The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski SLovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jouetu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagij
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations)
NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 168
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 31. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 31, 1933
letnik (vol.) xlii
Premogarski pravilnik sestavljen - Francija v fin. krizi
PO OSTRIH BOJIH SE OPERATORJI IN PREMOGARJI ZEDINILI V TOLIKO, DA JE BILO MOGOČE SESTAVITI PRAVILNIK. — DNEVNA PLAČA DOLOČENA NA $4.60; ZA JUG 40 CENTOV MANJ.
OBRAVNAVA PROTI JAPONSKIM ZAROTNIKOM
KKaaaa
FRANCIJA
V ZAGATI
Prizor s porotne obravnave v Jokosuka, pri kateri se je moralo deset mornariških častnikov, enajst armadnih kadetov in dvajset civilistov zagovarjati zaradi sodelovanja v zaroti, pri kateri je bil umorjen premijer Inukai. Sen zacijo je povzročilo odkritje, da je imela zarota namen, zaplesti Japonsko v vojno z Ameriko.
Washington, d. c. — ena
najtežjih nalog, ki jih je ime] industr. administrator Johnson, je skoro izvršena. Obstojala je ta naloga v posredovanju med premogarskimi unijami in operatorji, da se zedinijo na pravilnik, ki bi bil sprejemljiv za obe skupini. Težavno je bilo to delo, kar se najbolj razvidi, če se pomisli na to, da je vladali že dolga leta večni boj v premogarski industriji med delodajalci in delavci. To ostro nasprotje se je kazalo še v posebni meri zdaj pri pogajanjih za pravilnik. Upanje, da bi se mogel na kak način doseči sporazum, je bilo že tako malenkostno, da se je vlada pripravljala, da bo ona sama sestavila pravilnik in prisilila obe skupini, da ga sprejmete. V skrajnem času ste se vendar obe sovražni skupini toliko zbližali, da ni bilo potreba vladi poseči vmes.
Trdovratni so bili pri pogajanjih zlasti operatorji neunij-skih premogorovov. § tako zagrizenostjo so se borili proti najneznatnejšemu priznanju kake unije, da sploh niso hoteli sedeti pri pogajanjih skupno v isti sobi z zastopniki rudarskih unij. Poseči je moral vmes predsednik Roosevelt sam, da jih je napravil malo bolj dostopne.
V glavnih točkah je sporazum dosežen. V podrobnostih je pravilnik prišel v torek v delo skupine legalnih in tehniških izvedencev, na kar bo predložen v podpis operatorjem in delavskim zastopnikom. Pogajanja so se v glavnem vršila z zastopniki iz okrožij mehkega premoga. Vlada bo pa pozvala nato še druga o-krožja, da pravilnik sprejmejo. Mnogo nesoglasja je bilo pri določevanju najmanjših plač. Unije so zahtevale po $5 na dan, dočim so operatorji pristali na $3.84. Sporazumeli so se končno na $4.60 na dan za severne kraje in 40 centov 'nanj za južne.
S tem so pravilniki glavnih industrij zaključeni. Aidmini-strator Johnson se je izrazil, da bo nadaljnji čas porabil, da bo pazil, da se bodo pravilniki izpolnjevali. Poleg tega se bodo pa sklepali pravilniki je 71 a druge manjše industrijske skupine.
-o-
Rešila se s plavanjem tri milje daleč
Gary, Ind. — Dva fanta iz Muskegon, Ind., sta se v ponedeljek hotela vrniti iz Chicage, s svetovne razstave, domov Svojo malo jadrnico preko je-zera. Vzela sta s seboj tudi nekega fanta iz Chicage. V bli-Zlni tukajšnjega mesta pa jim Je vihar jadrnico prevrnil in Preostalo jim ni drugega ka-
da se skušajo rešiti s pl Vanjem na obrežje. Dva sta Srečno napravila tri milje dol-Pot, dočim za tretjega v to-!,ek zjutraj še niso vedeli, kaj "e je zgodilo z njim.
-o-
ji«ite »amer. slovenca" i
^ričakuje se, da se bo Francija odločila za opustitev zlatega standarda. — Državni primanjkljaj narašča.
Pariz, Francija. — Že dol-jo, in čimdalje z večjo goto-/ostjo, se napoveduje, da Francija ne bo mogla več dalje časa vzdržati na svoji zlati de-larni podlagi. To pričakovanje, namreč, da bo tudi Francija končno sledila v tem oziru Angliji in Ameriki, daje baje ameriškemu predsedniku Roo-seveltu prvi povod, da je nedostopen za vsak pogovor o tem, da bi se spravil dolar nazaj na stabilno vrednost in se določila zanj zlata podlaga. V slučaju namreč, da Francija opusti svoj zlati standard, bi se morala tudi ameriška valuta iz-premeniti, da se prilagodi novemu franku. Potrebno bi bilo to zaradi ameriške izvozne trgovine.
Kar posebno kaže na to, da se bo morala francoska vlada odločiti, da zniža vrednost franka s tem, da ga napravi neodvisnega od zlate podlage, je ogromni primanjkljaj v francoskem proračunu; ta primanj kljaj se viša leto za letom; prihodnje leto utegne doseči okoli deset miljard frankov, ako ne bo med tem vlada kaj ukrenila.
Primanjkljaj v proračunu je povzročila vlada v prvi vrsti z neprestanim posojevanjem denarja. V letu 1926, ko se je stabiliziral frank, so znašali francoski državni dolgovi nekaj nad 300 miljard frankov. V to seveda niso vključeni vojni dolgovi. Tekom prihodnjih štirih let, v dobi prosperitete, se je posrečilo te dolgove znižati na 266 miljard. Od leta 1930 pa so pričeli zopet rasti, da so zdaj prišli na isto višino, kjer so bili leta 1926.
Vlada si ne bo mogla več dolgo posojati. Bondi namreč, ki jih je izdala pred letom dni tedanjo veljavnostjo 1001 frankov, so zdaj vredni samo 83 frankov. Kredit vlade je to- ; rej očividno že izčrpan. Iz-,: ključeno je tudi, da bi mogla j vlada povišati davke, ali nalo-( žiti kake nove, kajti davki so( že zdaj ogromni. Iz vsega tega j se razvidi, da vladi ne bo kazalo drugega, kakor tiskati nove bankovce, da z njimi pride do potrebnega denarja.
-o-
AVSTRIJA SI USTVARI VEČ VOJAŠTVA Dunaj, Avstrija. — Avstrijski vojni minister K. Vaugoin se je pri neki avdijenci izrazil, da se bo Avstrija preskrbela z. večjim številom vojaštva; storila bo to na ta način, da bo izpeljala prisilno službovanje, ki pa bo trajalo za posameznika le kratko dobo. Na ta način se bodo vsi zmožni moški izurili za vojaško službo in se nato u-vrstili v rezervo.
VLAK SKOČIL V_REK0
Del mostu odtrgala narastla povodenj.
Tucumcari, N. M. — Težka nesreča se je v torek pripetila nekemu vlaku, ki je vozil potnike iz Los Angeles, Cal., v Chicago. V tukajšnji bližini je namreč neka, vsled deževja narastla reka odtrgala del mostu. Dasi je vlakovodja vozil izredno počasi in previdno, vendar ni mogel preprečiti nesreče. Da manjka del mostu, je namreč opazil šele, ko je bil že celi vlak na mostu in se ni mo-i_ gel več pravočasno ustaviti, c Vozovi so skočili v deroče valo- 1 ve, pri čemer je prišlo sedem i oseb ob življenje, večje število s pa jih je bilo poškodovanih. i
-o-
SLAMNIKARCE NA STAVKI S Kakor se poroča, so slamni- jJ karske delavke v Chicagi skle-nile na svojem zborovanju, da nastopijo s stavko proti delo- 1 dajalcem, ki nočejo ugoditi njihovim zahtevam. Na zborovanju je bilo navzočih do 4000 slamnikaric. Slovenske slamni-karice - stavkarice opozarjajo zlasti Slovenke, naj se tekom stavke držijo proč od slamni-karskih tovarn, ker znabiti, da jih bodo tekom stavke na vse načine vabili na delo.
-o--
UKRADENI AVTO DOBIL
NAZAJ Chicago, 111. — D. A. Burlin-game je v ponedeljek parkal I novi avtomobil svoje hčere na j ; oglu 62. in Halsted ceste. Par j ! minut pozneje je bil avto u- ^ ! kraden. Nekoliko pozneje pa j i je na neki drugi cesti opazil, j da štirje fantalini drvijo s to i karo. Pozval je taksi in jo u-j bral za njimi. Po par blokih jih je taksi dohitel in tatovi so zapustili avto ter zbežali.
;	-o--
FORDOVO STALIŠČE NEZNANO i Detroit, Mich. — Dočim so , ostali avtomobilski indu'strijal-i ci pristali na NRA novi avto--' mobilski pravilnik, se Ford - glede njega še ni izrazil. To-i časno se nahaja na počitnicah, i Kakor pa se govori, bo uvedel g v svojih delavnicah še boljše i delovne razmere glede plač in -'števila ur, kakor so določene I po pravilniku.
KRIŽEM SVETA S
_ Mexico City, Mehika. — Predsednik Rodriguez se je v ponedeljek obrnil z odprtim I™ pismom na vse delodajalce v deželi in jih pozval, naj se v svojih podjetjih ravnajo po do-lačbah glede, najnižje plače, ki je jo je vlada določila.	na
—	Rabat, Morokc, — Težki m: boji, ki jih je imela zadnje ča- va se francoska armada z uporni- sti škimi četami, so se končali. — za Pretekli ponedeljek so se nam- vo reč podali zadnji ostanki upor- ks niških čet.	P*
—	Rim, Italija. — Med ita- ul lijansko in sovjetsko vlado se ni je sklenil pakt, po katerem se sv obe državi obvezujete, da ne ča boste druga proti drugi upo- gl rahljali nikakih gospodarskih A sovražnosti, torej niti bojkota, niti dumpanja.
_Ottawa, Ont. — Kakor se
glasi poročilo vlade, se je te-I kom zadnjih štirih mesecev st 'znižalo število brezposelnih v čž Kanadi za 200,000. V juliju je st dobilo delo kakih 24,000 brez- gj poselnih.	k.
-o—-	šl
NI DOSEGEL SVOJEGA NA- st MENA	b
Hyde Park, N. Y, — V pone- S( deljek je predsednik Roosevelt č< . dobil na svojem tukajšnjem le- n . tovišču obisk iz Anglije. Ogla- b ; sil se je pri njem predsednik angleške državne banke, Mon-jtagu Norman. Glavni namen njegovega obiska je bil, da pridobi Roosevelta za to, da štabi- E - lizira vrednost ameriškega do- s: lilarja. V svojem pričakovanju s j I pa je bil Anglež skrajno razo- i: Očaran. Bil je sprejet nad vse s -'prijazno in predsednik mu je d a (pokazal svojo gostoljubnost v r najvišji meri, Priredil mu je ča- s oljanko, h kateri je povabil še;2 -iveč drugih gostov. V izredno.r b veselem razpoloženju je bil> o Roosevelt; govoril in zabaval1 i je gosta celi čas. Edino predmeta, glede katerega je prišel f Anglež k njemu, namreč'štabi- i lizacije dolarja, pa se celi ve- i o čer ni dotaknil. Pokazal je sj< 1- tem indirektno, da o kaki sta- Ij )- bilizaciji v sedanjem času niti 'i d misliti ni in da torej tudi ne ! )-!mara govoriti o tem. Norman : i.'je izprevidel svoj neuspeh in i se zgodaj poslovil.	<
se	-o--:
n "Amerikanski Slovenec" vodi le kampanjo proti depresiji, pomagajte mu!
SODISCEPRO- -TI INSULLU pi
_;__re
Insull bo moral zastražen ča- sr katj na obravnavo.	111
—o_ st; Atene, Grčija. — V torek se d: je vršila pred sodiščem obrav- v nava glede priziva ameriškega magnata Insulla, ki je zahte-val, da ga morajo oblasti izpu- sr stiti, češ, da je bil aretiran ne-zakonitim potom in brez do- ™ volj tehtnega legalnega vzro-ka. Sodišče pa se je izrazilo P1 proti njegovemu prizivu in je r< ukrenilo, da se Insull ne smo S1 niti pod varščino izpustiti na k svobodo. Zastražen bo moral ® čakati na glavno obravnavo z glede njegove eikstradicije v v Ameriko. P -o--0
DRZEN NAPAD	t]
s'
Los Ahgeles, Cal. — V tu-« kajšnjo kavarno Bella Napoli \ sta v ponedeljek zvečer, ob ^ času, ko je bil lokal poln go- ^ stov, prišla dva oborožena rao- ^ ška, stopila k stranski mizi, kjer sta sedela dva druga moška, ter oddala na nju število strelov, ne da bi izpregovorila besedico. Po tem dejanju sta se umaknila iz dvorane, groze-; če vihteč sampkres nad drugi-
■	mi gosti, in zbežala v avtomo-
■	bilu. i ; ----O------S
OBSOJEN V POSMRTNO 1 i	JEČO	,t
Hammond, Ind. — Walter ,1
-	Bupp bo moral celo po svoji h
-	smrti sedeti še 25 let v ječi, ako ji i se bo točno izpolnila obsodba,
-	izrečena nad njim. Pri enem 1 3 sodišču je bil namreč obsojen v .i 3 dosmrtno ječo vsled napada na s v nekega policista, pri drugem <
-	sodišču pa povrhu tega še na
s; 25 let vsled nekega izvršenega \ □.ropa.
-1;	---»--- '	I
1 TRDOVRATNA MULA f
Hemphill, Tex. — Tukajšnji < si farmar P. Mason se je spravil i- na delo, da bo v smislu novega farmarskega zakona podoral s'del svoje žetve bombaža. Nje-J i- igova mula pa se s tem načrtom t ti 'nikakor wj mogla strinjati. — j e Skozi sedem let jo je farmar 1 li navajal na to, da mora hoditi j n med vrstami bombaža in da se čuva kaj pomandrati; zdaj pa zahteva farmar nekaj ravno li nasprotnega. To je za mulo > preveč in ne ukloni se pod nobenim pogojem.
| t% Jugoslavile*
| HUDA NESREČA; EADi NEPREVIDNOSTI EKSPLODIRAL SMODNIK POD POSTELJO. — SLOVENSKI IZSELJEN. CI NA NEMŠKEM OB PRAZNOVANJU BISERNEGA JUBILEJA NADŠKOFA DR. JEGLIČA. _ RAZNE NOVICE
Neprevidnost vzrok nesreče g. Ptuj, 7. avgusta. — Pri Sv. .bi Lovrencu na Dravskem polju ;g< se je pripetila minulo nedeljo ni nenavadna katastrofa. Le po čudežnem naključju se ni iztekla ugodneje za življenje številnih ljudi. Fantje namreč, čc ki so streljali z možnarji, so C možnarje polnili in jih nabijali ni v stanovanju Neže Pišek. — h: Smodnik so hranili v večji po- je sodi kar pod posteljo. Pri tem p poslu je bilo več fantov in so ol bili nekateri celo tako neprevidni, da so pri tem. delu' kadili. Ko je delavec Vladimir Bogme prižgal cigareto, je padel ogo-' d rek baš pod posteljo v posodo s k smodnikom, ki se je v trenutku k užgal. Učinek je bil trenuten in strahovit. Plamen, tresk in dim je zajel vso sobo, ki se je v hipu napolnila z ječanjem in b stokanjem ranjencev. Na po- is stelji, pod katero se je uuhajal d smodnik, je namreč v trenutku fi eksplozije sedela Piškova s tre- ž mi otroci. Mati in dvoje otrok iz je dobilo od plamena laglje o Ipoškodbe, tretji otrok je pa p resno obžgan in so ga morali spraviti v ptujsko bolnico. Najbolj nevarno je opečen delavec Bogme, kj je iz neprevidnosti I zakrivil nesrečo. On je prav ne- c varno opečen in so ga takoj od- I peljali v ptujsko bolnico. Od j ognja pri eksploziji se je vnelo j tudi pohištvo, ki je zgorelo in ^ 'strop se je vsled močnega I ^zračnega pritiska zrušil. — j (j Zdrobljene so tudi vse šipe na «? ' vseh hišnih oknih. Na srečo je bila takoj pomoč na mestu, drugače bi bil ogenj uničil celo ' poslopje.
-o--f
; Kako so praznovali šlov. izse-|^ ( Ijenci na Nemškem biserni
mašniški jubilej nadškofa ^
Dr. A. B. Jegliča
Homberg - Hochheide, 3. av- ; gusta. — V nedeljo, 30. julija : smo Slovenci iz Nemčije in Ho- i landije romali na Keevlar in i ,tam v Marijinem svetišču, da-r leč od ljubljene domovine, ii (proslavili 1900 letnico odreše-o 'nja in obenem biserni mašniški l, I j ubile j nadškofa Dr. A. B. Jeg-n liča. Imeli smo1 slovesno sv. ma- » v šo, katero je daroval g. duh. I a svetnik Tensundern ob asisten-n ci p. Teotina in novomašnika a ;Jožefa Oblaka. Med sv. mašo a 'je pristopilo okoli 500 Sloven-!cev k obhajilni mizi, ki so da-jrovali sv. obhajilo za ljubljenega biseromašnika nadškofa ji Dr. Jegliča in prosili Gospoda, il da ga ohrani do skrajnih mej a življenja. Pobožnosti križeve-šil ga pota ob 11. uri se je udele-e-1 žilo 18 društev s svojimi zasta-m jvami. Pri 12. postaji je imel _ inaš slovanski apostol g. Ten-ir 'sundern krasen govor, s kate-iti jrim nas je združil v duhu s Slo-se 'venci v ljubljanskem Stadionu. >a |Tako ognjevito ni še nikdar go-io jvoril, kakor ob tej priliki. Polo poldne so bile pete litanije Ma-o- jtere božje z blagoslovom, po I katerih je podelil novomašnik
g. Oblak svoj novomašniški blagoslov. To romanje nam bo gotovo ostalo v vednem spominu.
-o-
Nesreča z vozom
Fajsov hlapec Benko iz Van-če vasi je vozil za posestnika C ara hlode. Voz je bil visoko naložen in na njem sta sedela hlapec in Carova žena. Voz se je prevrnil v jarek in pokopal pod seboj hlapca in ženo ter oba hudo poškodoval.
-o-
Ogenj
V	Ljutomeru je zgorel skedenj posestnika Malega blizu kolodvora. Ogenj je podtaknila zlobna roka.
-o-
Čevljar je delal denar
Zagrebški čevljar Simon Ru-badžija si je skušal pomagati izi stiske s tem, da je poskušal delati denar. Že pri prvem faisifikatu, ki ga je njegova ,žena spravila v promet, je bil iza.sačen in oba z ženo sta bila obsojena. On na tri leta, žena pa na osem mesecev.
-o-
Smrtna kosa
V	Ptuju je umrla Julija Friedl roj Trummer, zasebni-ca, stara 86 let, od Sv. Vida pri Halozah. — V celjski bolnici je umrl Ivan Sojan, rudniški u-
i pravitelj v pokoju, iz Šmartne-! ga ob Paki, star 54 let. -— V i. iBudni pri Ptuju je umrla Mari-
-	ja Kasperjeva roj. Turkova, t stara 57 let.
-o--
, Angleške ladje v jugoslovan-)	skih vodah
V	soboto, 5. avgusta, je prispelo v Boko Kotorsko 53 an-
"Igleških bojnih ladij. Štiri ure 1 je vzelo, predno so vse ladje prijadrale skozi vhod v luko. Pred vhodom je angleška lad-
-	ja'"Elisabeth" oddala 21 po-zdravnih strelov, na katere je
-	odgovorilo enako število port 'zdravov iz trdnjave Panjola. .- Ladje so ostale v luki do 15. s, avgusta.
!-	-O-
:i	Ljudje so veseli
r,- Skoro tri tedne sta v "Sti-t- peršiču" pri Središču na Šta-l. Ijerskem noč in dan brneli dve i- Imlatilnici na električen pogon, a jHvala Bogu, letošnji pridelek o je bil blagoslovljen, kar priča-l- jo številne kopice slame, okrog i- domov in po polju, ki jih pri 3- nas ni bilo. Na kak preostanek a pa seveda ni misliti in ljudje a, 'so veseli, da bo vsaj kruha do-2j volj. — Tako poročajo iz Sre-B- dišča.
e-	-o-
a	Nesreča
el Franc Smolnikov, llletni šoti- lar iz Gornjega grada, je zle-e- zel po kopanju na neko drevo o- ob potoku Dreta. Padel pa je u. z drevesa tako nesrečno, da si o- je prebil lobanjo.
0_	-o-
a-	Smrtna nesreča
30 Na Bledu se je smrtno pone-ik srečila učiteljica Tilka Rus,
r Btraa B
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 31. avgusta 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ktljkov m dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
U cclo leto .............................$5.00
U pol leta_______________2.50
i* četrt leta __________________1.50
Za Chieago. Kanado in Evropo:
Za celo leto ______—$6.00
Za pol leta_______3.00
Za četrt leta ___________1.75
Za celo leto .. Za pol leta Za četrt leta ..
Za Chieago. Za celo leto ^ Za pol leta _ Za četrt leta ..
~T«g
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriea. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd,, Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .................................$5.00
For half a year______________2.50
For three months ________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________$6.00
For half a year______3.00
For three months_____1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
slovanstvo. To pa bo mogoče samo v okvirju pravičnosti in ravnopravnosti. Zato se je zavzemal tudi list Amerikanski Slovenec. Pravemu in pravičnemu jugoslovanstvn, v katerem bo mesta za vse jugoslovanske narode ne glede na veroizpovedi in druga prepričanja, pozdrav! Orjunaški in fašistični politiki, ki u'či strankarstvo in sovraštvo, pa: doli z njo, čimpreje tem bolje!
Pomoč je lahka. — Odvetnik e dobil pravdo za svojega so-odnika.
"Ne vem, kako naj ti popla-:am tvoj trud," beseduje so-•odnik napram odvetniku.
"No, to ne bo tako težavno," »dgovarja odvetnik, "odkar je znajden denar, si s takimi za-
levami ni treba delati skrbi..."
* * *
Potrpežljivost in vztrajnost.
—	A: "S potrpežljivostjo in /ztrajnostjo vse dosežeš!"
B: "Neumnost! Ali lahko s potrpežljivostjo in vztrajnostjo arineseš vodo v rešetu ?"
A: "Seveda."
B: "Na to sem pa res radoveden."
A: "Potrpežljivo počakam,
ia voda zmrzne.
* * *
Pijanček. — Župnik na deželi je najel zidarja, ki je bil tudi pijanček. Ko je zidar delo opravil, mu je župnik postregel s staro slivovko, katero mu je natočil z opazko: Kar izpijte, čeprav vam vsak poži-rek teše mrtvaško krsto.
Zidar je izpraznil kozarček ter mu ga ponovno nastavil, rekoč : Pa še nalijte, da bo krsta
prej narejena.
* * :|t
Jamstvo. — Gospod je prinesel urarju uro, katero je kupil pred mesecem v njegovi prodajalni.
—	Ne gre, — se je hudoval.
—	Pa ste mi jamčili, da pojde, dokler bom živel.
—	Hm, hm, seveda, — je bil urar v zadregi. — Toda kakor se spominjam, ste bili takrat
videti bolehni.
* * *
Pri oporoki. — Bolnemu Gašperju se je bližala zadnja ura. Urediti je hotel svoje zadeve, zato je "poklical žcflt? ter ji naročil, kako naj ravna po njegovi smrti.
—	Sosed Kračar mi je dolžan $500.00, — ji je zaupal.
—	Glej, da jih izterjaš.
— Hvala Bogu, da je do zadnjega pri zdravi pameti! —se je vzradostila.
—	Sosedu Dragarju pa dol-gujem $1000.00. Treba jih bo vrniti.
—	Revček, — je zastokala.
—	Že zopet se mu blede.
* * *
Tajnost. — Učitelj: No, Janko, ali poznaš še katero žival, ki nam daje meso?
Janko, mesarjev sin, molči.
Učitelj (mu pomaga): No, iz česa delajo tvoj oče klobase?
Janko: To je tajnost; če povem, bom tepen.
Ob žalovanju. — A.: Zaigraj mi nekaj na klavir.
B.: Ne smem, saj veš, da imamo žalost.
A.: Saj lahko na črne tipke igraš.
"TARZAN IN ZLATI LEV"
■IF t
(34)
(Metropolitan Newspaper Service")
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
E slot an se je sedaj spomnil na mali mošnjiček, ki ga je odtrgal od Kraskijevega pasu. "Zgleda, kakor da je poln muriicije" je dejal Esteban. Eazmotal je jfermenček, s katerim jo bil trdno povit mošnjič,ek. Vsul je iz njega in svetlikastli lepi kamenčki so se vsuli iz njega. Flora je kritetftlai: "Oh, to so pa demand!" "Da demanti! Kje naj bi jih bil on dobil? To je u-ganka."
Florine oči so se zožile. V njej je vstalo neko vidno sovraštvo. Veliko jezo jo nosila v svojem srcu napram krutemu brezsrčnemu Spa-njoleu. Zasnovala je načrt v svojem srcu, ki je znal biti tudi zloben. "Ubila bom to zverino E-stebana, ko fco spal," je sklenila ha tihem v svojem srcu. Preje bi že bila to storila, pa se je bala, da bo sama ostala v tej džungli. Zdaj jo je premotilo bogastvo in je to sklenila.
Pravi Tarzan pa je bredel po džungli s svojim levom Džabaljdo. Prišel je na sled Arabcev in še! za njim. Razni zamorci, so mu pravili, da Luvinija niso videli več od tiste noči, ko je izginila Lady Greystoke njegova žena IVarta. Tako zamišljen je bil Tarzan, da se niti spomnil ni na svoj mošnjiček, v katerem je imel de-mante. Na enkrat pa se spomni, da je prenočeval s tremi belci in da mu je takrat izginil tudi mošnjiček.
"Oni so mi ga morali Vzeti," je vzkliknil. "Pojdi z menoj Džabaljda, medtem ko bova iskala Luvineia, bova gledala tudi za one iri." Kmalu je našel sled, ki ga je bil naredil in pustil Kraški. Šel je za njim in ravno ob večsr-nem zatonu, je dospel do ravno tiste kolibe, kjer je bil ubit Kraški od Estebana, par dni preje. Ko je dospel Tarzan ob vodi navzgor je že duhal navzočriost belih ljudi. Kaj se zgodi zdaj? . . .
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00 ............ 125 Din	Za $ 5.00 pošljite....? 5.75
Za $ 5.00 ............ 215 Din	Za $10.00 pošljite....$10.8$
Za $10.00 ............ 455 Din	Za $15.00 pošljite—
Za $11.00 ............ 500 Din	Za $20.00 pošljitc....$2l 0()
Za $20.00 ............ 940 Din	Za $25.00 pošljite....$26.00
Za $21.75 ............1000 Din	Za $40.00 pošljite....^ 1-2=
Za $50.00 ............2355 Din	Za $50.00 pošljite....$5'l-50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John Jericli
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO,
"Wl PO OUR PARI j

SPOMINI Z ENOTEDENSKIH POČITNIC	|
Cleveland-Collinwood, O. |
Obljuba dolg dela, tako pra-j vi slov. pregovor, katerega moč j se imel priliko okušati že leto dni. — Leta 1931 sem namreč imel obisk iz Chicage od prijazne Laknarjeve družine, katerim smo obljubili, da .jim vrnemo obisk prihodnje leto. Letos so nas ponovno povabili, zlasti še tudi zato, da si ogledamo znamenito svetovno razstavo. Pa tudi moja boljša polovica me je pričela nagovarjati in mi dokazovati, da je treba obljubo izpolniti. Izmikal sem se z raznimi izgovori kot: da sem preveč zaposlen in podobno, ter slednjič zaključil, da je "laza" postala zadnja čase nekam hudo svojeglavna. Kakšna sramota bi torej bila, če bi se kar naenkrat sredi pota ustavila. Tedaj mi pravi žena: Čemu imamo pa na svetu bolnišnice. Morda za to, da tam ljudi na drugi svet spravljajo ? — Seveda, obratno tudi, pravim jaz.
"Šerap! in lizo mi spravi v garažo, da .ji odpravijo naduho in ji preženejo njene muhe, ker jaz hočem iti v Chieago."
Res sem se odpravil in izročil lizo v operacijo k rojaku Louis Pizmohu na 722 E. 159th | Street, ker on se na take operacije prav dobro razume. Ko jo temeljito pregleda in jo zopet spravi v pravi red, jo preizkusim in po parkratni vožnji sem se prepričal, da ji je prešla vsa njena svojeglavnost in naduha. — Tako smo se v soboto 5- avgusta zjutraj odpravili proti Chicagi.
Ko dan se zaznava — tako
•	pravi pesem, — tedaj je bilo mesto Cleveland že precej daleč za nami. — Bilo je krasno
■	jutro in solnce se je vzdigova-
■	lo više in više in z vsako uro .	hujše pripekalo skozi okna av-
■	tomobila na nas. Po večkrat-,	nem oddihu smo srečno pripe-
-	Ijali do Chicage in prispeli na
■	prostor svetovne razstave. Na-: še vožnje pa s tem še ni bilo
•	konec, ker smo imeli pred se-: boj še najhujši del pota, nam-
■	reč pot skozi mesto in potem
-	po W. 22nd St., oziroma sedaj : po novem, Cermak Rd., in potem prišli v prijazno mestece
; Berwyn, 111. Tudi ta kos pota
-	smo srečno prevozili in se uta-borili pri Laknarjevi družini.
-	Bili smo precej utrujeni od dol-i ge vožnje, pa sta nas Mr. in i Mrs. Laknar kmalu spravila v
-	dobro voljo.
Ker je bila drugi dan nede- ^ Ija, in je vsakega katoličana n dolžnost biti pri sv. maši, smo se tudi mi podali k sv. Štefanu ^ k službi božji. — Ko je človek n prvič v tuji cerkvi, je vselej ne- n kako raztresen v molitvi. Tako v sem bil tudi jaz in oči so mi u- s hajale sedaj na desno, sedaj na k levo in ogledovale božji hram. ~ Priznati moram, da je notra- g njost cerkve zelo lična. Poseb- V no se mi je tudi dopadlo cer-kveno petje. — No, saj tudi ^ imajo izvrstnega organist a v o- ^ sebi Mr. Račiča. Dostikrat sem j si želel osebno slišati petje te- ^ ga zbora, zlasti ker imam več . gramofonskih plošč, na katerih se sliši petje chieaškega zbora, v in ta želja se mi je omenjeno' ^ nedeljo izpolnila. — Istega dne ^ popoldne srno se v večji družbi podali v 40 milj oddaljeno me- ^ sto Aurora, 111., k prijazni Faj-farjevi družini. Oba, mož in že- } na sta zelo aktivna in delavna ^ na društvenem polju. Zelo pre- r senečen sem bil, ko sem vstopil na njih vrt in ugledal umetno ^ narejeni park, sredi pa obširen ribnik, v katerem mrgoli ne-
jf
broj zlatih ribic. Takoj zraven . parka pa- je na velikem drogu | precej velik zrakoplov, katerega so z nami došli otroci takoj 1
-C
naskočili in se z njim vozili. ' Tudi to je delo Mr. Fajfarja. (
_Ko si ogledujemo te razne (
posebnosti, nas že Mrs. Fa j far 1 pokliče na glažek rujnega — ] no, pa saj veste, da en glažek nikoli ne zadostuje. V veseli j družbi nam je popoldan kaj hitro potekel in pričelo se je že * mračiti, ko nas Mrs. Fajfar pokliče v drugo sobo in nam veli * jvsesti se okrog težko obložene ' i mize, 'česar se seveda nismo branili, saj zase vem, da se ni- j sem, ker prijeten duh po pri- '. pravi jenih jedeh me je že ne- ' kaj časa prijetno ščegetal v nos. Ko si po okusnem prigrizku podpremo naše želodce, se ] odpravimo nazaj proti Chicagi. ' V ponedeljek, 7. avgusta, ' smo se skupno z Laknar j evo družino odpravili v slovenski Rim — Joliet, kjer je sedež naše matere KSK. Jednote. Ogledali smo si glavni urad in malo pokramljali z glavnimi uradniki :Mr. J. Zalarjem, gl. tajnikom, Mr. Vertinom, pom. tajnikom, in Mr. Louis Železni-karjem, gl. blagajnikom. Ker sem videl, kako so v uradu za-
•	posleni, ker so se takrat naha,-jali tam ravno državni pregle-
•	dovalci, ki so pregledovali jed-! notine premoženje in poslova-' nje, nismo hoteli gl. uradnike
dalje zadrževati, ampak smo
se od njih prijazno poslovili in se odpeljali proti ameriškim Brez j am, proti Lemontu.
Po dobri polurni vožnji smo dospeli k Mariji Pomagaj in se r podali v cerkev., da zmolimo I par očenašev ter se tako piipo- n ročimo v Marijino varstvo. Na- i to smo se podali na hribček k n lurški votlini. Po vsej pravici n moram priznati, da je grota 2 delo mojstra. Zelo veličasten r je tudj pogled na takoj spodaj s pod votlino se nahajoče jezero, i g ki pa še ni popolnoma urejeno, s — Pri lurški votlini smo se se- r šli s prijaznim Rev. p. Salezija- £ nom Glavnikom, ki nas je vzel ž v svoje spremstvo in nam veliko zanimivega povedal, kaj še j nameravajo zgraditi v prihod- c njosti. Le žal, da jim v to sedaj i še razmere ne dopuščajo, ker t so odvisni veliko od dobrosrč- i nih ljudi, kateri je pa današnje j čase tako malo. — Dalje smo j si ogledali tudi pokopališče, na i katerem počiva že več prerano j umrlih bratov in tudi nekaj čč. t duhovnikov. Tako smo videli, t kje počivajo zemski ostanki ] Rev. p. Blanko Kavčiča in Rev. ; p. Alfonza Miklavčiča. Zadnji ] je mnogim Clevelandčanom i znan, ker je bil svoj čas pom. i (župnik pri fari sv. Vida, kakor j tudi pri sv. Lovrencu. Bil je ve- ; lik prijatelj šolske mladine, ; :zato upam, da je tem ostal v trajnem spominu.
Od tam se podamo čez veli- : ki hrib k čč. sestram, da si tudi tam ogledamo lurško votlino. Tudi tukaj smo bili vsi presenečeni, posebno še, ko nam je Father Salezij povedal, da je to delo ene sestre, katere, žal, ne vem, ker si nisem zapomnil imena. V delu imajo sedaj tudi križev pot, ki se bo raztezal po prijazni dolinici. Tedaj, ko • smo bili tam, so bile izgotov-ljene tri postaje, ki so lično zidane iz prostega kamna, katerega je na njihovi farmi, ki je precej obširna, v obilici. Father Salezij nas je nato ponovno povabil v cerkev, da si ogledamo električno razsvetljavo, ki je zelo lep okras cerkvi. — Poslovili smo se zunaj od prijaznega gospoda in obljubili, da ako nam ljubi Bog da zdravje, se še vidimo v Lemontu. — Zopet se podamo v samostan čč. sester, da tam oddamo gdč. Kurnikovo, katero smo pripeljali iz Clevelanda, ker namerava postati sestra. Tužno je zapel samostanski zvonec, ko sem pritisnil na električni gumb pri vratih. Takoj nato so ' se zaslišali oddaljeni koraki, . kj so se vedno bolj približevali vratom. Ko se vrata odpro, se pojavi pred nami č. sestra Se-( bastijana Najvert, ki nas vpra> ša, kaj želimo. Ko ji pojasnimo, da smo pripeljali k njim novo gojenko, ki želi ostati v samostanu in postati nevesta Jezusova, reče nato č. sestra, da bi jim še več takih pripeljali, ker jih zelo potrebujejo. Ko se od č. sestre poslovimo, se odpeljemo nazaj proti Chicagi, kamor smo želeli priti še pred
~ nočjo, kar se je tudi zgodilo.
3 v
3 (Konec v prih. številki.) i
ŽUPANOVI NASPROTNIKI
V KASI Milwaukee, Wis.
Pregovor pravi, da nepoštena pot ne pripelje daleč. — 1 Pred par tedni sem poročal o našem županu D. W. Hoanu, v kako neprijetnem položaju se nahaja, ko so mu nasprotni j njegovi nekdanji prijatelji. — jr Županovi nasprotniki so bili j mnenja, da bodo župana pri-Iv silili z lahkoto, da položi resi- lr gnacijo, na kar bi se vršile po-1 sebne volitve za novega župa- '0 na. Postavili so si že tudi nove- 'j, ga kandidata. Rok pa poteče županu šele leta 1986.
Nasprotniki so se poslužili podpisov raznih mestnih volil-cev, katere so pobirali okoli po tv mestu in jih nabrali -16,100. Vsi I ti so se podpisali proti sedanje-mu županu. Teh 16,100 podpi- ^ sov so poslali na County court , pred sodnika M. S. Sheridana v razpravo. Ko so advokati pre- ^ gledovali in primerjali podpise, j so ugotovili, da je baje nad 10 -tisoč podpisov nepravilnih. Županov advokat Morris Stern se je izrazil, da od 5 do 10 odstot- ; kov teh podpisov kaže eno in ^ isto pisavo, iz česar sklepajo j da je te podpise pisala ena in s ista roka, ki je podpisavala vo- ; lilce ne da bi ti za to vedeli. — j Ker so bili podpisi volilcev ne- ] pravilni, je sodnik Sheridan dal 60 dni odloga, da se pro- , najde, koliko' podpisov je napačnih. Zato bodo od socijali- . stične stranke hodili s temi podpisi od hiše do hiše in vsak, kdor je podpisan, bo vprašan, če je res on podpisal svoje ime, ali ga je morda kdo drugi. Po preteku dveh mesecev bo sodnik Sheridan na County court odločil, kaj bo za napraviti, ali bodo izvanredne volitve ali ne. Če ne bo izvanrednih volitev, ostane sedanji župan na svojem mestu do leta 1936, ko iz-i polni svoj termin.
Da bi sedanjega župana vrgli s stola, delajo za to največ taki, ki mislijo, da bodo imeli kaj koristi od volitev. Seveda ti ne pomislijo, tudi ne računajo, koliko tisoč bodo stale posebne volitve mesto Milwaukee, za katere morajo seveda le davkoplačevalci prispevati. Ti gledajo samo na to, da bi prišli do visokih služb, ki jih ima župan Hoan, s plačo $11,000. — Mesto z napetostjo pričakuje, kako se bo ta stvar razpletla.
G. W. Raly.
-O--
PODRUŽNICA ŠT. 1 S.Ž.Z.
Sheboygan, Wis.
Drage sesestre! Opominjam vas, da se v velikem številu u-deležite naše seje, ki bo v torek, dne 5. septembra. Odbor za zabave se sedaj prav pridno | pripravlja, da po seji priredi nekaj zanimivega. — Drage članice, udeležujte se sej, saj ' so te seje samo enkrat na me-^ sec. Dalje vam še priporočam, ' da če vam je mogoče, pripeljite kakšno novo članico. Prav ' gotovo ima vsaka kako svojo prijateljico, ki bi jo morda lahko pridobila za Zvezo. — i Theresa Zagožen, predsednica.
Jugoslovanska mentaliteta
(Konec.)
Nj mogoče takoj skočiti v kožo Jugoslovanov; tega saj ne morejo oni naši državljani, ki so slovenskega rodu. Ne smemo pozabiti naše srbske, hrvatske, slovenske preteklosti, ker zgodovina našega naroda ne pričenja z Jugoslovanstvom. Mi Srbi smo v preteklosti in v tradicijah srbskega naroda našli in bomo še nadalje našli primere ljubezni do domovine in svojega naroda, spodbude za žrtve, ki jih morajo tudi danes prinašati, da se današnja naša jugoslovanska domovina ubrani sovražnikov. Mi Srbi ne moremo (a gotovo tudi ne Hrvati in Slovenci ne svoje zgodovine) pozabiti naših slavnih Nemanjičev, naših despotov, sijaja in veličine, tragično in junaško propast naše stare države, vekovitega boja s Turki za častni križ in zlato svobodo, naše državno vstajenje pod Karagjorgjem in Milošem in njihovimi nasledniki . . . Naše srbsko ime nam je milo in drago (kakor tudi Hrvatom in Slovencem njihovo), kulturne pridobitve ter kulturni in verski boji Srbov po vseh krajih, ki v njih žive Srbi, bodo še dalje ostali tudi za naše potomce dragocen del naše narodne biti, ki se ne sme opustiti. Mi ne moremo pozabiti svojega srbskega jezika in imenovati ga jugoslovanskega. Ni Švicarji niso imenovali jezike, ki jih govore, švicarske, nego še imenujejo nemški, francoski, italijanski; niti va-lonski Belgijci ne imenujejo svojega jezika belgijskega ne va-lonskega, ampak francoskega. Mi imamo in moramo imeti še naprej svojo srbsko književnost, kakor imajo Hrvati hrvatsko in Slovenci slovensko, a vse tri (z bolgarsko štiri — op. urecl.) skupaj tvorijo jugoslovansko književnost.
Toda, kakor smo že omenili, to, da hočemo še nadalje o-siati Srbi, Hrvati in Slovenci, prav nič ne ovira, da ne bi bili tudi dobri Jugoslovani. Napram tujini smo državljani Jugoslavije, Jugoslovani; med sabo smo Srbi, Hrvati, Slovenci; mi smo bratje, člani ene Zadruge, Jugoslavije. Mi smo torej najprej Srbi, Hrvati, Slovenci, potem Jugoslovani, nato Slovani, in če gremo dalje, Indogermani, Arijci, sinovi vseobsežnega človeštva. Nočemo imeti v skupni hiši Jugoslaviji boja med Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak medsebojno bratsko ljubezen, hraneč vsak svoje narodne posebnosti. Vsak rodoljubni Srb, Hrvat, Slovenec, ako ima resnično rad svoje srbsko, hrvatsko, slovensko ime, svojo preteklost, mora imeti rad tudi to, kar dela bit hrvatskega, srbskega in. slovenskega naroda, in mora razumeti tudi hrvatsko, srbsko in slovensko ljubezen do svojega. Suum cuique. Vsak pameten in državniško sposoben Srb, Hrvat in Slovenec mora ljubiti tudi svojo državo, svojo Jugoslavijo in mora biti prepričan, da samo ta država, Jugoslavija, poti vlado narodne in za narod in državo resnično zaslužne dinastije, more rešiti Srbe, Hrvate in Slovence; da, samo ona more ohraniti in obdržati navzlic mnogoštevilnim neprijateljem srbskim, hrvatskim in slovenskim to, kar se je skozi veke pridobivalo in pridobilo z morjem naše krvi v pogledu naše narodne In državne individualnosti . . .
Glejte, da se ustvari taka "jugoslovanska mentaliteta", je treba delati in samo takšno Jugoslovanstvo more zagotoviti napredek naše Velike domovine Jugoslavije . . .
— Tako so konečno le začeli prevladovati v javnosti jugoslovanski pametni elementi. Prav je tako. Treznost in razun ho jugoslovanske narode prej ali slej privedel na pravo pot, cUi bodo našli sami sebe in ustvarili res pametno in pravično jugo
Četrtek, 31. avgusta 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
Iz življenja in sveta

KUBANCI SE "ZABAVAJO" PO PADCU MACHADA
riiifrar
Otrolč, ki ga vidimo na sliki,' je dve inj pol leta star? Irving
Tha i berg, katerega starši se tako boje, da bi jim otrok ne bil ugrabljen, da niso doslej nikdar dovolili, vzeti njegovo sliko. Mati otroka, ki jo vidimo na desni, je znana filmska igralka Norma Shearer.
Jacob Gerend Furniture Co,
704-706 West 8th Street. Shefeovirw«. Wi*.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite r>a« ..'..tnevi m fraamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cciiftH
Telefon: 377-J ~ «>mW.

a
ŠiriteAmer. Slovenca"!

53EE


SMRT VELIKEGA VOHUNA 1
24. maja 1913 se je ustrelil J
j
na Dunaju polkovnik generalne- ^ ga štaba in vodja avstrijske -j evidenčne pisarne v vojnem ministrstvu Alfred Redi. Smrt-o- ' nosni strel je sprožil vase v ho- j telu Klomser. Kdo je prav za . prav Redi?
Prišel je iz Galicije, kjer je bil njegov oče železniški uradnik. Oče ga je z velikimi težavami izšolal, nakar se je Redl!. posvetil vojaški karierri. Tedanji j1 ministrski predsednik grof Ba-;A deni se je zavzel za mladega^ nadporočnika, ki mu je bil pred- ' stavljenj ob neki priliki. Tako ( je prišel gališki oficir v vojno 1 šolo, iz nje je prestopil v gene- s ralni štab, od koder so ga poslali v evidenčno pisarno vojne- ' ga ministrstva.
Evidenčna pisarna je bila vohunski oddelek avstrijskega voj- 1 nega ministrstva. Njena naloga * je bila, nadzorovati vojaške do- „ godke v drugih državah. Redi je1' natančno poznal ustroj te insti- ■ tucije, zato je naglo napredoval j do predstojnika zavoda. Stekel i1 si je posebno mnogo zaslug za • razkritje mnogih ruskih vohu- ' nov. V resnici pa je bilo z njim drugače. Redi je bil sam pod- 1 kupljen od Rusije in ji je dobavljal informacije. Veliko posredovalno vlogo je pri tem igrala neka Redlova prijateljica iz ■ mladih let Sonja Tat£čevska-Uraskopova, krasna Židinja, ki je nastopala kot igralka v Pe-trogradu, a je bila v ruski vohunski službi. Ta ženski demon, je zapeljal Redla in mu je tudi preskrbel sredstva za vohunske usluge. Redi je kot šef evidenčne, Pisarne imel vpogled v vse taj-'
avstro-ogrske vojske. Izdajal jo, Rusom vse skrivnosti, denar, ki ga je prejemal za informacije pa je porabil za svoje potratno življenje. Tovariši so ga večkrat vprašali, kako zmaguje velike izdatke za luksus. Redi jim je smeje se odgovarjal, da je podedoval veliko premoženje, ki mu daje tolik denarni razmah.
Vohuna Redla so odkrili polagoma. Na Dunaju so imeli poleg običajne policije še tajno vohunsko službo, ki je nadzorovala odličnike. Cinitelji tega oddelka so opazili, da so prihajala na neko dunajsko pošto večkrat' pisma s šifro "Operni ples 1913". i V teh pismih je bil vselej denar. Državna policija je„ postala zaradi tega pozorna in je poverila nekatere svoje funkcionarje s kontrolo, kdo prejema te pošiljke. Slednjič so ugotovili, da imajo vsa pisma z navedeno šifro poštni pečat Eydkhunen, kraj, ki je bil razvpit kot gnezdo ruske špionaže. Zdaj so začeli paziti, kdo prihaja po pisma. Kmalu je prišel na pošto eleganten gospod. Dva detektiva sta mu takoj sledila do hotela Klomser, kjer sta v največje začudenje izvedela, da sta ujela — polkovnika Redla.
S primerjanjem podpisov na "poštni pobotnici in na aktih, ki jih je podpisoval šef evidenčnega urada, so dognali, da je dvi-gnil pismo v resnici Redi, ki se je s tem sam izdal za vohuna. O stvari so takoj obvestili šefa generalnega štaba Hotzendorfa, ki je baš sedel v hotelu "Imper-lel" pri večerji. Mož se je prijel za glavo in je dal ukaa, naj se stvar nemudoma Uredi.
Čez pel Ure so potrkali štirje častniki na vrata Redlove sobe v hotelu Klomser'. Vprašali so vohuna: "G. Redi, vi ste nocoj dvignili na poštnem uradu št.
šifrirano denarno pismo i" &edl je priznal, da je takšno po-sil j ate v dvignil, izjavil je pa, d« fiirtia pomočnikov. Nato so' mi "hiskovalci položili na mizo na-"it samokres.
Ob dveh ponoči je ugasnila \ Redlovi sobi električna luč. Ta
*oj zatem je počil strel — Redi je obračunal z življenjem. Njegov pogreb se je izvršil tiho in mirno. Vojaška oblast je po Redlovi smrti zaplenila njegov stanovanjski inventar na Dunaju in v Pragi. Dobro leto po Redlovi smrti, julija 1914. pa je izbruhnila svetovna vojna.
KRIK PO SVOBODI
Romanopisci vseh časov so kaj radi opisovali načine bega iz jetnišnic, ker tu- ima pisatelj yedno dosti gradiva. Vendar pa do danes še nihče ni "izpu-3t.il" svojega junaka na svobo-io s tem, da je ta z lastnimi zobmi zgrizel zamreženo okno svoje celice.
Pred dobrimi 20 leti je neki jetnik na Tiirinškem v Nemčiji pobegnil na tak način. Bila je' to stara stavba in mesto želez-' nih, so imeli vzidane križe v! oknih iz močnega hrastovega | lesa, ki so se zdeli močnejši kot j železni. Toda krik po svobodi1 je močnejši kot pa les, četudi tako soliden, kot je hrast, in po trimesečnem trudu je mrežo pre-grizel ter pobegnil. Po treh tednih svobode so ga zopet prijeli. Zobe je imel skoro čisto izbru-šene in ostala je komaj sled za njimi, dasiravno je bil še mlad fant.
Bolj pogosto se pripeti, da se jetniki skušajo osvoboditi s tem, da izkopljejo podzemeljski rov.
Marsikateri pa se je tudi rešil že s tem, da se je dal zapreti v zaboj, da, celo v mrtvaško ra-kev. Ameriški ropar Bili Car-lesli, ki je obsojen v dosmrtno ječo, si je z dostojnim vedenjem pridobil zaupanje predstojnikov in bil že po kratkem času dodeljen krojaški delavnici. Tu je moral po dokončanem delu tudi delavnico pospravljati. Po nekaj tednih je priliko porabil ter se neopažen skril v velik zaboj, poln novoizdelanih srajc. Nikomur ni prišlo na misel drugo jutro, da bi še enkrat pregledal vsebino zaboja, zabili so ga in odpeljali. Pet dni je ležal sključen in niti ganiti se ni mogel. Končno se mu je zdelo, da je zaboj dospel na svoj cilj. Vrgli so ga z voza in nekdo je kmalu pričel trgati pokrov. Carlesli se ni ganil, ko pa je pokrov zaboja padel na tla, je vrgel srajce vstran, presenečenega trgovca pograbil i za vrat in ga vlekel v prodajal-J no, kjer ga je privezal k stebru. Nikjer ni bilo nobenega človeka, trgovec pa od samega presenečenja in strahu ni mogel klicati na pomoč. Carlesli si je izbral novo obleko ter izpraznil blagajno, na-i to pa izginil. Nikoli ga niso več našli.
Devet kaznjencev neke jetniš-
nice si je vzelo za vzor grofa Monte Christa. 20 tednov so kopali rov, pri tem pa se uraču-J nali in še nadaljnjih pet tednov ( rabili predno so prišli do odvod-, nega kanala, ki je imel širjavo, da bi se normalno slok človek s: težavo prerinil skozi. Prvi, ki se je spustil po kanalu, je na neki krivulji obtičal in deset, minut je potreboval, preden je bil na svobodi. Sledilo mu je drugih sedem tovarišev, osmi pa je bil nekoliko preobilen, obtičal je v cevi in tam umrl grozovite smrti.
--o--
KRATKO ALI DOLGO SPANJE?
Doslej je veljalo pravilo, da dolgo spanje človeka osveži, do-čim naj bi bil človek po kratkem spanju utrujen. Tem bolj presenečajo izkušnje, Th. Stock-manna iz Duisburga, ki je dosegel s skrajšanjem dobe spanja presenetljive uspehe pri mladih ljudeh, ki so po dosedanjih nazorih baš najbolj potrebni dolgega spanja. Spanje pred polnočjo, ki je trajalo komaj štiri ure, vodi k presenetljivi telesni in duševni svežosti in preroje-nju moči. Mladenič, ki spi zjutraj dolgo in se počuti utrujenega, postane svež, če se navadi spati dobre štiri ure pred polnočjo. 19 letno dekle spi samo od 19 do 23.20, potem se pa pripravlja na maturo in od 7. zjutraj je že na nogah po opravkih.
Stockmann opozarja na ljudsko modrost, da se računa spanje pred polnočjo dvojno. To bi pa seveda pomenilo revolucijo v vsem našem življenju, če bi se res izkazalo v vseh primerih, da zadostuje človeku za osvežite\ dobre štiri ure spanja pred polnočjo. To bi pomenilo, da bi človek lahko mnogo prihrani' na času. Zaenkrat je treba št počakati, kako se bodo te izkušnje obnesle v številnejših pri-■ merili. Znano je namreč, da gle>
•----------- " ............11	i ii i	'	——■	mtmmmmmmi	———
Slika kaže prizor z ulic v mestu Havana, Kuba, ko co po pobegu diktatorja Machada razjarjene mase, oboroženi s palicami, razbijale in plenile domove M&chadovih pristašev.
de spanja niso vsi ljudje enaki.) Nekateri zaspe zgodaj in se tudi rano prebude, pri drugih je pa baš narobe. Tudi potreba po spanju se individualno izpre-minja. Zaenkrat moramo biti zlasti pri mladih ljudeh s takimi poskusi previdni.
NAOČNIKI V PRAZGODOVINSKI DOBI Znani Smithsonianov zavod v Washingtonu je izdal poročilo o celi vrsti prazgodovinskih predmetov, ki so jih našli na severu Amerike v Point Barrowu.j Med tremi predmeti vzbujajo' posebno zanimanje slonokošče-j ni naočniki, ki so jih prvotni prebivalci teh ozemelj uporabljali po vsej priliki kot "snežne naočnike", a tudi proti prejaki solnčni svetlobi. Ohranjeni so tako dobro, da še danes izpolnjujejo svoj namen. Zanimivo je to, da današnji Eskimi ne, poznajo takšnih zaščitnih pri-j prav proti premočni svetlobi in tudi med ostalimi predmeti, ki so jih našli v nekem prazgodovinskem eskimskem grobu, je mnogo takšnih, ki potrjujejo davno domnevo znanstvenega sveta, da so stali Eskimi nekoč v prazgodovinski dobi na dosti ' višji kulturni in civilizacijski stopnji nego njihovi potomci današnje dni.
-o-
KOLIKO KRVI VSEBUJE ČLOVEŠKO TELO
Narava potrebuje za vzdrževanje človeškega organizma silovito površino krvi, ker se notranje dihanje vrši s pomočjo tega dragocenega soka, in to tem bolje, čim večja je njegova površina. Ker pa je množina krvi v telesu prilično majhna, , si pomaga narava na zanimiv način..
Prevažanje kisika po telesu in odvažanje porabljenih snovi se vrši z rdečimi krvnimi teles-. ci, ki so v bistvu sila majhne, , neznansko tenke ploščice. V te-■ lesu je kakšnih 25 bilijonov teh J ploščic, ki ima vsaka površine 15 stotisočink kvadratnega mi-
limetra. Navzlic tej neznatni po-vršinici posameznega krvnega telesca znaša tedaj skupna površina vseh 25 bilijonov telesc kakšnih 4000 kvadratnih metrov ali površino 25 štirinadstropnih hiš — česar si gotovo nihče ne bi predstavljal. S to razmeroma velikansko površino krvi narava z lahkoto zmaguje svoje delo v človeškem organizmu, česar ne bi zmogla nobena, še tako fina mehanika človeških rok.
-o-
GOTOVO NE VEŠ,
da izda Američan povprečno ' samo 25—30 centov na leto za knjige;
da ima latinska abeceda samo 22 črk;
da prašič ubije kačo, ako naleti nanjo, in jo požre;
da gre deset do dvajset milijonov meteorjev vsak dan mimo naše zemlje;
da je Benjamin Franklin iznašel zibajoči stol;
da so v Kaliforniji našli prvo zlato 1. 1842;
da dijamant gori, ako je izpostavljen zadostni vročini, ker sestoji iz ogljika;
da dolguje Evropa Ameriki skoraj 12 milijard dolarjev. Gl. dolžniki so Anglija, Francija, Italija in sicer dolguje Anglija nad štiri milijarde dolarjev, Francija nekaj manj, Italija nad dve milijardi, Belgija pa 400 milijonov dolarjev. -o-
ČE JE ČLOVEK PRESIT
V Parizu je posebno društvo, v katerem se zbirajo sladkosne-deži, priredilo banket. Družba ima v prvi vrsti namen, da seznanja Parižane z najbolj eks-, travagantnimi jedrni. Letos je j bila glavna jed pečenka iz levo-vih beder. Gostje so bili z njo nenavadno zadovoljni. I Druga družba je priredila ve-' čerjo. Glavna točka "menu j a" : je bil krokodilov rep. S to jedjo gostje baje niso bili posebno zadovoljni, češ, da nima nikakega 1 posebnega okusa. . .
! V urada "Amer. Slovenca"
, -— .................. ,
—lahko kupita Money Or dre od American Express Company,
—lahko pCljetg denar v stari kraj po dnevnem J1 kurzu;	«,
—lahko plačate vaše račune za luč in plin;
! —lahko dobite raznovrstne informacije kot:
K. —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
g —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj i* starega kraja;
K	)
| —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali K ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, 1
kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
J
Atiierikanski Slovenec
1840 WEST 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.
Praktičen molityenik
ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVE'NlK
mAVA MARIJI9
katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriSkimi Slovenci.
Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za mačke in ženske, zlasti za člane Najsv* Intern in članico IirMan* skih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve.
Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven h tem ozira za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike.
VSEBINO IMA SLEDEČO:
Jutranja molitev.	Molitev k Materi V potrebi in ža-
Apostolstvo molitve, K. Srcu Je-	losti.
zusovemu, Posvetitev Materi	Molitev k sv. Jožefu v sili.
Božji, Priporočitev svojemu pa-	Molitev v čast angelu varilni,
tronu, Angelovo češčenje.	Nfctfhev k sv. Cirilu in Metodu.
Večerna molitev.	Mo,itcv k gv_ Mohorju in portu.
Prva sv. maša, kratke mašite mo-	1>atu
'lUc'	Molitev pri voK-tvi stanu.
Tretja sv. masa, v korist vernim	■»«•„,:,.„,. . , ,
, -	Molitev otrok za starse. (Iti sam.
Blagoslov s presv. Reš. Telesom.	Molltev zaWskih in stal'sev'
Lita ni j« najsv. Imena.	MohtaV	73 U™0ČC'
r •. • - c T	Molitev	za srečno smrt. Litanijs presv. Srca Jezusovega.
Litanije Matere Božje (lavretan-	Molitev	k sv. Barbari za srečno
3ke).	smrt-
Litanije sv. Jožefa.	Molitev	ko se je duša ločila od
Litanije vseh svetnikov.	telesa.
Litanije sv. Terezije.	Molitev	za umrle starše.
Sv. križev pot.	Molitev za umrle sorodnike in Spovcdne molitve. prijatelje.
Obhajilne molitve	Molitev za vse tmirlc.
Druge obhajilne molitve (za bogo-	pesmi. maš obhaiiIne ljubtrc dtisc). slovne.
Devetdnevnica v čast presv. Srcu	„
Jezusovemu	Pesmi cerkvenega leta: adventne,
' .. " . ', . , ,, ... _	božične, postne, vcfifconuč»c
Molitve m psalmi k Mariji Potna-	hinkoštne, telovc.
Molitev k pre£. Devici zoper hude Mariilne Pomisli.	Razne pesmi.
NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- O K. nice z zlato obrezo stane ....................................................
Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnico AA i zlato obrezo stane .................................................................O X / v/
Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ......	$0.75 I
To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko r;bijo ob vseh | prilikah in za vse slučaje.
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovence:
1849 WEST 22nd STREET, .	CHICAGO. ILLINOIS |
RAČUN BARAGOVE ZVEZE ZA APRIL, MAJ IN JUNIJ i933. ;;
Rev. M. J. Hiti, p:.moža: t. jnik B. Z.
Dohcriki -s a-ir'i 1C33:
Društvo sv. Družin..', štev. 2&'7 KSK.I.. UetU..nI. O.....?	2.00
Dr. sv. Jeronima. Štev. 133' KSK1., Ca.!..:;..l,i;:-f. Pa.	2:9
Dr. Mater, fara :.v. Roka, La Sallv, ill...........................5 tki
Dr. sv. Imena, fara sv. Roka. La HaUi-, 111..............*.0 i
Dr. sv. Ane, štev. 139 KSK.I.. J .a Kaile, f.li..........................2.0 .
Dr. sv. Petri, štev. J« KSKJ., Calumet, Iviich........................2.00
Fara sv. Jožefa, Leadville, Čolo..................................................2 0;
Dr. sv. Štefana, štev. 1 KSKJ.. Chicago, III..............................«2,00
Dr. sv. Janeza Krst. štev. 13. KSKJ., Biwabjic, Minn.	2.00
Dr. sv. Jožeta, štev. 169 KSKJ., Cleveland, 0................2.JK)
Dr, sv. Ane, štev. 170 KSKJ., Chicago, lil....................................2.00
Podružnica štev. 13 S*/.. Sail Francisco, CaJ..........................2.00
Podružnica štev. 41 S2Z„ Cleveland, Ohio ................................2.0'
Skupni dohodki /.a april 1933................................$28.00
Dohadki za maj 1933:
Dr. sv. Lovrenca, Štev. 63. KSKJ.. Cleveland. O..........$ 2.00
Fara sv. Lovrencu. Cleveland. Ohio ........................................................2.00
Dr. Srca Marije, štev. 86 KSKJ.. Ro.-k Springs, Wyo.	2.00
Dr. sv. Imena, fara Matere božič, Wimlcegan. Ll......	3 00
Dr. sv. Družine, štev. 136 KSKI . Willard, Wis............' 2.00
Dr. Marije Poma*ai. štev 78 KSKi.. Chicago, fit..........2.0.:
Dr. Marije Devic: , štev. SO KSK r . Pil: diurgh Pa.	2.0':
Dr. sv. Antona Pad., š ev. 87 KSKJ., Joiiet. 111................2.00
Dr. sv. Imena, fara sv. Jožefe. Calnmvt Mi-;;]..............2.-00
Dr. sv. Kristine, štev. 219 KSKJ.. En. lid, Ohio______________2.00
St. Stephen's Catholie Social Oui), Chicago. IJi..........2.0:
Mr. Matt Pavlakovich, Pittsbr.. .;h, Pa..................................1.00
Skupni dohodki za maj 1933 ...................................$24.00
. Dohodki za juai.i 1933:
Dr. sv. fili/.Hln-te, slov. 228 KSKJ. I.an-rc.net. Pa.....$ 2.00
Dr. sv. Imena, fara sv. 'ožefa. Jedi', t, J!1................ 2.1K*
Skupni dohi.dk: za junij P. 33.................................4.0:,
Dohodka za april, maj, in .raniJ 1333:
Članarina od dru.'t -v ...................................................$ 55.00
Darilo ................:......... ............................................... 1.00
3 5(100
Preostanek mesecev januar, februar in mireč 1533... 170.05
"iiilBi'
(Naloženo v Joiiet National Bank 1931, 1932 —
Banka $edaj zaprta — $305.22") Stroški za april, maj, in junij 1933 — ©brc-ti......5.60
V blagajni 31. junija 1933 .................................$220:45
amerikanski slovenec
Četrtek, 31. avgusta 1933
DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI
pek in grenak, obrne se in zgine neslišno v grmovje.
Stražnika se naglo bližata po strmini proti Jesenici in sta kmalu preko nje ter zavijeta v Dobravo. Spotoma prav malo govorita. Stanko razume bol svojega tovariša, ki hodi nem in mrk, vase ugreznjen poleg njega, a v mislih blodi okrog svisla na Hribarjevem rovtu ter išče Cilke. — Spočetka je bil Stanko sila hud na Ivana, ko se je le-ta hotel s Cilko zares igrati, in kajkrat mu je sponesel, da ni lepo, tako igrati se z ognjem, ko ne ve, kaj vse se mu zna še pripetiti. In glej, zdaj se je zgodilo; zadnji čas se je obrnilo v Ivanu, iz prešerne objestnosti je zrastla ljubezen, ki cvete tembolj, čimbolj se odmika v daljavo ona, ki jo mora vsled njene poštenosti spoštovati! Ni prišel ta preobrat v Ivana čez noč; prav kradoma mu je zlezlo v srce in ga vsega spreobrnilo. Isto čuv-stvo pa je tudi pomnožilo sovraštvo do Matevža in do vseh tihotapcev v tem bledem fantu tako, da je ni bilo skoro noči, ki je ne bi bil Ivan prebil na preži za njimi, in bilo pogovora, ki ga ne bi bil navajal nanje.
Videlo pa se mu je na obrazu, da trpi. Prej cveteč in res zal fant, je zdaj začuda zmledel in zbledel. Menda grize v njem črv tudi radi sovraštva do Matevža. Saj ni bil slab fant, Ivan; često fantovsko razposajen in objesten, je marsikdaj pokazal, da ima srce. Zmagovala pa je v njem vedno nekaka prešernost in nalašč se je polotoval najbolj nemožnih stvari, samo da bi bil dokazal tovarišem, da je njemu mogoče, kar drugemu ni. Morda je tudi iz tega vzroka pričel tiščati za Cilko. Vsaj iz njegovega govorjenja pred spodadom na Golici je bilo sklepati tako. Tudi še po spopadu nekaj časa. Ali polagoma je grizla vanj ble-dota Cilkinih lic, vest radi nepotrebnega streljanja v Matevža le ni bila mirna. Čutil je, da, si je Cilko oddaljil s tem le še bolj. In to je bilo morda največji vzrok, da je sklenil še trdneje Cilko dobiti za vsako ceno! Ker pa je videl, da mu je na poti Matevž, je pričel tega mraziti še bolj. In kadar sta ljubezen in sovraštvo v istem srcu, rado lice zbledi!
Jermanova Mana je po onem hudem večeru, ko je v veliki dušni zmedenosti iskala rešitve v tolmunu, odkoder jo je rešil Tine, prebolela hudo pljučnico. Toda, kakor je napovedal zdravnik, duševno ni bila več zdrava. Mirno in tiho je opravljala svoje delo, toda kar nenadoma mnogokrat ponoči skoro brez obleke' planila iz postelje in iz hiše tet begala po Dobravi, dokler je niso ujeli ter napol nezavestno privedli zopet domov. Tine je bil ves obupan, ko je videl, da se niti Mani zdravje ne boljša in da tudi stari Jerman še vedno noče o njem nič slišati. Zato je iskal utehe v tem, da se je pridružil Til mi in tihotapil čez Golico. Pri tem je obenem računal na to, da bo toliko zaslužil, da bo mogel stopiti pred Jermana in znova poprositi za Mano, kadar bo le-ta ozdravela.
Tilen in Tine sta tiste čase precej skupaj to-vorila. Sicer Tine vsled Maničine bolezni ni mogel tolikokrat z doma kot bi bil rad, zato pa Tilen skoro ni spustil prilike, da ne bi bil šinil čez Golico in prenašal na obe strani. Ker je bil večinoma samo Tine z njim, se je laže umikal stražnikom in nikakor jima niso mogli do živega, čeprav so vedeli za Tilna Čisto natanko, za Tineta pa tudi sumili. Dobiti pa ju niso mogli, naj so se trudili, kolikor so hoteli.
(Dalje prih.)
"Nak!" se glasi kratki odgovor.
Tilen vstane.
"Moram iti. Menda me spet nocoj slede fi-nancarji. Oni, ki za teboj tišči, je bojda davi vpraševal po meni v dobravskem."
"Pazi se Tilen! Ne smeš preveč vase zaupati. Enkrat se ti lahko ponesreči, vedno se bojim!"
"Bojiš? Zame bojiš? I, kaj bo pa del Matevž, če mu povem to?"
"Kaj bi del? Da Cilka ne pozabi onega, ki je Matevža nosil med smrtjo in življenjem nad prepadom za Kočno."
"Lahko noč Cilka! Ali naj Matevža pozdravim?"
"Veš, da! Prav od srca! In mu reci, da ga obiščem, če bodo oče zadovoljni. Ti že dam pošto. Sicer se pa kaj kmalu oglasi pri nas, veš. Pa še Majdo pozdravi in ji naroči, naj lepo skrbi za Matevža."
"Bom. . . Lahko noč Cilka!" pozdravi Tilen in odide.
"Lahko noč, pa srečno hodi!" odzdravlja dekle, zapre in zaklene bajto za seboj ter odide proti svislim. Preden vstopi, postoji in gleda za Tilnom, ki leze v breg sklonjen v tla kakor je že navada pri njem in grize v strmino.
"Bog ga čuvaj!" zašepeta dekle in gre spat.
Tilen stopa dalje v breg. Ko pride do roba, kjer raste grmovje, postoji in se ozre nazaj. Pod njim spi rovt in svisli na njem in dalje doli se svetijo luči v Dobravi. Pa pritegne koleni k sebi, nasloni komolce nanje in položi glavo v dlani. Ko bi kdo prav blizu stal in ostro, ostro prisluškoval, bi slišal, da Tilnir tiho, prav tiho srce joče. . .
Mine ura. Tilen še vedno nepremično sedi sklonjen vase. Nakrat dvigne glavo in prisluhne v noč. Videlo se mu je, da v kolovozu pod svisli nekdo hodi. Cuj, res je: polglasni koraki se slišijo od spodaj. Tilen gleda. Glej, zdaj se zasveti v lunini svetlobi na kolovozu nekaj svetlega, pa še enkrat. Bajoneti. Res sta dva financarja: Ivan in Stanko. Tilna sledita.
Pod svislami se ustavita. Tiho se nekaj menita, nato stopi Ivan po travi do svisli, Stanko spodaj čaka. Ivan posluša v svisli, a sliši samo tiho sopenje spečih. Nekaj časa še stoji, potem stopi k tovarišu.
"Ne bo ga notri," mu tiho de, "preveč brezskrbno spe. Najbrže je že šel dalje." ■ "Meni se kar neumno zdi, vedno laziti za njim, ko pa zgine vedno ko duh."
"Ga že zatečeva. Morava ga! Zdaj vedno lazi sam okrog. In pošto prenaša od one strani," od jeze zbledi Ivan.
"Saj vem, da ti gre samo za to."
"Pojdiva rajši po kolovozu do vrha!"
"Si neumen? Meni je že odveč vse skupaj, od davi že laziva okrog, pa kaj imava od tega? Naj pa še drugi malo! Jaz grem nazaj, pojdi sam, če hočeš. Polomi si vrat po teh strminah goliških!"
Ivan omahuje. Končno zmaga v njem utrujenost in brezuspešnost iskanja.
Stražnika se obrneta in tiho odideta po kolovozu nazaj proti Dobravi. Gori na robu rovta se dvigne velikanska Tilnova postava in se na prste vzpne, da more gledati čez drevje, kam bosta zavila stražnika. In ko vidi, da gresta svetlikajoča se bajoneta navzdol, nazaj proti Dobravi, mu obraz zleze v nasmešek, tr-
niku in držal dežnik, a ne nad seboj, pač pa s stegnjeno roko desno od sebe, nad majhno deklico. Ta se je nenadoma zasukala na levo in obstala pred izložbenim oknom velike prodajalne. Mož tega ni opazil in še vedno držal dežnik v stran, kar je napravilo tako smešen utis na vsakogar, ki je ta izreden prizor videl, da je vsakdo prasnil v smeh.
-o-
MRTVEC STRELJAL NA 1	ŽIVEGA
Da si tudi smrt privošči malo spremembe v tem, kako končuje svoje žrtve, nam ve povedati dnevna kronika. Eden najbolj svojevrstnih primerov je bil pred sedmimi leti primer nekega čevljarja v Duisburgu> ki je bil zvečer pustil kos mesa v odprtem loncu na plinskem štedilniku. Ponoči je skočila čevljarje-va mačna na štedilnik in je pri tem iztrgala cev iz kuhalnika. Ker mož ni bil zaprl glavne pipe, je plin zadušil njega in njegovo mačko.
Ženske se običajno boje miši, a ne tako neka dunajska gospodinja, ki je miško zagledala v shrambi in jo je tako vneto zasledovala skozi vse stanovanje, da jo je na koncu zadela srčna kap.
V Hamburgu se je pred tremi leti ustrelil neki bančni uradnik. Našli so ga mrtvega, s samokresom v roki. Ko mu je hotel policijski uradnik vzeti orožje, je počil strel in krogla je prebila uradniku srce, da je obležal na mestu mrtev. Ustrelil ga je prav za prav — mrtvec,
Da se more človek razleteti, to se sliši malo nenavadno, a vendar se je že zgodilo. Pred kakšnimi desetimi meseci je v neki hamburški pristaniški gostilni neki zamorec stavil, da bo popil kozarec bencina. Stavo je dobil. A ko si je hotel prižgati cigareto in je gorečo žveplenko približal ustom, ga je dobesedno razneslo.
KOVČEGI NA KOLESCIH
Neka angleška tvrdka za tu-ristovske potrebščine naznanja v londonskih dnevnikih nov izum v tem področju. "Prepiri z nosači so turistom stalno kvarili veselje in jim po nepotrebnem povzročali nove stroške. Zdaj je ta nadloga premagana. Uživali boste lepe dežele kakor nikoli prej." Tvrdka je odkupila namreč izumitelju svoje vrstno idejo :kovčeke na kolesa. Drobna zaklopna kolesa bodo dovoljevala vsakemu potniku, tudi dami ali otroku, z lahkoto premikati najtežje kovčege. Tvrdka pravi, da bodo kmalu tudi železnice uvedle pri vagonih posebne mostiče za kovčege. Nosači bodo gotovo novi izum preklinjali.
NOS SI JE ODGRIZNIL
Iz mesta Lecce poročajo, da se je v bližnji vasi Sandonato pripetil nenavaden dogodek. Lepa Josipina Dell Anna je postala nezvesta možu. Ko jo je ta zalotil v razgovoru z drugim, jo je silno oštel; med njima se je vnel prepil. Nenadoma se je mož zakadil proti ženi in ji odgriznil cel nos.
-o-
KAJ PA TVOJE TELO?
Malokdo ve, da usta v 24 urah izločijo okoli poldrug liter slin.
Ce črncu vsi ješ kos kože be-lokožca, potemni tudi ta kos v teku četrt leta.
Dunajski zdravnik dr. Win-ternitz je ugotovil, da je čaj & hruškovega listja zelo koristen tistim, ki trpe na obistih. Listje je treba pobirati v začetku P°" letja, posušiti ga in potem zdrobiti. Čaj pripraviš tako, da vsu-Jeg enoi žlico tega praška na eno iskodelico vode.
Širite amer. si.ovenca»
TISKARNA
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 We»t 22nd Street,	Chicago, iii.
■ Btran I
Izpod Golice
SLAVKO SAVINSEK. — Povest z gorenjskih planin —
^lumbi^
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich i in Josipina Laushe ...........................................75c
25181—Želel	bi, da bi bil ptica,
O j z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c
DRUGE SLOVENS&t PLOŠČE	ji
25107—Dobro jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
251 OS—Od kje »i dekle ti doma, valček
Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
25109—Je	p« davi &ianca padla , Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............75c
25110—Ljuibca,	kod ai hodila,
Čez tri gore, potje, A. Subel.) m A. Madic............76c
25111—Leži,	leži ravno polje,
25112—Oh,	ura že bije, duct,
Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c
25113—Iz	dolenjskih goric, polka,
Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115—F—	Jest pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c
25119—K	oknu pridi, Zora Ropaš in A. Subelj,
S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Subelj..75c
25120—Pod	okence pridem, Ropaš in Subelj,
Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75c
25122—Tam	za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c
25123—Sinoči	je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c
25124—Moji	tovarši so me napravli,
V Smihelu jaz hišeo imam, duet Udovič in Louše....75c
25125—Dober	večer, ljubo dekle,
Moja kosa je križavna, duet Banovec in Subelj....75c
25126—VejrČek	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, froyer trio..75c
25128—Katarina,	polka,
Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..........................i...75c
25129—Gozdni	valček,
Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c
25130—Velikonočna,	1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c
25132—F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ..................-................................• 75c
25133—F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca ...........................................75c
25134—F—Kranjski	Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično .............-........................-75c
25135—F—Večerni	valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c
25136—F—Po	gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet ...............................75c
25137—F—Tam	kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
25138—Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c
25139—Kadar	boš ti vandrat šu . . ., duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
25140—Pleničice	je prala,
Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c
25141—Žabja	svatba,
Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in
John Pluth jih spremlja na harmoniko...........75c1
25142—Jest	pa za eno deklico vem,
Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laushe ..........................................75c;
23143—Samo Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c
25144—Pojmo	veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c
25145—Štajerska,
Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c
25146—Tirolska	koračnica,
Stari Peter, dva krasna komada ............................75c
?5147—Deklica pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c
?5148—Pa moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Subelj..............75c
25149—Slovenska narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom pritožite potrebni znesek. Pri naročilih manj *akor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20e od pbšiljatve. — Naročil* blagovolite poslati p* rsvTjrurt na
Amerikanski Slovenec
PAR ŠALJIVIH IN TRAGIČ- n
NIH OBENEM	s
j
Na to vprašanje nekega velikega lista je dospelo na ured-
Q
ništvo veliko število odgovorov . in one, katere je list nagradil, prinašamo tudi našim citate- v
a
ijem.
k
Srečanje na plesu	y
Kmalu potem, ko sem bil c službeno premeščen v meni po- * polnoma neznan kraj, sem se udeležil neke zabavne prire- } ditve, na kateri so tudi plesali. Ko sem neko neznano plesalke jspremljal na njen prostor, sem ® opazil, da je ob strani stal mož, J ki je imel nekam tujo in čudno ® brado. Mož me je tako zani- s mal, da sem proti svoji sprem- * ljevalki pripomnil: "Glejte, ^ i glejte, tamle pa stoji pravi 2 ,Trocky."
"To, — to je moj oče," mi je ^ užaljeno odvrnilo dekle. — O- ^ prostil sem se, kolikor se je pač * dalo, vendar me je dogodek tako zabaval, da si nisem mo- * gel kaj, da ne bi bil tega po- * zneje omenil mladeniču, ki je sedel poleg mene pri isti mizi. 1
"Čudno naključje," je odvr- ( nil nagovorjeni, "mladenka, s ! katero ste plesali, je namreč 5 ; moja sestra."	'
Sedaj ni bilo več časa in mož- ' : nosti, da bi se bil opravičil.
Planil sem venkaj in skoraj po-: čil od smeha.
i
"Ko sem policaja aretiral" ]
Bilo je še v onih dobrih, sta- ! . rih, časih, ko sem se kot visoko- 1 šolec ob neki priliki najbolj ] , smejal v mojem življenju. '
Bilo je precej po polnoči, ko , smo se vračali od nekega štu- 1 dentovskega popivanja in bili " . seveda precej glasni. Prišel je ■ policaj in nas opominjal, da 1 . naj gremo mirno in tiho svojo 1
pot. Dva visokošolca pa sta se . temu visokemu ukazu odločno 1 uprla, nakar je policaj izvlekel 1 . iz žepa jekleno verigo ter slovesno izjavil: "Aretirana sta." . V trenotku pa sta mu onadva . verigo iztrgala iz rok in preden se je zavedel, uklenila nje-. ga rekoč: "Ni res, vi ste aretirani." Skoraj si ni mogoče mi-. sliti bolj komičnega prizora kot roj mladih, do skrajnosti razigranih študentov, ki gonijo pred seboj z verigo uklenjene-, ga policaja.
Visel je na slonovem rilcu
Na svojem potovanju z vojno mornarico sem prišel tudi v Indijo in v nekem velikem pristaniškem mestu sem šel, da si ogledam indijske zanimivosti. Brez cilja sem hodil po ondot-nem bazaru, ko nenadoma zagledam pred seboj kitajskega krošnjarja, ki je ponujal mimoidočim svoje igrače, razne ga-šperčke in figure na gumijastih trakovih, tako da so odskako-vale od tal, ko jih je razkazo-' val svoje blago, a ker kupčija ni šla od rok, je bil slabe volje. , Ne da bi opazil, je za njim pri-: j stopical velik slon, ki je v svoji , I neokretnosti pohodil eno izmed : : kitajčevih igrač. Ta pa je v !
jezi z vso silo brcnil slona v : zadnjo nogo. Z neverjetno na- ' glico se je slon obrnil in uboge- : : ga Kitajca pograbil z rilcem za \
dolgo kito ter ga visoko v zrak : dvigal, tako da je ubogi kra-marček cepetal ter se videl : prav takšen, kakor njegove
igrače. Nikdar se nisem tako j : od srca nasmejal kot ob tem
prizoru. Z menoj vred pa se je 1 ; seveda na ves glas krohotala 1
vsa množica ljudi, katerih je | na bazarjih navadno vse pol- { no. Hvala Bogu, da je slon ] . kmalu položil živo igračo na 1 I tla.	;
Da bi se mu dekle ne zmočilo ]
Lilo je v curkih, ko sem ugle- 'j dal prizor, ki mi je izvabil naj- j prisrčnejši smeh v življenju. ' Neki gospod je stopal po ploč- I
O TEM IN ONEM