- Chamberlain odide?
Napetost na Balkanu se poostrila. — Nemčija se obrnila na Ogrsko za dovoljenje za prehod svojih čet. — Francija in Anglija skušate ustvariti balkanski blok poti svojim "varstvom". — Rusija najbrž nastopi.
Budapesta, Ogrska. — Male balkanske države so dobile lo sredo povod za nov strah in nervoznost. Vesti so se namreč razširile, da je vsak obeh taborov v vojni, Nemčija in zaveznici, podvzel odločne korake, da bo te države vzel pod svoje "v a r s t v o." Nemčija obljublja svojo običajno "protekcijo" pred Anglijo in Francijo, zadnji dve pa nasprotno pritiskate na nje, da sprejmejo njuno "varstvo" proti napadom Nemčije. Balkanci imajo upravičen vzrok za nemir, ki se jih po-lašča, kajti vedo, kadar bodo te "dobrohotno protekcijo" pričele delovati, bodo njih države sredi 'bojnega meteža.
Prva vest, ki je spravila balkanske države v nervoznost, cla sede kakor na trnju, je objavila, da je Nemčija po-sala Ogrski apel, da dovoli prehod njeni armadi skozi svoje ozemlje. Značilno je, da je to vest priobčil najprej neki belgrajski list, iti od tamkaj so jo šele posneli ogrski listi. Takih ovinkov se listi poslužujejo, da se izognejo cenzuri.
Takoj za petami temu poročilu pa je sledilo drugo, namreč, da ste Anglija in Francija začeli kampanjo med balkanskimi državami, da ustvarite iz Jugoslavije,, Itumunije, Bolgarske, Grške in Turčije, skupni obrambni blok, ki bi nastopil proti napadu Nemčije ali Itailje. Ta blok bi bil postavljen seveda1 pod "protekcijo" zapadnih zaveznic, katerima bi bilo s tem omogočeno, da bi že v naprej prejeli nekako dovoljenje, da sirom celega Balkana istočasno odprete novo fronto,ako bi Nem čija napadla. Ako se zaveznicama ta načrt posreči, bi bilo to naravnost sijajno za nju. Prvič bi se tukaj najbrž razvile glavne bitke, pod katerimi bi trpelo le tuje ozemlje in bi angleška in francoska zemlja ne bila prizadeta, in drugič bi Angleži ponovno dosegli, da bi se za nje bojevali drugi narodi, kakor že
BERLIN
RAZBURJEN
"Nekaj" pričakuje, nič gotovega.
ne ve
PREMEMBA VJWSU1
Vorošilov povzdignjen v min. podpredsednika.
ponovno prej v zgodovini.
Načrt zaveznic pa je v Bolgariji zadel na p'rvo oviro. Zdi se, da je ta država bolj naklonjena Nemčiji, na katere strani je stala tudi v zadnji vojni, kakor pa zaveznicama; še najbolj pa je na strani Rusije, kakor se je že večkrat pokazalo. Na enak način je tudi Jugoslavija pričela zadnje dni iskati varstva za se v isti smeri, namreč v Moskvi, kar kažejo njena sedanja pogajanja s sovjeti, katera so navidezno sicer trgovskega značaja, a, kakor se trdi, so bolj politična. Istočasno je Jugoslavija še bolj ojačila svojo obrambo na meji. Poveljstvo za armado 06 itali janski meji je v Ljubljani, ob nemški meji pa v Mariboru.
Ves Bajkan z nemirom pr čakuje. kaj bo izbruhnilo iz
Berlin, Nemčija. '— Ne ve
se sicer, od kod je dobilo kake informacije, toda ljudstva v tem mestu se je zadnji torek polastilo očitno razburjenje in splošno se je govorilo, da "nekaj se bo zgodilo kmalu." U-gibanja pa si niso bila edina v tem, kje se bo "zgodilo." Dočim so kazali nekateri na Balkan, češ, da je tam najbolj napeto, so pa zopet drugi izjavljali, da je balkanska napetost najbrž umetno in namenoma ustvarjena, da se s tem odvrne pozornost od pravih Hitlerjevih načrtov; ti pa utegnejo biti na ravno nasprotni strani, namreč proti Belgiji in Nizozemski.
REPUBLIKANCI NAPRAVIJO VELIK "SHOW"
Washington, D. C. — Po izjavah, ki jih je podal zadnji tcrek J. Hamilton, načelnik republikanske stranke, namerava ta stranka napraviti iz svoje konvencije velikopotezno reklamno predstavo. Konvencija, kakor znano, se bo vršila v Philadelphi ji in se otvori 24. junija. Oddajala pa se ne bo samo običajno, potom radio,marveč se bo stranka poslnžila ob tej priliki tudi televizije, da bodo ljudje v bližnjih teritorijih konvencijo ne samo slišali, marveč tudi videli. Ta načrt je v veliki meri podvzet kot udarec proti vladi, ko je ta pred nekaj dnevi podala izjavo, da se mora televizija postaviti pod vladno kontrolo.
1 o-
ANGLEŠKI ČASTNIK MORA UBIJATI London, Anglija. — Med častniki v angleški armadi je nekaj takih, katerim vest ne dopušča, da bi ubijali. V mo-ernem svetu, ki se baha z iškom civilizacije, pa za take ljudi ni prostora na vodilnih mestih in tako je vojni minister Stanley v torek objavil parlamentu, da bodo taki častniki pozvani, da resignira-jo in odpovedo svojemu činu.
Moskva, Rusija.—V sovjetski vladi se je izvršila izpre-memba, o kateri se trdi, da je važnega značaja. Z vodstva nad armado, katero pozicijo je imel doslej, je bil namreč vzet maršal Vorošilov in je bilo njegovo mesto oddano maršalu Timošenko, ki je vodil čete pri okupaciji Poljske. Vorošilov pa je nasprotno dobil mesto enega šesterih minister-skih podpredsednikov. Obenem se trdi, da utegne prevzeti oblast Stalina, kot ožji njegov prijatelj, v slučaju, da bi se. temu kaj primerilo*
-o-
SQUALUS £E VRNIL POD NOVIM IMENOM
Portsmouth, N. H. — Podmornik Squalus, katerega nesreča, ki se je pripetila približno pred letom dni, je še živo v spominu, je bil zadnji torek zopet postavljen v službo mornarice Zed. držav, toda p o d izpremenjonim imej nom. Zdaj se naziva "Sail-flsh." Kakor znano, se je ta podmornik lani 23. maja po-greznil na dno ter je pri tem prišlo ob življenje 26 mož njegove posadke. Ponesrečeni podmornik so pozneje z velikimi težavami dvignili na površje.
-o---
Z DROBIŽEM SE NE UKVARJAJO
Chicago, 111. — Upravitelj stanovanskega poslopja na 3319 Wash. blvd. je imel zacl nji torek "obisk" dveh moških, ki sta mu nastavila re volver in zahtevala denar Mož jima jfe izročil $17, češ, da nima več. Roparja pa sta
ITALIJANI SE NORČUJEJO IZ CHAMBERLAIN A
Rim, Italija. —Fašistični listi so zadnji torek zbijali šale na- račun angleškega min. predsednika Chamber lain a in njegovega zagovora neuspeha na Norveškem. Eden se je o besednem boju, ki je glede te zadeve divjal v angleškem parlamentu, izrazil, da je take vrste bitka edina, v kakršni so Angleži mojstri v Evropi, ter je napovedal, da bo Anglija izgubila vojno, naj že Chamberlain gre, ali pa ostane. Neki drugi list je zapisal, da bi N e m č i j a rada videla, da Chamberlain ostane, češ, da bo v tem slučaju Anglija 0-htala počasna in neodločena, ter je dostavil, da ta vojna ni vojna starčkov z marelanri, marveč odločnih, drznih mož.
KRIZEMJVETA
—	Stockholm , Švedska. — Neki angleški podmornik je zadnji torek torpediral švedski parnik Monark. in sicer ob norveški meji, ko je bil na potu is Stavangerj i. 'vneko nemško pristanišče, Na njem je bila nemška posadka.
—	London, Anglija. — V sredo zjutraj je izbruhnila nenadna stavka voznikov pri cestni železnici in na busih, s čimer je bil mestni promet v veliki meri ustavljen. V stavko je šlo okrog 500 oseb, in sicer iz protesta proti novim voznim redom.
—	Tokio, Japonska. —- Notranje ministerstvo je v torek izdalo prepoved proti naipe-ravani ustanovitvi delavske stranke na demokratičnih principih, *češ, da bi zdaj, v vojnem času ogrožala narodno edinstvo.
to malo fvoto nevoljno po tleh in odšla.
vrgla
MAT.O SPREMEMBE — TO NT KANON!
da bo vsa jugovzhodna 'Evropa hipoma vzplamtela, kakor hitro pade prvi strel. Ob tem Času, trdijo nekateri, bo najbrž tudi Rusija zopet nastopi-a ter domnevajo, da utegne zasesti Besarabi j o, dalje vzhodni del Rumunije ter Bolgarsko, dočim bo v ostalo Ru-rnunijo in Ogrsko vkorakala Nemčija; od juga, skozi Grčijo, bi vdrle zavezniške čete, dočim bi od zapada nastopila Italija proti Jugoslaviji. Nevarnost je zato, da postane ravno Jugoslavija središče najhujšega meteža ter bo naj-1 sedanje napetosti. Gotovo je,\bolj občutila "protekcijo." |
OMAJANO ZAUPANJE VANJ
Opozicija v sredo nadaljevala s srditimi napadi. — Odstop Charr.berlaina se pričakuje v nekaj dneh.
London, Anglija. — V parlamentu se je v sredo nadaljevala viharna debata o neuspehu ekspedisije na Norveško, ki se je pričela dan prej, in opozicija je s še večjo srditostjo napadala Chamber-laina in ostale člane vlade, češ, da so oni odgovorni za polomijo. Vodja del. stranke je vložil direktno resolucijo, da Chamberlain odstopi.
Ne glede na rezultat glasovanja o tej resoluciji, pa se v tukajšnjih krogih s skorajšnjo gotovostjo trdi, da se bo Chamberlain umaknil iz vlade, in sicer mogoče že v nekaj dneh. Kakor namreč pov-darjajo listi, je njegov položaj tako omajan, da mu ne bo več mogoče, pridobiti si zaupanja naroda.
Kakor se zdi, je, bil Chamberlain na vihar, ki jo v parlamentu završal nad njegovo glavo, popolnoma nepripravljen. On sam je baje smatral dogodke na Norveškem kot postranskega pomena in je menda menil, da je tudi ljudstvo takega mnenja. Parlament je pokazal nasprotno.
-o-
ZA ODPRAVO MEJE PO-POKOJNINI Springfield, 111. — Posebni odbor državne zakonodaje je zadnji torek glasoval za to, da se odpravi sedanja najvišja meja za starostno pokojnino, ki je določena na $40 Ako pride zakon v veljavo, bodo stare osebe lahko dobi le več pokojnine, toda država bo morala prispevati ves znesek nad $20; toliko namreč prispeva federalna vladna.
ZA TISTE, KI NISO BILI
"PREŠTETI"
Iz Jugoslavije
Nad vse žalostna usoda bedne ženice, ki je celo življenje garala za druge in jo je nazadnje še doletela usodna nesreča. — Orožnik v ženski obleki prijel nevarnega zlikovca. — Smrtna kosa in drugo.
Voznik po nesreči zapeljal I Ko je tat občutil trde roke po onemoglo ženico v vodo
iz
I s k
Chicago, 111. — Ugotovilo se je, da je precej takih, ki iz kakega vzroka pri ljudem štetju niso bili popisani, j Vodstvo cenzusa za chicaško okrožje priporoča takim, naj pišejo na sobo 2(52 U. S. courthouse, na kar bo k njim poslana oseba, ki jih bo "prištela med ljudi."
-o-
SABATH OBDOLŽIL PO-SLANCA PROT'JUDOVSKE KAMPANJE Washington, D. C. — V poslanski zbornici je illinoiški poslanec Sabath izrekel začetkom tedna ostre obdolžbe proti republikanskemu poslancu Thorkelsonu iz Monta ne, češ, da pospešuje proti judovsko propagando. Ožigosal ga je, da je "orodje v rokah spletkarjev, ki skušajo naščuvati ameriško ljudstvo ne samo proti Judom, marveč tudi proti katoličanom in čfndem.' Sabath je izrazil svoje ob-zdelo, da predstavlja gornja slika kak kanon, namer- dolžbe, ko j® Thorkelson na
Gornja Radgona, 8. aprila. — V banovinsko bolnišnico v Mui'ski Soboti se je nedavno zatekla onemogla 66 letna vi-ničarka Terezija Klobasova, pristojna v občino Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zadnja leta je bila skupno s svojim možem uslužbena v viničariji inozemca Kleinoschegga v Policah pri Gornji Radgoni. Ker pa žena zaradi svoje izčrpanosti ni spadala v bolnišnico, je uprava ^bolnišnice odredila prevoz v občino Gornjo Radgono, kjer je bila nazadnje prebivala. Občina Gornja Radgona je poslala voznika Franceta Veberiča iz Creš-njevcev v petek popoldne v Mursko Soboto z vozom po u-božieo. Voznik j<> je avm-kaj naložil na voz ter jo odpeljal proti Petanjcem. Ko so prispeli do broda, ki tam obratuje čez Muro, ker petanjski most še ni dograjen, 'se je konj menda spla&il in potisnil voz po mostičku, da je zdrknil v vodo s staro »enico. Konja in voz so deroči valovi reke zanesli na drugi breg, a ženico je zajel val reke ter jo pokopal pod seboj.
Na klic brodarja, ki j-a ob tem času vozil svoj brod baš po sredi reke, so prihiteli na kraj nesreče ljudje iz Spodnjih Petanjcev in zadržali voznika, da ni skočil za vozom v reko. Konj z vozom na drugi strani reke zaradi cementnega obzidka na obrežju ni mogel iz valov. Šele pri tako-zvanem Ilorvatovem mlinu na Petanjcih so lahko ljudje izvlekli konja in voz iz vode. Trupla ubožice, ki je na tako tragičen način končala svoje bedno življenje, doslej še niso našli. V kolikor zadene krivda na nesreči voznika, bo dognala preiskava. Ko bo petanjski most dograjen, takih nesreč pač ne bo več.
j stave, je zavzdihnil: "Zdaj pa je po meni." Po kratki borbi ga je orožnik premagal in vklenil, nato pa vklenjenega odvedel po najprometnejši cesti do Radencev na postajo. Lastniki koles bodo zdaj nekaj časa laže dihali.
Kup nesreč
V Radovljici je Katarina Debevc, vdova po sodnijskem poduradniku, doma tako nesrečno padla, da se je nevarno pobila. — Prav tako se je pri padcu doma nevarno po-
Na prvi pogled bi se
jen proti aeroplanom. V resnici pa je to bolj koristen instrument in sestavljen i padal njegovo v bolj pametne svrhe. Kaže namreč pripravo, katero je postavila Harvard uni-1 ^strankarsko verza v koloradskih gorah, da s pomočjo nje študira sonce in napoveduje mag-nctske viharje v atmosferi. Ob instrumentu stoji profesor Menzel.
i padal nestra ligo, ki obstoja
kampanjo za protinazijsko v New Yorku.
Prebrisani orožnik
Ljubljana, 9. aprila. — Na Turjanskem vrhu pri Radencih se je že dalje časa skrival vojaški begunec in tat koles Janez Orgolič. Nedavno se je zasledovan od orožnikov vozil Orgolič na ukradenem ko-esu. Ko je zlikovec. spoznal, da ne bo mogel uiti, je vrgel kolo proti orožniku, ki je dirjal za njim, tako, da je padel orožnik preko kolesa in se lahko poškodoval. Orgolič pa jo je v vsej naglici spet odku-ril. Kmalu zatem se je že zglasil pri orožnikih lastnik dotičnega ukradenega kolesa.
Toda tat se ni dolgo veselil zlate svobode.Ker jo je Orgolič doslej seveda zmerom od-lcuril, ko je opazil kje kako orožniško patruljo, se je orožnik odel v žensko obleko in tako pohitel na dom Orgoliča.
tolkel kolarski mojster Stanko KoŠmerlj iz Ljubljane. -— Na Dunajski cesti v Ljubljani je neki avto podrl na tla natakarji) Pavla Osolina tako nesrečno, da je ta obležal v ne-
Vso - po nesrečo a s«--1 so spravili v ljubljansko bolnico.
Smrtna kosa
V Ponovi vasi pri Grosupljem je umrl Josip Perme, župan občine Št. Jurij, eden najbolj markantnih slovenskih županov, Po njegovi zaslugi spada danes šentjurska občina med najbolj urejene in napredne občine v Sloveniji. Bil je trden in pravi slovenski kmet in ponosen na svoj stan. Pa je bil tudi neustrašen in nesebičen politik. Znan je postal daleč na okolu zlasti po tem, ko je odkril krasno podzemsko jamo v Ponovi vasi, ki je po njem dobila ime Ter-metova' ali 'Županova jama!' Bil je zaveden Slovenec in odločen katoličan.
-o-
Železna "mrzlica" Pred nedavnim, tako poi*o-čajo iz Ljubljane, so izginile štiri granate, ki so bile postavljene ob poti na grad, za okras. Eno sta prodala, kot so ugotovili, neki France in Jože z Dolenjskega, za kar so ju izročili sodišču in bota obsojena, — Sedaj namreč vlad,a v Jugoslaviji prava železna "mrzlica." Kdor le more se bavi z nabiranjem starega železa, ki gre dobro v denar, pa je ta "mrzlica" prijela tudi omenjena fanta. -o-
Deset mesecev zapora — za V .	oko
Mladi mehaniški vajenec Tone, doma iz Kamnika pri Preserju je bil obsojen na deset mesecev zapora, ker je lani po polnočnici z nožem sunil v oko Franceta Kržiča, da jo ta izgubil vid na eno oko.
-o-
Velika škoda po požaru 110.000 dinarjev škode trpi posestnik Ivan Cehner v Crne-čah, kateremu je ogenj uničil šele lansko leto zgrajen hlev, s vsemi pridelki, poljskim orodjem, gospodarskimi .stroji ter vozovi.
9 Č Gnfgori j	Ajk ^J^ ^ jL^ /k f^kj »L | ^^ i 31%/ ffl^ M^J	NAJSTAREJŠI
H S Marnert* *	/jLl ¥ i. JL^ I\, I Jilk A\ i 1 1V I i-^V/ J I—* 1 1 JL*	™ ^LJ
11	iviameri_____m*™ A » ^^mmmatg ca. ft-ai. « -Vt, i "^SWtma^ ^WGHB^^ ' ^	——- j'RlLJUBluJKH
12	N Binkošti	____nvwwawt
SfSSffi, .	em BEOYENSKI UST Si 35HERIK1	™
MCta/zN«'	8«>n Ei wn 1« M-oJ - m frittmM~»3 U«m«r«l	TOROŽENIH
jo v., janež ep.	_____	__nn^AVAD
iS S S;Ve2; f,	GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA J AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI» ameriSkhj
r9"N Sveta TroTca	CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZB V ZEDINJENIH DRŽAVAH. y'__"
(Official Organ of four Slovenian Organisation*}	...................................
ŠTEV. (NO.) 91.	CmCAGoTlLL., PETEK, 10. MAJA — FRIDAY, MAY 10, 1940 ^	LETNIK
Balkanu



TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper s?tvIm) Napisal: Edgar Rice Burroughs
UNITED FEATURK VyVDICA"^" Inc'

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 10. maja 19 iO
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja T*ak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
ISdaSa In tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
J849 W. Cermak R<L, Chicago Telefon: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta jZa četrt leta
Naročnina i
___$5.00
_ 2.50
_ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
3# celo leto____,____$6.00
Za pol leta___3.00
Za č«trt tete________________1.75
Posamjftena številka ---------------— 3.c
The first and the Oldest Slovene Netbspaper in American Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by; EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________________
For half a year_________
For three months______
Chicago, Canada and Europe
For one year __________$6.00
For half a year__,______3.00
For three months .., -...__1.75
Single copy
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Maj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
"Naslova ni treba"
le zlo se mi zdi manjše, in majše zlo je zlo, pa je manjše zlo boljše od večjega zla. V nemškem ali laškem hlapčeva-nju ni upanja.
Očka Molek je začel mogoče pešati tudi na vidu. Žal je nam, da moremo z njim le v takem tonu govoriti, ker resno se z njim polemizirati ne da. To smo že večkrat dognali vsaj mi. G. Mathu Tekavcu, v Clevelandu, Ohio, očita Molek neko laž. Stvarno z njim pač ne zna polemizirati. Rad bi tudi zafrkaval, pa je očka tako silno neroden. Očita laž tudi č. g. Trunku in trdi ponovno, da je e. g. nekaj pisal in sicer z dnem 1. marca 1940 v tem listu. Za očka Moleka, ki se dela tako silno brihtnega, kakor bi bili vsi drugi l judje na svetu sami pritlikavci, on pa nedosežen duševni velikan, bi bilo vrlo dobro, da bi se preje prepričal, kadar komu očita laži. C. g. Trunk je autor članka: "Le ugibamo lahko" v tem listu z dne 1. marca. Ni pa on pisal ostalih dveh odstavkov pod člankom, ki sta odstavka čisto sama zase, ločena dovolj jasno s črto. Take odstavke rabijo premnogi listi, kadar so članki prekratki, da tiskarji z njimi napolnejo kolone. Ali bi ne bilo dobro za očka Moleka, da bi se preje prepričal o resničnosti stvari, predno se drzne pobalinsko zmerjati druge in jim podtikati laži?! Kdo vleče zdaj ta kratko? Kdo je v zadevi lagal? Trunk, i ali Molek?
"MICIKI JE TREBA MOŽA" — V JOLIETU
Tako zapiše Molek v "Prosveti", ko napiše člančič o "slovenskem dnevu". "Ni treba naslova", toraj je brez naslova, in tudi brez glave.
Seve, seve. "Otročji Trunk se še naravnost bahari, <3a se je na tako lahek način dal potegniti s "slovenskim dnevom". In potem sledi vse polno otročarij. "Ubogi Trunk ... otročji Trunk ... otročja filozofija o doslednosti .. in prvotni kristjani so bili tudi komunisti.." le nune in kake flajškanarje je izpustil. Najhujše zafrkavljanje pa pada na — staro domovino.
Preneumno. Kako se je "skotil slovenski dan", na tem je malo. Mene nihče ni vprašal, nihče ni vabil. Ke-cimo, da so ga le stalinovci skotili. Na vse pretege so vabili tudi katoliške kroge, in naravnost govorili o — trun-kovcih. Zato sem nekaj zapisal, ker vsa javnost je govorila o — marširanju, in če je domovina v nevarnosti, sem še danes enakega mnenja, da morajo vsi pomagati, ampak prav tedaj sem podvomil, da bi mogel kak "dan" pomagati, in sem obenem svaril pred stalinovci, da lahko katoliškim krogom potegnejo kapo čez glavo, ker za "domovino" lahko skrivajo, vse druge namene. V enakem smislu je zapisal nekaj tudi A. Sv in stalinovci so zacvilili. Zdaj izgleda, kakor bi bil le jaz vprizoril ta slovenski dan. "Mar-širanja .,." ni bilo, baje so bile celo neke preiskave, in ker sem zopet le omenil vest, da se nekaj baje preiskuje, se mi je doposlal prav uraden popravek, naj vest preklicem, ampak tam, kjer je bila vest objavljena, nisem videl popravka. Izgleda, da bi ta,gorski fajmošter zvezde iž neba klatil. ^vr^.iii':
Enako zopet g. Molek. Ne toliko kaki stalinovci, Trunk bi bil skotil "slovenski dan", in stalinovci so le ubogega in otročjega Trunka potegnili, in ta ubogi Trunk se še pobaha, da se je dal na tako lahek način potegniti. Jej, jej... saj res: naslova ni treba, glave pa nikjer ni.
Kako brihtni so ti socialistični fantje, z malimi izjemami tam v zapadni Peni, kakor so sami poštokali svoje rdeče bratce. Stalinovci so potegnili Trunka, A. S. prav nekako uradno J. S. K. J., baje K. S. K. J., dr. Archa, Deč-mana, Rev. Kobeta ... le brihtnih rdečih fantov v Chicagu niso. In zdaj se ti fantje postavljajo in si gladijo brade, da se niso dali potegniti.
Ampak tisto marširanje v tistih dneh in nevarnost vsaj tistega marširanja! In jaz sem bil mnenja, da če je kaka pomoč mogoča, bi morali ali morajo pomagati vsi, komunisti, socialisti, naprednjaki, svobodomiselci, katoličani .. . ker prav vsem bo zmanjkalo tal, ako Hitler pri maršira v domovino.

Zopet pa imajo rdeči fantje srečo. Hitler ni primar sira!, toraj domovina ni bila v nobeni nevarnosti, in mi rdeči fantje se nismo dali potegniti ... in zdaj lahko pišemo in zafrkavljamo: . . da so naši stalinovci skotili "slovenski dan" v interesu — stare domovine, stare domovine, stare domovine ... Skotili so ga, da rešijo staro domovino, staro domovino, staro domovino, staro domovino ..."
V dolgih letih javnega udejstvovanja še nisem naletel na bolj ciničen zasmeh domovine, ko je vse trepetalo, da se zdaj pa zdaj začuiejo koraki nemških škornj. In to od. strani, ki s^ imenuje ŠLOVENSKO-NARODNA!!
NOV KLUB SO USTANOVILI V SHEBOYGANU
Sheboygan, Wis.
V naši naselbini se je na pobudo Mr. Frank Fale ustanovil nov klub, ki se imenuje "Ameriško-Slovensko Združenje" in sicer se je ustanovil s 1. aprilom letošnjega leta.
Namen tega združenja je v prvi vrsti pomagati našemu Slovanskemu narodu do ameriškega državljanstva, širiti izobrazbo in skrbeti, da tudi naš narod pride v vrsto drugih upoštevanih narodnosti v ameriškem javnem življenju. Povdarjalo se je, da nam je bila tako organizacija potrebna, cfa pridobimo potom nje ugled pri Amerikancih, česar se doslej o nas /ii moglo trditi.
Takoj na prvi seji je bil sklep, da se prične agi tirati, da pridobimo vse Slovence in Slovenke v naši naselbini v to združenje. Sklenjeno je bilo, da se snidemo enkrat na mesec. — Razpravljalo se je, ka ko bi bile naše seje bolj privlačne. Zato je naš namen,da povabimo na naše sestanke kake dobre govornike, ki bi nam govorili in predavali o koristnih rečeh, ki so nam v življenju potrebne.
Dragi Slovepci! Pozabimo vse dosedanje medsebojne ne-prilike, kajti v javnem življenju smo tako drug drugemu potrebni. Res, mogoče nam starejšim ne bo toliko koristilo, ker se žalibog tako hitro staramo. Toda, pomislimo pri tem na našo mladino. Ali jo naš narod ne potrebuje? in tudi naša mladina potrebuje naše pomoči. Imamo v naši mladini sposobne osebe, ki z isto, ali pa še z večjo zmožnostjo lahko zavzamejo javna ameriška mesta, kakor pa člani kakega drugega naroda Kako naj torej pričakujemo pomoči od drugega naroda, če
si sami nočemo pomagati ? — Naš namen je dober, vsaj upamo, uspeh pa je odvisen od slovenskih naseljencev v She-boyganu.
Poročevalka
——o-
MAJNIK IN DRUGO IZ INDIANAPOLISA
Med Slovani se opaža, da bi rad vsak bil svoboden in sam svoj. Dobra roba, ko bi ne bila v danih razmerah tako slaba. Pri taki svobodi so Poljaki ob vso svobodo, pravi heloti, sužnji modernih dni, Cehi morajo molčati brez svobode, Slovaki so naivni pri "svobodi" v malem kurniku, in v Jugoslaviji se pripravlja, ko hoče vsak le svojo svobodo.
Taka mentaliteta se ne da, kar čez noč odpraviti. Ako radi te in take mentalitete res ne more biti prave svobode in mora ta klaverna mentaliteta privesti do — hlapčeva-nja, bi bil jaz vsaj za — rusko hlapčevanje, ker bi bilo več upanja za pravo svobodo, ko se mentaliteta radi hlapčeva-nja razčisti. Nikakor nisem morda za — rusko svobodo,
Indianapolis, Ind.
Krasni rpajnik že razliva, po cveticah žlahtni cvct; in pomlad vsa ljubezniva, rojstva god obhaja spet.
Tako nam je lepi maj zopet prinesel lepi dan, god vseh mater. Prihodnjo nedeljo 'bo skupno sv. obhajilo vseh katoliških mater in žen fare sv. Trojice pri sv. maši ob 7:30. Po sv. maši bo pa za nje pripravljen zajutrek v spodnji šolski dvorani. Zajutrek imajo v oskrbi člani društva Najsv. Imena. — Drage rojakinje, poslužite se te prilike in pristopite k skupnemu sv. obhajilu na ta lepi Materin dan.
Naša podružnica št. 5, S2Z priredi svojo običajno materinsko proslavo prihodnjo soboto večer 11. maja v šolski dvorani. Program bo jako zanimiv. Nastopile bodo članice mladinskega oddelka v narodnih nošah in nam bodo zapele par ljubkih pesmic v počast materam pod vodstvom Miss Mary Luzar. Člani atletskega kluba bodo pa igrali lepo igro "Veriga" pod vodstvom Mr. Fr. Velikana. — Članice in o-stalo občinstvo se vljudno vabi, da pridete vsi. Imeli bote veliko užitka in zagotavljamo vam, da vam ne bo žal za tistih 25c, ki jih bote dali za vstopnino. Za lačne in žejne bo tudi preskrbljeno. — Pozdrav vsem in nasvidenje v soboto 11. maja zvečei v šolski dvorani.
Naročnica
--O--
'Širite amer. Slovenca
Joliet, III.
—	Halo Miha! — Zopet sem tukaj.
—	O, halo Gašper, saj se res že dolgo nisva videla. — Saperlot, veš, še danes se' smejem, ko se domislim, kako dobro delo si mi bil napravil, ko si me bil povabil na igro. "Srce in denar" pred par meseci.
—	Ja, ravno to sem hotel reči, ker vem, da si se jako smejal na zadnji igri. Pa veš, danes ti zopet prinašam dobre novice. — Veš kaj, naš pevski zbor se zopet pripravlja za slovensko igro.
—	Res? Hudimana, to so pa res dobre novice. — Kakšna igra pa bo zopet?
—	O, to bo pa igra in pol. — To igro so že igrali po drugih odrih v slovenskih naselbinah z velikim uspehom in sedaj jo bodo tudi Jolietčani vprizorili.
—	No, Gasper, nikar ne Odlašaj. Le kar povej, kako je tej igri ime.
—	Orajt Miha, kar takoj ti povem. Ime igre je "Miciki je treba moža."
—	Ha, ha, to mora biti pa res špasna igra. Saj je že samo ime špasno, kako more biti šele igra.
—	Resnico govoriš. Zagotavljam ti, da boš videl veliko smešnega. Videl boš, kako Janez, priprost kmečki fant, izvaja vse zvijače, z upanjem, da bi dobil Miciko, zalo dekle, ker njen oče ni dovolil zaroke z Janezom. Enkrat se Janez opravi kot zdravnik iz Ljubljane in stopi pred očeta, da pregleda Miciko in jo zdravniško preišče ter vidi kaj Miciki "fali." Nato svetuje očetu, da je 'Miciki treba moža,' Pa to še ni vse. Videl boš, kako Repla, vaška klepetulja povabi vse hribovske snubače, naj gredo zasnubit Miciko. Boš videl, kako neki mali Na-cek, ki je zelo drvast in malo na naumno stran škili, snubi Miciko. — In če hočeš videti kdo dobi Miciko, ali Janez ali pa mogoče kateri izmed drugih snubačev, pridi v nedeljo 19. maja v farno dvorano v Jolietu ob 2:30 popoldne, ali pa zvečer ob 8:00. Ce pa ne moreš v nedeljo, pa pridi v torek zvečer ob 8:00 uri. — Ja, še nekaj bi ti skoro pozabil povedati. Ce prideš, ne pozabi prinesti's seboj tisti pas. Ce pa nosiš "hosentrogarje," se pa 'enihow' prevezi okolu trebuha s kakim štrikom ali ket-no, da ne počiš od smeha.
— Veš kaj, moji ženski bom povedal, naj mi sešije takšen, bolj širok pas, kajti sem precej debel. Gotovo pa je, da bom šel igro gledat. Presneto, pa bi s p res še enkrat rad od srca nasmejal. No in sedaj, ko vem, da bo v resnici 'fajn' igra, že danes va-
bim vse Slovence v Jolietu, Aurori, Morris, Chicago, La Salle, Waukegan, Bradley in vse kateri slovenski jezik razumete, da pridete k nam. Bote videli kakšen nov oder imamo sedaj v naši dvprani in kakšno lepo smešno igro je pevski zbor za nas naštudiral. — Ves dobiček pojde za cef-kev.	Odbor
IZ DOMOVINE
Konec sveta so pričakovali
V Cakovcu je nedavno zavladalo med prebivalci veliko razburjenje, ki ga je povzro-
Dogodki
med Slovenci go Ameriki
Naši bolniki
Chicago, 111. —Mrs. Joseph Osterman, Sr., se nahaja v bolnišnici sv. Antona. — Tam se zdravi tudi Mr. John Gyor-koš z 22nd Place. — Iz bolnišnice se je vrnil na dom Mr. John Gerdovich in se sedaj zdravi doma.—Doma na 1636 W. 21st Place se pa nahajata bolna Mr. in Mrs. Frank Ri-bich. — Na delu se je ponesrečil rojak Mr. Louis Vintar s cila vest nekih listov, da bo 22nd Place in se zdravi v bol-dotično noč nastal katastrofa- nišnici. _ Vsem želimo sko-len potres, ki mu bo sledil ko- rajšnjega okrevanja! nec sveta. Ljudje so na različ-,	_
ne načine prečuli tisto noč. \ Mnogi so se zadrževali po go-
stilnah in kavarnah in tam čakali na usodno uro ter si seveda z vinom pridno vlivali poguma. Zopet drugi so si navili svoje ure — budilke — za 2. uro popolnoči, nakar so vstali in šli iz mesta ter tam čakali do jutranje zore. In ker do jutra ni bilo niti najmanjšega potresa, kaj še katastrofalnega, so se potolaženi in dobro razpoloženi vračali v svoje domove.
Sejmov nočejo
Iz Celja poročajo, da so ta-mošnji trgovci za to, da se u-kinejo kramarski sejmi v Celju. Ta sklep, ki je bil potrjen na seji celjskih trgovcev, pa je povzročil mnogo ogorčenja in kritike raznih obrtnikov, kot čevljarjev, pekov, kroja-čev, mesarjev in gostilničarjev, ki so protestirali proti u-kinitvi kramarskih sejmov v Celju, ki so že desetletja v veljavi.
-o-
Dom onemoglih
V Št. Vidu nad Ljubljano si
je občina zgradila "Dom onemoglih." Dom stoji v Staneži-čih nad Št. Vidom in je bil pred kratkim slovesno blagoslovljen. Posestvo je občina kupila od domačina, posestnika in tovarnarja Franca Zaletela za 216.000 dinarjev in meri 47.000 kvadratnih metrov.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj' starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycle«.
NA PRODAJ JE
dvonadstropna zidana hiša s štirimi renti in v ozadju še pet-sobna lesena hiša. V dobrem stanju. Cena nizka. Naslov: 2043 W. 22nd Place, Chicago. Vprašajte osebno ali pa telefonirajte samo ob večerih Canal 2944.
Nov grob
Cleveland, O. — V Nottingham bolnišnici je umrla znana rojakinja Frances Debe-ljak, r o j ena Hočevar, v starosti 58 let, stanujoča na Canterbury Ave. Doma je bila iz Kalenčeve vasi št. 1, po domače Španova. Tukaj je živela 34 let. Zapušča soproga Johna, doma iz Kračal, fara Gore pri Sodražici, enega sina, tri hčere in več sorodnikov, v starem kraju pa dva brata in več sorodnikov
m	r
Poroka v Lorainu
Lorain, O. — Prvega maja se je poročila Alice M. Svete* hčerka mnogim na daleč poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Joseph Svete, z ženinom Emil A. Surovjak, tudi iz Loraina. Poroka se je vršila v Madison, Ohio, kjer pastirju je nevestin stric Rev. Ludvik Virant, ki ju je poročil. — Isti dan sta tudi nevestin oče in mati praznovala 35 letnico poroke. — Obema paroma naše častitke! — X.
V bolnišnici
Chicago, Tli. — Hčerka Mr. in Mrs. Antona Krapenca se nahaja še vedno v bolnišnici. — V bolnišnico se je morala podati zaradi operacije na slepiču tudi Miss Mary R.etel s 22nd Place. — Vsem želimo čimprejšnjega okrevanja!
Obisk
Chicago, 111. — Zadnji torek se je oglasil v naši tiskarni Mi-. Jacob Bucher iz East Moline, 111., ki je naročnik našega lista in vedno vesel ter krepak možak. Prišel je v Spremstvu Mr. D a n Popovi-cha iz So. Chicage. — Hvala za obisk!
NA PRODAJ
—	hiša na Cermak Rd., zelo poceni. Na fronti je ."tavern." Dve stanovanji po 4 in 5 sob. Parna kurjava. Zidana garaža za dve kari. Najemnina donaša na mesec '|118.
—	zidana hiša,dvonadstropna, dve stanovanji po štiri sobe. Cena $3,500.
Vprašajte pri: Louis Mo-har, 2048 W. 21st Street, Chicago.
POPRAVEK K Naznanilu in zahvali za ANNO BUČAR.
V omenjeni zahvali, priob-čeni 2. maja, je bilo pomotoma poročano, da je pokoj niča zapustila hčerko, po imenu Angelca Gren. Pravilno naj se glasi, da je ANGELCA najina vnukinja in ne hčerka, in tudi ni njeno drugo ime Gren, kar naj dragi prijatelji vzamejo na znanje.
Jakob Bučar, soprog pokoj nice, v East Moline, 111.
"Mesec je prijazno svetil izpod neba in razsvetljeval okolico, ko sta se D' Arnot in Ukali na slonu sedeča srečno izognila- nevarnosti ostrih sulic, katere so divji rujavi stražniki metali za njima. Ravno sta bila javila v gosto grmovje, ko so za njima pognali stražniki z dvema slonoma.
"Naš slo« jo prav gotovo last poveljnika straže," pripomni Ukah z neko zadovo!»iciStjo; "kajti je mnogo hitrejši ocj ostalih." Nato sta zavila v stransko smer, kajti Ukah je dobro poznal pokrajino, in tako sta kmalu bila pre-ganjakefn izpred oči. Da jim zmeša sled, je pognal jslona v. vodo,
"Mi gremo z našim slonom doli po reki," je pojasnjeval Ukah D'Arnotu; "da tako popolnoma zmešamo' sled za seboj, kajti voda ne pušča za seboj ni-kakih sledi. Ko so ravno zavili okolu neke skalij, so zaslišali kako so preganjalci zavpili: "Nikjer jih ni videti, gotovo so rtko prcbredli."
"Toda, če so ,fo ugotovili," dalje pravi Ukah, "jim ne bo mnogo pomagalo, kajti ne bodo vedeli, na katero stran .sva jo potegnila." D'Arnot pa reče: "Lahko pa se domenijo, da gre eden stražnikov Rori, proti toku reke, drugi pa za nama-" — "Tudi to je mogoče," potrdi na to Ukah,	.. __ _______
x i
DA7ADV PogIe3" w številke p°leg naslova in i
1 ULUiI! imena- Ako naročnina potekla, |
m ■■■■ m i—i obnovi jo in pomagaj listu I,
_______
Petek, 10. maja 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
se uporabijo za kaj bolj "koristnega." Ce bo rezultat "glasovanja" takšen, naj s cerkvami ostane vse pri starem, bodo naložili ogromne davke za njihovo vzdrževanje.
V	neki šoli so otroci glasovali za to, da ob drže še naprej verouk. Posledica je bila, da so 50 dečkov deportirali v Sibirijo.
V	sovjetski Poljski ljudje smejo hoditi k maši. Toda nedelja je odpravljena; vsak šesti dan se praznuje in ob nedeljah se prične delo tako zgodaj, da možje ne morejo k službi božji. N,a božič je bil deloven dan.
Nekemu znanemu poljskemu škofu se je zaradi nečloveškega ravnanja z njim v ječi zmračil um. Kolikor je doslej znanega, so boljševiki ustrelili enega duhovnika.
P. Kazimir Zakrajšek
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.);
JUBILEJNA KAMPANJA DSP.
traja skozi vse leto 1940.
Zaključi se 31. decembra 1940
Družba^^^sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah	Lllflf 111 Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike. ^"UCZ.	III. u. maja 1915.
Naše geslo: "[Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič. 1004 N. Broadway St., Joliet, III Duhovni vodja: Rev. Ahzelm Mum, Willard, Wis.
Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urarikar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsb.urg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
(Dalje);
Tisto nedeljo sem imel tudi predavanje o tem, "Kako je danes doma" v veliki dvorani na National Streetu. Imena si — žal —• nisem napisal v svoj dnevnik. Proti vsemu pričakovanju se je zbralo v dvorani toliko odličnih rojakov in rojakinj iz Milwaukee, da je bila to največja udeležba, kolikor sem jih imel do tedaj pri predavanjih, če izvzamem piknik v Euclidu O. pri prvem mojem javnem nastopu v A-meriki. Vsem sem videl na obrazu, da so moja poročila kar požirali in mojim izvaja-njim krepko pritrjevali. Videl sem tudi tukaj, kako globoko v srcu je ameriškemu Slovencu še ukoreninjena ljubezen do domovine in do naroda. Dal Bog, da bi to tudi ostalo ne samo v njih, temveč'' tudi v njih otrocih. Tu sem tudi videl, kako visoko spoštuje cela naselbina Rev. Schiffrerja, svojega župnika, in kako ga uboga in mu sledi. Če bo ta duh ostal v naselbini, bodo rojaki še mnogo mnogo lepih uspehov dosegli.	>
Tako mi je le prehitro minil čas v Milwaukee, da sem se moral posloviti in odhiteti nazaj v Chicago, kjer sem bil gost Mr. Jericha.
V Chicagi so me naprosili, da sem imel na rojstni dan kralja Petra, (j. septembra sv. mašo in pridigo, katero je naprosil chicaški generalni konzul. Radi pomote v naslovu pisma je tozadevno konzulovo pismo prišlo v župnišče prepozno, tako da se ni moglo te maše več oznaniti v cerkvi, da bi zanjo vedeli tudi farani. Tako,.. gp, .se je .udeležili ;jamo; šolski otroci in šest oseb urad-ništva s konzulata. Svoj nagovor sem začel v slovenščini. Toda videl sem, da otroci ne morejo slediti mojim izvajanjem, premalo znajo slovenščine. Zato sem nadaljeval v angleščini, da sem jim pojasnil pomen tega dne zanje kot otroke ameriških Slovencev.
Zelo sem pogrešal prave organizacije takihle palriotičuih služb božjih. Eo bi bili slovenski konzuli, bi gotovo znali to organizirati, da bi bili vsi naši državni prazniki res dne-
vi stalnega obnavljanja domoljubja pri izseljencih. Zlikaj bi se za takole priliko ne povabilo k sv. maši tudi vseh katoliških cerkvenih društev, vseh izseljencev? Po maši bi jih povabil konzul ali kak uradnik vse v dvorano, kjer bi jih nagovoril, navduševal za dom in rod, kjer bi nastopala tudi; društva vsako s svojim govornikom, ki bi povedal par patriotičnih besedi. Nič se ne naredi za gojitev ljubezni in zvestobe do domovine in naroda od strani tistih, ki . so zato poklicani in plačani. Vse tako mrtvo in zaspano, ko pa nasprotnik dosega nemoteno uspehe s svojim šeuvanjem proti državi in narodu, se pa biča njegov© žrtve, ki so bolj žrtve naše nemarnosti kot pa sovražne propagande. Vsek-dar in povsod ostane nepobit-na resnica, kar je rekel Kristus: "Ko so ljudje spali, je prišel sovražni človek in nase-jal med:. žito ljuliko." Kdor več 'dela, ta več doseže. Čisto naravno! Za pridigo pri tej maši sem se pripravil in 'bi zelo rad govoril chicaškim Slovencem o krščanski, ljubezni do domovine in naroda. Zato sem bil razočaran, ko sem našel v cerkvi samo šolske otroke in sem moral govoriti v angleščini.
(Dalje prili.)
KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE.
VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE:
1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce
zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmrfga mož, pa vzame lahko ženo s seboj.



2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere.
eJSW
3. Tretja nagrada jc krasen R. C. A. Consulor Radio.
TO IN ONO
dragocena najdba v
Šolski knjižnici
Iz Vratislave poročajo: V knjižnici gimnazije v Neissu so našli dve dragoceni izdaji Sv. pisma. Ena izvira iz leta 1357, druga iz 1. 1482. Obe sta umetnišk-o spisani na per-gamentu, vezani v rdeč žamet in okovani s srebrom. Vredni sta več tisoč dolarjev.
S	i Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam,	6
?	ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bol-	2
S	niških podpor v znesku $191,663.22.	9 i Sprejema se člane in članice Od 16. do 55. leta. V mladinski odde- o
5	lek pa od rojstva do 16. leta.	5 j> Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1Q00.00. Izdajajo se raz- 2
i	lične certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty O
?	Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen- 5
5	tralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113,53% solventna.	9
!j Rojaki (inje)! Pristopite v njeno sredo.	9
S Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St,	5
5	Joliet, Illinois.	? :1>00<X>;<K}<>00-CK>00<>0<}^^
4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch).
5." Peta nagrada je Electric Mix Master.
6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta.
kako se naj PREPEVA v nemčiji
Z urecfbo o zaščiti narodnih simbolov in pesmi je prepovedano petje in igranje patriotskih pesmi in nacionalno socialističnih bojnih pesmi v lokalih, in gostilnah. Od te u-redbe se izvzamejo primeri, kadar so dani posebni razlogi, da se te pesmi pojejo in igrajo. Ta uredba obsega tudi pesem "Mi gremo proti Angliji."
— Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo.
V NEDELJO JE MATERIN DAN
To nedeljo bo Amerika počastila svoje matere s posebnim dnevom, ki se je na splošno pričel praznovati v letu 1908. Za ta dan. se bodo člani družine potrudili, da obdarijo "hišne kraljice" <z najboljšim, k&r bedo prtunogiJi Urez dvoma pa je med drugimi darili eden najlepših šopek: cvetlic. Je to pomemben dar, ki izraža ljubezen, in obenem je tudi poceni. Lepo je, ako ta dan tudi člani družine nosijo, zataknjene za obleko, kake cvetlice, ki jih bodo spominjale na ta lepi praznik. Pri cvetličarjih dobite veliko izbiro vsakovrstnih rož v vseh mogočih barvah.
— Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad.

NA DELO JN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA JE VAM DANA!
sorodstvo
Ko je kraljica Viktorja, priredila na dvoru pojedino v čast havajski .kraljici, ki je bila na obisku v Londonu, se je inozemsko Veličanstvo obrnilo k svoji gostiteljici, rekoč: "Ali sploh veste, Veličanstvo, da se pretaka angleška kri po mojih žilah?"
Kraljica Viktorja se je vse presenečena ozrla v temno-poltno tujko in šele čez čas je mogla do besede: "Kako pa to mislite? Le kako naj bi se angleška kri pretakala po vaših žilah?"
"Kar lahko," se je zasme-jala havajska kraljica in je ljubeznivo pokazala z o b e: "Moj ded je bil jako hud človek. On je bil eden od tistih, ki so požrli vašega kapitana Cooka!"
Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal,
topljenih 12 nemških transport- rušilec "Aegir" skupaj 7830 ton. nih Jadij. Po angleških uradnih To so stare vojne ladje brez ve-podatkih so bile potopljene ime- like vrednosti, katerih izguba pa noma navedene transportne la- je za Norveško vendarle težka, d je "Rio de Janeiro", "Poseido- Zaključna bilanca je, da so za-nia", "Ravenfeld" in "Amasis", vezniki skupaj z Norvežani izgu-s skupno tonažo 31.700 ton. Po- bili 14.780 ton vojnih ladij po leg tega zatrjujejo angleška pol- lastnem priznanju, Nemci pa uradna poročila, da je bilo po- istotako po lastnem priznanju topljenih še v Narviku 6 nem- 16.000 ton. Po nemških podat-ških transportnih ladij, 4 pri ldh so izgubili zavezniki in Nor-Goteborgu, 5 pri Marnstrandu vežani skupaj 19.000 ton potopili 1 v Velikem Beltu, skupaj to- ljenih vojnih ladij. Po Iranco-rej 20 transportnih ladij s to-, skih in norveških podatkih pa nažo kakih 80.000 ton.	so izgubili Nemci okoli 50.000
Norvežani so izgubili v po- ton vojnih ladij, če ne računa-morskih borbah obrežni oklop- mo križarke "Lutzov" z njenimi niči "Eidsvold" in "Norge" in 10.000 tonami.
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
DENARNE POŠIUATVE
IZ SOVJETSKE POLJSKE
t se Se dostavljajo v Jugoslavijo in	1
I Italijo. Prosimo pa pošiljatelje	J
J naka_zil za stari kraj, da pošiljajo	J
1 v takih svotah, kakor tu navede-	<
>	ne, namreč v ravnih evotah po	j ! sto, kot 100, 200, 300, 400 ali S00	< j dinarjih. To radi praktičnosti iz-	J t plačil.	< j Kdor želi poslati pošiljatev po-	J i tom kabla (brzojavu), lahko sto-	J j ri po znižani ceni za $1.00, kar jo	,
>	treba namreč dodati k cenam za	] } gotove svote dinarjev. (Ta zniža-	<
>	na cena za kabeliranje velja le	J ! ia Jugoslavijo.)	<
•	Naše cene so zdaj:	< ! JUGOSLOVANSKI	«
DINARJI:	!
i1 Z* $ 2.30.................... 100 Din	<
[ Za $ 4.40.................... 200 Din	'J
1 Za $ 6.50.................... 300 Din	.J
\ Za S 8.45.................... 400 Din	;<
>	Za $10.25.................... 500 Din	J
! Za $20.00....................1000 Din	«
•	Za $39.00....................2000 Din	J
italijanske	!
! lire:	i
! Za $ 3.25...............,...... 50 lir	J
>	Za $ 5.90...................... 100 lir	J
I Za $11.50...................... 200 lir	J
•	Za $17,00...................... 300 lir	J
! Za $28.00......................, 500 lir
► Nakazovati pošiljatve, da bi se	<
(	izplačale v ameriških dolarjih	]
»	zdaj ni mogoče.
! Vse pošiljatve naslovita na?	'<
j JOHN JERICH !j
I 1849 West Cermak Road, J !	CHICAGO, ILL.	,J
t t
SPOMNI SE SVOJE MATERE S CVETLICAMI
DOSEDANJE IZGUBE ANGLEŽEV IN NEMCEV NA MORJU
»
Pomorske bitke, ki so se vršile zadnje dni vzdolž norveške obale, so še vedno zakrite v kopreno neizvestnosti. Svetovna javnost je navezana v glavnem na poročila iz nepreverjenih virov, ki so vsa več ali manj tedenciozna. Glavni akterji v teh dogodkih, 7anglfeška admiraliteta in Vrhovno poveljstvo nemške vojne mornarice, so čudovito skopi s svojimi informacijami. Doslej je gotovo samo to, da se je vršilo niz večjih in manjših spopadov med edinicami združene angleške in francoske vojne mornarice na eni ter nemške vojne mornarice na drugi strani. V bojih so sodelovale tudi edinke norveške vojne mornarice, ki so imele po zatrjevanju norveške vlade prilično lepe uspehe. Pomorske operacije, ki so se vršile vzdolž norveške obale, niso imele značaja klasične velike pomorske bitke, kakor se je odigrala n. pr. leta 1916. v Skageraku. Gre marveč za vrsto spopadov med manjšimi skupinami vojnih lady obeh taborov, v katere je živahno posegalo tudi letalstvo. Po dosedanjih informacijah se zdi, da se v samih prelivih Ska-geraka in Kategata niso odigravale večje borbe, temveč, da so operirale v teh predelih prvenstveno angleške in francoske podmornice, ki so v sedanji vojni prvič nastopile v tako velikem obsegu.
V bojih ob norveških obalah je sodelovalo dosedaj kakih 150 angleških in francoskih vojnih ladij ter 600 letal, na nemški strani pa okoli 100 edinic vojne mornarice in okoli 1000 letal. Prva etapa teh bojev je trajala nad 48 ur. * O izgubah obeh taborov krožijo želo nasprotujoče si informacije. Doslej je dal še največ podatkov o tem francoski, ministrski predsednik Paul Raynaud, ki je dejal v svojem govoru, da so izgubili Nemci 4 križanke, 1 podmornico, 1 tor-Pedni rušilec in 12 transportnih, ladij, skupaj torej 18 ladij, angleška mornarica pa 4 torpedne rušilce. Tudi angleški mornariški minister Churchill je v svojem govoru priznal izgubo štirih angleških torpednih rušilcev iC'Hardy", "Hunter", "Glow-Worm" in "Gurkha") s skupno tonažo 6590 ton. Poleg tega je priznal težje poškoclpe na rušilnih "Hotspur" in "Hostil". Omejil je tudi poškodbe na dveh kri-žarkah, ki sta bili zadeti od
drobcev nemških letalskih bomb ter bombni zadetek na veliki oklopnici "Rodney".
Po nemških uradnih poročilih znašajo izgube angleške vojne mornarice v norveških vodah 6 potopljenih rušilcev, dočim so nemška letala-bolj ali manj poškodovala s svojim bombami 4 velike angleške oklopnice, 6 večjih in manjših ltrižark, 1 matično ladjo za letala in 2 transportni ladji za prevoz čet. Vendar nemška poročila o teh poškodovanih ladjah ne navajajo podrobnejših podatkov. Nemška admiraliteta priznava izgubo oklopne križarke "Blticher" s tonažo 10.000 ton in lahke križarke "Karlsruhe" s tonažo 6000 ton, skupaj 16.000 ton. Obe ladji sta postali žrtev norveške Obal-ske artilerije.
Tako se glase uradna poročila z obeh strani. Po angleških neuradnih poročilih pa so bile tekom operacij na norveški obali potopljene 4 nemške križarke, 2 pa težko poškodovani. Dalje so bili poškodovani 3 nemški rušil-ci v Narviku in 1 potopljen. Churchill je v svojem govoru tudi omenil potopitev nemške podmornice in poškodovanje velike nemške oklopnice "Scharn-horst". Nemci priznavajo, kakor že omenjeno,, samo potopitev "Bliicherja" in "Karlsruhe", poročila iz norveških in švedskih virov pa zatrjujejo, da sta bili poleg teh dveh ladij potopljena še nemška oklopnica "Gneise-nau" s tonažo 26.000 ton in lahka križarka "Emden" s tonažo 5400 ton. Ako bi ta poročila odgovarjala resnici, potem so pravilne številke, ki jih je povedal v svojem govoru predsednik Reynaud ter bi znašale nemške izgube na vojnih ladjah namesto priznanih 16.000 ton skupaj okoli 50.000 ton, ali nekako sedmino celokupne nemške vojne mornarice. Po ameriških vesteh je bila baje tekom napadov angleških letal na Trondhjem po-toplj ena tudi nemška oklopnica I "Liitzov" (bivša 'Deutschland') s 10.000 tonami, tako da bi znašale izgube okoli 60.000 ton, to je skoraj šestino vse nemške mornarice.
Tudi o izgubah nemških transportnih ladij so številke zelo različne. Nemška admiraliteta doslej še ni priznala nobene potopljene transportne ladje. Raynaud pa je trdil, da je bilo po-
Bukareški dopisnik londonskega "Universe" je poslal svojemu listu daljše poročilo, v katerem popisuje razmere v onem delu Poljske, ki so jo zasedli boljševiki. Gradivo za svoje poročilo je nabral iz pripovedovanj poljskih beguncev, ki dan za dnem beže iz sovjetskega paradiža. Iz poročila posnemamo nekaj značil-' nih odstavkov:
Rdečih vojakov, ki so na Poljskem, je dve vrsti: nekateri prihajajo v cerkve s, cigareto v ustih, se sploh ne odkrijejo in razgrajajo po božjih hramih. Drugi pa, katerih je večje številp, prihajajo v cerkve zvečer'in naskrivaj, da bi molili. Pogosto pripeljejo s seboj tudi svqje otroke. Mnogi dajo na skrivaj svoje otro-
■	ke tudi krstiti.
V sovjetski Poljski so vsi se-! minarji in samosta.ni zaprti.
Mnogim se je zgodilo tako ka-. kor bogoslovni fakulteti v . Lvovu, kateri so nekega dne . pismeno sporočili njen konec
■	z utemeljitvijo j da njena filozofija ni v skladu z ideali Sovjetske Unije.
Krakovski nadškof se ne sme več peljati z vozom v cerkev in ne sme več javno darovati službe 'božje. Slavni Kristusov kip v Poznanju so boljševiki razstrelili. Vse kri-' že in kapelice ob potih so porušili ; na nekaterih krajih pa so jih kmetje na skrivaj spet po-, stavili.
V	sovjetski kakor tudi v nemški Poljski so iz vseh šol odstranili razpela in pobožne podobe. V sovjetski Poljski smejo sicer duhovniki in sestre še poučevati v.šolah, toda obleči morajo civilno obleko.
V	sovjetskih šolah vpraša učitelj otroke, ali bi radi jabolka in pecivo. Seveda vsi pritrdijo, nakar jim učitelj u-kaže, naj molijo k Bogu. Toda nič se ne zgodi. Nato jim učitelj reče, naj molijo k Leninu za isto stvar, nakar se čez nekaj časa odpio vrata in šolski sluga prinese v razred jaibolka in pecivo.
Pričakuje se, da bodo v sovjetski Poljski napravili, "glasovanje" o tem, kaj naj se zgodi s cerkvami. Ali j 0-stanejo to, kar so, ali pa naj

r Stran
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 10. maja 1940
EJules Mary — J. M.:
Dogodek na Poganskem polju
IZ PREDVOJNIH ČASOV
V trenutku, ko so se Vrata odprla, je za-donel iz sobe ^olne Pepine bolesten krik. Longhi je obstal: ta glas ga je zadel v srce. Opleta je se je stopil nazaj v prodajalno in nato v sestrino sobo, kjer se je Pepina krčevito jokala in vzklikala: "Brat, moj ubogi brat!"
Ker so bile njegove roke uklenjene, je m mogel objeti. Sklonil se je k njej in bolnica ga je večkrat poljubila na usta.
"Ne hodi proč," je ihtela, "ne boš se več vrnil."
Začutil je, da se mora zdaj pokazati močnega, zato je rekel: "Nikar se ne joči, sestrica, gotovo se spet vrnem. Boš videla ! Le verjemi mi!"
Stražnika sta ga nato odvedla.
4.
V teku dneva se je komisar Parenti neumorno prizadeval sestaviti in zbrati vse, kar bi moglo pojasniti umor. Delaven in previden kakor je bil je zaslišal kakih5 dvanajst oseb. Zatem je sestavil obsežno poročilo ter clodal načrt mesarije in Poganskega polja s toliko okolice, kolikor je je prišlo v poštev. Vsa dokazila je skrbno zavil in zapečatil: v trnju najdeni kos modrega bombaževinastega blaga, kateremu je za primerjavo priložil iz Karlo-tine obleke izrezan košček, najdeni čevelj, podvezo in zlomljeni bičevnik s krvavimi lasmi. Sledove okovanih čevljev pri kopi slame na Poganske polju in na drugih mestih, kjer so bili vidni, je dal vtisniti v mavec. Priložil je dalje protokola o izpovedih gospe Longhijeve in njene hčere in spis o zasliševanju Pavleta Longhija.
Vse to je vneti uradnik poslal sodišču v Turinu, ki ga je bil prej o vsem brzojavno obvestil, in odredil je, da sta karabinerja z vlakom ob šestih zvečer odvedla jetnika iz Moncalierija v glavno mesto in ga izročila tamkajšnjemu preiskovalnemu zaporu.
Jetnik se je dal brez upiranja in skoro brez besede povesti tja. Na vsa komisarjeva vprašanja je tako zmedeno odgovarjal, da je naposled komisar skomignivši z rameni menil: "Ce se ne boste pred preiskovalnim sodnikom bolje zagovarjali, dragi prijatelj, bo vaša usoda toliko kakor zapečatena!"
Na osnovi izpovedi stare Longhijke je poklical Parenti tudi sina najemnika Ca-stellanija na zaslišanje, toda prejel je od tamkajšnjega župana uradno obvestilo da je mladi Castellani že več mesecev pri svojih sorodnikih v bližini Piacenze.
Ves sum krivde se je zvalil zdaj na Pavleta, ki je postajal čedalje bolj zmeden ter je jecljal razna pojasnila in opravičila v katerih ni manjkalo protislovij in neverjetnih reči. Vse njegovo zadrženje je čedalje bolj napravljalo vtisk krivca na vse, ki so imeli z njim opravka.
Med vožnjo z vlakom v posebnem oddelku tretjega razreda je bil čisto strt in o-koren sedel med karabinerji. Navidezno je komaj opazil, da so ga na železniški postaji v Turinu spravili na voz in ga prepeljali v zapor.
Ponoči so ga na njegovem trdem ležišču v celici mučili strahotni sanski prividi. Vstal je zgodaj. Vsi udi so ga boleli. Brezkončno počasi so lezle ure v večnost. Na-
posled je prišel jetniški paznik, da ga po-vede k prvemu zaslišanju pred preiskovalnega sodnika, kateremu je sodišče izročilo ta primer.
Sodnik de Valtimare je bil star, mršav gospod visoke postave z gladko obritim obličjem in povsem plešasto glavo. Nosil je zlate naočnike z modrim steklom, za katerim so se skrivale njegove strupeno gledajoče oči. Rez njegovih zavaljenih ust je izražala dobrosrčnost, ki pa ni izključevala ostroumnosti.
Bilo je zelo zanimivo, preučevati obličje tega sodnika. Videla se mu je znatna razumnost, združena z nenavadno močno voljo. Rumenkasta koža pa je dajala temu obrazu značilen izraz žalosti in strogosti. Ta strogost pa je bila bolj navidezna kakor resnična.
Preiskovalni sodnik je sedel za pisalno mizo in bral akte, nanašajoče se na Longhija. V tem je plaho vstopil Longhi. Jetniški paznik, ki ga je bil privedel, ga je porinil pred sodnika.
Zapisnikar, ki si je bil pripravil potreben papir, je pogledal preiskovalnega jetnika in ga s svojim nesočutnim, radovednim pogledom premeril od pete do glave.
Sodnik pa se ni niti zganil, niti ni jetnika pogledal.
Pavel Longhi se je štorasto priklonil pred obema. Nekaj minut je bilo vse tiho, nato pa je sodnik vprašal:
"Vi ste Pavle Longhi, mesar iz Moncalierija?"
"Da, gospod sodnik!"
Ta preprosti odgovor je zakrivil, da je de Valtimare dvignil oči. Skozi modro steklo naočnikov je naglo pogledal jetnika in nato dalje listal po aktih. Vmes je Longhiju zastavljal običajna vprašanja, tičoča se osebnih podatkov. Potem se je začelo zasliševanje,, ki se je najprej tikalo bolj splošnih reči, nato pa je skušalo čedalje bolj v zagato zavesti zaslišanca. Pri zasliševanju se je sodnik posluževal predvsem ugotovitev policijskega komisarja, ki so mladega mesarja tako zelo obremenjevale.
Kje je bil v času, ko je Karlota zapustila mesarijo, do nastopa noči? Kaj je počel takrat?
"Sodnik je zlasti hotel podrobno vedeti, kaj je Longhi počel v usodnem času, in Longhi je pripovedoval, da mu je tedaj ušel vol. Tega da je lovil od osmih do nekako enajstih. Sodniku se je zazdelo sumljivo, da bi ga lovil prav tam okoli, kjer so se našle sledi za morilcem.
"Ali imate pričo, ki bi mogla potrditi vaše pripovedovanje?" je nadaljeval sodnik s strogim glasom. "Od osmih do enajstih vas ni nihče videl?"
"Mogoče me je videl kdo, a jaz za to ne vem. Preveč sem bil zaposlen z volom, da bi bil mogel paziti na ljudi. Sicer pa," je menil prav prostodušno, "vam ne bi mogel nihče te zgodbe natančneje povedati kakor jaz."
Obraz gospoda de Valtimareja je izpre-menil svoj izraz. Čedalje bolj je bil prepričan, da je Longhi kriv. Pri prvem pogledu na mladega človeka je bil še dvomil. %
(Dalje prih.) -o-
'Širite amer. slovenca'
nemčija za zaščito mladine
S /
/vV
i
zdeluje vse vrste tiskovine, Za društva, organizacije in posameznike, lično fn poceni.
Poskusite In prepričajte sel
1849 West CermaR Road, CHICAGO, ILLINOIS
Nemški notranji minister je izdal uredbo, s katero je zvečer in ponoči prepovedano nemški mladini moškega in ženskega spola do 18. leta pohajanje po ulicah in javnih lokalih. Uredba bo ostala v veljavi vso vojno.'Izjeme so dovoljene samo, če so fanti in dekleta v spremstvu staršev ali drugih skrbnikov. Mladina pod 16. letom pa sme v javne lokale tudi podnevi samo v spremstvu staršev, ali. starejših oseb. Prav tako je dovoljen obisk kinov, gledaliSČ, varietejev in kabarejev mladini do 18 leta samo do 21. ure.
Najstrožje je prepovedano točiti mladini do 18. leta v javnih lokalih žgane pijače, mladini pod 16. letom pa sploh vsako alkoholno pijačo.
Uredba dalje' prepoveduje mladini do 18. leta kajenje na cesti in v javnih lokalih. Mladeniči in dekleta, ki bodo kršili to uredbo bodo kaznovani z zaporom do ?> tednov in globo do 50 mark. Odraščene osebe, ki bi točile mladini pod 18. letom žgane pijače, ali mladini pod 1(5. letom kakršnokoli alkoholno pijačo, pa bodo kaznovane z zaporom do 6 mesecev.
V blag spomin
13. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA OČETA
Mihaela Karun
Dne 8. maja 1927 ste za vedno zatisnili svoje trudne oči. Zapustili ste nas ip niti pokropiti vas nismo mogli, niti še enkrat gledati v vaš obraz. — Blagi oče, počivajte sladko in odpočijte se mirno! Nam pa ostanete vedno v spominu, pričakujoči, da se ke-daj vidimo nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Mati stara 80 let, živeča v domovini, in trije bratje, LOJZE, TONE in JOŽE. Tu v Ameriki, v Chicago' 111., FRANK KARUN, in hči MARY OBLAK, v Ely! Minnesota.
Ely, Minn., 8. maja 1940.
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste r. zanimanjem čitali povest Dfnnglo. To je nfdtljerilnz pore s t iste. Tu citate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje .........................fl.25
TARZANOVE 2IVALI, E. Burroughs. Mehko vezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenjUi Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu_ 95c
TIHO JEZERO. Povest za slov.
mladino ,.. .„.._.............:.......„:........ 7Je
Mehkovezane .....................9Jc
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-
obtoženca ........................................ 75c
TATENBAH.— Zanimiv zgodovinski ronaan, ki pOve, kako so habsburški vladarji datirali in izdajali jugoslovanske narode. Vsebwje 293 'strani............•„•..,;„„.. 80c
TIK ZA FRONTO, D. Feigfl. Bros. ISO str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80s
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki .............:.......................... 8Jc
TUNEL, B. Kellerman. Mehkove-zana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler
ga ne prečita ...........•'.............'.*.... 86c
TROJE ANGELSKIH ČE-
ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 3Je
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v *ni knjigi........ 50c
TROJNO GORJE. — Nadvse in-teresantna ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Spisal Januš Goleč. Vsebuje lgl strani............ 50c
TOLMINCI, I. Pregejj. BrOŠ. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 9Jc
UBOGI USTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str.. Zanimiva slovenska povest .....'.„...................................... J5c
VENEC SLOVANSKIH POVE-
STIJ. Bros. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman
iz ruščine ........................................ 7Jc
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. c.
Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA. R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po........................ ..... 80c
V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice ...J...... 75c
vstajenje, R. Vrabl. Zanimiva povest ...................................... 25c
|V tujih službah, a. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz č*ikega življenja .................... 93c
vzori in boji, J. Debevc. Trdovizana .415 str. Popit dijaškega življenja, ki je prav zanimiv
zagorski 2vohovi, Reim-niichl. Brošura 234 att... knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
zadnja na grmadi, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz' ribniške žgodovint
za milijoni,.. a. K. Grten. trdbvezana 253'str. Zelo riipet in zanimiv roman ...........:.....,...... 75c
zadnja k mečka VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja it» njih; borbe proti tlačite;ljenl...,....$1.2J
zadnja' pravda, J.'"s, Baar
Bros. 184 str, Velezanirnivsi povest iz češkega življenja, kf bi
jo moral citati vsak naš človek:... 50c
zadnji dnevi v ogleju. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 itf... 85c
zadnji dnevi velikega mucenika, m. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
zapiski iz mrtveca doma, a. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Ntpety in zanimiva povest iz ruščint. Dv* dela, vsik v svoji knjigi. Vsak del .........:...,...............,..:...................$1.2J
zbirka narodnih pripovedk, J, P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c
štiri leta v ru8k8m u-jetništvu, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjig*, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, h. Well*, Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva
povest ..........:.........;......,„...._.......... 35c
zgodbe kraljeviča marka, F. Milčihski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga ..L..,....;...:... 60c
zgodbe napoleonovega huzarja, a. C. Doyle. N*pet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str. ......".....$1.50
zločin v orcivalu, e. Ga-bot&n. Trdovez. 246 sfr.' Zelo napet roman in zanimiv '....:..:....$1.25
zmi sel smrti, f. Bourget. Broš. 157 str. Zeke poučna povest iz francoščine .;............:..;..:. 75e
Pisano p olj m
J. M. Trank
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alti v znamkah. Knjhre jpo&iljamo poSt-oine prosto. Via naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road

Chicago, Illinois
Nove razmere in vojne ho» matije so privedle do vrlo zapletenih razmer.
Naziji kar letajo v razne države, da sklepajo z njimi trgovske pogodbe. Gre jim za sirovine in za hrano. Vsakdo rad prodaja, če ima za prodajo in ne potrebuje sam. Razmere se pa lahko zasuče-jo tako, da ne kaže prodajati ali izvažati, ker bi doma zmanjkalo. Ni svobode. Pogodba se mora držati, če ne . . je na meji kanon!
Jugoslavija je nastopila zoper "turiste." Baje iščejo olje, pa so navadni špijoni. Berlin je zagrmel.
Dalje je ustavila Jugoslavija izvoz jajec, mesa, sadja, žita. . . Kako bo? Nemci imajo menda 150 tisoč. vojakov koncentriranih v Gradcu. Ne vem pa, če bi smela (?) Jugoslavija le kako kompanijo postaviti na mejo.
Poleg tega so lahko še druge zopet — notranje težkoče. Ako je vsaj za zdaj odveč hrane, jajec, mesa.. .bodo začeli kričati, da se ničesar ne more prodati, ni denarja za davke. . .Na varnost domovine in narodne svobode morda misli vlada, drugi večinoma le na denar.
*
V Collinwoodu, O., so imeli v slovenski naselbini birmo. "General" Jankovič poroča v "Prosveti." Pravi, da "v več krajih sem slišal, da so tudi komunisti dali birmati svoje že velike otroke, svoje sinove in hčere, ki so že davno za-ljuSljeni. Nekateri so baje imeli precej sitnosti, ker niso prej dajali copakov cerkvi." Svet je bil ustvarjen iz nič, saj iz kakega ravfenka ni priletel, ampak odkar je ustvarjen, iz nič ni nič, in to dobro vedo socialisti, komunisti in tega se morajo držati tudi katoličani. Obžalujem vsakega, ki se da zmotiti po ateističnih komunistih, noben katoličan pa ne bo godrnjal, ako se ta in oni — povrtie, pride do boljšega spoznanja in do — birme, in ne' gleda na "copa-ke." Očividno pa nosi g. Jan-kovich glavo visoko po naselbini, ker mu cinglajo copaki v žepu, saj pravi ponosno pomilovalno: "Tudi jaz imam dva fanta, toda se mi ni še toliko zmešalo, da bi jima zabijal nazadnjaštvo v glavo." To "pač pomeni, da — birme ni, copaki pa so. Tisto "zmešalo v glavi" in tisto "nazadnjaštvo" pa pride še na vrsto, in želim, da se "general" ne bo zmešal, ker za kakega komunista je celo dobro, da se mu pravočasno malo zmeša, ampak če bi se zmešalo — generalu bo-gami, bo vse zmešano, i *
Nemški socialisti, ki so zbežali tyred Hitlerem v inozemstvo, -so zopet izdali "poziv" na Njemce, naj se uprejo zoper riazije. Kruh vsakega begune^ je bridek. Naravno je, ako želijo poraz tistim, pred
NA PRODAJ JE
—	hiša šest stanovanj, centralna kurjava. Najemnina do-naša na mesec $180. Ce-nana $5,500;
—	zidana hiša s pet stanovanji. Cena $5,000;
—	zidana hiša, štiri stanovanja in klet. Cena $3,8Q0.
Še več HOLC hiš v Chicagi in predmestjih. Prvo plačilo 10%, ostalo na obroke.
Več drugih hiš blizu Lawn-dale in 26. ceste.
Na prodaj tudi več farm od 40 akrov naprej, prav blizu Chica-ge. Farme tudi zamenjam za hiše v Chicagi.
Vprašajte pri: Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago.Tel. LAWndale 7182.
katerimi so morali bežati. Dalje so gostje na tujem, in tujci ne bodo odklanjali kake u-sluge, kakršna bi bila poziv na odpor, ker sami prav s to pomočjo močno računajo, kakor kažejo papirnate ofenzive. Bo vse zastonj, le prazna gesta, da se nekaj pokaže svetu. Dokler Hitler razpolaga pred Nemci z uspehi, in do-zdaj ima precej uspehov, no-oen Nemec doma vsaj niti mislil ne bo na kak upor. Ko bi pa Hitleru kje precej spodletelo, bo upor brez pozivov. iF.nako tudi in morda še prej, ako bi začelo kruliti v nemških želodcih, ker prav želodec je najhujši upornik.
-o-
vesele zgodbe iz preteklosti
Ko je po uvedbi tobaka pariška medicinska fakulteta ija javni seji dokazovala škodljivost te zeli, je imel doktor, ki je seji predsedoval, pred seboj tobačnico in iz nje je ves čas njuhal tobak . . .
Na nekem bivšem srednje-nemškem dvoru so imeli nekega Švicarja kot paznika za živali. Med drug'im je imel možak to nalogo, da je enemu izmed velblodov vsak dan dal popiti šest steklenic bur-gundca. Ko je žival od tega končno obolela in je kazalo, da bo poginila, se je Švicar obrnil do dvora s pravo vlogo, da bi smel velbloda nadomestiti . . .
N,a vseučilišču v Solnogradu so še v 18. stoletju diskutirali o tem ali hudič lahko postane profesor teologije .. .
Ko so 1. 1604. v Nancyju zvedeli, da se bo kralj vozil skozi mesto, so dali obešencu ha vešalih ob glavni eesrf o-striči brado, na nekem kažipotu pa so na roko, ki je kazala smer, nataknili rokavico z lepimi zlatimi okrasi . . .
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 3 to 4 P. M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station on Your Dial)
Announced in English and ; Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes
Featuring a program of
CLASSICAL and FOLK MUSIC
I
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918
3925 West~26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. 1 Tel. Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse ^rate nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
t