L                      Nap oleon na Ruskem
 fapoleon dospevši do vrliunca svoje oblasti, napovcdal jc 1812. leta Eu-M]i vojsko. Bilo je v 14. dan meseca septembra, da je stal s svojo %®g@& veliko vojsko pred glavnim mestom Moskvo. Ko so šli vojaki v mcsto, Iyl bila je Moskva prazna in zapuščena. Po ulifiah je bilo vse tiho in mirno, vrata in okna po hišah so bila zaprta. Malo ne vsi prebivalci Moskve so zapustili mesto, le Ijudje najniže vrste in izpuščeni hndodelniki so se kla-tili po nlicah velikega mesta. Še tisti dan zvcčera se je prikazal ogenj po nekaterih bolj oddaljenih moskovskih predmestjih. Eusi so namreč mesto sanri zažgali. Franeoski vojaki se za ogenj niso dosti brigali, marveč iskali so si prenočišča in živeža. Druzega dne t. j. 15. septembra podal so je Napoleon v stari earski grad Kreralj. Ogcnj se je vedno bolj in bolj širil po mestu. Še le zdaj so začeli Franeozi misliti na to, kako bi ogenj zadušili. V vsem mestu ni bilo nobene gasilniee. V 16. dan septembra je nastal silen vihar, ki je raztrosil ogenj po vsem mestu. Požar se je bližal tudi Kremlju in Napoleon je moral ves prestrašen zapustiti carsko palačo in bežati skozi goreče mesto v dnigo bolj oddaljeno carsko stanovanje.
Še le v dan 20. septembra je prenehalo goreti, ko je nže večina inesta do tal pogorela.   Francozi so se morali na pogorišči utaboriti.
K tej nesreei za franeosko vojsko se je pridružila še druga nesreča. Nastala je narareč prezgodna in liuda zima. Sneg je pobelil neizmerne ruske planjave; bril je oster sever in vedno hujši mraz je prihajal! V opustošenej deželi je začelo Franeozom živoža primanjkovati in trpeli so hudo lakoto. Vrhu tega so jih ruske zime vajeni kozaki neprenehoma nadlegovali. Tisoč in tisoč franeoskih vojakov je zmrznilo ali pa vsled nepremagljivih težav ob-ležalo.    Konji so crkali, vozovi in kanoni so ostajali na ruskej zemlji.
125
A najveeja nesreča je zadela prevzetne Franeoze pri reki B e r e z i n i. Napoleon je ukazal preko te reke, ko je voda najbolj narasla, dva mostova napraviti. Po poludne 26. septembra so začeli francoski vojaki čez mostova prehajati. Zveeer in po noei utrgal se je velik del mosta, ki je bil napravljen za prevažanje blaga, ter je vse, kar je bilo na njem, utonilo v valovih.
V jutro 28. dne septembra so napadli Busi francoske vojake, ko so ravno preko Berezine prehajali. Eusov je bilo kot listja in trave. Nepopisljiv strah je prevzel Prancoze. Vsak je hotel biti prvi na onej strani reke. Na-stala je velikanska gnječa. Poveljniki in prostaki, konjiki in pešci, vozovi in topovi — vse je tiščalo na most. Vse se je borilo za svoje življenje. Mnogo vojakov je bilo poteptanih, še več jih je utonilo v ledenej vodi, a od zadej so švigale smrtonosne ruske krogle.
Kar jih je srečno pete odneslo preko pogubne Berezine, pomikali so se meseca decembra počasi iz Eusije. Napoleou jo je prav na tihem pobrisal v Pariz. prepustivši ostanke svoje nesrečne vojske nemilej osodi. Od dne do dne je mraz lmje priliskal; vsa cesta, po katerej so taežali Francozi, bila je pokrita z mrliči in konjsko mrhovino. Vojaki so bili raztrgani, suhi in bledi kakor smrt; nobeden ni imel več niti sablje, niti puške. Tako je v malo tednih razdrobila huda zima, grozovita Jakota in vojno orožje razkačenih Eusov neštevilno franeosko Tojsko.
Ali ta nesreča prevzetnega Napoleona ni spravila v strah; kmalu je začel nabirati zopet novih vojnih moči. Zdaj stopijo proti njemu v zvezo avstrijski cesar Franc II., ruski car in pruski kralj ter ga v odločilnej tri-dnevnej bitki pri Lipskem (16., 17. in 18. oktobra 1813. leta) popolnem pre-magajo in poženo nazaj na Francosko.
Avstrija stopivši iz tega boja, dobila je zopet vse dežcle nazaj, katere jej je bil Napoleon poprej vzel.