstriji, v Nemčiji, če bi se v novembru 1. 1918 tudi kmetov prijela blaz;ia načela sedanjih časov. Kmetom ne bi bilo treba niti štrajkati, mi bi jiir. lc v duhu in smislu sedanjega časa svetovali, naj delajo samo osem ur, in popoln gospodarski polom cele države bi bil neizogiben. Pesem razrednega boja, kakor ga oznanjajo komunisti in socialisti se glasi: Vsa kolesa obstoje, če naše to roke žele. Mi pa pravimo: Vsaka usta obmolče, če naša usta to žele. Govornik namiguje na slučaj, ko so kmetje s svojo močno roko naredili koncc komunističnim poizkusom, ki so hoteli pred dvema letoma Bavarsko : Jzpremeniti v — stradajočo in umirajočo Rusijo. Op. ur.) To zavest moči je treba buditi v naših kmetih. Stoletja je delal kmet kakor noben drug slan in si ni nabral milijonov kot drv.gi ljudje v dveh le-! tih. Mi ne oznanjamo evangelija sovra-| žtva proti drugim stanovom, mi nočemo I biti agrarci (kmetska stranka) v tem smislu, da bi kmet snedei ves dobiček, ampak agrarci v prepričanju, da s tem delamo za Splošni blatfor. Pred vojsko je skušal svet vedno bolj-Se živeti, razvilo se je naravnost rafini-rano (premeteno) razkošje, posebno v mestih, medtem ko je slika na kmetih ostala neizpremenjena, Danes Evropa ni več tisto, kar je bila pred vojsko, da bi vlekla obresti iz novega sveta (iz Amerike, Op, tir,), temveč mora obresti novemu svetu plačevati. Francija sama ima takega dolga 33 milijard zlatih frankov, Italija 22 milijard lir. Dejstva, da je Evropa postala siromašna in se ji ni mogoče več dvigniti do predvojnega gospodarstva, ne more nobena stranka in noben državnik spraviti s tega sveta. In tu se pokaže važnost kmetove zemlje. Mi moramo iz svoje zemlje dobiti, kar se le da iztisniti iz nje. Če se to ne zgodi, potem se bodo ali milijoni izselili ali pa od lakote koncc vzeli, Tu se začenja resen trenutek za nas. Dve veliki gospodarski načeli se bojujeta med sabo: liberalizem in socializem. Oba nazora sta si v duševnem oziru sorodna, ker oba učita protikrščanski ma-terializem (to se pravi po domače povedano: človek ima samo trebuh in žep, drugega nič, zato se mu za drugo reč ni treba brigati na svetu. Op. ur.). V gospodarskem oziru pa gresta oba nazora nnrazen v tem, da liberalizem prisoja vse pravice posameznemu človeku, ki lahko zatira in iz-žema slabotnejše, kakor hoče, če ima le moči za to, socializem pa prisoja vse pravice skupnosti oziroma državi, ki lahko posameznike zatira in izžema, kakor hoče. Z liberalizmom je naš kmet že obračunal, ker noče biti več suženj kapitalističnih in veleposestniških pijavk, socializem pa je odklonil koj izpočetka, ker kmet noče biti samo državni delavec, ki strada. Tudi ruska sovjetska vlada (ki je vpeljala na Fuskem skrajni socializem) ni trdna, ker kmet ne bo vzdržal. Zakaj noben poklic ne zahleva toliko ljubezni in osebnega sodelovanja kakor ravno obdelovanje zemlje, Zakaj prvi cilj vsakega gospodarja mora biti kolikor mogoče veliko pridelati in to kar mogoče pod ugodnimi pogoji. Sedaj si pa mislite tako skupno oziroma državno delo na polju. Mislite si današnjega kmeta, ki pride po 16 urnem delu s polja; potegne pipo iz žepa, sc vsede pred vrata in kar zapazi, da se zbirajo temni oblaki na nebu, veter je zapihal od juga; takoj spravi pipo v žep, pokliče družino: Hitro na mrvo,* 5 voz je je še zunaj, spravimo pod streho, kar se da še spraviti, Zdaj si pa mislite kaj bi v enakem slučaju naredil državni socialistični delavec! Ali mislite, da bo vzel pipo iz ust? Ne, ne, s takim državnim komunističnim kmetovanjem bomo hitro pri koncu. Našemu kmetu se je očitalo, da je postal oderuh, Gotovo je krivično to očita- nje, če se vzame kar splošno, dasi ne tajim, da je oderuški duh časa tudi marsikatero kmetsko srce pokvaril. Rečem pa vam, da ta denar ne bo prinesel sreče, zakaj na božjem blagoslovu je vse ležeče. Kmet, kateri je leta in leta samo kupičil svoj denar, ne zapazi, da se mu sedaj taja kot pomladanski sneg. Ven z denarjem iz omar in vtaknite ga v poljedelstvo. In če še tako clrago plačate gnojila, s tem več koristite sebi in državi kakor pa če zbirate te popirnate cape, H koncu vas še prosim: bodite Nemci v najboljšem pomenu besede: učite svoje otroke moliti, kakor so vas učili stariši, učite jih delati in skromno živeti, učite jih čednosti, ki nas delajo nepremagljive kljub izgubljenim bitkam. Ohranimo zvestobo domovini, zvestobo krščanski šoli in v tem duhu sc vedno tesneje združujmo. Opozarjamo. Opozarjamo, da je še vedno preveS sicer šc vernih družin, v katerih pa so naročeni na svobodomiselne časopise ali na liste, ki odločno podpirajo svobodomiselne, veri sovražne stranke. Katoličanstvo takih družin je polovičarstvo, ki nikjer dolgo ne drži, zato je naravno, da take družine, kjer se redno prebira svobodomiseln časopis, postanejo sčasoma versko popolnoma mlačne. Zato je po božjih in cerkvenih zapovedih prepovedano naročati in brati svobodomiselno časopisje, ki je tudi pri nas vzrok VhOno večjega nravnega in verskega propadanja. Ali — ali! Ali si popoln katoličan doma v hiši in v javnosti, ali pa vrzi šj to stran, kar nosiš v srcu. Katoliška načela so resnica in zato spadajo povsod, v družino in politiko. Zato katoličan ne more imeti časopisa, ki proglaša, da vera ne spada v javnost in politiko, ker je to pogansko načelo, V vsako hišo katoliški časopisi »Domoljub« stane na leto samo 30 K, »Slovenec vsak mesec 25 K. Naroči ga in žrtvuj za svoje prepričanje. Naroča se: Upravni-štvo »Slovenca«, oziroma »Domoljuba«, Ljubljana. Za Izvoz živine. Žalostno je, da Belgrad tudi malo smisla nima za potrebe slovenskih kmetov. ITo čutimo pri vseh kmetskih zahtevah, posebno pa pri ceni iivine. Naši poslanci so zato opozorili poljedelskega ministra na te neznosne razmere in mu poslali sledečo spomenico: V Sloveniji se glede konj in goveje živine kaže občutna nadštevilnost. Posledica tega je, da hitro pada cena blagu. Danes izkazuje tržna cena riabejši govedi 6 do 7 K glasom tržnega poročila iz Mari-bor.i, boljši 11 do 14 K, cena pa še vedno pnda. Kljub temu pa so trgi vedno polni živine, ker kmetovalcu v nekaterih krajih primanjkuje krme, nabaviti pa si je ne morejo, ker cena senu vsak dan raste in še danes notira 250 do 290 K. Vse to povzroča med kmetskim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo in žalostno razpoloženje, ker je skoro edini vir dohodka kmetovalcu ie živinoreja. Zato ni čuda, da si ljudstvo v veliki »ili pomaga samo. Na severu se iztihotap-Ijaio konji in goveda čez Muro v Mažar-sko in Avstrijo, kar je samo v škodo državi, ker sc izvaža blago brez vsake carino. Kes jc sicer, da se je gotovo število živine covolilo za izvoz, toda ni se iz-črn;-!, jc carina previsoka. Za enega kc::.a \ vrednosti 6 do 10 tisoč kron ..a-hteva 15,000 kron carine, enako je za govejo živino. Zalo vprašemo g. ministra; 1. Ali hoče g. minister odredili takoj ■fsc potrebno, da se v Sloveniji in Prek-nu;.';u vsaj zu dobo 3 mesecev dovoli prost izvoz konj ln goveje živine, ali pa se določi kontingent, ki obsega vsaj 10.000 konj in 20.0C0 govedi. 2 Ali je voljan g. minister znižati carino na '/r( dosedanje tariie, ker bi bila se-darra previsoka tarifa, tudi če bi se izvoz dovolil, kakor do sedaj tudi za naprej onemogočila vsako kupčijo z živino. 3. Ali hoče g. minister dovoliti za Prckmurje, da se živina naklada za Av-stri:o v Radgoni, za Mažarsko v R6diču ali Ori Šent Peter pri Hodešu, ker prevoz po železnici na DjSkeneš, oziroma Mari-bor-Špilje povzroča prevelike stroške na škodo našetnu kmetu. Ker je stvar zelo nujna in za našega kmeta življenjskega pomena, zato prosimo takojšnjega odgovora. Belgrad, 20. decemtts 1920. K. škulj, nar. posl. Sušflfk, nar. pasi. Odškodnina za mobilizirane konje in vozove. (Narodni poslanec J. Brodar.) Pred nekako dvema mesecema sem Interveniral že tretji pot v vojnem ministrstvu o zadevi odškodnine rekvirirafiih konj, voz in opreme na Gorenjskem. Odgovorilo sc mi je, da imajo vse potrebne 1>odatke žc tukaj in da je stvar že rešena, e armijska komanda v Zagrebu ima še potrditi, gotovo pa je, da se v najkrajšem času kmetom to izplača. To vest sem že tudi v Domojubu objavil. Med tem Časom pa sem dobil pismen odgovor od vojnega ministrstva na moj upit, »da ne gre, da bi se dalo kmetom toliko odškodnine, kolikor oni zahtevajo in da srbski kmet še tudi ni ničesar dobil, ki je bil še bolj prizadet. Da je treba počakati. V tem odgovoru je neresnica, in sicer: Kmetje niso sami cenili škode, ampak zato določena komisija. Kar se tiče odškodnine srbskemu kmetu, ki mu je prizadejal sovražnik, je stvar vlade same, da ona poskrbi, da mu sovražnik čim preje prizadeto škodo povrne. Navedene voze, konje in opremo je vzela naša država in je dolžna po vojnem zakonu to škodo tudi povrniti. Vsako zvijanje in drugačno trditev od strani vojne oblasti je le dokaz, da niso voljni plačati kmetu tega, kar mu po postavi gre. Zato sem vložil spodaj navedeno pritožbo na vojnega ministra. Gospod minister! V okrajih Slovenije so se leta 1919, vršile rekviziclje voz, konj in opreme za koroško fronto. Posebna vojna in civilna komisija je vse to ob prejemu natanko firecenila, in ko se je akcija na koroški ronti izvršila, se jc ob povratku zopet precenilo, koliko je škode pri vozeh, konjih in opremi. Že večkrat — štirikrat — sem jaz interveniral v vašem ministrstvu. Enkrat sem stavil upit na Vas, g. minister, toda cela stvar se je samo odlašala, a zadnjikrat (pred par dnevi) mi je načelnik kom-petentnega oddelenja rekel, da se mora plačati škoda najpreje »Vašim«, in potem našim kmetom. Ne oziraje se na delitev v »Vaše« in »naše« kmete, mi je čast opozoriti Vas, da je naknadna škoda, katero jaz zahtevam, v zakonu popolnoma zajamčena in da v zakonu ni določbe, naj sc izplača odškodnina kmetom v Sloveniji samo takrat, kadar bi sovražnik plačal odškodnino kmetom v Srbiji. Opozarjam Vas, da se s takim postopanjem izziva opravičena nezadovoljnost kmeta, ker osobito oblasti ne upoštevajo zakona. Zakaj se sili samo kmet, da se drži zakona 7 Velika bojazen je, da vojna oblast tira tudi naše kmete na nepostavna pota. Prosim Vas g. minister, da se ravza-mete za to stvar in da izposlujete zakonu polno važnost., Hvaležen bi Vam bil, ako mi blagovolite odgovoriti. Sprejmite izraz mojega največjega spoštovanja. Vam udani J. Brodar, narodni poslanik. Naši mladini! Vsem katoliškim bojevnikom! Mutastim. Komu naj še govorijo manifestacije katoliške mladine? Mutastim. Katoliško mladinsko gibanje naj rautaste uči govoriti, Kakor ob prvih binkoštih naj se reče: začeli so govoriti. V sedanjih časih o katoliških načelih molčati bi pomenilo iz- gubo. Uradnik molči. Bo hitreje napredo* val. Trgovec molči in ne reče na nobeno stran nobene. Dobi več odjemalcev, Učcv nec molči, četudi se učitelj norčuje iz najsvetejšega, kar je v njem. Gre pač za bolj., še spričevalo. Časopisje molči. Več naročnikov. Tudi javnemu delavcu bi se morda zdelo umestneje molčati. Čemu bi dražili nasprotnika! Smo v državi z različnimi na-ziranji in verami in poleg tega še v manjšini. Vsem tem modrijanom kliče Leon XIII.: Nič ni manj modrega kot taka mo-drost.« Nič ni manj primernega kot to, da i se zlo zmanjša. Čim bolj nas nasprotniki oplašč, čim »pridnejši« in ponižnejši bomo, tem predrznejši bodo, tem preje bodo dosegli svoj namen: zatreti nas. Ali komunisti tudi pravijo: Tiho, ne vpijrao preveč, v državi so šc druga nazis ranja in v manjšini smo? Ali se socialisti tudi krote češ: molčimo in ne dražimo nasprotnikov, ker malo nas jc? Ah ima komunistična zmota večje pravice kot katoliška resnica? Ali sme imeti socialistična manjšina večjo srčnost, kot katoliška? Prijatelji! Molk lahko prinaša temu ali onemu kakšne osebne koristi, katoliški stvari jc vedno stokrat več škodoval kot koristil. Mi moramo govoriti. Katol. Cerkev oi nikakšna gluhonemnica. Katoliška mladinska organizacija tudi ne Ponižnost je lepa reč. Mladini v kras. Nočemo nobene predrznosti in surovosti v vaših vrstah. Nočemo nobenih domišljavih vsevednežev, ki znajo pač katoliške fraze mlatiti, jedra pristne in krepke katoliške mladine pa ni v njih. Na drugi strani pa vendar-lc odkrito povemo: Ljubša mi je manj modra, pre« hitra beseda, izrečena v mladostnem navdušenju za dobro stvar kot pa tista katoliška gluhonemost, ki jc že splošna bole« zen pri naših moških in katera ne sliši nič in ne reče nič, tudi če si slednji komu obriše svoje umazane čevlje ob katolištvo in njegove ustanove. Odprite ustal Hromim, Komu naj veljajo še naši shodi in ta* bori? Hromim. Noge jim moramo narediti, da bodo šli na delo. Delo je sedaj naš general in Naprej nam jc ime. Kdor v svojo stvar veruje, mora zanjo delati. Kdor je katoliški iz najglobljega prepričanja o edino zveličavni resnici sv. Cerkve, mora biti apostol ter z vso dušo in vsem srcem delati za katoliško stvar in se boriti proti zmoti. »To je duhovnikova stvari« — Gotovo, predvsem duhovnikova, toda ludi vsakogar drugega! Pri komunistih je vsakdo apostol, pri socialistih tudi. Ali naj bof pri nas drugače? V času sile je vsak držav ljan vojak, v času sile mora biti tudi vsak katoličan duhovnik. Zakaj izguba katoliška resnice je za vsakogar usodepolna. Zato jo je poklican vsakdo braniti. Trobimo generalni marš. Na fronto' Na delo I Boj katoliški udobnosti in za-nikernosti! V Ameriki menda se nahaja , verska ločina, ki uči, da se ob sobotah nfi sme delati. Sabatisti se imenujejo. Pri)*' {eljil Med nami je precej katoliških saba-tlstov. To so ljudje, katerim je vsaka žrtev, yaak napor preveč, katerim je sploh celo tivijenje taka sobota in ki na zemlji iščejo raj. Proti temu sabatizmu, proti tej stavki katoliških mož, ki ne stoje na straži in ne store svoje dolžnosti, ugovarjamo. Življenje je delo, pa ne samo delo rok /n nog, temveč v prvi vrsti delo duha, delo srca. Za počitek imamo večnost. Zato na delo! Versko delo, socialno delo, izobraževalno delo, — toda vedno katoliško delo, delo v smislu in duhu sv. Cerkve, delo v sporazumu z duhovnikom! Na vsak način pa moramo iz slovarja katoliške mladine črtati dve besedi in to sta: »nečem-): in »ne morem«. Zato odprimo očil Ušesa! Na noge! Uspeh katoliškega dela pa naj bo: Slepi spregledujejo, gluhi slišijo, nemi govore, hromi hodijo! Tri četrt na dvanajst je, je nekoč zaklical neki socialist v Bernu z ulice v državno zbornico. Prijateljil Morda že manjka samo pet minut do dvanajstih. Kmalu bo bila odločilna ura. Nova doba, katere obrisi se že zaznavajo na svetovnem obzorju, l o dobi* socializma ali doba katolicizma. Prijatelji, na delo! Domoljub stane latno BOM, polletno 16 A. boste videli, koliko naših rojakov Ječi pod tujim jarmom. K goriški in tržaški škofiji bo prišla zanaprej še krška, Ce se ne bodo že enkrat svetovne razmere, strasti in pa zmede uresničile. V naši Jugoslaviji pa pogrešamo Hrvatov. časih jih je bilo nekaj tisočev. Srbov tudi ni, pa jim ne moremo zameriti. Sicer pa: če smo bratje in če so pri nas vpeljuje cirilica, zakaj bi se pa Srbi no učili latinice? Škodovala bi jim gotovo ne I Medseboj bi se pa še bolj lahko spoznavali. Po mnogih župnijah je število udov grozno nazadovalo. V primeri z letom 1918 in .1920 so marsikje padli za polovico, za tretjino, ja četrtino. Napredek v posameznih župnijah se komaj opazi. Kaj je tomu krivo? Prav veliko naša malomarnost. Povsod se povdarja, da je sedanja krona komaj toliko vredna kakor včasih en krajcar, a ko je treba šteti za dobre knjige .10 kron, nak, ne dara jih t Škoda jih je. Za drugo leto le: naprej, naprej, kvišku I Za naše brate! Verjeli smo obljubam velesil, da nas osvobodc. Dejstva govore drugače. Uvide-vamo, da se bomo mogli osvoboditi le sami. Zato jc treba, da začnemo z resnim smotrenim delom. Če je bilo delo Slovenske Straže nujno potrebno v letih pred vojno, je njeno delo danes desetkrat potrebnejše. Naloga njena je, da podpira z vsemi mogočnimi sredstvi slovenski živelj izven naših državnih mej moralno in gmotno. Podpirati v zasedenem ozemlju izobraževalne organizacije, knjižnice, čitalnice, pevska društva, mladinske organizacije, preskrbovali zlasti šolsko mladino s primernimi, v narodnem duhu pisanimi knjigami pomagati, kjer je to mogoče, s svetom in dejanjem tudi pri gospodarskih organizacijah, ohranjevati in širiti narodno zavest, odpornost proti raznarodovalnim namenom. Zato je pa treba, "da sc stara organizacija Slovenska Straža obnovi in poživi, Vse prijatelje Slovenske Straže nujno prosimo, da se brez vsakega odloga lotijo dela za obnovitev podružnic Slovenske Straže, Ugotovi naj se število članov, skliče naj se občni zbor, ki naj izvoli nov delaven odbor. Prične naj se z nabiranjem članarine, s prirejanjem predavanj o vprašanjih, ki se tičejo naše narodne obrambe. Vsa pojasnila daje društvena pisarna Miklošičeva cesta št, 8 v Ljubljani, ki preskrbi odobrenje društvenih pravil. Članarina znaša letno 10 kron, kdor plača naenkrat 200 kron, postane ustanovnik in kdor plača naenkrat 1000 kron, postane pokrovitelj. Odbor. »« . ' • t : »vi ;■ - , fr, f{-i-*---- Ustavotvorna skupščina. V ustavotvorni skupščini fe večina poslancev položila zahtevano prisego na kralja, edin-stvo in narod. Ker naši poslnnci stoje na stališču, da ie ustavotvorna skupščina najvišja oblast v državi in da ii nima nobena vlada ničesar ukazovati, še manj pa io s prisrio vezati na gotove reči, zato so se ob polaganju prisege v znak ugovora odstranili iz zbornice in dosedaj še niso prisegli. Vlada iim zato nc izplačufe dnevnic 120 dinarjev na dan in vzeta jim ie prosta vožuia no železnici. Fimostolnf kmetski poslanci vsi gore za centruuzem in t vsemi kriplii delajo na to, da bo pri nas imel prvo in edino besedo srbiianski minister. Tako smo Slovenci prodani na milost in nemilost belgraitki gospodi. Svoboda, o kateri liberalni koritarji vpijejo dan za dnevom, obstoji ▼ tem* da_ belgrajski minister našega kmeta svobodno izžema in ga bo končno oprostil vsega premoženja in mu potisnil beraško palico v roke. Ustavotvorna skupščina si fe izvolila predsednika demokrata dr. Kibarfa. Za Božič 60 šli poslanci domov in začno i delom potem, ko minejo tudi pravoslavni bo« žični prazniki, ki 6o trinajst dri za našimi, . Radičevci niso še došli v Bclžrad. Eazgled po svetu. KATOLIŠKI SVET. 16. t. m. ;e imel sv. Oče nagovor na kar« dinale, v katerem ic izrekel globoko obžalovanje, da fe del čehoslovaške duhovščine pozabil na svoje dolžnosti. Poudarjal ie dalje, da' ie sv. Cerkev trdno odločena niti za las popustiti glede ženitve duhovnikov, ker se ima sv. Cerkev ravno temu, ker se njeni duhovniki n« ženijo, veliko zahvaliti za sloves, ki ga uživa-— V reškem kapucinskem samostanu ie nekai redovnikov podleglo skušnjavi podobnega proticerkvencga gibanja, kakor vlada med delom češke duhovščine, in ie že izstopilo is reda. Te dni pa fe eden teh spoznal svoio zmoto, priobčil pretresljivo spokorno izjavo ter se vrnil v samostan. Priznava, da so bile niegove preišnfe trditve, s katerimi ie skušal opravičiti svoi odpad deloma izmišljene, deloma pretirane. Komandant v Varšavi, glavnem mest« Poljske, ie izdtl ukaz, da morajo ob nedeljah vsi voiaki k službi božii, da se mora vsako fu-tro in vsak večer opraviti skupna molitev, in sicer očenaš, češčenamarija, vera in isolitev, za padle voiake. Pri nas pa menda rajši vidijo, da voiaki moralno propadalo kot pa da bi molili. Seveda za liberalizem so oropali ljudje nai« prei zreli. — Danski krati, ki se fe mndii zaa-nfe čase v Rimu, fe obiskal tudi papeža. Po 500 letih fe to prvič, da fe bil danski kralj zopet pri papežu. Ugled sv. Očeta vedno bol) raste. — Katoličani mesta Milan na Laškem so hoteli svojemu škofn za fnbilef pokloniti dragoceno darilc. Škof pa fe prosil: Daite mi rajši velik katoliški dom za krščanske organizacije. Kmalu so zbrali poldrugi milijon lir in kupili celo vrsto skupaf ležečih poslopif, kfer bodo imele vse krščanske organizacije svol dom. RUSIJA. Mednarodna komisija, ki fe proučevala zdravstvene razmere v Rusiji fn na Poljskem« fe dognala, da fe bilo samo v Rusifi nad pet milijonov obolelih na tiinsu. Ker ni nikaklh zdravil, končafo vsi slučaji smrtno. Za izboljšanje zdravstvenih razmer boljševiki niso ničesar ukrenili. Niti za pokopališča niso poskrbeli. Mrliče mečejo v velike fame, ki iih Izkopljejo kjerkoli. Komisija fe našla po takih skupnih famah tudi dosti okostnfakov. Angležinja ga. Snovvden, ki le te dni dospela v Carigrad, pripoveduje strašne stvari o razmerah v, sovjetskem carstvu. Pravi, da bi morala zblaz« neti, ako bi bila še dalje ostala ondL Vzgoja mladine. V Arhangelsku so šol«' mani obiskovane kot so bile pod carskim režimom. Manfka učiteljev, ker večina fe odšla na kmete, drugi pa na prisilna dela. Ni n« knfig, ne zvezkov, ne črnila. Šolarji kurifo šolo sami, drevesa gredo tudi sami sekat. Tudi šolo sami čistijo, kafti ni dovoljeno koga za to delo najeti. Pred letom se ie v šolah poučevalo 3 do 4 urc na dan, zdai pa vsake dva dni po 1 nro. Gimnazije in licefi pa še dozdai niso začelf s poukom. Zato je nravstveno stanfe mladine pod ničlo. MAŽARSKA. Mažarski iinančni minister fe povedal ▼ državnem zboru, da Mažarska dolgov ne bo mogli plačati. Zato fih bodo nekai kar odpisali, nai bo to npnikom všeč ali ne. Volni davek se bo vpeljal d/ofen. Prvega bodo pla- v &22ia«3B3iati356itiB iBHBa—M—H—Bi Olohorske knjige za 1.1920. Hitro sem jih prelistal, saj jih je malo. Pa za ta denar moramo reči: veliko jih jei Koliko pa drugod dobiš za 10 kron? Knjiga >Na noge v sveti boji« bi zaslužila, da jo v dolgih zimskih večerih vzame edeu v roko in jo celi družini na glas prebira. Iu ko jo bo do konca prebral, naj zopet začne od začetka. To bodo lepi iu koristni družinski večeri. Kaj pravite, ali bodo kje to storili? Knjiga bi na ta način prav gotovo jako dvignila versko zavest, ki jo marsikje — skušnja uči iu volivui boj je pokazal — res globoko padla. Tudi pri shodih Marijinih d.užb, pri fantovskih večerih, sploh po vseh naših organizacijah uaj jo pridno prebirajo. Ta knjiga naj bode katekizem za odrasle, brez vprašanj in drugih šolskih straSil. Knjigo »Kako si ohranimo ljubo zdravje?« ne bom priporočat. Kdor čuti, da mu tdravje peša, naj seže po njej. »Koledar« je droben, pa ima limogo vsebine. Opozarjamo na Meškevo križevo pot, lu jo kaže v svojem spisu »Na begu« iu na Sa-rabonove »Svetovne dogodke«. Tudi drugi sestavki so vredni, da jih pogledaš in prebereš, nobenega ne smeš opustiti, zlasti ne »Orlovskega tabora v Mariboru«. Veliko pa pove »Imenik«, če prav je tako okrajšan. Še nikoli ni menda toliko povedal. Zavetnik družbe je še zmiraj celovški škof. Cas bi že bil, da bi družba pogledala v Ljubljano ali pa v Maribor. Slov. družba naj ima vendar že enkrat slovenskega škofa za zavet-nfkal Številke udov iz let 1918, 4919 in 1920 pa kar kriče proti rapalski, bolj prav: roparski pogodbi. Poglejte samo te številke, pa | čevali tisti, ki niso bili v vojni, drugega mili-fonsrii. Dc'ciške družbe moraio povišati svofo temeljno glavnico za 5 odstotkov in to odstopiti državi. Zamenjali bodo bankovce in pri tem odtegnili S odstotkov. KITAJSKA. List »Dagens Nvhcter« poroča iz provinc Čili, Šantung, Šanel in Honan. kjer biva kakih 30 milijonov Hudi, da trpi prebivalstvo silno lakoto. V teh pokrajinah že leto dni ni bilo dežja. Prebivalstvo živi od trave in korenin. Po žtu,'" domovini. BEGUNJE PRI CERKNICI. Letošnji Božič nam Je prinese! veliko veselje. Dobili smo nove bronaste zvonove. Vlile so Jih ljubljanske strojne livarne. Veliki zvon tehta 1222 kg, drugi pa 602 kg. Lepo se ujemata s prejšnjim, iz vojske preostalim, 297 kg težkim zvonom. Mogočno denč po širni okolici, poveličujejo čast božjo, pa tudi nznanjaio, da v Menišiii še bijeio verna in požrtvovalna srca, ki se ne strašijo tudi tako velike denarne žrtve, kot ie vsota 258.961 K 80 vin., ki Jo ie bilo treba šteti za zvonova. Pomenljivi so napisi, ki jih ie sestavil naš rojak proi. dr. Debc-vec. Na prvem zvonu Je namsano: »Mir ljudem! So prvič na sv. večer 1920 — dve leti po strešni vojski — Nam zapeli — O zvonovi nad: Mir, mir boži: nam zvonite, — Ob smrti v nebesa nas spremite!« Na drugem pa: »Takta! ie laška meja tekla tik ob naši iari — O Bog, Jugoslavijo nam varii!« Da bi nam res zvonovi le mir oznanievali, četudi bo laška tekla Ic par kilometrov proč od naše ztipnije! :.T. PETER PRI NOVEM MESTU. Samostojni« cele Slovenije kai radi biieio ob svoje prsi, poudariaioč, da se hočeio, kot sc kmeta spodobi, neodvisno od drugih stanov organizirati. Nikjer na Slovenskem pa se niso ■amostofneži ravno vsled tega podpisali boli ti bežnega izpričevala kakor ▼ Št, Petra pri Novem mestu. Poglavar naših »neodvisnih kr.it :ov je zadnii čas mizarski preužitkar komunist Jarc. ki nima niti pedi zemlje. Ta mož, k' ue zna niti motike nasaditi, kai še le za plug držati; tn mož, ki ie kot predstavnik komunistične stranke nabral pri zadniih volitvah le 12 glasov, je Istočasno voditelj našim »samostojnim«, ki hodijo v posvete k njegovim obli-čc:n in žagam. Lepega kmeta-voditelia imate, o vi jamostoinosti željni šentoeterski kmetje! — Ta mož ie bil 23. t. m, v Novem mestu obsojen radi telesne poškodbe, ki io (e prizadejal neki naši somišliccici na javnem shodu samostojne kmetiiske stranke v Št. Petru dne 7. novembra. Takrat Je bil komunist Jarc predsednik liberalnega kmetskega shoda in ie šel celo s pestio v boi. Obsodbe in kazni ga ni mogel rešiti sam samostojni krnel Šalehar, ki se ie pred sodniio izjavil pripravljenim stokrat priseči, da se Jarc ni pretepal. No, sodnik mu ni pripustil prisege. IZ LOMA. Pri volitvah so se iarani sv. Katarine v Lomu sifafno izkazali; vsi, razen štirih, so šli volit in vsi so volili S. L. S. in tako oddali skoro polovico vseh 352 glasov, ki iih (c dobila ca volišču v Tržiču S, L. S. — Na sv. večer nam ie izobraževalno društvo v Lomu priredilo priietno zabavo v društveni sobi hiš. štev, 69. Slišali smo petje društvenega pevskega zbora, lep božični govor, ki ga Jc prednaša! deček Franc Meglič, in deklamaciio fJožek Peharc). Nastopila sta tudi dva Orla z dvo-vorora o »šnopsu in vodi« in dve Marijini užbenici z dvogovorom. Tudi tombola z mnogimi dobitki Je provzročila veliko veselja in smeha. Na praznik Brezmadežnega Spočetja se fe vršil slovesni sprejem 12 deklet v Mariifno družbo, ki štefe sedai Sc 34 članic. — 2upna ccrkev dobi v kratkem nov zvon. MEKINJE. Nekdanfa »Villa Louisc« se fe naenkrat ipremenila v »Dom sv. Antona«. Usmiljeni bratje so jo preuredili za svoj samostan in si 41 napravili v pritličfu lično kapelico, posvečeno sv, Antonu Padovanskemu. Blagoslov kapelice in vsega zavoda se ie izvršil 19. decembra 1.1. po g. kanoniku I. Lavrenčiču. Za duhovnega voditelia so dobili bratfe SOletnega gosp. svetnika Mihaela Sajč-ta. Bog blagoslovi novi zavod in vse delo usmiljenih bratovi Izobraževalno društvo bo priredilo 2. Januarja igro v treh dejanjih *Na ogledih«. NOVO MESTO. Naše delo za kulturno povzdigo ljudstva in razširienic naših krščanskosocialuih načel na Dolenjskem ie zadela huda izguba. Zapustil nas ie marliiv delavec na organizatorionem polju, preč. g. p, Pavci Potočnjk. Kako ic bil liberalno sa.iinstoinim propalicam trn v peti, dokazuje njihovo veselje ob njegovem odhodu. Vsak pošteno misleč človek mora z gcievom obroiati njih laži in blatenje, a katerim si prizadevajo našemu organizatoriu vzeti pri liu-deh peštenie. Z odhodom imenovanega g. p. Pavla so samostoini obrekcvalci zopet pokazali, da zaslužiio od svojih liberalnih kolegov vso pohvalo.Da si ic tudi brezverska »Domovina« štela za vncbovpiioči greh v tem oziru zaostati, ni treba posebej poudarjati. Toda nieai otroci naj ne praznujcio prezgodaj zmago nad uspehi svoiih dolgih jezikov. Naše pošteno ljudstvo bo ccnilo svojega bivšega voditelja zaradi njegovih ncvealiivih zaslug na cerkvenem in političnem polju tembolj, čimbolj ga bodo nasprotniki obrekovali, — Tebi. naš soboritelj, pa izrekamo topla zahvalo za Tvoic ncutrudljivo in nesebično delo. Upamo, da se vrneš zopet v našo sredo in v strah cašik nasprotnikov — liberalcev. R!BNO PRI BLEDU. Pri zadnjih volitvah so imeli na volišču na Beli tudi komunisti svojo skrinjico ia predstavnika, Bil Je tc neki Sušnik iz Nomenja, kakor sem bral na listi. Na rokavu je imel prišit rdeč trak in r Vrtec« in s Angelček t. Mladinskih spisov je sodaj težko dobiti; tembolj potrebna stu dobra mladinska lista, i Vrteče z »Angelčkom* bo za leto ,1921 stal 26 K; > Angelček« sam 10 K. Dobi ko še »Angelček« 1. 1010 (5 K), in 1. 1920 (8 K). Naroča se pod naslovom: »Uprava Vrtca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. — Naročnina »e najbolje vplača po položnici, ki je priložena li&tu. d Javno vprašanje. V Cerkljah nu Gorenjskem jc nuročil otrokom tamošnjl nadučitelj Lapajne, naj prinese vsak 12 K za ne-:lm srbsko berilo, menda »Abecednika, da so bodo otroci učili srbščine. Vprašamo, ali je po vseh ljudskih šolah tudi v Sloveniji uka-aan pouk v cirilici in srbščini? Ali se je morda ta nadučitelj to sam izmislil? Prosimo za odgovor. Ali smo dolžni poslati v šolo po .12 kron? p Novi kovani drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo tri vagone novega kovanega drobiža po 10 in 25 par. d Mestna aprovizacija v Ljubljani in mestna pekarna sc z novim letom opustita. d Junaški Sokoli. Svoj čas je svetnik Janez Kalan na prižnici v Radomljah dokazal, da je Sokol brezversko društvo in da resničen katoličan ne more biti član tega društva. Sokol v Radomljah se je čutil razžaljenega in je tožil J. Kabina radi razžalienja časti. Koliko hrupa so gnali liberalni listi zaradi tega I Ne le notice, celo uvodne članke so o tem pisali. Preden pa je imela biti končana razprava, pride naznanilo, da je radomeljski Sokol tožbo — umaknil. Zakaj, resnica v oči kolje in dvakrat resnico slišati, to za Sokole ni prijetno. Končni uspeh tega krika bo ta, da bodo radomeljski fantje — saj jih ni veliko, večina je dobrih — plačali dva advokata. d Izseljevanje v Ameriko, Tekom meseca novembra je šlo preko Ljubljane v Ameriko 1112 oseb. Izseljenci so večinoma Dolenjci in Prekmurci. d Naseljevanje v Ameriki prepovedano. Iz Amerike poročajo, da je ameriški parlament z ozirom na pričakovano gospodarsko krizo prepovedal priseljevanje v Ameriko za eno leto. d Karte za tobak v Bosni so odpravili, d Prisrčne pozdrave pošiljamo k »Novemu letu,« vsem Slovencem in Slovenkam slovenski fantje mitraljeskega oddeljenja 14. pešpolka iz albanskih gora. Podpisi. d Učitelja za izdelovanje »suhe robe«, najrajše invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo. V Invalidskem domu v Dol. Toplicah je namreč mnogo invalidov, ki bi se radi naučili izdelovati »suho robo* (žlice, kuhalnike, škafe itd.). Za invalida bi bila služba učitelja tudi stalna, za neinvalida začasna. Podrobua pojasnila daje (najbolje ustno) Invalidski oddelek v šentpeterski vojašnici v Ljubljani. — Umrl jc v Podbrezjah na Gorenjskem g. Jernej Jeglič v visoki starosti 88 let. Bil je dober gospodar iu je kot skrben družinski oče vzgojil v pravem krščanskem in narodnem duhu 11 otrok, izmed katerih je poslal šest v mestne šole študirat, ostale jc pa drugače dobro preskrbe!. Bil je blagega srca, mož poštenjak, globokega verskega prepričan/a, V njegovi hiši je dobil prijazno zavetišče vsak popotnik <4it noben revež ni odšel praznih rok iz njegove hiše., N, p. v m. I d Slovensko izobraževalno društvo v Valti vasi priredi v nedeljo po Sv. treh Kraljih t, j, 9. januarja 1921 popoldne po večerniei ljudsko igro »Domen«. — Vstopnina bo: Sedeži 8 K, stojišča 4 K. Čišfi dohodek se bo porabil za nakup župnih (farnih) zvonov, zato se prosi obilne udeležbe tudi od okoličanov, d V Šmtbelu pri Žužemberku priredi na novega leta dan popoldne Zveza nilaaeniške in dekliške Marijine družbe dve predstavi: »Prisiljen stan ie zaničevan« in »V ječi«. Pel bo tudi novoustanovljeni pevski zbor »Škrjan-ček« nekaj narodnih pesmi. V kratkem ustanovimo tudi »Izobraževalno društvo. d Smrtna nesreča. Dne 22. decembra 1920 je iz poštnega vlaka, Iti vozi iz Verda proti Ljubljani, ob 7. uri 30 minut zvečer na železniškem prelazu v Rožni dolini skočil 27 letni hlapec Jurij Justin tako nesrečno, da je priletel s trebuhom na kilo-meterski kamen in bil v teku pol ure mrtev. Dne 21, decembra 1920 sta se svojim gospodarjem Buhom s Črnega vrha pripeljala s konjem v Ljubljano in sta preno- čila v gostilni Erbežnik na Viču. Drugi dan 22. decembra 1920 sta pustila konje v hlet vu pri Erbežniku In šla z vlakom na Vrhi niko vsled kupčij, zadev. Zvečer sta Si« skupno na Verd in se dogovorila, da se ro< nesrečenec Justin peljo do Brezovice itf gospodar Buli pa v Ljubljano in da prid« Justin s konjem na glavni kolodvor po Duha. Justin misleč, da si prikrajša pot, se j«t peljal do Rožne doline in tam skočil i* vlaka, da bi ustregel svojemu gospodarju, Ker se jc že mnogokrat opazilo, da skačejo med Rožno dolino razne osebe iz vlakav se občinstvo opozarja na ta nesrečni do-, godek. d Tri leta težke ječe je dobil znani voditelj samostojnežev na Dobravi, Fran« Bricelj, ki je zaklal svojega somišljenika,' Franceta Rupnika. Gospodarstvo. NAŠI VINOGRADL , O umnem obdelovanju vinogradov, piše »Jadranski Merkur«; Pri približni uradni statistiki zavzema vinogradništvo v. celi Jugoslaviji 260.000 hektarov zem'j:šča( ki daje približno pet milijonov hektolitrov, vina. Največ zemlje za pridelovanje grozd« ja je obdelane v Dalmaciji (76.000 ha), Slovenija stoji s svojimi 35.000 ha na petem mestu. Po tej statistiki se pridela na 26Q tisoč hektarov samo pet milijonov hektolitrov, kar d S. na 1 hektar 20 hI vina (700Q trt 2000 litrov vina). Če se oziramo 114 mlade vinograde, ki še ne rodijo, bi bil po* vprečni pridelek enega hektara 25—30 hI* Vzrok temu majhnemu pridelku je zane-marjenje vinogradov vsled vojne, negospodarsko obdelovanje vinogradov in neposlušnost naših vinogradnikov. Za umno obdelovanje vinogradov nam more služiti koti najboljši primer Francija, ki zavzema prvot mesto na svetu ne samo po množini, ampak tudi po kakovosti vina. Francija ima, nad 1 milijon 500 tisoč hektarjev vinogradov s pridelkom nad 70 milijonov hI vina na leto. Da zboljšajo svoja vina, pustijo! Francozi zapasti grozdje takozvani plemeniti plesni (Boteotis cinerae) in delajo la takega plesnivega grozdja fina likerna vina, V Franciji predelajo na enem hektarja 40 do 120 hI vina, in sicer boljšega kot pa pri nas. Kakor znano je trtna uš ali ftlo* ksera uničila naše vinograde, ki so jih potem naši vinogradniki zasadili z amerikan-sko trto. Večjemu pridelku vina iz grozdja amerikenske trte pa ne tiči vzrok v trti sami, ampak ~v umnem obdelovanju vinogradov, ki so si ga vinogradniki prisvojili; šele potem, ko jih je zadela nesreča. Obnovljeni vinogradi na podlagi amerikanskaj zahtevajo večjo skrb in več truda, kakor, je to zahtevala domača trta in zaradi tega donašajo tudi večji pridelek. > ^ Gospodarski in tržni pregled. g Živinorejska zadruga v Kamniku, r. z. K O. z., v likvidaciji, vabi svoje člane ua zadnji občni zbor, ki se bo vršil 9. januarja 1921 ob 10. uri dopoldne v Kamniškem domu v Kam« niku. Dneyni red bo sledeči: 1. Poročilo o sklepu likvidacije. — 2. Sklepanje o shrambi zadružnih knjig. — Likvidacijski odbor. 5l g Vinske cene se gibljejo v ljutomer llrih goricab med 22 do 26 K za navadna irina in od 25 do 28 K za boljše sortirano blago. Zaloge io majhne, ker je bila slaba letina, kapljica pa je izvrstna. Dež, ki fmrzuje na rozgah, bi lahko povzročil pre- Jejšnjo škodo, posebno ako bi nastala hu a zima. Pri rezi bo treba previdnosti, g Kongres vinogradnikov v Zagrebu, kl se je vršil dne 4. t. m., je dobro uspe). Izvolil ie je pripravljalni odbor za ustanovitev »Saveza jugoslovanskih vinogradnikov«, kojemu načeluje državni vinarski nadzornik Anton Puklavec iz Maribora. Njemu je dodeljenih šest tajnikov, in sicer: B. Skalicky za Slovenijo, Milan Stojanovič Za Srbijo, I. Cesar za Hrvatsko, Ljuba Stje-panovič za Bosno-Hercegovino, I. Ozimič za Dalmacijo in I, Erber za Slavonijo. V Zagrebu izhajajoči list »Jugoslovanski vi-nogradar in vočar« bo postal glasilo »Saveza jugoslovanskih vinogradnikov« ter bo izhajal pod imenom »Jugoslovanski vinograda.. Prinašal bo članke po doposlanih rokopisih, torej v vseh jugoslovanskih narečjih in tudi v cirilici. Upajmo, da bo ta velevaina organizacija kmalu združevala vse jugoslovanske, posebno pa slovenske vinogradnike, katere čaka v prihodnjih letih boj za obstanek. ;; Kaj ho z drobižem? Po informacijah fn.-■■■ r;-.: delegacije v Ljubljani so vesti, lu se i>. neugotovljiv ih virov širijo med občinstvom, da izgube euo-, dve- in ilebelkronske novčanice plačilno vrednost z 31. decembrom t. 1., neistiaite — Ko dobi finančna uprava dovolj kovanega drobiža na razpolago, česar je v najkrajšem roku pričakovati, se bodo te novčanice vzele iz prometa. O roku, ki bo tako odmerjen, da bo vsakdo svoje novčanice za-meuial mi novi drobiž, se bo občinstvo uradno fn po dnevnikih pravočasno obvestilo. Do te- Dva meseca sta minula, odkar je tudi 6tal pred njim in čakal kazni njegov sin, tudi takrat ie šlo za Štefano, in Gifin ga ie objel in je rekel, to je moj najboljši junak, nai ne umrje. Bo li Gifin tudi danes tako storil, žali-bog, štajerski sodnik le predobro ve: Ne! Pa bi tudi nič ne pomagalo. Toda očetu še ni zadnje upanje splavalo po vodi. Kmalu je zažvenketalo orožje v mestni hiši, in Gifin, ki je za časa Henrikovc poti na Dunaj kol namestnik poveljeval štajerskim vo- }akom, prikoraka v dvorano. Resno in ža-ostno mu je oko, obstoji daleč proč od sodnikovega sodnjega stola, niti ujetnika ne pogleda in vpraša sodnika: »Pozvali ste me, gospod Hendel, kaj želite?': Hendel te dvignil roko in ie pokazal na svoiega sina ..., toda beseda mu je odpovedala. Henrik se je -okrenil proti svojemu nekdanjemu stotniku, ki ga je bil s strogo, veščo roko vpeljal v voiaški stan, in je žalostno, pre-trgorna, a vendar glasno rekel: • , »Veste, kal sem storil? Ubogo Štefano, ki te bila tako pobožna in Bogu posvečena, ki ie Štajer obvarovala kuge, dobro.,, sem umoril iz Ostudnega sovraštva.* «2e vem,« ie kratko odgovoril Gifin, »vs« mesto že govori o tem in ljudje so strašno raz-iarjeni. saj tudi ni čuda.« Stifteger je »mrmrali »Gospod stotnik, saj se bridko kesa.« Gifin ie rekel: »2al sedaj prepozno.« Sodnik ga ie pogledal z mrkim, zmešanim pogledom in ie na silo odprl svois ustna: »Stari stonik, poklical sem vas, da mi pre. daste mojega sina; storite to po določenem pravilniku/ kakor ie v navadi. »Da, prav tako, hočem,« je mirno rekel Gifin, in sedaj šele je z žalostnim pogledom začel motriti svojega najboljšega vojaka; škoda za mlado kri, krasna dela je vršil v Lincu in v Štajru, bil je izboren strelec, strašen je ta ko. nec, pa kaj se hoče. še bolj strašno je, preliti nedolžno kri čiste deklice, to je za moža naj-večja sramota, kri vpije po maščevanju, ne pomaga nič. »Po pravilniku ga bom izključil iz vojaškega zbora, vzel mu bom pravico štajerskega vojaštva in ga vam bom prepustil v kaznovanje.« In pred dvema mesece.pa je prav ta Gifia tako-!e govoril: »Rad imam tvojega fanta, izpusti nam ga, brez tvojega Henrika si ne znam jiomagatl* ln ko je Henrik po/.ncje zatrl upor, je rekel Gifin: »Vsi skupaj bi ne bili nič opravili, vse ie on naredil. « Hendel je vprašal: »Gospod Andrej, kako bi vi kot stotnik nad Henrikom maščevali umor?« Upa proti upanju, da bo starec rekel; Nočem mu vzeti mlidegu, plemiškega življenja.« Toda starec jc rekel; »Prav tako, kakor vi, gospod. Glavo in roko! Pred štiridesetimi leti, če se prav spominjam, je bilo vse to še umogo strožje. Takrat so nesrečaiku, ki je umoril pošteno dekle, srco —« vV';m,« mu je Hendel z roko namignil k molku. Steber za stebrom se podira. Ne preostane mu drugega kakor sveta pravičnost, pravičnost, ki je bila doslej njegova dekla, danes pa jo njegova gospa, ki za po*ncdolžnetn prelito pareževsko kri, ki je omadeževala njegov pre-sto;'. zahteva lo plemenito, čeprav krivo kri, re'i'ede na to, da jc ta kri najboljši del njegovega življenja. Tednj je vzkliknil eden izmed ;lvaintride-setih: »Naj bo konec besedil Iz Štajerdorfa sem prihaja hiušč in trušč, Bog nam bodi milostivU Takoj je vstal nekdo drugi in je prosil: i Častivredni gospod, mi smo prah pred vašim gospostvom, pa naj že vendar Gifin stori svoje, sicer bomo morali plačali s svojo in s svojih otrok krvjo, ako boste ie naprej zavlačevali kazen za tega morilca.« , Hendel mu jc zaničljivo rekel: »i-icni se zdi. da vas bo iz strahu pred rimskimi papežniki še zgrabila božiast. /aradi papežnikov se prsta ne zganem v kaznjevanje ali pomiloščc-njc; kaznujem in pomiloSčuiem po nedotak!|i-vih postavah kol luteranski sodnik luieran-skega iue3ta ...« „ .. Obmolknil je in se je naglo okrenil proti oknu, ker doli na trgu je silno rastel hrušč ia trušč, v katerega se jc mešalo mrmranje liki šumenje daljnjc reke. Na mah pa jc nastal inir, v tem trenuf ku pa so se pri valili skozi odprta okna posvetovalnice oblaki belega, lepo dišečega dima »Je-li lo kadilo? Kaj naj lo pomeni? je vprašal Hendel. Obrisal si je pot in je stopil k najbližjemu oknu, več drugih gospodov je stopilo k drugim oknom in je gledalo doli. Henrik je zmešano in smehljaje se rekel Štiltegerju: »Včeraj osorej sem bil pri njej. . v kuhinji... spala je ... nič ni tako lepega na svetu, kakor je bila ona ... o ljudje božji, zakaj samo glavo in to nesramno roko, ves božji dan bi me morali mučiti,..« »Gospod v nebesih,« je ob zadnjem oknu ede n vzkliknil izmed svetovalcev, »za Boga* zaprite okna! Za božjo voljo! Na drogu prinašajo izkopani paramentf« Vrišč je šinil po dvorani, tresoče pesti zapirajo žvenketajoča okna, samo okno, ob ka' terern je stal sodnik, je ostalo odprto. Sodnik se je nekoliko ven nagnil in je s pekočimi; krvavoohroblientmi očmi bulil doli na mestni trg. Glejl Nekaj prihaja kakor Mozesov ognjeni steber; v velikih oblakih se iz žerjavnic dviga dim in se vali skoraj čez strehe, v dimu p& kakor strahovi prihajajo trije možje Čez trg, ki se je na mah izpraznil, Luc je na drogu nesel nekaj zlatega, ki je bilo podobno mali zastavici. Pred njim sta stopala Himelberger in lekarnar Kenistofer in sta vihtela žerjavnici, za njima je stopalo nekaj drugih mož, ki so nosili z žerjavico napolnjene lonce, iz katerih so se tudi Kadili oblaki dima. Ne daleč proč od mestne hiše so prvi trije obstali. Himelberger je, da bi ojačil glas, dejal roke k ustom in je zavpil proti mestni hiši: »Povejte sodniku —« Z okna je nazaj zaklical sodnik: Tukaj je!« Možje doli v dimu so nekaj po tihem med seboj pošepetali, nato je Himelberger nanovo zavpil z orjaškim glasom: »Častivredni! Prav tako je, kakor je rekel menih! Izkopali smo grob, zgora) je ležala burzal pod njo meniški plašč! iega smo sežgali, sedaj bomo sežgali še burzo pred mesiniini vrati! videli smo tudi eno mrličevo roko, ki je bila vsa črna, ljudje božji, nihče naj se ne zgane iz hiš!« je vedno krepkeje kričal, kakor so nekdaj kričali v Egiptu: Pasan, pasali, ko je prihajal angel morije. Nato se je obrnil oMak, Jehovin oblak in se je vlekel nazaj proti mestnim vratom, in izginili so tudi možje s svojim čudnim paladijem. Hendel je epotekaje sc stopil nazaj od okna. Menih je govoril resnico,« je rekel z ubitim, steklenim glasom. sToda ni bilo treba, izkopati paramentov.« Medlem je hrušč in trušč, ki se je preje slišal na desni v daljavi, prihajal vedno bližje. Pa to ili bil grd, surov vrišč upornih in po-žigavskih tolp, marveč mogočno in silno, pa vendar umerjeno enoglasno valovanje in bu-čanje, kakor v plimi morje čez bregove udarja in se zopet umika, kot mu veli božja postava. — Valovanje in bučanje pa je prihajalo iz Štajerdorfa, postajalo je od minute do minute lcrepkcjse in silnejSe, sedaj že kipi proti nebu liki votlo grmenje, obenem pa sc je ob vhodu v ožino prikazal križ, ki je visoko plaval v zraku. Križ je nosil možki v kuti, menih Albert; z velikimi koraki je korakal kakor vojskovodja, ki stopa pred svojo vojsko, kakor jc nekdaj stopal Jozua pred izraelsko vojsko, ki jo je vodil proti poganskemu mestu Jerihi. Za njim se ]e pomikala vojska, po štirje možje v eni vrst', vsi razoglavi, niti eno ženske ni bilo med njimi, iz njih grl pa je neprestano v čudni melodiji prihajal bojni klic: »Blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus, ki te je, devica, v nebesa vzel«. Daleč zadaj jc bilo v zraku videti prihajali krsto, okoh katere je vihral pajčolan. Ko se je pri vhodu v ožino prikazala armada molivcev, silna kakor razvrstena vojna truma, in je žugajoče bučanje katoliških molitev iz tisoč moških grl prigrmelo v posvetovalnico, je nekdo ves bled in od strahu koprneč zaklical: >0 Bog, koliko ljudi, kakor listja in travel In Albert je vmes, Štefano prinašajo v krsti, sedaj sc nas Bog usmili!« llendel je opazujoč naprej nagnil svojo divjo, osivelo glavo in je poskušajoč se smejati vprašal: »Odkod prihaja ta sodrga? Je-li toliko papežnikov v šla]crdorfu?-< In odgovoril mu je Tan: »Častivredni gospod, ves Stajcr prihaja.« (Dalje.) Žrtev prepira. Povest, Spisal Limbarski. IDalje.) Cela okolica je bila napolnjena z dihom božje pričujočnosti. Celo Murn, čigar kmetija je ležala visoko gori na Lazih ie sedel odkrit in golorok pred hišo, zroč na drugi griček, pred cerkev na Vrtačo, Ni mu bilo za praznik in za sv opravilo, ampak kratkočasil sc je ob pogledu na prihajajoče, ki so se od vseh strani bližali božjemu svetišču. Čudak ie bil ta Murn, zanimivih šeg in smešnega obnašanja, resen in šaljiv obenem. Kadar ga je zadela kaka nesreča, je tarnal, da ga tepeta Bog m peklenšček, Bog da ga udarja, ker on kot človek velikokrat greši, hudobec pa, da ga črti, ker poleg svojih napak opravi tudi marsikako dobro delo. Najrajši se je pogovarjal o svojem bogastvu m o siromaštvu drugih. Polna graje so bila njegova usta onemu, ki se mu je zameril, hvalil pa razun sebe ni nobenega. Domače razmere njigovih sosedov so ga nad vse zanimale. Vedel je natanko, katera gospodinja v vasi prva vstane, kje boljše kuhajo in koliko kdo pojč in popije. Sam je večkrat koga np.pasel, kar mu je pozneje oponcsel. Odškodnino za svojo radodarnost si ie včasih poiskal sam. Kadar je komu zginjalo seno ali žito pod kozolcem je stiskal pesti ter srdito gledal na Laze, kjer se je Murn izza vogla svoje hiše porogljivo muzal. — Tudi dantfs se mu je nabiral na obrazu zadovoljen smeli, saj se niti je zopet nudila priložnost, da seže po tujem blagu. Nestrpno je čakal, da se prične sveto opravilo in ko je. zvon naznanil začetek sv. maše in so se starčki in ženice, čuvajoče domove, zaprlo v sobe, da se v duhu združijo z mašnikoni, tedaj je poiskal Murn v podstrešju veliko vrečo, s katero se ie previdno plazil okrog sosedovih hlevov in kozolcev, na njegovem podu pa je od minute do minute naraščal kup sena. Ko se ie končala v cerkvi božja služba in se jc ljudstvo pričelo v gručah razhajati, takrat je tudi Murn dovršil svoje nepošteno delo. Zopet je sedel pred liišo, motreč odhajajočo množico, ki je s smehom na obrazih v živahnih pogovorih hitela mimo vr-taške kapelice, ne da ie sanjal kdo o dogodkih, ki so se odigrali tukaj minulo noč. Najmanj pa se je dozdevalo staremu Gozdarju, da so n:egovi cekini namesto v luknji pod »lakom kapelice spravljeni v Repčevein mlinu v veliki črešnjevi omari. V sredo po sv, Janezu ie na Vrtači zopet pritikavalo: v cerkvico, okrašeno še od nedeljskega slioda, sta stopala ženin in nevesta — Gozdarjev Tine in Brcgarjeva Mica. Ni bilo kdovekaj zanimanja za njuno poroko; nekaj deklin in navihanih fantalinov je ob poti za plotom zbijalo šale, in ča se je v cerkvenem kotu skrivala kaka radovedna ženica, so bili vsi, ki so opazovali Bregarjevo stavnost, Vrta-čani se namreč vabilu na ženitovanjc razen nekaterih radi razžaljenega Klinaria niso odzvali, Lazovčane pa tudi ni preveč vleklo na Vrtačo, ker so vedeli, da jih tamkaj radi Bre-garjevil) ne marajo. Gozdarjeve Lenča in Liza bi se bili ta dan sprli z vsakomur, ki bi se drznil zagovarjati mlado nevesto. Izvedeli sta vsako neprijetno besedo ter razkrili vse opravljivke, ki so povzročile med Tinetom in Polonico razdor. Zgovorna Gabrovka je imela zaraditega veliko na vesti, toda sama ni hotela nositi, kar so tudi druge zagrešile. Izdala je Primko in Kovačevo Meto, ki sta po njenem mnenju šc mnogo več zakrivili, ti pa sta našteli Še celo vrsto drugih, večjih grešnic. Tako sc je valila krivda z rame na ramo, dokler ni med nežnim spolom nastrlo pravcato vonjo stanie in Lenča in Liza bi bili najrajši podpisovali smrtno obsodbo. Tudi Primka z Lazov je bila zapletena v vrtaške inarnje. Z namenom, da se zagovarja in brani svojo čast ter napasc na svatih radovednost, je prignala ta dan svojo kozo, privezano na dolgem, večkrat zvezanem motvozu. prav do cerkvenih vrat, iščoča venomer priložnosti, da se vmeša kic v pogovor. Toda vsa njena vsiljiva zgovornost ni mogla izvabiti lepe besede, jasnega pogleda. Že se je odločila, da odrine proti domu, Dež, ki ie začel pršeti v drobnih kapliicah, ji je prišel kakor nalašč, da se je z vzrokom odstranila, — »Dež na poročni dan pomeni bogastvo,« - je omenila odhajaje pred kopico otrok, ki jc pa niso umeli. — »Kdo se zmeni,« — jo je usekala poštama ženica, hiteča Iz ccrkve proti vasi — »Hudobija!« io jc psovala Primka, šepaje s kozo po stezi na vozno pot, vodeči skoz vas v dolino, Smrekarjeva dekla jo je, zroča skozi okno. opazila ter ji je rahlo ponagajala. Primka je razkačena zamahnila s_ palico m pod udarcem, namenjenim dekli, je zaječalo okno Smrekarjeve sobe. »Šipo je ubilal« — je zakričala deklater je hitela iz sobe v vežo. Takrat pa sta se izza vogla prikazali Gozdarjevi Lenča in Liza, ki sta že dolgo želeli obračuna z ubogo ženico in završalo je kakor v megli. Debele psovke so padale na vse strani in Primka ie v samo- branu vihtela palico; ko pa se je na pragu zadrla Smrekarica z veliko brezovo metlo, ji je upadel pogum. Urno ie odkrevljala s svojo mršavo kozo, predno pa je v vasi izginila med hišami, se je obrnila in je pokazala osla. Ta je Lenčo in Lizo vnovič razdražilo. Polni to-gote sta io udrli za njo in Primki bi se bilo slabo godilo, da je cista rešili Gabrovka in Kovačeva Meta, katerima so se pridružile še druge Primkine prijateljice in Lenčine ter Lizine sovražnice, ki so razjarjenima Gozda-ricarna temeljito izprašale vest. Izvedeli sta vse svoje dušne in telesne napake in Kova-, čeva Meta ie pri vsaki besedi poudarila, da ne živi od Gozdarjevih dobrot. Lenča in Liza sla premagani morali odjenjati. Pri Klinarju sta našli tisti dan sočutna srca in varno zavetje, kjer sta prenočili radi ženitovanj'a V domači hiši, Klinar se je po naročilu modrega Repca, ki je z besedo in dejanjem stregel na vse strani, popolnoma udal usodi in Polonica se je vsaj navidezno kazala veselo in zadovoljno. Seveda se ženitovanja niso udeležili; le domačemu hlapcu so se cedile sline po sladki kapljici in neka nepremagljiva moč g£t je gnala v Gozdarjevo klet, kamor se je bil splazil v večernem mraku. Iz pravkar nastavljenega soda je natočil škaf vina, ki ga je ne-opaženo odnesel ter ga ie skril v hlevu v kot pod jasli, nakar je odšel k večerji. Komaj so pričeli večerjati, je zarjula v hlevu živina in Klinar ie preplašen odložil žlico ter hitel pogledat, V skrbeh, da gospodar izvoha tatvino, mu je sledil hlapec, zatrjevaje, da je bil v hlevu najlepši red, ko je odšel k večerji. Stra-homa je odprl Klinar lilevna vrata in najlepši vol jima je kot besen pridirjal nasproti, Hlapec je seveda najprej pogledal po škafu, ki je stal na njegovo veliko žalost v kotu prazen. Vol, ki je odtrgal železno verigo, je, vohajoč po hlevu, iztalinil posodo z vinom, katerega je v velikih r>ožirkih slastno posrkal. Odtod je izviralo njegovo besno divjanje in Klinar se je tresel strahu, ko se je žival po divjem rjo- ivenju slednjič zvrnila na tla. Že se je odločil, du zakolje rejenega voliča, zakaj nevarna se mu je zdela čudna bolezen, katere vzroka ai poznal. Temu se je odločno uprl hlapec, poskušajoč vsa mogoča sredstva, učinkujoča zoper pijanost, ki so pomagala, da se je živali proti jutru začelo boljšati. Primka pa tisti dan tudi na Lazih ni imela sreče. Murn jo je zasačil, ko je v njegovem gozdu nabirala drva. Skrivaj ji jo prevrnil koš, napolnjen s suhimi vejami, na dno jc položil kamc-n, ki ga je pokril z drobnim draijem, na katerega je naložil do vrha suhih vej ter se je ncopaženo odstranil. Kmalu nato je Primka s težko butaro prilezla iz goščave; ker ni opazila v košu nikake izpremembe, je butaro z belini platnenim motvozom, kakršne je nosila vedno pri sebi, privezala na koš, s katerim je hotela odriniti domov. Toda breme je bilo tako nenavadno težko, da je morala napeti poslednje sile in poklicati vse svetnike na pomoč, predno ga jc spravila na rame. Z glasnim stokanjem ga je v potu obraza vlekla proti domu, kier ga ie vsa upehana že pred pragom spustila na tla, — »Hudobija!« — ie zakričala togotna, ko se je izpod dračja izvalil debel kamen, ki je povzročil bedni starki toliko nepotrebnega truda. Kdo ga ji je naložil, ni ugibala dalje. Murn ie bil tisti zlikavec, iz-« dal ga je njegov porogljivi nasmeh, ko fe stopala mimo njegove hiše s košem na rami. S sveto jezo ie pograbila kamen, ki ga fe treščila pred Murna, sedečega na hišnem pragu, z opombo, da ga bo z dvojno težo tlačil na onem svetu. Murn jo je v zalivalo za rahli opomin robato ozmerjal, kar mu je Primka z obrestmi bogato vrnila. Končno sta eden drugemu zapretila s tožbo, katere pa sta se oba enako bala. Tako jc bil dan Gozdarjeve po-, rolcc za Laze in Vrtačo — dan prepira. (Dalje.) Vsaka hiša, v kateri fe kak Član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo. Ravnokar prihajajo poročila, da je ita-lijenska armada pregnala ~ete znanega pustolovce d- Annunzia z Reke, ter obkolila vladno palačo. Kaj je z d- Annuczijcm, se se ne ve. Opozarjamo na oglas Menjalnice Slovenske banke v Ljubljani. Ne morste spati? Ntlt delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-iluidl G dvojna-tlh alt 2 veliki špecijalnt steklenici 41 kron. Državna troSartna posebej. Trpite na počasni prebavi? Zupriju? Ta rlo sc odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krc«ljicami. 6 škntljic 18 kron. — Zeiodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenim 20 kron. Oir.ot in poštnina posebej, a najceneje. E u g p n V. Fellor. Stubtca donja, Elsa trg št. 16, Hrvatska. D. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 U'k za trančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka. M® Brc 83 8. zlotni u \ »Mile. Glej InscraS! RhTOM KCJhSTEK trgovina usnja in favijev LjUBgRMR, Kopitarjeva ulica 4. želi vsem cenj. odjemalcem VESELO novo LETO! Preklic. Podpissna A\rr)eta Dernovšek iz Zfjlavnlce, §bčine PoISnik je nasedla podli laži svoje hrere tefanije Dernov^k in pripovedovalo okrej, da te dekan g. Matej Rihar v Šmartnem pri Litiji utajil r varstvo mu izročeno svoto denarja. Ker se je podpisana prepričala, da jo je hči grdo nalagala in da gospodu dekanu ni izročila iploh nikakega denarju, m ker se zaveda, da je z razširjanjem obrekovanja storila gospodu dekanu hudo krivico, ob?olu;e in prekllcuje vse tozadevno obrekovanje in prizna, da )e gospod dekan vsestransko nedotakljiv tjlede poštenosti. Temu preklicu in obžalovanju se pridružujeta v polnem obsegu tudi podpirana Janez Sedevčič tz Vetke Preske Fn Ign-.cij Medved Iz Dolgega brda, kt sta tudi nasedla laži Štefan,je DernovSek in širila zgoraj označeno obrekovanje. Marjeta DernovSek 1. r. Ivan Sedevčič 1. r. Igu-icij Medved 1. r. ® VODOVODNE CEVI = ln plinske cevi v premeru po «/< ia »/• co|e, Oddaja mnorjo pod dnevno cano, uvozna tvrdka J. RAZBORSEIC, Šmartno pri l.ltiji. Izjava. Podpisani preklicujem svoje besede, s katerimi sem obdolžil g. Franc Kraševca, učitelja v St. Vidu pri Stični, tla je na voliivtnl dan pn komisiji vzel iz skrinjice S. L S. eno krogliico. Obžalujem svojo obdolžitav, ki je popolnoma neutemeljene. in zahvalim imenovanega, da ml ja oprostil. Dob. dne 5. deccmbra 1920. R lou Kavšek. ter j h plačam po 7 kron PoUe, Ljubljana, Dunajska ccsta Stcv. 17 v !vr.,l;. in s<":'.o se zamenja za i ho. — Po udbe pod ,,Zamena 5130" na upravo .Domoljuba". mm pomsiva f. fajdiga sin UIIBLjn, Sv. Palra rasla Mika n. se priporoča vsein cenj. že. inom in nevestam, da ima vedno v zalogi kakoi • omare zu obleko, omare s predali, postelje, ino-droce n.i peresih, iitnnoie modroce nii afrik. mod. sploh ViC po d:inasnjiti najn.žjlli cen.ih. firnko cjorenisl e pLstaje z:i takoiSnjo dobavo se kupi. — Ponudbe na Tavčar & Svetina, Ljub-tjai a, Gospos\ttskn cest.i St. C. ? T $ ''i." i2> mdnufuklurria figcv;na CJLBUAftA, Dunajska ersra4. nC-Eucrjcncacrtrsca^cai^n -erjejn | M iii vGsolo m !i n želi ccnj. odjem; Iccm in se priporoma [J modna in ir.anu.rnkliirna trgovina «j § „PHI IVANKI" D Ljubl ana, Sv. Petra ccsta St. 2?. $ n (J Lca-caocccaocDaaa KtORn 'erie, ( no strojno ol o, cciceiit-poit n.ii za naoravo strojno opeko in be'o sol nuoi iinicne;o tvr kr. ANTON J A-S MAN, Skolja Lota, Gorenjsko. <•> o ♦ « ! ERJAVEC & TURK \ | trgovina z četeznino : | pri „ZLATl l©PAY2" pre o • J !]"jb!jcna, Valvasorlev trn it. 7, • t Zafcga cementa. % ♦ ♦ Mw\z s firmo, pismu, računa M. Izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Menjalniea Slovenske eskomptne banke V Kolodvo.-flki ulici icll vsem svojim klljentom srečno novo leto. > / 9> fe^ Zaloga izgotovljenih oblek za gospodo in dečko. V Prodaja sukna na drobno. — Obleke po meri iz prvovrstnega blaga po najnovejšem kroju. Zmerne cene. KajatareJSa hranilnica na Slovanskem. Kranjska hranilnica * Ljubljani — ustanovljena L 1820 obrestuje hranilna vloge s 3%. Kranjska hranilnica je pupilorno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlada. Za plačila zavodu se dajo na razpolago poStne položnice. Čisti dohodek Kraniske hranilnice Jo — ne glede na to, kar se odkaže rozervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občonoristnih naprav ln podjetij na Kranjskem. — -skupna svota doslej v te svrho odmenjeulh zneskov znaša K 8,;81.118-37. Kmetske zadruge in kmetovalci pozor! Živinsko sol (rudečo) se oddaja na vagone ln manjšo množine po najnižji dnevni ceni. Naročila sprejema ANTON TONEJC in drug, MARIBOR. CJ sa ■M "S "S CM c/i o -.taZZ* S Sl 5S.S s >,otr0 o "> « n g a S S s^-e fl IS TJ5 « « S 2 « ? 3 « OJ t—i =Eo »TEi^i t*, a o o n o s tui ift* gi črniti iz izdeluje -»-strešno opeko:-— zarezno In ogljalo, plošče za tlakovanje dvorišč, delavnic, hodnikov, kuhinj, kopalnih sob, hlevov l.t.d. vseh bi.rv in vzorcev (izdelane pod pritiskom 3C0 atm., toiej ncobrubljlve izdelke iz umetnega kamenja in marmorja: železobetonske stopnice klepane In bruSene, postamente, bolu-strade, ornamente za fasade, vrtne ograje, bangerje, nagrobne spomenike in okvire, korita, žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premerd) i. t d. Prodaja cementa. Naročila za bodočo gradbeno sezono priporočava že sedaj I Najlepše novoletno darilo! Kupite srečke Državne razr. loterije! Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovica Izžrebanihl Vsaka druga srečka zadenel Največji dobitek v najbolj srečnem slnčaju je 4,000.000 kron! Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron. Ne zamudite prilike! Žrebanje v prvem razreda se vrši že dne 3. januarja in 4. j.in. 1921. Srečke prodaja In razpošilja po poŠti, če se vpošlje znesek za naročene srečke ln poštnina: Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 38, I. nadstr. ICfl-tlHE Trst-Amen New-York—Buenos-Ayres—Rio di J aneiro—Santos-Mon tevldeo. Brezplačna pojasnila ln prodaja voznih listov za potnike z Slovenije edinole prt: SIMON KMETEC, LjoMjan?, Kolodvorska ulica 26. Zopetnekaj za Vas! MučlllVasglavobol? Trganja po udih? Gihtlnrevmatizem? Prehlajenje? Nespa-vanje? Nervoznost? Poizkusite tudi VI FelUr-iev pr«l Elsa Fluld. Čudili ga bodete in hvalili FoIIenov Elsa Pluid kot dobre^a prijatelja v budili npei nioi 42'- K. Bevma pral o k veliki specialni stekle- in tablete zoper revma 15- K. Aspirin praški !«•- K. Ali kailjate? Sluz odstranim« in kaielj tolaži Zagorski prani soE »■-K. Hega-pioičic. (prsne pastilie zoper kaielj) 7-5O K. Bonboni ia slada in trpotca od S*- K naprej. Prani iaj proti kasljn 8- K. Fiakertki prah »•- K. Guaiakol sirup n. sdravnlaki predpis 40-- K. Lipov faje-K. Glavobol? Bavno tako pripraven, kakor zanealjlv v nporabl |0 Fellerjev soontolal črt-Bik „Elaa" II - K. Praiek zoper glavobol 1S-- K. Kinln praSek, praiek so-per mrzUco 80'- K. Zobobol ? Zobne kapljice 5 - K. Zeleno olje SO - K. Očesna voda 5-- K. SrbeCIca, garje. Uazilosoper garje II -K. Naphtolno mašilo 16** ln 10 - K. Zvopljeno mašilo 1J - K. Vsa ostala mašila kakor Zinkovo mazilo, belo svinčeno mazilo, aromatično mazilo, lavo-rovo mazilo v škatljab po • -,7 - m 11'- K. Manilo »o rane 15'- K. Otročje mašilo In katrni cvet U - in tO-- K. Mašilo sopar ozeblino 15 - K. Diabllon ob-lli, repniob)UI -In4--K. Ovet in mašilo zoper gol»o ID - K. Zdravila za {Ivino. Živinski prah 1 ikatlja 7 50 K. Mazilo za konje 16-K Arnika«'-lnSO-K. Grenka sol S-- K. Kreolin 15-- K. Torpontinovo oljo »■- in to-- K. Gosti ter-pentln S- in 10-- K. Valilo soper aii 3-in 12-K. Pri vpra3anju naj se priloie postne snamke sa odgovor. Ali Vam Želodec nI v redu ? Težka prebava? Nimate teka? O i, kako bodete zadovoljni, če poizkusite Feller-ieve pravo Elsa-krogl jicel Te so roaniono dobrel t škatijlo 18-- K. Nagrada Barbar 11- E. Zolodou okrepeajoda A v e d s k a tinktura 10 - K. Baisam in Ziviienski eseno «■ K. Pravi Seehol.rjev baisam 15 - K. Za prebavo! Prebavni praiek l- K. Soda bicarbonlca S - K. Otvariajoča želodčna sol K. Karlebadska aol 4'- K. Begenorol znamk. .Hega" ifizioloike >oli po prof Nensser-jn) I ikatlja H - K. Kajflneiie rloi-novo olje 8 - in a jo mestni magistrat ljubljanski Izporočil dne 28 i 11 ija 1899, St. L'f>.a55, smejo dietetično sredstvo i?Rst:n, rcdilni prsSck za prašiče in za vsako £:vino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin ie kot prosti obrtni predmotoglason. V I.iubljanl, dne .''.avgusta 1900, rmig. o;inj, srbečico, kožne bolezni iu izpuščaie; pn živini unlčt g^rjo. Lonce lc tega mazila velja po pošti K lf> —. Lekarnar Trnboci v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. k-.ipnjc vedno po naj/išjl črni Fran Pogačnik, trgovina z žitr.m, mol.o, Femen; in deželn;ml pridelki v Ljublaui, Dunajska cesta 56. IfTiiili ;:a šivilje, krojače in čevljarja z večletno garancijo t : r p.-satrezne deie, igle, olje itd. ni vsakovrstne Sivine stroje priporoča Igu. Volt, Ljubljana, Sodna ulica St 7. Erami zilta nabožna kr-poa z ztato vsebino. 'irniko i.uvodilo za prav«'; pobo?nost do Ma-t .ro božje. Priredil dr. Zdošar. — Dobi se v Ju-l/osiovnnski knjipariii v Ljubljani in v vseh knjigarnah. — Cena samo a K G0 v. Kil fiR^lcllka ^aritbrcdna dr-uba Zastopstvo za Ji)g.9lavijo: Jutjoslavonska hanUa d. ('., UA.GHKB. Odprava potnikov I. II. in III. rnzr. preko Trs,ta ia Cherbourg-a v New York. Sprejema naroČila 7.0. prostore na parnikih /.a Grčijo, Anglijo in Ameriko, ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: CUMARD LINE, ZAGREB, VrhoTČovn ul. 15. POSOJILNICA ir?s £2! v Ljubljani, v lastnem dorau Miklošičeva cesta St. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih a Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron viofr in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji ^.od neposrednim državnim nadrorsivcm. Stk. JiTj Hor cuat-^-^m -v?.' m «K?orur >o ji - - jrf^s »s.waiM«>HČH ------ nm---T 4 > .»■<*-. IT»l£i - padgaRg in vsa golazen mora puhniti, ako porabijatn r.-.oja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za žjitrke, posebne močne v,sle ?0 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev I" K, prašek proti mrčesom 10 in IC, mazilo f i o t i ušem pri ljudeh 5 in 10 b, ma-.-.ilo za u5i pri iivini 6 in JOK, prašek za uši v » blcki iu pe.ilit 10 in 20 K, t nI:'ura proti mičr-.u na sadju n ua zc-lenjd.il (unič.ra ti.) 10 K, prašek proti mravlja,-n 10 K, n-.azilo proti garjam 12 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J0NKER, Fctrinjska u'. 3, ZAGREB 1, Kante od petroleja piaču e po K 58 — za dve z zabojem vred postavno vsake zeleni, postaje Sever & Kortp,, L ui>l|nna. sc tiob-io po rad poiovico v •>« M IV/lNKr* v Liuiil oni. Sv. Pelra c. 29. vsakovrstnih izdelanih oblek jahalnih hlač, površnikov, runglurov i. t. d. si oglejte zalogo Velja r.zfolila po meri. Samo na Sefccto. LJUBLJANA, Emonska cesta St. 8. — Brzoj&vi: D^RENDA. — Telefon Interurb. št. 318 BRNO — PROSTE JO V (Češkoslovaška) ter bosto propriCanl, da jo vsestransko v kakovosti iu izdelavi pivu v Jugoslaviji, ter nima nikuko konkurenco v svojih solldn'h nizkih coiiiU. lasfrTsa •ji.erSiia 5n £awS av. idilj* tlEU jg) \XMil 5«»r S»£,j ' M©4eB pri hoBodvcru. Euptrje in prodaja tuj denar po najugodnejšem dnevnem kurzu. Z dežele se pošilja dolarje iuji d^nar lahko tudi v denarnem pismu. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje najugodnejše, lavršujs nakazila v tuje države in se peča z vsemi bančnimi posli. Točna in kulantna postrežba. m izdsj.i konzorcij V ■ Domoljubu Odgovorni urednik Anton Suiaik v Ljubljani, TkUa JuCoolovanika tukarna.