1 z h a i a vs«' 6' ^rtek. Cena mu je 8 K na leto. (Za Nem Sij o 8 K 00 vin., la Ameriko in druge tuje držav® 4 K (M) vin.) — Posamezne Številke se prodajajo po 10 vin.
Spisi in dopisi se pofiiljajo: Urednifitvu ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroSnina, reklamacije in in-serati pa* Upravništvu s,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
.3.
V Ljubljani, dne 19. januarja 1910.
Leto XXIII.
Mm v liberalce.
Ni jili več mnogo, dobi se pa še vendarle semintja kak naš človek, ki ga časih nekoliko zbega kak liberalni list, ali kak posamezen liberalec. Dober člo-ivek sodi druge po sebi in si ne more izlepa misliti, da bi se kdo kar na ce-fš-|em lagal. Samo tako si moremo razlagati, da nekateri Sleparji vkljub temu, Ida vso pozna njihove lumparije, ven-;!dar ob vsaki novi spletki dobe še lah-Ikovernežev, ki jim gredo iznova, v past. (Nazadnje pa le pride do tega, da sle-jfpar pri ljudeh, ki ga poznajo, ne opra-š Vi nič več, in da mora, če hoče ostati ; pri svoji obrti, poiskati drugod novih i krajev in novih ljudi.
Naši liberalci so že na tem. Razum-i nega in količkaj razsodnega človeka ne vjamejo več, naj si nadenejo kakršno koli krinko. Vse larfe, kar so jih Smeli na obrazu, so že tako obraljene in raztrgane, da je vsakemu lahko za njimi spoznati hinavsko liberalno spa-ko. Larfa sloge je ravno tako preluk-! njana kakor larfa narodnosti; meščanska tako kakor obrtniška in trgovska. Najbolj je pa razjedena tista, ki so ž hjo hodili liberalci na kmete v pustne Seme^ Agrarcem na Goriškem in neod-.Ivisnim kmetom na Kranjskem se nespoštljivo krohoče v lice vsak, kdor jih fireča.
Bil je pa tudi že zadnji čas, da se je (preobrnilo. Slovensko ljudstvo samo izase ni mnogoštevilno; dober milijon, (po več pokrajinah razkosan, ne pomeni (veliko. Liberalci so nas pa s svojo laž-Jnjivo, hinavsko in kratkovidno politiko delali še manjše. Zato so pa ravno Itjaši voditelji vedno trdili, da je prva (laša dolžnost boj proti liberalcem. Dokler ni zdrava pamet našega ljudstva gpad temi zmagami privrela na površje,
se ni moglo misliti na noben napredek, ne na Dunaju, ne doma.
Tista preklicano neumna politika nas je strašno stala, s katero so naši liberalni časopisi in kričači zabavljali proti naši državi in takorekoč odpovedovali zvestobo vladarju in Avstriji. Na papirju so žugali z uporom, z revolucijo, ko je vendar vsak otrok lahko vedel, da se je takih groženj toliko treba bati, kot lanskega snega. Saj smo videli in slišali, kako so ob avstrijskem sporu s Srbijo zavoljo Bosne in Hercegovine naši liberalni listi hvalili tistega prismojenega srbskega princa Jurija in takorekoč v neizrekljivi slepoti hu j skali Srbe proti nam. Obenem so pa liberalni voditelji pred. vsakim cesarskim orlom krivili hrbtišča in v pasji ponižnosti zatrjevali svojo udanost in zvestobo vsakemu briču in poljubljali v lizunski sebičnosti vsak knof na njegovi uniformi. Kdo nas je mogel ob tem času upoštevati, ko je bila politika liberalnih prvakov na las podobna kurjim odpadkom, ki imajo vse barve.
Zdaj se je, hvala Bogu, to izpreme-nilo. Ljudska misel je prodrla in zato je tudi naša politika na Dunaju ljudska in zato poštena, odkrita in nepremično enaka. Mi vemo, da smo Avstrijci in vemo tudi, da bi brez zveze z veliko in močno Avstrijo sploh obstati ne mogli. Res je, da nismo dobili od države vsega, kar nam gre; res je, da nas uradništvo pod krivičnimi vladami marsikje zatira, in da nam ne pusti niti najpriprostejših narodnih pravic, n. pr. na Koroškem, toda v mnogih ozi-rih uživamo vendar koristi velike in mogočne države in to tudi priznavamo. Vsega nimamo, mnogo najpotrebnejšega nam manjka, toda to pa ne gre, da bi slepo zametali vse. Od Avstrije imamo mnogo, vrh tega pa živi v nas zavest, da se vlade meniajo, država va
ostane, in da je zdaj vlada v rokah a v-* strijskega ljudstva, ki je po večini slovansko. Zato pa brez ovinkov hočemo tako ljudsko politiko, ki bo ojačila na-> šo državo in ž njo tudi nas, ki bo vrgla ob tla vse plotove, kateri nam sedaj branijo, da ne moremo tako napredovati, kakor bi radi, in da odpremo v državi na stežaj vrata pravičnosti za vse narode in stanove. Kot noč in dan se loči naša politika od liberalne. Libe, ralcem ni bila v državni politiki država nič in ljudstvo tudi nič. Edini, ki so se ozirali nanj, je bil uradnik, ker je ž njimi volil. Samo to so spletkarili, kako bi svoje uradniške pristaše spravili na boljša mesta; v teh malostnih osebnih vprašanjih so pozabili na glav-, no reč: na duševni blagor in na gospo-i darski napredek vsega slovenskega ljudstva.
In domača politika! Jalova je bila na vseh plateh. V posamnih občinah so držali liberalci tistih par svojih mogoči nih krčmarjev ali štacunarjev in raz-, nih oderuhov, ki jih imajo skoraj povsod za sorto. K višji politiki so pustili domala samo advokate in drugo mestno gospodo. Zato pa tudi nimajo nič pokazati iz vse svoje dobe. Sempatja kaka veselica, večne bire za vse mogoče in nemogoče reči, zapravljanje na vseh koncih, prazne igrače, puhlo besedičenje in trobezljanje, da so se naposled najpametnejšemu človeku, ki je venomer to poslušal, skisali možgani, — to je bilo vse. Nobenih višjih ciljev, nobenega pregleda o ljudskih potre, bah, nobenih jasnih načrtov za nobeno reč! Liberalni slovenski politiki so bili kakor otroci, ki na cesti iz blata grade bajte, ki jih jim prva kripa, ko pride mimo, stlači in uniči.
Liberalna slava je zato tudi taka, kakršno so si zaslužili. Mlajši liberalci zabavliajo celo sami nad starejšimi,
ti
toda niso prav nič boljši od prvih; samo toliko bolj trapasti, kolikor manj imajo izkušenj. Pri nas je pribito za stare in mlade liberalce, da se na liberalni podlagi ne da delati politika med slovenskim ljudstvom. Na liberalni podlagi se more samo eno: lagati in ob-rekovati, seveda tudi to le toliko časa, dokler se bodo našle šeme, ki verjamejo. A tudi teh bo zmanjkalo, ali kali!
Deželni zbor kranjski.
V seji, ki se je vršila minuli torek, so se obravnavali razni računski zaključki za minula leta od 1900—1908. Večinoma so se odobrili brez vsake razprave, samo pri razpravi o melijo-račriem zakladu je govoril poslanec M a n d e 1 j, ki je dokazal, da ustanovitev tega zaklada nima nobene zakonite podlage. Pač se je bil leta 1900 napravil nek zakon, toda ta zakon je imel namen ustanoviti le neko deželno kulturno banko. Ko je deželni odbor leta 1907. po prizadevanju našega tov. poslanca Povšeta najel pod zelo ugodnimi pogoji posojilo 4.000.000 K, so pa spoznali, da je leta 1900 sklenjeni zakon tako pomanjkljiv in deloma neiz-vršljiv, da so morali izven tega zakona ustanoviti poseben melijoracijski zaklad. Grajal je, da si je bivši deželni odbor izposojeval iz tega zaklada, da je mašil druge luknje, kar jc bilo nepravilno. Prav ni bilo, da se je iz tega zaklada posodilo državi 2,000.000 K za Barje po 4*4%, dasi zakon iz leta 1900 določa, da se ne sme drugače posojati kakor po 4V2%. Prav pa tudi ni, da se iz tega zaklada plačujejo obresti za najeto posojilo. Na ta način bo samega sebe uničil, obresti se morajo plačevati iz dež. zaklada. Sedaj, ko je naša stranka prevzela upravo dežele, moramo tudi to spraviti v red. Stavil je tozadevne resolucije.
Dr. Lampe
je dejal: Ko sem prevzel z drugo ded-ščino v dež. odboru tudi melijoracijski zaklad, sem takoj opazil, da ni prave zveze med tem zakladom in drugo upravo. Spoznal sem pa tudi, da melioracijskega zaklada ne morem spraviti v soglasje z zakonom iz leta 1900 Ker sem pa videl, da je knjigovodstvo ta zaklad dobro upravljalo, da je bilo
iS i°a^°\?a^tno' kakor tisti' ki 80
It nJS \*nU zakon> sem stvar pustil v miru, kakor je bila osnovana Da
bo pa stvar, kolikor mogoče uredi nal
se odkažejo resolucije, ki jih je stavi
posl Mandclj fin/ 'odseku DeleS
?asnilo\Lflindtner je podaI obširno pS jasnijo, kako se je ustanovil meliiora-
Zabre^1^-- zahtev° Alinea stava za	0bravnava^ takoj p0-
preložitev okrajne ceste Kranj _ Zgornja Besnica.	B
in77Cmt0 r>6 tireba Preložiti v daljavi 1077 m. Poslanec Zabret je omenjal, 2*
da je ta cesta najslabša v celem Kranjskem okraju in nujno potrebna poprave in preložitve. Ko sta še poslanec dr. Lampe in Pire podpirala predlog posl. Zabreta, je bila preložitev te ceste sprejeta.
V	odsek za deželna podjetja sta izvoljena Zabret in Kobi.
V	imenu upravnega odseka je poslanec II1 a d n i k poročal o svojem nujnem predlogu
proti razširjenja davka na vino,
kakor ga namerava finančni minister, ki hoče obdavčiti tudi tisto vino, ki se sedaj popije nezadacano na domu. Hladnik dokazuje, da bi bil ta davek silno breme za vinogradnika, ker bi moral še ta plačevati dac. Vinogradnik, ki še zdaj komaj životari, bi bil potem uničen. Obdavči se naj višje pivo in žganje, vinogradnika naj se pa v miru pusti. Razširjanje davka na vino bi omejilo pitje vina, da bi vinogradnik še težje svoje blago spravil v denar. Vinogradnik bi imel nepopisne sitnosti s financarji, ki bi se šopirili po vinskih hramih. Gospodarji, ki sedaj poslom in delavcem dajo vino, bi potem gotovo segli po žganju. Nameravani davek bi tudi ne donašal posebno mnogo. Pač pa se poživlja državna oblast, da pospešuje prodajanje vina, tako, da bi smel vinogradnik že '/a hI vina odprodati brez daca. Podpirale naj bi se vinske zadruge, a na železnicah naj bi se cena za vožnjo znižala.
Istih misli je bil tudi poslanec M a t j a š i č, ki ima pravo srce za vinogradnike. Zbornica je poročilo odobrila.
Minule jeseni sta dva zastopnika c. kr. splošnega preizkuševališča za živila v Gradcu, preiskavala mleko, ki se donaša v mlekarne v Škofji Loki, Šmarji, Grosupljem in morda še kod drugod. Posledica je bila, da sta naznanila mnogo kmetov, češ, da je mleko pokvarjeno in zaradi tega so bili kmetje obsojeni od sodišč na globe, ki znašajo več tisoč kron. Naravno je, da je ljudstvo razburjeno tembolj, ker do-tična človeka nista postopala tako kakor bi morala. Proti takemu postopanju vladnih organov je naša stranka vložila
nujni predlog proti nečuvenemu postopanju nadzornikov iz Gradca
katerega je utemeljeval poslanec Ev-gen J are. Kmetova boljša bodočnost je odvisna od povzdige živinoreje, predvsem mlekarstva. 80 mlekarn ™amo v deželi, mlekarsko šolo in naša -ezela čisto nič ne zaostaja za drugimi planinskimi deželami. Nad milijon kron je vreden vsako leto naš izvoz mleka v primorska mesta. Tem potom m se povzdignilo blagostanje našega kmeta. A način, kako postopa proti našemu mlekarstvu c. kr. splošno pre-skuševališče v Gradcu, je v stanu nre-
pSaRtndalini »Sa.
Sln rn-<fiaL gospoda iz Gradca in sta Sla preiskovat mleko v loško okolico,
pa tudi na Dolenjsko, v ljubljanska okolico. In našla sta, da je bilo mleko vodeno, nesnažno in nesposobno za dojenčke. Ovadila sta kmete sodiščem in plačevali so kazni 30 do 50 kron, (Dr. Šusteršič: Čujte! Čujte! Škandal! Ali je to pravica?) Eden teh" gospodov, je bivši komi. Ta dva sta navadno odi lila mleko in kar je ostalo na dnu, sta poslala v Gradec. Ta dva ne vesta, da se mleko čisti šele v mlekarni. Ti g0, spodje še ne vedo, da je pri nas mle< karstvo šele v povojih. Gredo naj glc* dat, kako se dela na nemškem Štajer* skem in Koroškem. Kazni znašajo do-i slej 14.000 K. (Dr. Šusteršič: To je drž, podpora za živinorejo!)
Ta dva sta se izkazovala z nemški* mi legitimacijami (Dr. Krek: Prepodili naj bi jih bili!) Kaznovali so kmete, namesto lastnike mlekarn. Kakšna moža sta, kažeta, da se je neki gostili ničar na Dolenjskem, ko jih je pogon stil, pobahal: »K meni že ne bodo več hodili mleka preiskavat!« Mi zahteva-i mo, da preiskujejo mleko domači iz-: vedenci. Pred desetimi leti se je usta-novilo kemiško preiskuševališče v Ljubljani. Deluje jako dobro. Prosilo je, da bi dobilo pravico javnosti, a na nobeno prošnjo ni odgovora. Dežolnž. predsednik naj smatra za častno dol-t žnost, da vendar enkrat ugodi proš-i njam dežele in ljubljanskega mesta in , se da kmetijsko - kemiškemu preizkui ševališču pravico javnosti, ali pa naj! država lastno preizkuševališče v Ljubljani ustanovi. (Burno odobravanje.) 0 tem predlogu se bo posvetoval unravj ni odsek in se bo zbornica še enkrat bavila s to stvarjo.
Nič manj zanimiva ni bila raz< prava
o gozda Podmolnikom.
Naši liberalci so po vseh listih pi* sali, da je dr. Lampe s prodajo lesa i z podmolniškega gozda oškodoval deželo vsaj za 50.000 K če ne več. Liberalci cele dežele so vpili, kako slabo gospo-* dari naša stranka in so si veselja inem cali roke, češ, zdaj jih pa bomo. Ali kaj, se je pokazalo? Nič drugega, kakor da so liberalni listi in 1 i b e r a ci sploh grdo lagali in obrer kovali dež. odbor, pred vsem" dr. Lampeta. Sam izdajatelj »Slov. Naroda«, kakor je pen vedal njegov vrhovni nad* zornik, dr. Tavčar, je pri-" znal, d a j e n j egov li s t lagal in delal dr. Lampetu krivico*
Dr. šusteršič in tov. so sta<, vili na dež. glavarja'vprašanje: Od ne* ke strani se širijo vesti, da je dež. od<jj bor prodal les iz gozda Podmolnikom na tak način, da je dežela pri tem gmotno oškodovana. Ali je na tej vesti kaj resnice in kaj misli gospod glavar ukreniti, da se take vesti, če so ne< osnovane ne bodo več razširjale? Nai mesto dež. glavarja je dal potrebno pO" jasnilo dež. odbornik Jarc. Tukaj sa< mo glavne stvari iz njegovega odgo vora: V gozdu se je naselil lubadaft
<a predlog dr. Tavčarja je dal deželni >dbor dovoljenje, da se del gozda izse-ca. Vodstvo odbrodelnih zavodov je jozvalo tesarja Pusta in Zakotnika, la stavita ceno, za katero bi les posedala in prevzela. Zakotnik se ni od-val, a vodstvo dobrodelnih a v o d o v je Cisto samovoljno, »rez vednosti in dovoljenja dež. odbora, prodalo Pustu pes les. Zato dež. odbor ne zadene nikaka odgovornost. Glede cene pa omenim, da je gozdni svetnik Putik cenil ves les na 17.600 K. Nato se je Oglasil dr. Š u s t e r š i č, ki je povdar-ijal: S to razpravo hoče S. L. S. označiti svoje stališče, da se mora cela uprava idežele vršiti pod kritiko javnosti. JVsak tak slučaj bomo spravili v zbornico. Jasno je, da se je iz neke znane [strani namenoma obrekovalo. Osramotili bomo vsako tako lažnjivo kritiko. 'Jasno je, da sedanji dež. odbor ni ničesar zagrešil. Lažnjive so bile trditve [i»Slov. Naroda«, da je naš tovariš dr. S »Lampe prodal gozd, ki je vreden 80 htisoč kron za 16 tisoč K Sedaj tudi ve-' mo, da bil referent dež. odbora v tej zadevi dr. Tavčar, glavni urednik tistega lista, ki je to pisal. Vodstvo dež. 'zavodov je prekoračilo svoj delokrog. Zakaj se ni Pustova ponudba redloži-,:la dež. odboru v potrdilo? Pogodba ni 'veljavna, ker je na njej podpisana oseba, ki ni imela v to nobenega pooblastila. V prihodnje se kaj takega ne sme Mfveč pripetiti. Dež. zbor naj skrbi, da se gozd najbolje izkoristi. Proda naj se Konkurenčnim potom in sicer tako, 1la imej pri enaki ponudbi prednost 'dobrunjska občina. Mogoče je Putik go7.d pravilno cenil, a kmetje Podmol-f nikom znajo tudi dobro ceniti. V ljubljanski okolici manjka lesa. Nekdo, ki pozna razmere, je dejal, da je les vreden vsaj 28.000 K. Predlagam, da dež. odbor kupno pogodbo razveljavi, in da naj se gozd proda konkurenčnim po-| tom. Gozd meri 30 oralov. Je zelo zanemarjen, ker je slabo upravljan. Deželna uprava je tudi veliko predraga. (Ži-ivahno odobravanje.)
Nedolžno jagnje — dr. Tavčar
vstane potem in izjavi, da ni bil v 'Ljubljani, ko je »Narod« objavil vest o . prodaji podmolniškega gozda. Izjavlja ntudi, da ni glavni urednik »Slovenskega Naroda«. (Dr. Triller: Nadzorstvo ima nad listom, drugega nič!) Stvar je prišla v list iz dobrunjske občine. (Katko, da to v6?) Priznava, da se je dr. | tLampetu zgodila krivica.
Dr. Lampe
.pravi, da dr. Tavčarju verjame, če sam Izjavi, da je nedolžen. Prav pa je, da se tto javno obravnava. Svet naj v6, koliko so vredne razne neresnične in številne trditve, ki se širijo po listih. Celo deželni poslanci ali kak deželni odbornik Havaja vedoma napačne številke in neresnice o deželnem odboru. Vsak sme ^kritizirati, toda lagati se ne sme!
Tudi
Dr. Triller
prizna, da se je zgodila dr. Lampetu krivica po »Slovenskem Narodu«, ki je trdil, da je prodal Pustu Podmolniški gozd. Predlogi dr. šusteršičevi so bili sprejeti.
Za pašne pravice.
Poslanec Piber je vprašal deželnega glavarja, zakaj deželni odbor še sedaj ni predložil zakonskega načrta o ureditvi servitutnih pašnih pravic, kar je nujna potreba gorenjskih živinorejcev. Nato se je opravičeval dr. Tavčar, češ, da šele nabira materijal, ko ga bo zbral, napravi načrt potrebnega zakona.
Poslanec Dimnik je vložil interpelacijo na deželnega predsednika, zakaj se ne izroči prometu
predor na Martinovi cesti.
Stara cesta, ki je bila že prej slaba, je sedaj še slabša. Lahko se zgodi ve-
lovanju državnega zbora so odločevali nemški in češki poslanci iz Češkega. Ustanovitev »Slovanske Enote« je pa dala tudi drugim Slovanom, zlasti Jugoslovanom besedo pri odločevanju o parlamentarnem položaju. Nemci se dobro zavedajo moči, ki jo imajo združeni Slovani, zato poizkušajo »Enoto« razbiti. Zlasti jih grize, da govore tudi Jugoslovani in sicer precej odločno besedo. Na vsak način hočejo preprečiti, da bi bil imenovan kak Jugoslovan za ministra. Napeli so sedaj vse moči, da bi Čehe prepričali, da je preosnova vlade stvar, o kateri se imajo pomeniti Nemci in Čehi med sabo, in ki Jugoslovane nič ne briga. Pripravljeni bi bili dati Čehom enega ministra več in bi morda tudi kaj odnehali glede svojih zahtev na Češkem, samo da bi Slovane razdvojili in potem vladali nemoteno dalje po. stare.n protislovan-skem načinu. Delali bodo na to, da se jezikovna postava za Češko v zbornici
Novi belgijski kralj Albert In kraljica Elizabeta.
lika nesreča. Deželni predsednik naj skrbi, da bo predor v najkrajšem času otvorjen.
V tej seji je vložil dr. Šustersič tudi predlog, da se vpelje
volivna dolžnost
za volitve v deželni in državni zbor. O tem bomo poročali obširneje, ko se bo razpravljalo v javni seji prihodnji teden.
(Dalje prih.)
□aaaocjannaaacjaaag
d
Političen pregled
a
___a
nppnauuaaaanaaaPP
DRŽAVNI ZBOR.
Dolgo časa je bilo odvisno od položaja v češkem deželnem zboru, ali naj državni zbor mirno deluje ali ne. O de-
kolikor mogoče hitro obravnava in sklene. Ne puste pa, da x>i se napravila taka postava tudi za alpske dežele, ker hočejo po Koroškem in Štajerskem še dalje gospodariti, kakor bi se njim zljubilo. Sedaj, ko je obstrukeija v državnem zboru odpravljena, bodo mogle odločevati v zbornici le še velike skupine, in samo močna zveza slovan-skih poslancev bo mogla z uspehom braniti slovanske koristi proti napadom nemških zagrizencev. K sreči je med češkimi poslanci dovolj mož, ki ne poznajo kratkovidne politike, in ki ne bodo žrtvovali za majhne hipne dobičke velikih skupnih slovanskih interesov, katerim je odprava obstrukcije odprla tako krasno pot do zmage. Državni zbor bo sklican krog 10. februarja;. Javno se pogajanja za preosnovo vlade in ustvaritev nove vladne večine sicer še niso pričela, vendar se pa to zeodi v kratkem. Na dnevnem redu
3i
prihodnjega zasedanja ho predvsem finančni načrt in vojaški novinci za tekoče leto. Delalo se hode tudi na to, da se poslovnikova izprememba, ki jo je pričel predlog dr. Kreka, kolikor mogoče hitro dovrši.
OGRSKO.
Lukač je s svojimi pogajanji s strankami popolnoma pogorel. Mislil je, da se bo dalo vse doseči mirnim potom, a se je popolnoma varal. Pokazalo se je, da je treba na Ogrskem ministrskega predsednika, ki se ne bo ustrašil b"ja s sedaj gospodujočimi strankami. Zdi se, da se vladar ni zmotil, ko je poveril sestavo nova vlade bivšemu dolgoletnemu hrvaškemu banu Khuen - Hedervaryu, katerega vlada na Hrvaškem je še vsem prav dobro v spominu. Enkrat je bil ta mož ogrski ministrski predsednik, a ni veliko opravil kljub svoji brezobzirnosti. Sedaj pa kaže, da bi bila zanj ogrska tla bolj ugodna. Mažarske stranke so namreč čisto razbite. Zelo modro je bilo, da je bil cesar imenoval za ministra Košuta, sina onega Košuta, ki je leta 1848 vodil na Ogrskem upor proti habsburški vladarski hiši. Košuta je namreč minila vsa bojevitost, ko je prišel k vladnim jaslim. Pripravljen je bil precej odnehati v svojih zahtevah, samo da bi se obdržal na ministrskem sedežu. Nameraval je že« opustiti zahtevo po samostojni ogrski banki. S tem pa ni bil zadovoljen velik del njegove lastne stranke, ki se je odcepil od njega pod Justhovim vodstvom. Khueno-vo delo je tudi s tem precej olajšano, da mažarske stranke nimajo posebne opore v ljudstvu, katero so še posebno odbile od sebe s tem, da zavlačujejo volivno reformo. Stranke torej ne bodo mnogo opravile, če se ne postavijo na stran ljudstva, to je: če ne zahtevajo splošne in enake volivne pravice. Če pa to store, potem stoje na vladarjevem, oziroma Hedervaryjem stališču in odpravijo tako sami tudi že eno glavnih težkoč, ki so ovirale rešitev ogrske ministrske krize. V boju za splošno in enako volivno pravico stoje seveda tudi socialni demokratje na strani nove vlade. Da je Khuen prišel v pravem času, priča tudi strah, ki se je pojavil pred njim v Košutovih in Justhovih vrstah. Med nasprotniki, ki so še nedavno strastno demonstrirali drug proti drugemu, se je pojavila neka želja po zbližanju takoj, ko je bil Hedervary odločen za ministrskega predsednika. Vendar Justh in Košut ne bosta mnogo opravila, tudi če se združila, ker se jo omajalo v ljudstvu zaupanje do njiju vsled ovir, ki sta jih napravljala vo-hvni reformi. Kakor vse kaže, je boi krone proti mažarskim mogotcem ravno sedaj na vrhuncu. Hedervarv je pripravljen na skrajni boj. če ne bo mogoče izpeljati volivne reforme s pomočjo parlamenta, bo zbornica razpuščena m razpišejo se nove volitve, če pri teh nova vlada ne dobi večine, se razpišejo zopet nove volitve in tako dalje. Upati je, da pride kmalu ljudstvo samo do
odločilne besede v politiki, in bo konec dosedanje mažarske politike na korist posameznim osebam.
ČEŠKI DEŽELNI ROR.
Voditelji nemških svobodomiselnih strank so zborovali 8. t. m. v Pragi. Izjavili so, da si žele sporazuma s Cehi na podlagi narodne razdelitve Češke in narodne avtonomije. Vlada misli že v prvi seji češkega deželnega zbora predložiti jezikovni načrt za Češko in načrt za okrožno razdelitev Češke. Za ta načrt se je baje vladi že posrečilo dobiti tudi češke stranke.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR
je rešil predlogi glede preosnove deželnih uradov in o izrabi vodnih sil. Edini liberalni slovenski poslanec dr. Kuko-vec je čutil potrebo zaletavati se v biro duhovnikov in cerkovnikov. Zahteval je načrt zakona, ki naj bi biro odpravil. S tem je pa izzval hrupno debato zlasti med našimi poslanci in socialnimi demokrati. Kukovčev predlog je bil od-kazan političnemu odseku.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR
je sklenil uravnavo večih voda, zlasti Soče, za kar so načrti že dovršeni. — Uravnava cele Sočine struge bi veljala krog 10 milijonov kron. Na dnevnem redu je bilo tudi več drugih točk gospodarskega značaja, in obnovilo se je nekaj že zapadlih kreditov. Laški poslanec Meizlik je tudi predlagal izpre membo vsega lovskega zakona. Poslanec Fon je obljubil predložiti še tekom tega zasedanja načrt novega lovskega zakona, ki naj bi se potem izročil pravnemu odseku v pretres.
HRVAŠKO.
Kaki siromaki so Hrvati, se je pokazalo pri sedanji izpremembi ogrske vlade. Če bi bili trdno politično organizirani, bi se ne moglo brez njih nič zgoditi. Tako jih pa še nihče vprašal ni, in nova vlada je bila sestavljena čisto brez njih. Ker ni mogel dobiti nobenega ministra za Hrvaško, ki bi mu bil po volji, je Khuen kar sam prevzel to mesto, in tako so Hrvati zopet čisto v njegovih rokah. Hrvati so pa čisto zbegani. Sorodniki naših liberalcev se mu celo prilizujejo. Sabor že dolgo ne zboruje, ker je večina proti banu Rauchu, ki si poizkuša sedaj pomagati na ta način, da hoče pri prihodnjih volitvah oropati volivne pravice vse, ki so bili radi najmanjše gozdne tatvine obsojeni. Hrvati, ki bi lahko igrali prvo vlogo ne samo doma, temveč tudi v ogrskem državnem zboru, so vsled svoje razko-sanosti le brezpomemben privesek,
BOSANSKA VLADA
se zelo boji novega sabora, ker bi lahko prišlo poslancem na misel, da zahteva-jo od nje lahko račun o dosedanjem gospodarstvu, ki je bilo včasih kaj čudno. Zato poizkuša sedaj vplivati na javno mnenje s pomočjo časopisja in je začela izdajati nov dnevnik, ker se ji zdi, da ne zadostujeta sedanja dva
lista, ki delata za njene namene. — prihodnje volitve so se začeli tudi hr< vaški katoličani v Bosni pripravljati,1 Ker so se pojavila v hrvaški organiza-i ciji »Hrvatska Narodna Zajednica« tui di načelna nasprotstva, vsled katerih' katoličani ne morejo ostati več tam, jg sklenil osnovati nadškof Stadler »IIin vatsko Katoličko Udrugo za Bosno i« Hercegovino«, ki bo imela čisto katolik ški program, prva taka organizacija med Hrvati.
NA ANGLEŠKEM
se bije sedaj ljut boj med konservativn ci in liberalci, ki so pa nekaj čisto dnii gega, kot naši liberalci, s katerimi nii majo drugega skupnega, kot ime. P01 slanska zbornica, kjer imajo večino lin beralci, je bila sklenila nov davek, ki bi bil zadel v prvi vrsti bogate lorde. Zato ga je gosposka zbornica, po večini konservativna, odklonila. Posledica jc bila razpust parlamenta. Če zmagajo pri sedanjih volitvah liberalci, potem izgubi gosposka zbornica ves vpliv, in govori se že, da jo v tem slučaju odM pravijo, kar bi gotovo ne bilo brez vpliva na ustavne razmere drugih držav. Silno verjetno je, da liberalci zmagajo, ker imajo ljudstvo za sabo in računajo tudi na delavske glasove, ker, so dosedaj delavci večinoma volili z njimi. Negotovo je še, s kom pojdejo j Irci. Liberalna sedanja vlada jim jc f obljubila, da bo podpirala njihove tož<* nje po avtonomiji. Irski škofje so p (H zvali ljudstvo, naj voli one, ki bodo obljubili, da bodo delali za pravice kalQ» ličanov.
aannnnaaacinaa^ ._JCUU
Zlata doba
□
d_____.
auuanaaanangnr-ir-irin •
ZLATA DOBA.
Zakaj pa zlata? Poslušajte!
Stari Rimljani so imeli pravljico o zlati dobi. Bila je ta že davno, davno, da se ne pomni več, kdaj. Ali prijetno, je bilo takrat! Bilo je nekako tako* kakor pripovedujejo časih pri nas o deveti deželi, da tam mesene klobaso kar z dreves vise, človeku ni treba nič drugega kakor samo usta mu je treba' odpreti, pa je dosti; en pečen vol hodi okoli in nož ima zasajen v sebi; člove-i ku je treba samo nož izdreti in otN rezati.
Če ne ravno tako, pa vsaj podobno: je bilo v »zlati dobi«; živelo se je lahko, prijetno in veselo.
Kaj pomeni ta pravljica o »zlati dobi«? To je spomin, ki je ostal tudi pri poganih o nekdanjem raju ali para* dižu, v katerem sta prva dva človeka' pred grehom živela srečno, veselo živ* ljenje.
Toda kaj ima to z nami opraviti* ali kaj imamo opraviti mi z »zlato dobo«? Mar menite, da se bo ta zlata doba še kdaj povrnila? —< Da, da, praV, to mislimo: Zlato dobo, paradiž iiai
eemlji bi lahko Imeli, ko bi ne bilo med nami toliko — pijančevanja! Tako so mislili tudi tisti, ki so ustanovili poseben časnik zoper pijančevanje in mu ,dali ime »Zlata doba ali treznost slovenskega naroda«. Ta list stane na leto S krone in se naroči v Marijanišču v (Ljubljani. Priporočamo ga še enkrat, Iker je eden najbolj potrebnih listov slovenskih. Če ga ne more vsak sam zase naročiti, vsaj vsako društvo, vsaka (Marijina družba, vsaka vaš ali sploh tveč ljudi skupaj naj bi ga imelo in res prebiralo!
Ker ga pa vsi naročniki »Domoljuba« gotovo ne bodo imeli, zato hoče itudi »Domoljub« pod tem naslovom zapisati katero zoper alkohol. Saj vsak, kdor je res pravi domoljub, mora vi-jdeti, da to, kakor se sedaj pri nas pije, ije preveč!
KRALJ MORILCEV.
(Iz italijanščine.)
Morilci človeštva so se zbrali, da si Jzbero kralja. Prišli sta kolera in kuga, prišli sta jetika in mrzlica. »Jaz,« je !dejala jetika, »ne delam hitro, delam počasi ali povsod in gotovo, in milijone sem že v grob položila.« — »Naše orožje je boljšo in hitrejše,« sta govorili kolera in kuga, »in več sva jih /umorile kakor je zvezd na nebu.« — i»Meni gre krona, kričal je zopet drugi strašnega obraza. »Jaz ubijam in tep-[tam cvet človeštva, junake: jaz sem ivojska.« In tako so sc oglašali vsi po ■ vrsti in zahtevali krono: lakota, ne-Čistost, lenoba, lakomnost.
Sredi največjega prepira pa se prikaže tujec majhne postave in nedolžnega obraza. »Slišal sem vaše glasove,« Izpregovori tujec, »čul sem vaše klice: živijo kuga, živijo kolera in druge; na-ivdali so me ti klici z veseljem, ker so (veljali onemu, ki me je med vas poslal. BVIojemu gospodarju se imate zahvaliti j !za polovico vaše moči in vaših žrtev.
BVIoj gospodar vam jih je pripravil v , ivaše naročje: on slabi telo, da se ne inore braniti vaših napadov, on otemni (um, on brusi nože, zastruplja rane, pripravlja vojsko, neti strasti, dela srce jtrdo in brezčutno. Še več jih pomori on sam brez vaše pomoči. Proti vam se ljudje bord, vas sovražijo, plačujejo zdravila in zdravnika, da bi vam ušli, <— mojega gospodarja ljudje ljubijo in .plačujejo, zato ker jih v smrt pošilja. iNjemu se ni treba skrivati, on zahrbtno ne napada. On bije javno svoj boj in kliče: Pridite k meni vsi uničeni, osramočeni, okradeni časti, premoženja in zdravja! In ljudje hi tč k njemu v tru-niah in se pogrezajo v prepad. Vi, gospoda, morite samo očete, moj gospo-!dar mori z očeti tudi izmučene, bedne Ižene, sestradane, polnage otroke. Vi morite osebe, moj gospodar uničuje rodove. Vi morite telesa, moj gospodar imori duše in jim odpira vrata v večne prepade. Komu gre sedaj krona, kdo je največji morilec?«
»Da, to je moč, ki prekaša vse dru-so odgovorili navzoči. Tu pa nekdo
vpraša: »A kdo si ti in kdo je tvoj gospodar?« — »Jaz,« odgovori tujec, »sem kozarec in moj gospodar je alkohol.« In zašumelo je v zboru: »Živio alkohol, kralj morilcev!«
PRVO ABSTINENTSKO OKROŽJE. — VSEM V POSNEMO.
Prvo abstinentsko okrožje ali zveza abstinentov je ustanovljena. To častno prvenstvo ima kamniški okraj, kjer so najštevilnejši in najbolj navdušeni abstinentje. Kako se je to zgodilo?
V nedeljo, dne 2. januarja je pridigal na Homcu pri Kamniku dopoldne in popoldne gospod urednik »Zlate dobe« in »Bogoljuba«, po popoldanski božji službi smo se pa zbrali abstinentje in nekateri naši prijatelji v veliki sobi poleg homške cerkve, zastopniki vseh abstinenčnih odsekov v okolici. Bili so zastopniki iz Domžal, Ihana, Mengša, Suhadol, Šmarce, Homca in Rov. — Izvrstni homški pevski zbor je zapel v začetku in na koncu eno krepko pesem. Vmes je bilo pa zborovanje, ki je bilo zelo živahno. Pravila tega okrožja so sestavili gosp. župnik homški, Anton Merkun. Nato se je izvolilo predsedništvo: Franc Bovc, posestnik v Šmarci, predsednik; Franc Cerar, tovarnar v Domžalah, tajnik; Matija Zarnik, mladenič v Suhadolah, blagajnik. — Odbor je takoj storil mnogo sklepov, kako naše gibanje razširiti. Pravijo, da brez pijače ni veselja in navdušenja; mi pa smo bili tako dobre volje in navdušeni, da smo se komaj ločili. Nad dve uri je trajalo zborovanje. — Vsi abstinentje kamniškega okraja, ki še niste zraven, pridružite se nam! Naša zveza šteje že sedaj nad sto a b stinen-tov! — Vsi, ki imate pogum, pojdite za nami!
Skrivnost najdenke.
Povest. — Spisal Reimmichl.
(Dalje.)
»Potolažila sem gospo,« je nadaljevala Lucina, »da se popravijo taki ne-dostatki pri otrocih sami po sebi. — Vas, pravo grofovsko dete, je obdržala Marietta potem nekako pol leta pri sebi. Njen mož je bil tedaj v ječi, a še huje se je godilo siroti, ko z otrokom ni mogla dobiti primerne službe. V najhujši bedi vas je pustila v tisti hiši na Zlatem brdu, kjer vas je potem gospodinja sprejela za svojo. Bila sem vesela, da se je steklo vse tako po sreči in da ste ostali pri poštenih in imo-vitih ljudeh. — Ko pa sem lani čula o vaši možitvi, me je začelo vnovič pošteno skrbeti. -- Povem naj vam Se,
kako se je godilo Mariettinemu pravemu otroku v grofovski hiši. Ko je bila deklica stara osem let, je bila že tako trmasta in poredna, da je prizadela gospodu grofu in gospej grofici veliko skrbi in žalosti. Gospa je dobila potem še drugo dete, tudi deklico — ime ji je bilo Julija, — ki je bila tri leta mlajša kakor Marietta. Julija je bila prav ljubka in zala deklica, pa je morala veliko prestati od svoje starejše, neprave sestrice. Kar naenkrat se je prijela starejše'deklice, Mariette, da-vica in v malo dneh jo je nalezla tudi Julija. Teden dni je minilo in obe sta bili mrtvi. Moj Bog, kako sta tedaj žalovala gospod in gospa! Srce se mi je krčilo od žalosti in sočutja. Posihmal nisem imela niti ene mirne urice več na svetu. Ne morem vam popisati, kako me je pekla vest zaradi mojega nepoštenega ravnanja s svojo varovanko. Semintja sem imela besede že na jeziku, da bi bila razodela skrivnost, ali vselej sta me oplašili sram in skrb pred kaznijo. Veliko sem pretrpela, toda po pravici. Slednjič sem odpovedala službo pri grofu in se omo-žila. Moj mož — Bog mu daj dobro — je bil branjevec, a dobra in poštena duša in mi je zapustil poleg nekaj težko prisluženih stotakov tudi to hišico. Tudi njemu nisem upala razodeti skrivnosti o grofovski družini. — Zdaj so domalega že vsi na drugem svetu: moj mož, moja prijateljica Marietta in tudi gospa grofica, ki je umrla čez nekaj let tam nekje pri Veroni na Laškem. Cesto sem gledala vse tri v sanjah in tedaj se mi je vedno zdelo, da me prosijo in rotijo, naj vendar od-krijem skrivnost. Samo Bog v6, kako hudo sem se morala zadnja leta pokoriti za svojo pregreho, kako strašno mi je bilo prenašati opomine pekoče vesti.--A kaj to! Ko so Jošta drugič izpustili iz ječe, me ta zlobni, vražji človek ni več pustil v miru. Marietta mu je bila namreč povedala pred smrtjo, da sva zamenjali otroka, in to je bilo zanj dovolj, da me je držal odslej v pesti. Vsakih štirinajst dni je stal prebi-isanec pred vrati ter mi grozil, da me spravi v ječo, ako mu ne naštejem takoj toliko in toliko denarja. Na ta način je izvil iz mene kakih štiristo kron, a ni mu bilo še dovolj, zahteval je čimdalje višje svote . . . Malo da nisem predvčerajšnjim obupala od žalosti; sklenila sem se otresti takega mučnega življenja. Šla sem h gospodu grofu, mu povedala vse in ga prosila milosti in usmiljenja . . . Hvala Bogu, kako mi je odleglo, odkar sem se iz-nebila te dolgoletne mčre ... In gospod mi je gotovo prizanesel, saj ste najbrž po njegovem naročilu prišli k meni! — Zdaj prosim torej še vas, milostna grofica, da se usmilite uboge Lucine in ji odpustite!«
Tilkro je ženina povest tako pretresla in ganila, da ni mogla dolgo časa z besedo na dan. Končno je dejala na-tihoma:
»Nisem prišla k vam po grofovem
5i
naročilu, ker gospoda še ne poznam; niti videla ga doslej nisem.«
»Ne? Kako to? — Kdo pa vas je pripeljal k meni?«
»Jošt mi je pokazal hišo.«
»Že zopet ta nesramnež? Nemara je ujel tudi vas v zanko, da vas spravi ob nekaj stotakov . . .? O, ta človek! Toda gospod grof se je včeraj odpeljal v vaš domači kraj, da vas poišče, in vi
ste tukaj?«	, . . „
»Kaj? K nam? Na Zlato brdo?«
se je prestrašila Tilka.
»Kako, da ga niste videli,« je vprašala £ena začudeno; »če bi hiteli, bi ga še nemara našli doma . . .«
»Ne grem več domov — zdaj ne več,« je odgovorila Lokarica skoraj osorno. V srcu so ji vstajale nove Bkrbi, nove slutnje . . .
Tilkine besede so starko osupnile. Začudeno je zrla mlado grofico, vpra> šanje je imela na jeziku, ali zinila ni ničesar. Tilka je opazila in umela nje ne vprašujoče poglede in je dejala:
»Sčasoma bo zopet vse dobro . Toda zdaj moram iti, dovolj časa sem se mudila pri vas; jutri pridem zopet, da me spremite k očetu . . . Upam, da bo jutri že doma.«
»Seveda, če vas ni našel na Zlatem brdu,« je odgovorilo zgovorno ženšče; »to bo veselje, ko bo zagledal gospod po mnogih letih svojo izgubljeno hčerko .. . Bog daj, da bi se vse srečno steklo!«
Jela je poljubljati Tilkino roko, a ta se je protivila njenemu poniževanju na vso moč. Stvari, ki jih je ravnokar čula iz starkinili ust, so ji tako močno segle v srce, da ni mogla več strpeti v tej hiši. Hladni in skoraj osorni nastop mlade grofice je pa Lucino zelo užalil; začela je dvomiti o tem, ali ji je vse odpuščeno, in zopet so se ji skrbi pričele oglašati v duši.
IV.
V nedeljo popoldne po večernicah je pridrdrala pred Lokarjevo hišo na Zlatem brdu gosposka kočija. Gospodar France je sedel pobit in žalosten v družinski sobi in je premišljal nesrečne razmere, v katere je bila zadnji čas zapletena njegova hiša. Ko je ugledal pred hišo iskra vranca in svetlo vprego, je šinil kvišku in stekel na dvorišče, da bi se prepričal, komu velja nenavadni obisk. Gost, ki je stopil z voza, je bil postaren mož, gosposko oblečen, na roki so mu blesteli zlati prstani, na svilnatem telovniku pa zlata verižica. Lokar še ni nikoli videl moza s tako dostojanstvenimi note-zami na obličju, tako črnimi, žarečimi očmi la so kar gorele pod osivelim obrvimi in s katerih je odsevalo neka ponosnega in visokega.	J
»Veselilo bi me, če bi mogel govoriti s posestnikom Lokar jem,« je dejal došli gospod in se vljudno poklonil
1 leB? Jaz/ je dcial Lokar v zadregi kakršne še ni zlepa doživel
»Potem bi vas prosil, da stopiva v hišo, ker se moram z vami nekaj važ^ o1
nega pomeniti Samo četrt ure ali nekaj dalj . . . Nalašč sem se pripeljal iz Gorice, da vas obiščem. Moje ime je grof Borghetti.«
Lokar je spoštljivo odzdravil in spremil visokega posetnika v družinsko sobo. Ko sta korakala po veži, se je oziral tujec pazljivo, skoro radovedno po vseh kotih. V izbi je primaknil gospodar k mizi dva stola in povabil gospoda, naj sede.
»Najprej moram prositi odpušče-nja,« je dejal tujec, »da sem vas nagovoril kar z vašim domačim imenom. Nisem vedel, kako se pišete.«
»Pišem se Ravnik — France Ravnik,« je odgovoril gospodar nezaupno. Grof se je vnovič nalahno priklonil ter nadaljeval:
»Oprostite, če pričnem brez nadalj-nih ovinkov. Moj današnji obisk pravzaprav ni namenjen vam, ampak vaši ženi. Veselilo me bo, če jo pokličete in ji poveste, kdo da sem.«
»Žal mi je, gospod, da vam ne morem ustreči, kajti jaz nimam žene,« je odvrnil Lokar skoro kljubujoče, ker se je bal kočljivega vprašanja.
»Ne?« je osupnil tujec. »Menda so mi vaščani pokazali pravo hišo . . . Ali niste v tej hiši vzredili neke naj-denke?«
»Da, gospod grof!« Lokarja je spre-letela lahna zona.
»Ali ni mladi hišni gospodar vzel te najdenke za ženo? Vsaj govorilo se je tako!«
»Seveda, gospod! Toda moje žene ni doma . . . Sicer pa odkrito povem, da jako nerad govorim s tujci o svojih družinskih zadevah.«
»Gospod Ravnik, zdi se mi, da ste | nekoliko preveč nezaupni nasproti meni .. . Morda vseeno ne bo odveč, ako kaj natančnejšega čujete o pokolenju in stanu svoje soproge.«
Pri teh besedah je mlademu Lo-karju izginila z lic vsa rdečica. Zdrznil se je in odgovoril še bolj kljubovalno: »O pokolenju in stanu? Moja žena je po pokolenju in stanu to, kar smo vsi drugi Lokarjevi, in to je dovolj.«
»Kai pa, če bi vaša žena nenadoma izpremenila svoje priprosto ime ter ga zamenjala z drugim, plemenitaškim ? Menim, da bi vas njeno povišanje ne spravilo v nevoljo . . .«
Lokarja je spreletelo po vsem životu, kri mu je zaplula v lice, v duši je začutil nekaj strašnega. Sinil je kvišku, lovil besede, toda izpregovoriti ni mogel drugega nego:
»Jezus, Marija . . . vaše besede so nesreča!«
»Jaz ne vidim nesreče v tem, če bi bila vasa zena iz kakega višjega rodu,« ga je izkusal pomiriti grof.
knr^eli-k« stanovska razlika med za-
odvrn i t I® ni nikoli rodila sreče,« je odvrni Lokar razburjen; »to se v6 da
ne verjamem da bi bila' Tilka pleme*
n tega rodu. če bi bilo le količka Ss
£a jasnem*' b'b5NBtVar ^ zdivna na jasnem . .. Najbrže vas je zapeljala kaka prevara ali zmota.« zaPelJala
»LahkoI Ampak meni so znani raz< logi, da smem trditi popolnoma mirna in gotovo, da je vaša žena moja hčer* ka,« je nadaljeval grof s svečanim po* vdarkom. Lokarjeve odločne besede so vzbudile v grofu nekoliko nevolje.
»Vaša hčerka,« je vprašal Lokar kakor omamljen in šinil kvišku, »go< spod grof, prosim vas . . . Tako pre-i drzna trditev, nihče vam ne bo ver* jel . . . Gosposka hči — moj Bog, kaj takega ... !«
(Dalje prih.) }
Zmagoslavno znamenje.
Še živi med nami spomin na slav-i no zmago pri Kustoci, še živi med Slo-i venci nekaj junakov, ki so se borili y oni bitki. — Bilo je tistega vročega, krvavega dne pri Kustoci 1. 1866. Južni del avstrijske armade pod poveljstvom junaškega nadvojvode Albrehta je sin jajno premagal štirikrat močnejše so-i vražne čete in jih skoro docela uničil. Medtem je dobil neki ogrski huzarski polk povelje, naj razprši močno pie--montsko posadko, ki je zasedla ime-, nitno točko bojnega polja. Junaški polk se je vrgel na življenje in smrt na sovražnika, toda moral se je umakniti; poizkusil je drugič, tretjič, a vselej brez uspeha. Skoro vsak deseti mož avstrijskega polka je padel, a sovražniki, katerim je bilo kakor Avstrijcem ravno to mesto velike važnosti, so svojo posadko znatno pomnožili. Poveljnik je poročal o svojem nevzdržljivem sta-, lišču višjemu poveljništvu in ga prosil naj mu pošljejo novih čet v pomoč, tega mu niso mogli ugoditi, marveč so mu iznova zapovedali, naj na vsak na-* čin razprši sovražnika. Zastonj <e po-, izkušal ojunačiti in ohrabriti že napol obupane Ogre, prosil jih je, jim žugal, vse zaman. Ni premaknili se niso z mesta. Tedaj je zagledal poveljnik vojaškega duhovnika. »Tovariš,« mu je zaklical, »poizkusi ti s pomočjo sv. vere ojunačiti moj polk k novemu naskoku!« Duhovnik je skočil junaško k zastavi in zaklical: »Huzarjil To zastavo je blagoslovila sv. Cerkev in vi ste ji prisegli: zmagati ali umreti! Spominjajte se te prisege! Sprejmite še enkrat sv. odvezo!« Kakor na povelje, so se odkrili sinovi ogrske puste in pri-, čakovali slovesnega trenotka. Ko jim je duhovnik podelil odvezo in jih takoV rekoč posvetil smrti, je prijel v roke kriz, ga visoko dvignil, skočil pred prvo vrsto in zaklical: »Naprej z Bogom in Kristusom!« — Opazivši zmagoslavno znamenje, je prešinilo vse vojake nedopovedljivo navdušenje. Veselja so kriknili m planili neprodirno kakor, aivje valovje razburkanega morja na sovražnike, boreč se kakor levi z junaškim srcem. In po peturnem boju je mala četa popolnoma uničila mogočno sovražno posadko.	„ v
RHZGLED PO DOmOUlNI

Kako so reševali uganko? Poleg |24 pravilnih rešitev došlo je tudi 26 napačnih. Da se spozna, kako so si nekateri belili glave, naj v zabavo nave-Idemo par slučajev. Nekdo iz Komna ravi, da je ta uganka č 1 o v e k in d e-a r, ravno tako, da je denar, jo je ešil eden na Rečici, drugi pa celo v odingenu na Vestfalskem. Da je »d o-ri časopis« ali »katoliški a s o p i s« ali »Naš do m«, tako so ibali v Konjicah, v Podbrezju, v Zg. ruku, v Mozirju, v Trbovljah in Stari oki. Za »Slovenca« so uganko eli v Št. Vidu in na Bledu. Nekdo v aščah je pa samo povedal, da je uga-il, pa nič kako. Deklica iz Trzina pra-i, da je a n g e 1 v a r u h, eden na Dp-rovi, da je spovednik, eden v Dra-;evniku, da je duhovnik, nekdo v etliki, da je zvon, eden iz Rihem-erga pa, da je jezik, neka pobožna itateljica iz Sv. Križa, da je Jezus [Kristus, ta je napravila celo pridi-jgo, ena v Zeli na Štajerskem pa je ugi-(bala in rekla, da to ne more biti druge-jga kot ljubezen,pa še pravi, da se /ni zmotila. Rodoljub na Koroškem pa pravi, da — to ni nikdo drugi, kot — (Fran Grafenauer, poslanec. Talko so torej ugibali in iskali po svetu, (uganka pa je bila prav blizu, kajti bil |jje — »Domoljub«!
; Blamirani liberalci. Kdor pozna 'razmere, bo priznal, da so liberalci v j!času, ko so sami gospodarili v deželi, ,'dobrega silno malo storili, pač pa spravili deželo v velike dolgove. Tako gospodarstvo se ne da spremeniti v eni Inoči. S. L. S. se trudi, da spravi sčasoma zavoženo gospodarstvo v pravi red, iliberalci pa mečejo, kjerkoli mogoče, naši stranki polena pod noge in zabavljajo čez grehe, katere so storili sami, kakor bi bili naši vzrok. V deželnem zboru se je oglasil dr. Oražen in pričel govoriti o neredu v prisilni delavnici, katero pozna, ker je bil ondi zdravnik. Pošteno jo je skupil. Nemški poslanec ga je pošteno zavrnil, kajti Oražnova dolžnost bi bila na nered opozoriti, a (tega ni storil. Če sedaj zabavlja, dokazuje le, kakšen nered bi bil šele, če bi Se vedno ostal v službi dežele in delal nered. Oražen ni mogel ničesar v opra-»vičenje navesti.
Narodno obrambno delo. Cela vrsta mesecev je že potekla, kar beremo iv »Slovencu« izkaz imen onih, ki darujejo za obmejne Slovence po 20 kron, Vendar ni upanja, da bi kmalu že doseglo število darovalcev 1000, dasirav-mo se potrebe pomoči množe. Vsakega [Slovenca, ki kaj premore, dolžnost je, \udi narodno delo podpirati. Kako se avedajo Čehi svojih narodnih dolžno-
sti, smo že večkrat opozarjali. Koliko tisočev stane vsako leto vzdrževanje čeških šol samo na Dunaju. Umevno, da to češko gibanje Nemce straši. Kot odgovor na preganjanje čeških Šol so sklenili Čehi nabrati en milijon kron za osrednjo češko šolsko matico. Poziv so izdali na dan sv. Vaclava dne 28. septembra 1909; po dobrih treh mesecih so nabrali že nad 860.000 K. Posebno pohvalo zasluži narodno žen-stvo, samo praška šolska ženska podružnica je dala osrednji Matici poleg vsote 38.000 kron, katero daje vsako leto, še prispevek k enomilijohski zbirki lepo vsoto 35.000 kron. Češka narodna zavest naj bodri tudi Slovence k delu za obrambo naroda. Res smo reven narod in ne mislimo na milijonske sklade, a vendar marsikdo bi si lahko pri-trgal kako kronico in jo poslal za obmejne Slovence.
Dr. Tavčar taji v javnosti, da bi bil on odgovoren za »Narodove« laži. Ko so v deželnem zboru prijeli dr. Tavčarja zaradi lažnjivih dopisov, tedaj je trdil, da ni urednik »Narodov«, ampak le nadzornik. Za nas je pač brezpomembno, kak naslov si dr. Tavčar pri »Narodu« izbere, resnično je le, da je list odvisen od njega in je tedaj še vedno odgovoren za dopise. Sicer se pa ne bi prav nič čudili, če bode kmalu na kakem shodu dr. Tavčar to, kar je tajil v deželni zbornici, na shodih začel zopet trditi.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu ima namen skrbeti, da se obvarujejo slovenska dekleta, ko pridejo v Trst. Ta zavod pa, ki pošilja prošnje za podporo tudi nam, je zadnje čase krenil na popolnoma napačno pot. V njem gospoduje klika, ki ne mara dosti za verska načela. Predsednica je na občnem zboru proslavljala svobodomiselca hudodelca Ferrerja. Odbor ni sprejemal deklet, ki so bile priporočene od duhovnega voditelja zavoda in zlasti tistih ne, ki so v Marijini družbi. Iz navedenih razlogov dosedanjemu duhovnemu voditelju na zavodu g. Antonu Križ-manu ni kazalo ostati več na sedanjem mestu in je odložil duhovno voditelj-stvo, tako da je zavod sv. Nikolaja brez duhovnega voditelja. Kakor potreben bi bil tak zavod, ki bi skrbel za Slovenke, ki pridejo v Trst, moramo le priznati, da je zavod sv. Nikolaja izgubil naše zaupanje, da bi delal res v pravem krščanskem duhu, zato pa tudi ne moremo priporočati zavoda v podporo, dokler vlada tak duh v njegovem odboru.
Imenovanje. Deželni predsednik je imenoval okr. računskega asistenta Avguština Zajca računskim oficijalom.
Kinematografi kažejo večkrat slike, ki so naravnost v pohujšanje mla-dihe. Pozdravljati moramo ukaz deželnega šolskega sveta, ki prepoveduje obiskovanje kinematografičnih pred-stav šolski mladini. Za posebne otroške predstave pa bodo morali posestniki kinematografov predložiti natančni načrt predstav v Ljubljani deželnemu predsedništvu, na deželi pa okrajnemu glavarstvu v potrjenje. Pametna in modra naredba, saj so se večkrat pri kinematografičnih predstavah kazali prizori, katerih se morajo sramovati odraščeni, in to naj gledajo šolski otroci.
Izseljevanje v Brazilijo kljub opominom ne preneha. Mnogoštevilni avstrijski izseljenci se dajo preslepiti od brezvestnih agentov in se podajo v kraje, kjer komaj toliko zaslužijo, da se prežive. Naj vendar bedno stanje izseljencev odpre oči tistim, ki ne verujejo svarilnim opominom.
Družbi mladih tatov v Ljubljani je policija prišla na sled. Kradli so kakor srake v Ljubljani, Šiški in okolici, kar so le mogli. V stolni cerkvi so zamašili nabiralnik, da bi tako novci ne padali notri in prišli v njihove roke. Ravno ko sta dva taka uzmoviča, stara 14 do 15 let, poskušala oropati nabiralnike, jih je cerkvenik zasačil in izročil policiji. »Poglavar« te tatinske družbe je 151etni mesarski vajenec Rouh iz Kočevskega. Fanta je iskalo orožništvo, ker je že doma na sumu več tatvin, a je pobegnil v Ljubljano, kjer je nadaljeval svoje delo. Kaj bo še s tako zgodaj pokvarjeno mladino.
Vabilo na naročbo tamburaškega instrumentalnega lista »Lira«, ki bo izhajal vsaki 25. dan v mesecu. »Lira« bo prinašala samo efektne, v lahkem slogu sestavljene skladbe, uporabne za zabave, plese, izlete itd. Vsebina »Lire« bodo koračnice, plesni in zabavni komadi, kupleti za en in več glasov (katerim bo podstavljen tudi klavirski izvleček) in ženski zbori s spremljeva-njem tamburaškega zbora. Prva številka »Lire« izide 25. januarja t. 1., ter velja vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Posamezne številke 1 K 20 vin. Naročila sprejema upravništvo »Lire« v Ljubljani, Sodna ulica št. 4, II. nadstropje.
Vkljub temu, da smo že v dveh številkah jasno povedali svoje želje glede dopisov, se dosti dopisnikov ne ravna
7'
po teh določilih, ki so se uvedla le vsled nujne potrebe. Prosimo torej še enkrat: preberite obe listnici uredništva v 1. in 2. številki! Tudi v »Društvenik« nismo mogli spraviti vseh dopisov; kar je ostalo in kar se je takih dopisov novih nabralo, smo odložili za prihodnjo številko »Društ-venika«. Popisi veselic zanimajo samo domači kraj in nič ne škoduje, če se ber6 nekoliko pozneje. — Vsled obilice dopisov smo to pot odložili dopise iz tistih krajev, ki so velik ratna vrsti. Naj imajo besedo tudi drugi kraji!
aaaanaaannanaaaan
Gorenjske noušce
naaaaannaaaaaaann
iz ljubljanske okolice.
V šentpeterski župniji je bilo v letu 1909 krščenih 472; umrlo jih je 485, poročenih 156, oklicanili pa 182.
Hrušica. Velika nesreča je zadela očeta škofa. Njegov sin Ivan, ki bi bil v kratkem postal zidarski pomočnik, je pri neki stavbi padel z odra in se tako poškodoval, da je v bolnišnici umrl. Pokopali so ga na štepanskem pokopališču. Blagemu mladeniču naj sveti večna luč. — Nekaj novih naročnikov se je oglasilo za »Domoljub«. Naj bi ti navdušeni pospeševalci izobrazbe našli še mnogo posnemalcev po Bizoviku in Štepanji vasi.
Selo. Občni zbor Katol. slovenskega izobraževalnega društva bo v nedeljo 16. januarja popoldne ob 4. uri v salonu g. Oražma. Vsi člani in članice naj se gotovo udeleže zborovanja, na katerem bodo gledali uspeh enoletnega dela.
Šmartno. Začelo se je veselo giba nje po našem Posavju. Vrli Ježičani so menda tudi nas spodbodli. Želimo namreč tudi mi imeti skupno izobraževalno društvo za celo šentpetersko Po-savje. Kakor kaže, se nam bodo te želje prav kmalu izpolnile.
Moste. V krajni šolski svet za občino Moste bo zopet treba voliti dva moža, ki sla sedaj po žrebu izstopila. Kedaj bodo volitve, se bo že pravočasno zvedelo.
štepanja vas. čuli smo, da jc »Kmečka zveza« v Šmartnem priredila v adventu po duhovnem opravilu nekaj gospodarskih predavanj. Zvedeli smo pa tudi, da bodo taka predavanja tudi pn nas sedaj v postu po duhovnem
bodo lahko udeleževali kmetje iz Stopanje vasi, llrušice, Bizovika in Fužin
ud0eležboagltirajte 26 SCdaj Za obilno
Iz Ježice pri Ljubljani. Naš gospod župnik Simon Zupan si je v soboto zvečer, 15. t. m., v členkih zlomil desno nogo. šel je v cerkev spovedavat pa mu ]e spodletelo na ledenih 'tleh Zdravnik dr. Stare je odredil, da so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico Ne*
o'
nadna nesreča preljubljenega gospoda je z veliko žalostjo napolnila celo župnijo. Bog nakloni plemenitemu možu bkorajšnjo ozdravljenje. Mi pa se z večjo gorečnostjo oklenimo župnikove iskrene želje: gradimo si društveni dom vsak po svojih močeh. Tako bomo svojemu duhovnemu pastirju napravili nekaj veselja, ki bo krepilo njegove moči dušne in telesne. Pokažimo torej sočutje tudi na ta način, da pomagamo uresničiti — župnikovo misel.
Iz Dola pri Ljubljani. Na novega leta dan smo spremili k zadnjemu počitku obče spoštovano in priljubljeno gospo Heleno Bovšek iz Dola. Pokojni-ca je bila blaga, mirna, značajna in katoliškega prepričanja za vse dobro vneta žena. Ko si je tukajšnje izobraževalno društvo pred nekaj časom napravilo novo društveno zastavo, je rada in z veseljem prevzela pri blagoslovljenju zastave častno mesto kumice, ter pri tej priliki v društvene namene darovala društvu lep dar, sama pa je k društvu pristopila, kateremu je zvesta ostala do zadnjega. Društvo se je pogreba korporativno udeležilo z zastavo in vencem, na grobu pa so ji pevci v zadnji pozdrav zapeli v srce segajočo žalostinko Hribarjevo. Počivaj mirno, blaga žena, Bog naj ti tam vse stotero povrne, kar si tukaj dobrega storila, nam pa obudi še mnogo značajnih in katoliškega prepričanja se zavedajočih žen. — Bavno tisti dan popoldne pa so dekleta Marijine družbe uprizorile igro »Večna mladost in večna lepota«. Igralke so svoje vloge vse pohvalno in prav mojstrsko rešile, tako da skoraj res ne vemo, kateri bi dali prednost; splošna želja pa je bila, da bi se nam zopet kmalu pokazale. Tudi vrli tam-buraši so nam par lepih komadov udarili, posebno novi valček je vsem prav ugajal, le škoda, da se ni ponavljal. Z izidom smo bili vsi zadovoljni, pa blagajnik tudi. — Dne 23. januarja ob 4. uri popoldne se bode vršil občni zbor izobraževalnega društva. Vsi člani in članice sc tem potom vljudno vabile, da se ga polnoštevilno udeležite. Želeti je, da bi se tudi novi člani priglasili, zlasti možje in mladeniči, pa tudi žene in dekleta. Torej pridite, katerim je mar društveno življenje, napredek in izobrazba.
Iz Št. Vida.
g Nova šola. Zakaj in kako se je kupil Vovkov svet? V seji krajnega solskega sveta dne 1. oktobra lanskega leta smo se razgovarjali, kateri prostor naj bi se določil za novo šolsko poslopje. Vprašal sem, ali bi ne bil najbolj primeren Zormanov travnik (Vojdova ledina). Krajni šolski nadzornik Matjan in z njim tudi vsi drugi so rekli, da ta prostor prenizko leži in da je preveč vlažen. Ko sem povedal še to dfbi ta prostor veljal blizu 11.000 goldinar
So postSaCv?ilaČal tak°' kakor * « ceno postavil, so se izrekli vsi člani za
to na., se prostor išče drugod. - K? naj se ,šče prostor, če ne na Zormi-
novi ledini? Matjan je nasvetoval Lovi renčev in Božičev travnik (med Andre-jevo in Cirmanovo hišo). Ta prostor jo preozek in preblizu železnice. Tudi no bi bili za to prebivalci iz draveljskega in glinškega okolišča. Lep je prostor na Padovškovi ledini za lurškim znamenjem ali pa Baharjev svet pod Ma-ležijo. Toda oba kosa ležita že na kata-i stru Podgora, in ljudje iz zgornje stra-ni (Stanežeče, Medno, Vižmarje itd.) bi s tem ne bili zadovoljni. — Prostor na Vovkovem svetu jc lastnik Val. Babniki kmalu nato sam ponudil. Povedal jo tudi ceno, katero zahteva za hišo, go-spodarsko poslopje in zemljo, kar je jo zraven. Vprašal sem župana in še ne-katere druge može, kaj storiti. Vsi so mi dali ta-le odgovor: Cena 9000 goldi-narjev je res visoka, toda lega je zelo ugodna; zakaj šola bo stala v sredini, niti zgornja, niti spodnja stran ni oško-dovana, Št. Vid sam pa kot središče cele župnije pridobi na lepoti; zato naj sc ponudba sprejme pod pogojem, da; bodo s tem vse pristojne oblasti zado-voljne. — Ponudbo in pogojno pogodbo je krajni šolski svet v seji dne 7. novembra 1909. odobril s štirimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Belec, Bergant, Vodnik in Mihelič. Ugovarjal pa je Matjan. — Zakaj in kako je Mat-t jan proti temu prostoru? On sam pravi: 1. zato, ker je svet predrag, 2. je tai prostor močviren, 3. premajhen in preveč v senci. Te ugovore je Matjan delo-ma vložil takoj pri seji, deloma jih je poslal na c. kr. okrajni šolski svet. — Odgovor na Matjanove ugovore. Naj« prvo je treba pribiti, da ima Matjan za Vovkovim prostorom svoje rodno do-, movje in je vsled tega tako interesiran v tej zadevi. Svet je res zelo drag, a po« misli naj se, da dosedanji lastnik no proda samo zemlje, marveč tudi hišo in' gospodarsko poslopje, katero v slučaju potrditve izgubi. Ali je prostor res premajhen in močviren, o tem se bo še itak' prepričala in se izjavila komisiia, katero višja šolska oblast pošlje iz Ljubljane na lice mesta. — Kje bo stala no« va šola, če ne na Vovkovem svetu? Vse tako kaže, da ne v št. Vidu, marveč na' eni parceli, ki spada že v Podgoro ali pa na vižmarskem svetu, če bomo šlj na spodnjo stran cerkve, t. j. na parcele Podgoro, bo opravičeno kontra vsa' zgornja stran, če pa gremo na zgornjo stran proti Vižmarjem, bo kontra vsa; spodnja stran. In zna se zgoditi, da bodo Draveljčani in okolica hoteli ime« ti svojo šolo v svojem okolišču, in v tem slučaju šentviška šola ne bo prišla do' šestrazrednice, ampak padla bo nazaj| na štiri- ali trirazrcdnico, ali pa se bomo še leta in leta prepirali, nove šol« Pa še ne bomo dobili. — Najboljše je torej, če smo v tem važnem trenutku! edini, edini, ko se gre za to, da št. Vidi na polju ljudskega šolstva naredi en1 velik korak naprej.
■■■ r£Kaxko ,e 8 šolskim premoženjem?
17n /- x ?Ve ustan<>ve, ki znaša okrog, naša §ola že sedaj dobi« va letnih obrestij nad 2000 kron, v ne-
kaj letih pa jih bo dobivala še trikrat toliko. Zato dosedaj občina še ni imela nobenega šolskega zaklada. Kje je še katera občina tako srečna?! Nova Šola se bo zidala s kapitalom, ki se bo amortiziral z obrestmi Bitenčeve ustanove. Tako stoje stvari sedaj. Če nam prihodnjost prinese kaj novega, tega danes nihče ne more vedeti.
g Iz krajnega šolskega sveta. Triletna doba je potekla, zato se je morala vršiti nova volitev treh članov. V skupni seji obeh občinskih odborov dne 6. t. m. so bili izvoljeni: Anton Belec, župan ,v Št. Vidu, Janez šušteršič, posestnik in mizarski mojster v Vižmarjih in Ivan Bergant, načelnik mizarske zadruge in posestnik v Dravljah.
g Ogenj v Vižmarjih. Na praznik sv. Treh kraljev zjutraj ob četrt na 6. uro se je s petrolejko vnel hlev v hiši Jožefa šušteršiča v Vižmarjih. Vsa hiša je bila bliskoma v plamenu. Gasilni društvi iz Vižmarij in Št. Vida sta bili takoj na mestu ter ogenj hitro pogasili. Škoda je precejšnja.
g Novega okrožnega zdravnika dobimo v osebi g. dr. Derča, ki pa bo stanoval v Ljubljani.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g V Gorjah. Nil novi sub sole! Et memenisse juvat! (Latinska pregovora: Nič novega pod solncem! Prav je, če se spominjamo!) Do pred kratkim smo imeli prav milo, prijetno zimo brez snega, brez posebnega mraza. Vendar pa stari ljudje pomnijo še lepše zime kakor letošnjo. Tako je bila zima konec leta 1872 in v začetku leta 1873 nekaj posebnega. Bil sem tedaj kaplan pri D. M. v Polju in sem si zabeležil o tedanji zimi te-Ie opazke: Meseca decembra in januarja, ko je sicer najhujša zima, tistega leta ni bilo ne snega, ne ledu; nič slane in nič mraza. Bž je šla v klasje in so jo morali pokositi, pomladanske cvetice so se kazale pri gozdih in ob brdih. rdeče jagodo so cvetele in zorele; drevesa so postajala muževna in videti je bilo češplje in jablane v cvetju. O božiču je kmet oral in o novem letu pastir pasel; prikazale so se živali, ki sicer v tem času otrpnejo in spe, na primer: muhe, komarji, pajki, čebele in tudi kače. Po sv. Treh Kraljih je bilo godovanje na Lipogla-vem in še živeči g. Baltazar Bartol mi bo rad potrdil, da sem mu za veziio prinesel šopek po poti natrganih gorskih cvetic. — Ažman.
g Predoslje. Akoravno se Jurjov pajzel nobenega nič ne boji, ne biriča in ne hudiča, še manj pa žandarjev, kakor se je sam izrazil, vendar je postalo okrog bajte malo bolj mirno. Koliko je ita pajzelj hudega zla napravil vBritofu in okolici, to še-le sedaj pripovedujejo žene in otroci, še več pa možje sami. ■Zelo se boji Jurjov, da bi se mu popolnoma vzelo točenje žganja, vendar ima toliko korajže, da pripoveduje, da bode župnik popred nehal mašo brati, nego on žganje točiti; toliko ima namreč zaupanja pri glavarstvu, akoravno je bil
že 5 do 6-krat kaznovan zaradi tega prestopka. Sam pripoveduje, da v kratkem dobi dovoljenje za gostilno, akoravno je bil občinski odbor soglasno zoper to dovoljenje. Seveda, prostore ima zato. Zakaj mu pravijo Primskov-ljani »žakelbirt«, to vsak dobro v6. Pošteno jo je izkupil pred nekaj dnevi v neki tukaj šni gostilni, kamor hodi poslušat, kaj se bode govorilo. Razgrinjal je namreč tisto cunjo »Slovenski Narod« po mizi in se bahal, da je liberalec.. ko sta mu jih gostilničar in neki mož z Visokega prav dobro povedala, da je pobral tisto cunjo in se izgubil iz gostilne. Pa so še možje, ki še zmeraj k njemu zahajajo, o čemur se je žandarmerija osebno prepričala. V drugo jih bomo po vrsti našteli. Še nekaj. Predošljani in sploh vsi farani, naročajte se bolj na »Domoljuba«, potem bo malo več zavednosti pri nas!
g Iz Mekinj. V nedeljo, 23. t. m. bo priredilo tukajšnje k s. izobraževalno društvo predpustno veselico z naslednjim sporedom: 1. Miletič: Tamburica, koračnica; 2. Brož: »V sladko j sanji«, valček; 3. N. Loboda: »Venec slovenskih pesmi«, udarja tamburaški zbor »Planinka«; 4. * * * »V tebi domovina«; 5. A. Hajdrih: »Sirota«; 6. J. Štoka: »Ne kliči vraga«, burka; 7. »Poštna skrivnost ali začarano pismo«, burka, poslov. F. R. Začetek ob pol 4. uri. Čisti dobiček se bo obrnil v prid novemu domu. Pridite v obilnem številu!
Belokranjske novice.
d 50 kron za škofove zavode so zložili dragatuški župljani v hvaležen spomin, ker so jim pred 50 leti škof Wolf ustanovili faro Dragatuš in sezidali lepo veliko farno cerkev. Čast Dra-gatušu! 20 kron je še posebej daroval za zavode posestnik Jurij Štefanič iz Zapudja št. 11. Hvala vrlemu možu!
d V liberalni cnnji, ki ji pravijo »Slovenski Dom«, je neko liberalče grdo obrekovalo dragatuškega župnika. Župniku ni veliko mar, kdo je to pisal, ampak njemu je za stvar, o kateri se piše. Zato javno poživlja dopisnika, naj mu dokaže kako tatvino cerkvenega denarja, in za vsak vinar, ki mu ga dokaže, dobi krono! Bertov Mate, ki je do grla v dolgovih, lahko zdaj poskusi srečo — pomaga mu lahko njegov prisrčni prijatelj Miško. Torej na delo!
d Hranilnica in posojilnica v Dra-gatušu deluje jako dobro. Prometa je imela v kratkem času svojega obstanka, čujte, — nad 110.000 kron. To seveda liberalce domače in črnomaljske silno peče. Pa ne pomaga nič. Pri posojilnici delujejo vsi odborniki in župnik popolnoma brezplačno!
d Pogorela je v torek, 11. januarja, popoldne vas Gorenji Suhor v župniji
Vinica. Zgorelo je 8 hiš z gospodarskimi poslopji in celo nekaj živine, škoda, da ni snega, morda bi se dalo lažje kaj oteti. Zažgali so seveda otroci kot po navadi.
d V Črnomlja zelo pogrešamo še jednega zdravnika. Odkar je že pred nekaj meseci odšel dr. Kovaršik — smo skoro brez vsake zdravniške pomoči. Imamo sicer jednega domačina Male-riča iz Vojne vasi, ki je pa vse drugo prej kot zdravnik. Ljudje ne marajo veliko zanj. Vsi romajo mimo njegove hiše v daljno Metliko k zdravniku dr. Weiblu, ki ima vendar večje veselje do svojega poklica kot naš Malerič. Prosimo še jednega zdravnika v Črnomelj! — Bližajo se tudi občinske volitve. V sedanjem mestnem zastopu je od sile uradnikov, ki plešejo pod komando dr. Maleriča in davkarja Klinca. Prvi se že 12 let peha za županskim stolcem, drugemu pa žilica ne dš, miru, da bi se ne vmešaval v vse, kar ga čisto nič na briga. Ko bi njega tu ne bilo, bi vladale najlepše razmere med uradniki in meščani. Kako bo šele, če taki ljudje popolnoma na vrh splezajo! Zato pozor!
Iz raznih kraiev Dolenjske.
d Dobrepolje. Semenj na sv. Antona je bil največji izmed vseh sejmov, ki so bili doslej. Živine, zlasti rejenih volov je bilo silno veliko. Domača okolica je postavila veliko živine na semenj, a še več pa Suha Krajina. Kupčija je bila dobra in živahna zlasti za pitane vole. Kupci so bili iz Tirolske, Gradca in Moravskega.
d Iz Jarjevice pri Ribnici. Načel-ništvo prostovoljnega gasilnega društva izreka v imenu celega društva posebno zahvalo vsem tistim, ki so kaj darovali za društvo ter s tem nekoliko razbremenili ogromnih stroškov. Darovali so izven občine sledeči: posojilnica v Ribnici 100 K, Vzajemna zavaroval-, niča v Ljubljani 30 K, vas Dane 35 K, vas Bukovca 35 K, vas Sajevic 23 K, Nemška vas 25 K, vas Breže 49 K, vas Kot 16 K; posamezne osebe pa: g. Anton Boh 16 K, g. Ant. Lavrenčič 20 K, g. Jos. Oberstar 20 K, g. Iv. Rus 10 K, g. Iv. Mihelič 10 K, g. Fr. Kovačič 10 K, gdč. Ag. Lovšin 10 K, g. Iv. Škrbec 10 K, g. Ant. Rus 10 K, g. Fr. Kozina 10 K; po pet kron so darovali gg.: nadučifelj Pavel Sile, Iv. Klun, Jos. Arko, M. Lovšin; g. And. Lovšin 4 K; po tri krone gg.: Filip Peterlin, Joh. Pucel; po 2 K gosp, dr. Lavrenčič, g. Karol Pakiž, g. dr. Os-vald, g. M. Guden, g. župnik K. Klinar, g. Jos. Gornik, g. Iv. Oswald, g. Iv. Košir, g. Ant. Lovšin; po 1 K g. Ambrožič, g. Iv. Arko in za zaključek starega leta pride pa celo prav priprost delavec iz vasi Berloga z 1 K.
d Od Sv. Helene. Tudi pri nas ne spimo. Naša fara je sicer majhna, pa šteje 90 Mohorjanov; tudi »Domoljubov« in »Bogoljubov« in več poštenih časopisov priroma v naš kot. Sedaj so nam č. g. župnik ustanovili knjižnico in tako smo preskrbljeni s poštenim be-rivom. Sedaj se snuje še moški pevski
82
zbor; tudi pletarska šola dobro vspeva in vrboreja se pričenja. Sedaj imamo zopet izvežbano učiteljico na pletarski šoli, tako da podučuje g. učitelj fante in gdč. učiteljica dekleta. Tudi mlekarna nam nese lepe novco, ker prav dobro vspeva in živinska zadruga se je tudi ustanovila. Ali nc gremo naprej kaj?	, Tr
d Iz Žužemberka. N ap a d . Ivo so se pretečeni ponedeljek zvečer ob pol devetih vračali naši mladeniči s svojega sestanka domov, jih je napadlo sredi trga nekaj barab, ki so grozile z liožmi. Eden glavnih pretepačev, ki je žc večkrat okušal sladkosti ričeta, je udaril nekega našega mladeniča z ži lovko, ki je imela na koncu železne kroglje. To je olika tistih, katerim ni všeč vrlo gibanje naših poštenih mla-cleničev. Tem razmeram, upamo, bodo orožniki napravili enkrat za vselej konec. Ta dogodek kaže v jasni luči, da so naši mladeniči res storili veliko in važno delo, ko so se organizirali v našem izobraževalnem društvu pod zastavo poštenosti in prave krščanske omike. Vsi mladeniči, ki hočete ostati zvesti krščanskim načelom, stopite pod našo zastavo. Barabe naj ostanejo osamljene.
d Sava pri Jlutiji. Novo parno žago so zgradili v Ponovičah Italijani, lastniki ponoviške graščine. — Letina je bila letos dobra in tudi zdravstveno stanje je bilo ugodno, skoraj nad polovico je bilo več, rojenih kakor jih je umrlo. — Zvončki, trobentice, teloh, marjetice, vsled mile zime tu cveto. In čebele se igrajo pred uljnakom kakor spomladi. Na božični dan je toplomer kazal na sohicu R 17 stopinj. — Zadnje povodnji so tukaj napravile mnogo škode. Sava je preplavila vse polje in travnike in mnogo rodovitne zemlje odnesla. Tako velike povodnji že ni bilo 23 let. — Naročite sc na »Domoljuba«, kdor ga še nima!
d Hinje. Na gričku krog naše farne cerkve stoji mala vasica z imenom Hrib. Pred malo več kot sto leti se pa ta kraj ni imenoval Hrib, ampak Tabor. To pa odtod, ker je bil okrog cerkve včasih tabor, to je trdnjava. Trdnjava je stala tam, kjer je sedanji pokopališki zid. Da se je pa tako imenoval ta kraj, imamo še sedaj ostanke, in ti so zapiski starih župnih knjig in pa sedanja Francetova njiva, ki sc še sedaj imenuje »Jakličev tabor«,
d V Velikih Laščah bo shod »Kmet-ske Zveze« v nedeljo, dne 23. januarja popoldne ob pol 3. uri v dvorani »Zadružnega doma«. Nastopijo trije govorniki. Pridite v obilnem številu!
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Liberalna b r e z v e s t n o s t. V 2. številki »Slovenskega Doma« me neki dopisnik, ki se ne upa na dan s svojim ime-
S grd? ,napada' CeS- da sem hodil pred gasilsko veselico, ki se je vršila
L1HiT r Križu- <P° od h še do hiše m ljudi odgovarjal od udeležbo na tej veselici, hujskal proti niei m Bog vč kai še. Odgovarjam *^
imenovana trditev gola liberalna laž Fatur, kaplan.
c. kr. rudniškega
OOC3I
d
□
Daaaanannaggj
notranjske novice
u,__d
aanDaaaa°oonPaoaD
Idrijske novice.
n Poboj. Ponoči na praznik sv. Štefana je v prepiru nekdo zabodel z nožem oženjenega rudarja F. Hladnika in ga močno ranil. Pravijo, da so ranjenca nesli v rjuhi od zdravnika domov. Vzrok: posvečevanje praznikov s pijančevanjem; cerkev je pa vobče takim ljudem deveta briga!
n Draginja noče jenjati, čeprav jo je debeli Kristanček že na par shodih koncem pretečenega leta poskušal »pa-nati«. Škoda lepih krone, ki jih ofrajo socialisti Kristanu, da jim mlati prazno slamo! Takih Janezkov imajo med seboj dosti, ki bi to opravili ceneje! Zabavljati bi pa marsikdo še bolje znal, nego zna Kristan za 100 kron. To ni nobena »kunšt«!
n Pravi udarec za vse sloje je letošnja draginja na špeliu in moki. lakih cen nismo imeli tukaj vsaj 35 let ne! Mnogo družin si ne bo moglo preskrbeti zabele čez leto in tudi kruha zna primanjkovati, če bo moka tako draga! Bog obrni tekoče leto v tem oziru na bolje!
n Rodovitno leto. Prctečeno leto jo bilo za Idrijčane rodovitno na rojstvih, pogrebih in porokah. Porodov je bilo 190, pogrebov pa 140 in poročilo se je 45 parov. Kakor vse kaže, ne bo še zmanjkalo ljudi na svetu!
n Grabi je bi radi odpravili vsled silne povodnji, ki je na dan sv. Tomaža lanskega leta preplavila vs& spodnje mesto in provzročila silno veliko škode in strahu. Kakor so nam razmere znane, bodo pa grabljc na svojem mestu še dalje ostale in naj se razni ljudje, ki bi sedaj radi potrebe radi koketirali s pristaši V. L. S., tudi še toliko trudijo, da bi jih odpravili! Ali niste pisali nedol-go od tega v »Napreju« nekako takole: »S klerikalci nočemo nič več imeti opraviti«? Pa še grablje sami odpravite, če jih morete! Takim možem, kakor so Tavzes, Julče, štravs itd. bo gotovo vse rezalo, kar bodo pričeli! Čemu nas potem potrebujete, vsaj ste rekli, da ne marate za nas. Če bi z nami vred dosegli odpravo grabelj, bodete potem tako ali tako govorili: »To smo mi združeni socialisti in naprednjaki napravili!« — tako se je govorilo tudi ob podržavlje-nju realke itd. - Saj se poznamo, kaj
116 Ucl l
n Krasno vreme imamo brez snega.
žiti H°3™°uS\.^dar bode začelo sne-J^rJ? hlh z°Pet zabarikadirani
a1. , t:—imamo nrez si
žiti ?!„\S\!ifdar bode začelo sne-
za neknf dnt blh Zopet *abarikadira
večkraf bdo nh	kakor ie to že
n V ! wi!,k0 krasnih zimah. T. T ,n.Y °«lbor obrtno-nadaljevalne šole
v Idriji namesto umrlega ? kr rudni škega svetnika Karola Svoboda je de Predsednik kranjski fmeUll £
dr. Milana Papež, zdravnika.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Trnovega na Notranjskem.
Nek fant iz čitalniških krogov je hotel zopet priti v naše »Katol. izobraževalno društvo«. Prosil je odbornike društva, naj ga za božjo voljo vendar sprejmejo med člane društva, ker se je sedaj, odkar je bil na smrt bolan pri vojakih, popolnoma poboljšal. Odborniki »Kat. izobraževalnega društva« so pa bili preveč previdni, da bi takoj verjeli v to »spreobrnenje«, tako ga niso sprejeli v društvo, ampak mu povedali, naj to »spreobrnenje« dokaže tudi s svojim življenjem, predvsem ne sme več zahajati v čitalnico. Med tem so pa tudi člani čitalnice zvedeli, da misli ta fant uskočiti v »Kat. izobraževalno društvo«, zato so ga prijeli. Fantič - na-prednjak je pa izjavil odboru čitalnice pod častno besedo, da ni nikoli niti mislil, vstopiti v »Katol. izobraževalno društvo! Povedali bi mi tega brezčastneža, a bi bilo sramotno za »Domoljuba«, da bi menoval to ime; pri nas ga pa vsak dobro pozna. — Fantič se je pa vendar začel bati, da so bo izvedela resnica o »častni besedi«, zato je začel nekaterim članom »Katol. izobraževalnega društva« groziti, da jih bo »dal« v »Narod«, ako povedo, da je hotel priti v »Katol. izobraževalno društvo«. Mi smo pri tem teh misli: Ce ni bolan za dopise; nc bo bolan za vojaško suknjo, ki jo jc slekel, češ, da je bolan!
□aaoacacannaaaaaacja
° Iz raznih krajev §
o
3C3Q
Primorsko. Goriški Lahi so ustanovili poseben odbor za ustanovitev laške gimnazije v Gorici. Sklenili so prositi deželni zbor za prispevek iz deželnih sredstev. Ce bi se to zgodilo, bi pomenjalo največjo krivico Slovencem. Slovenci naj zdržujejo laške šole. Dolžnost slovenskih voditeljev je, da se tudi Slovenci zavzamejo za slovensko šole, ki jim po pravici tudi gredo. —< Dolgi noži prepovedani. V Itai liji imajo novo postavo, ki prepoveduje nositi nože, ki so daljši ko 4 cm. Ta postava je za vročekrvne Italijane res potrebna. Za to postavo pa nista vedela Anton in Andrej Kurmčič iz Kobari-škega. Ko sta šla na Laško, sta seboj vzela tudi svoje nože. Ker sta pa imela nože daljše ko 4 cm, sta bila aretovana in zaprta. Resen opomin vsem, ki ho< dijo na Laško. — Tihotapci V Vid-, mu na Laškem pride pred sodnijo 15 tihotapcev, ki so pri Robiču na Kobari* škem vtihotapili v Italijo iz Avstrije blaga6 množme sladk°rja in drugega
,7 0ce/kvI sv. Antona so lv, Pf®k> 8- t- m., hotel usmrtiti 42. So, kti)r Contento. Ko je nekaj časa ostal pred stranskim oltarjem, je na-
enkrat potegnil revolver in je ustrelil v levi del prsij. Vsled strela je nastal velik strah. Ranjenca so spravili v bolnišnico. Cerkev je bila precej zaprta, popoldne blagoslovljena in zopet odprta.
štajersko. V Mariboru je priredila »Zadružna zveza« en teden trajajoči zimski tečaj. Vodil je tečaj g. Vlado Pušenjak. — V C e 1 j e se je preselil iz Brežic državni in deželni poslanec dr. Ivan Benkovič. — Davek na pivo je spravil pivovarnarje v velike skrbi. Davek znaša dva vinarja na liter; tega ne bodo hoteli prevzeti gostilničarji in bode zadel tovarne. Liberal-[ ci pa zopet izrabljajo ta davek proti poslancem S. L. S., češ, da bodo udarjeni hmeljarji, zakrivajo pa, da se je davek na pivo vpeljal, ker so branili naši poslanci vinogradnike in preprečili davek na vino.
Koroško. Državni poslanec župnik iWalcher je imenovan kn. škof. duhov-
bodo našli tamošnji Slovenci v njem dobrega prijatelja. — Nesreča v Rablju. K poročilu o grozni nesreči v R a b 1 j u, pri kateri se je pogreznila bolnišnica in končalo življenje 7 oseb, kakor smo poročali zadnjič, dostavljamo še sledeče: Dozdaj se še ni moglo priti do trupel, ker je globočina silna in je vse brezno voda zalila. Dvesto rudarjev dela noč in dan, ki se menjavajo. Tri električne obločnice, vsaka po tisoč sveč svetlobe, svetijo ponoči pri delu. Vodo so iz kotline že večinoma izsesali. Zemljo odkopavajo ob robu kotline, kakor tudi v kotlini sami. Ko bodo dobili električno dvigalo za prst, se bo delalo z vso mogočo hitrico, da se bo moglo čim preje dospeti do ponesrečencev. Ker se zemlja v pobočju kotline ruši še naprej, se je podrla tudi lesena bajta, ki je stala poleg kotline. — Prinašamo sliko Rablja, ki ima lepo planinsko lego.
Rabelj na Koioškem.
nim svetovalcem. — Mestno gospodarstvo v Celovcu je kljub vsej bahariji skrajno slabo, samo pri kurznih razlikah mestnega posojila je bilo v preteklem letu zgube 158.524 K. Mesto namerava zopet najeti novo posojilo 10 milijonov kron. Ker garancija mesta ne zadostuje, bode morala zopet poroštvo prevzeti dežela, torej tudi slovenski davkoplačevalci. Slovenci od novega posojila ne bodo imeli nikake koristi, a odgovornost za plačilo morajo nositi, in če bi mesto ne moglo plačati, bode zopet tudi slovenski davkoplačevalec segel v žep. — Ustanovni shod podružnice »Šolskega dru-i štva«, katerega namen je podpirati in | Ustanavljati slovenske šole, se je vršil pri Sv. Jakobu v Rožu dne 26. grudna min. leta. — Graščino Gornje tTrušnje pri Velikovcu sta dosedanja, lastnika gg. Fajdiga in Bartol iz .Sodražice prodala g. Juliju Karglu iz Moravske. Kargelj je miroljuben in konservativen značaj ter upamo, da
pnaaciaaDCfjcjigric.cian
jj Za kratek čas S
annnouunui. lcnao
Resnica v oči bfide.
Popotnik pride do kmečke hiše, ko se je že mračilo in sede na panj, ki je ležal tikoma vrat. Ko pride gospodar z njive domov in tujca ugleda, ga vpraša: »Prijatelj, čemu sedite tukaj? Zakaj ne greste kam v hišo, ali ste raje od zunaj, kakor pocl streho?« Neznanec pravi nato: »Ljubi moj, saj sem prehodil celo vas; ali imam neko slabo navado, zavoljo katere me nihče ne mara čez noč imeti. Zato hočem raje od zunaj ostati, — znabiti bo jutri bolje.« — »I, kakšna pa je tista navada, — povejte mi vendar,« vpraša gospodar. »To slabost imam,« reče popotnik, »da vsakomur resnico povem in zato me noče nihče prenočiti.« — »No, to je pač lepa navada,« pravi kmet, »le pojdite z me-
noj in postrežem vam kakor sam sebi!« Nato gresta oba v hišo in gospodar pokliče ženo in ji naroči, naj speče piščanca in naredi za zraven »pohano šnite«, ker ima gosta v hiši.
Ko večerjajo, si tujec vse natanko ogleda. Najprej opazi, da ima mož eno oko zavezano, da ima žena le eno oko in mački je eno oko izteklo. Ko so bili najbolj pri volji, izpregovori gospodar: »Ljubi prijatelj, vi trdite, da povsod vsakomur resnico poveste, povejte jo tudi meni!« Tujec pravi: »Oh, že naprej vem, da boste nevoljni in hudi name.« — »Nikakor ne« — odvrne gospodar, »le povejte brez skrbi.« Nato reče popotnik: »Vi, vaša žena in mačka imate skupaj le tri očesa!« — Ko gospodar to sliši, — in bila je resnica, — popade burltlje in spodi tujca iz hiše. Tako plačilo ima resnica!
Tako gre. A.: »Ali moreš izhajati s svojimi dohodki?« — B.: »No, že še gre. Nekoliko pri-trgovaU si je treba, pa nekoliko zadolževati se, — pa gre!«
Ljubezen. »Dekle, katero mi priporočate, ima le 500 kron dote in to je premalo; jaz imam 800 kron dolga.« — Posredovalec: »Tistih 300 kron razločka bo pa poravnala ljubezen, — saj pravijo, da veliko premore.«
Tudi dota. Oče: »Posebne dote naša Reza ne bo imela; zato pa ji bom dal hišo, ki je dobro zavarovana zoper ogenj!«
Mlad zdravnik. »Ti pojdeš tudi jutri z nami na lov, kajneda?« — Zdravnik: »Ne utegnem, moram bolnike obiskati.« — »No, ti vendar ne bodo precej umrli « — Zdravnik: »Seveda ne, — pa jaz bi rad živel!«
Slabi časi. »Oh ja, kupčija gre zmeraj slabše. Pride nedavno človek, kupi eno struno za h goslim, si jo pusti na dom poslati in jo plačuje v obrokih!«
REŠITEV UGANKE v 1. štev. XXIII. I. »Domoljuba«.
Prijatelj »Domoljub« te rad obišče, ne svoje sreče, on le tvoje išče, prijazno mu je lice in pošten narnen, v zvestobi ne prekaša ga noben, pove v obraz ti vse resnice, pove domače, tuje ti novice, vesel si ti, veselo je srce, poslušaš ga, dokler kaj ve, sovražnike tvoj »D om o 1 j u b« ima, a on sovražnikom se le smehlja, junak je tvoj prijatelj in močan, nasprotnikov ne plaši on se — velikan! Pozna Slovenec skoro ga že vsak, pa tudi ti postati moraš mu enaki Ljubiti moraš rod in dom svoj dragi, to le želi prijatelj tvoj preblagi, zdaj sem ime prijatelju povedal, premislil dobro, a predaleč nisem gledal, naslonil roko ob glavo in rekel: »Domoljub« je to I
Rešitev uganke je poslalo 950 rešil-cev, in sicer: 924 pravilno, 26 nepravilno. Izmed tistih, katerih rešitev se je pravilno glasila: »Domoljub« — se je troje imen izžrebalo ter se jim je od-kazala nagrada.
Prvo darilo: »Vojska na daljnem vzhodu« je dobil JAKOB MAČEK, Adergaz, p. Cerklje.
Drugo darilo: »B e n H u r«, povest iz Kristusovih časov, FRANČIŠEK OV-SENEK, Leše-Popovo, p. Tržič.
Tretje darilo: J. Alešovec: »Kako sem se jaz likal«, MARTIN OSTERMAN, Luže št. 1, p. Št. Jurij pri Kranju.
^Novo uganko prinesemo v 5. št. "*C
Dober tek! Zdrav žeiodec imamo in nikak., bo,čin in
bara krogljice s znamko „EIsa-krogljice".Svetujemo Vam .z: lastae irt^^ 2STO 1 Jodec. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Mubici, fcisa trg io inrva-
V neki švicarski gorski vasici so
morali zadnjič zapreti šolo, ker so vsi otroci oboleli za hudim prehlajenjem. .Učitelj, ki je pastilje že sam preizkusil, se je domislil, da naj prosi upravo so-denskih kopeli za nekaj škatljic znanih Fayevili pristnih sodenskih mineralnih pastilj. Pastilje so res prišle, učitelj jih jo razdelil in že dva dni kasneje se je zopet laliko pričel pouk.
je SCOTT-ova emulzija najzanesljivejše sred-sivo, da se izognemo resnim boleznim. Kdor prvič poskusi SCOTT-ovo emulzijo,se začudi, kako nagio more obnoviti izgubljene moči. Dober sloves, ki ga povsod vživa
2614
SCOTT-ova emulzija
temelji poglavitno na čistosti in izbornosti vseh njenih snovi.
Celo na najbolj občutljiv želodec in še tako oslabel organizem najugodneje vpliva
Scott-ovci emulzija
Le SCOTT-ova emulzija je
prava in neprekosna vzor-emulzija.
Gena izvirni steklenici K 2 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
a Q/ermvallo0
I .......
* železnato j{ina-Ymo
Higijenična razstava na Dunaju 1900: Dri&vno odlikovanje in častni diplom k »lati —	kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri
in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 idravniških spričeval.
J. SERRA VALL0, t. in ii dvorni dobavitelj
' TRST-BarkovlJe.
se takoj sprejme v učenje pri Francetu Švineltu
«3- 2 vrtnarska učenca
ToisI« vrtnai" VvPKe!?e?® Vrtna"a L«k«
LJubljani ' ,Križ (novo t>°kopaUsCe)_ pri
52
Esenca za želodec.
izdelek iz Avgs-i burga pri J. G. | Kiesow.
Ilzborno preizkušeno, tek vzbujajoče in prebavo lospeš. sredstvo. Jrez recepta v vseh lekarnah v I steklenicah po K 1 iO in K 2 40. : Svarilo: Zahtevajte izrceno ime
Ktcsovv ! Zaloge: Ljubljana
- . lekarna pri zlat
jelenu, pri zlatem orlu; Celje: lek pri Mariji Pom., Maribor;
lekarnapri Mariji Pomagaj. 8690 12 I
Na revmi
trčenju, podagrl 342i in ischias e i
bolehajočim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne bolezni. j{arol JRemmel, £andshut 237, Bavarsko.
Zahteva te zaslon
in Iranko moj
veliki ilustrovani cenik z nad 3000
podobami ur, zlatnine, srebrni-ne itd.
Prva tovarna ur v BrlUu št. 961. (Ceiko)
JAN KONRAD
c. In kr. dvorni založnik.
Prava švicarska nik ank.-rem. ura, sistem Koskopf K 5' ,8 komadi K 14- -. Registr. Adler-Roskopf nik ank -rem. ura 7 K. Prava srebrna rem ura K 8*40. Nikakriziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Razpošlljalnlea Jakob KOnlg
Dunaj VII/S. Kaiserst 101,
10 K vsak dan.
Zastopniki se sprejemajo povsod. Pošljite svoj naslov na tvrdko JAKOB KO.MIO, Dunaj VII8. 140 Postamt 63. 10-1
Posteljno vlago
odstrani zajamčeno takoj 1 Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj:
Zavod »Sanitas"
848 Velburg P. 350. Bavarsko
?"k° v&v ^ Stroji la I elektrotehn. I
NIkake plešavosti Nikakega izpadanja las Nikakega prhljaja
po kratki vporabi moje oblastveno zavarovane Eiia-pomade za rast las in brade. Strogo reelno I Uspeh presenečen I Stari in mladi, gospodje in dame naj vporabliajo samo Etla-pomado za rast brade, las in obrvi. Neškodljivost zajamčenal Varuje pred prezgodnjo oslvelostjo, | daje lasem čudovit lesk in pol-l nosi. Mnogoštevilna priznalna pisma iz vseh delov sveta. Odlikovana: Pariš1909 s častno I diplomo, zlato kolajno in Hfierka l7naiiliti>mpn častnim križem. Dobiva se ncema iznajoneijice. prigospej;KamlllMitzkB,Maribor (Stajarsko), Ooelhejeva cesta 2ls. — Naročila samo proti povzetju ali ako se pošlje denar naprej. - Cena: _1 lonček K 2- In K 3-40, 3 lončki K 5-- In K 860.
Želodec
91 2-1
kot posredovalec živeža je vzdrževalec človeškegaorganizma.
Zatorej na) se podpiralo njegova dela kot prebaven in čistilen orSan.
Preizkušeno Iz izbranih najboljših In uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljunje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, jjorecico. napenjanje, nezmerne tvorltve kislin ter krče ie dr. Hose balzam za želodec iz lekarne B. Fragncrja v Pragi.
SVRRILOl Vsi deli embalaže
—-- imajo postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKHRMfl B. FRRQNER-ja, . dvor. dobavitelji,
' ?rnem or!u0lPNR^». Mala atrana 203,
vogal Nerudove ulice.
r , , £?"„PI P«"1 " nzMillll v«ak dan, "sa Cela stekl. 2 K, pol »teki i K n.„u , KI« se pošlje mala "eklen c^ z/k'2"af vlulS05,"1'
na vse postaje avstro-^ ' momrhlje.' Pr°8t° Za'0fla»lekarnah Avstro-Ogr.
123
PREKLIC.
Jaz podpisani Ivan Farabosco, stavbni mojster v Tržiču-B.strici preklicujem vse tiste žaljive besede, s katerimi sem povsem neosnovano obkladal dne 12. grudna 1909 v gostilni g. Jakopa Zupana v Retnjah g. Franceta Poljanec, posestnika v Sebenjah št. 24 ter ž njimi ob jednem žalil čast njegovega pokojnega očeta. Obžalujem te svoje žalitve ter zahvaljujem g. Franceta Poljanec, da mi je na mojo prošnjo odpustil in odnehal od kazenske pravde.
Ivan Farabosco.
se odda v Javoru pod Ljubljano, p. Sp. HruSica. Nastop o sv. Juriju. Z vpeljavo male trgovine v novi mežniji bi se plača zdatno zboljšala 139 2—1
Neprekosen po dobroti, fineal ln dobrem oknsu. Poskusite to renomirano čajno znamko kot prvi zajutrek.
Pekarekov Karlovarska melanža, Pekare ov Filt e' clock tU, Pekarekov Hlgh Uit tel, Pekarekov None sueh tea. V izvirnih zavojih i 1 K, 120, 2'-, 2 «0 v vseh boljSih špecerijskih in delikatesnih trgovinah.	3434
priporočljiv:

20 let krmila -za 1 prašiča —
dobavlja nasad 300 sadik kavkaSke Sym-phytum ali Comfrey — krmilne rastline na samo 30 m» zemlje. Ta obrodi v vsaki zemlji, v vsakem podnebju in da skozi 20 let vsako leto 6 bogatih žetev redilne, zdrave, zelene piče, ki jo žre vsaka živina, posebno prašiči.
300 sadik marke 4—, 100 komadov mark l-50.
800-1000 stotov -gomoljic na hektar
obrodi neka druga iz Kanade izvirajoča krmilna rastlina, imenovana Helianthu. Te Helianthy gomoljice so po dr. I. Kochu
4 krat bolj rcdilnc kot krompir
in ne samo izredno ceno krmilo za govedo, konje, ovce in praSiče, ampak pripravi se iz njih tudi zelo dobra tečna in redilna solata.
100 sadilnih gomoljic 5 mark, 10 kosov 60 vinarjev. Obe rastlini ste naslikani in natančneje opisani v našem glavnem ceniku, kateri je vsakemu brezplačno na razpolago.	r w
Woelfert A Co., izvoz za semena, Erfnrt 306.
j	JMiuri ouo.	u