inces
c n4a!
jfkellii sephinei 10454.
1 Sila'!
e Sila*
, Renit*' na Erf! Marj' 11129-jelled a Molaf.
lgela
y
lajsW'J
idra»a|-
Birtic
ansfef'
Edwa«
Naslov — Address
NOVA doba
8117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Tel. HEnderson 3889)
=£ll
(NEW ERA)
Napredek .1. S. K. Jednotp ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v inno»o večji meri od naše
agilnosti.
L!
H
S
II
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNIOiS
^*_Second Class Matter April 15th. 1926. it Iht Post Office at Cleveland. O.. Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for wailing at gpeeial ral« of pottage, provided for in Section 1103. Act of October~3rd. 1917, Authorised March 15th. l>2t
Regin* ed
ey Kf,
i oddel
la ^
l2redna ra J- S.
a seja glavnega odbo-Jednote je sklicana
Cfk »»• «*w» *
ira(ju ’	■ Vršila se bo v
pap«f Vir-vf' Vzornika Wm. B. meS ?a t»; H ntl 3900 W. 22d Place.
rt Niti VZredni seji bo treba -
PecVl	11 rei5it°V	glavne£a	tajnika
Jr#. |h L * še Ilekaj drugih nuj-
mi
»■ard j	*
ko KJ,; SKj0rge. Washington, št. 180 ]d ^joc’ePr!lj'Ublj’eno ansleško po-’ ‘:i Uredi UŠtvo v Clevelandu, *’ig 'legijQ V s°boto 17. oktobra j ustij.;' |„j Jelico v spodnji dvo-1 Wi ' °'enskega Narodnega ?M : ‘ na St. Clair Ave.
■s!>	iv„	*
/ndopi': 1(0 no,i Vese,ico priredi angle-Kostt; t. 22n TUj0^e društvo Indian, jdnl|,s	oto 24	v Chicagu	v so-
nie ^ o j, ' °^tobra zvečer. Igral
,anS()’ VC6"111, vadio-°rkester-t odni h , Se vršila v Na-lS,in!1 V(; j ' 0,'ani na vogalu Racine ^ ' m !8- ceste.
)J *V'. Ross’ št- 186 JSKJ’
t'.’o v ^'Sleško poslujoče dru-)pVl-/ iftii n,,'. eVy*ar>du se bo s svo-!VJ<I	M	zasukalo	v	plesu
lf(t tetn I)*,, °^tobra v Sloven-ijj 6rlo0 j^UVskem Domu na Wall o*	*'
" P1'8** ?*
društvo Zvezda, št.
j*. v Chicagu se marlji-P b je8 na prireditev ve-. % Lnske veselice, ki se bo H !l Ve^er 24. oktobra v ji, !sti ',()lar>i na Lincoln in 22.
i f,H .
^ votii ^V<1 25-letnice društva
M r ^ Jec*note v * Hio j V ^ Se je vršila v ne-
ji! k , okt°bra, je pokazala,
Ji ^tv0 • UŠtV0 a^ilen odbor in
i '''icagu Ul *nogo prijateljev v
7 s ))j|	111 okolici. Program
„J* l^n0Zanimiv’ P°set dober in
> %e. !clzP°loženje kar naj-
jj,	^	bširnejši opis	prire-
Nie. Priobčen enkrat poz-
M^to v	A
f’ 6^l t|0i enca lla gomilo svo-^ i,°S‘ Pi f?'e^ne2a p r i j a t e 1 ja 1	\r (n':'a -ie poslal znani
i 5'°0 v	P°S°relc	svoto
acla Murnika pomožni ( 6l^a zbira Slovenska / q Čitalnica v Cleve-
^ Cii*	^
je bila leta 1929-?	Slovenka Mary Au-
j1, ko	s	Oškodovana na gla-
d vo*iu taksi, v katei-em se jf'to^obi’i /'uletel v neki drugi J „ -'e hnt', ^astopnik d r u ž b e j f^i ofe,6.^Praviti s sto do-,1 ^ ^to' ? a*ne- Omenjena se <s	^°ila na slovenskega
idPjjV \S jn icharda J. Zavert-ilJa L*"' £. t> n'legovega tovariša
J 5>žbe ntrigl|!Za’ ki Sta P°'
ii' con Vl'hovnem sodišču !;*	izposlovala	„
v'^a v p 0(lškodnine. Tako ou^i li^t\'Casu izhajajoči hr-K V i f0« Svijet » dne *.
^ r]!'' iti^.nTS,ta dnevnika “Ju-k V*Hcia yUf°S'0Van” poročata, si f^sta/e ° Ve'iko zanimanje S,a' »lib Slik' rtrt. in grafik m {biia JJa Božidarja Jakca, *.	dne	27.	sep-
M k) V LjUKrk°Pičevem Pavil*i0'
' J S» ™ f’'' Razstavljena
O kute ma iz Zedin-ienih Je prepotoval od n« a. *tranl).
I.
i ' CLEVELAND, O., WEDNESDAY, OCTOBER 14TH 1931 — SREDA, 14. OKTOBRA 1931
VOL. VII. — LETNIK VII.
SLOVENSKE
IN DRUGE VESTI
iz-
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
NA KONVENCIJI Ameriške delavske federacije, ki se je pretekli teden vršila v Vancou-verju, B. C., je predsednik Green poudarjal, da je v tem času 7 milijonov brezposelnih delavcev v tej deželi in da to lahko postane usodno za ameriške ustanove, ako se položaj v kratkem ne izboljša. Pravica do življenja in svobode ne pomeni dosti, če se delavcu odvzame pravica do dela in zaslužka.
Konvencija se je izrekla za sklicanje narodne konference zastopnikov delodajalcev in delavcev, ki naj bi izdelala načrt za zaposlitev brezposelnih. Dalje se je izrekla za petdnevni tedenski in krajši delavnik, proti zniževanju plač in proti za-poslevanju otrok v industrijah. Priporočila je javne posredovalnice za delo, legalizacijo 2.75 procentnega piva in višje davke na velika bogastva.
MOST V AMERIKO
LEGISLATURA države New Jersey je sprejela resolucijo, s katero poživlja zvezni kongres, da legalizira izdelavo in prodajo lahkih vin in piva. To bi pomenilo večjo zaposlitev delavcev, ob enem pa bi zvezni blagajni prineslo mnogo dohodkov potom davka na pijačo. Za resolucijo je glasovalo 52 poslancev in senatorjev, proti pa 12. Legislating države New Jersey je prva, ■ki -se- j^-pu'"vfteljwv-i prohibicije obrnila s tako “mokro” resolucijo na zvezni kongres.
ev
e*1
i»
rKi
PREDSEDNIK HOOVER je pretekli teden po konferenci z vplivnimi zastopniki obeh velikih političnih strank in finančnikov iznenadil ameriško javnost z načrtom za ustanovitev privatne kreditne korporacije. Namen te kreditne institucije naj bi bil pomagati z gotovino šibkejšim denarnim zavodom, ki večkrat ne morejo nagloma in brez velikih izgub vnovčiti nepremičnin, zemljiških vknjižb in aznih obveznic, pa so vsled tega prisiljeni zapreti vrata. Bankirji so se na Hooverjevo priporočilo takoj lotili dela in ustanovili finančno institucijo, ki se bo imenovala “The National Credit Corporation” in bo razpolagala s 8500,000,000 kapitala. Ko je bil predsednik Hoover o tem obveščen, je izjavil, da mu to daje veliko upanje za skorajšno rešitev finančne in gospodarske krize.
THOMAS A. EDISON je vedno slabši in njegovi dnevi so šteti. Zdravniki mu prisojajo kvečjem še teden dni življenja.
IZ WASHINGTON A se poroča, da se bo med H. L. Stimso-nom, ameriškim državnim tajnikom, in med canadskim poslanikom W. B. Herridge-jem takoj začelo razpravljanje o načrtu vodne zveze Velikih jezer z morjem. To zvezo bi deloma tvorila reka St. Lawrence, deloma pa umetni prekopi. Mesta Zedinjenih držav in Canade, ki se nahajajo ob Velikih jezerih, bi tako dobila direktno pa-robrodno zvezo z Evropo in z južno Ameriko.
POLKOVNIK C. A. LINDBERGH in njegova soproga, ki sta se nahajala na Kitajskem ob času smrti Lindberghovega tasta, senatorja D. W. Morrowa, (Dali« oi 2. strani)
Znanstveniki so že dolgo časa mnenja, da je bil ameriški kontinent v davnih časih potom suhe zemlje zvezan z Azijo. To so sklepali iz podobnosti rastlinstva in živalstva na obeh straneh. Ekspedicije novejših časov najdejo vedno več dokazov, da je nekoč vezal Ameriko in Azijo “mest” suhe zemlje.
Nedavna ekspedicija Carnegie instituta, ki je preiskovala okrožje Behringove ožine, je prišla do prepričanja, da je bil ta “most” kakšnih 150 milj širok in nekako pred milijonom let pokrit s krasnimi gozdovi. Redwood drevje, ki se smatra za najstarejše drevje sveta in katerega se še nekaj nahaja.v Cali-forniji, je pokrivalo ta most med Ameriko in Azijo.
Preko tega mosta so prehajali ljudje in živali. Večina znanstvenikov je mnenja, da so se predniki ameriških Indijancev priselili iz Azije v davnih, davnih časih. Tudi bivoli in severni jeleni, imenovani “caribou” so prišli v Ameriko iz Azije. Konji in kamele, katerih prvotna domovina je bila Amerika, pa so preko prej omenjenega mosta našli pot v Azijo. Zanimivo je, da so se te živali ohranile v Aziji, v Ameriki pa ne; ponovno so te živali vpeljali v Ameriko beli naselniki.
Znanstveniki so mnenja, da se je zemeljski most med Ameriko in Azijo pogreznil nekako pred 50,000 leti. To katastrofo so naj-brže povzročili potresi' in delovanje ognjenikov.
Eden največjih ostankov tega zemeljskega mostu je St. Lawrence otok, ki je približno sto milj dolg in se nahaja približno sto milj južno od Behringove ožine. Znanstveniki Carnegijeve institucije so našli na tem otoku okamenelo “redwood” drevje in okamenine nekaterih drugih rastlin. Redwood drevje, kot že omenjeno, raste še danes v Cali-forniji. Otok St. Lawrence pripada Zedinjenim državam, dasi je od polotoka Kamčatke v Aziji oddaljen le 50 milj, od rta Nome v Alaski pa 120 milj. Dva druga ostanka nekdanjega “mostu” sta otočiča Big Diomede in Little Diomede, ki se nahajata skoro v sredini Behringove ožine.
------o-------
LEP POGREB
Nedavno so nekateri pariški listi poročali, da je umrl bivši poslanec Gaborit in da bo gotovega dne in ob gotovi uri pokopan na tem in tem pokopališču. Gaborit je radi svojega dobrega značaja in neusahljivega humorja imel mnogo prijateljev, ki so ob določeni uri prišli na pokopališče, da prisostujejo pogrebu. Nenadoma se je pred vrati pokopališča ustavil taksi in iz istega je veselo razpoložen stopil Gaborit, ki je bil tudi 'v/ časnikov izvedel, “da je umrl in kdaj bo pokopan.” Ko je bilo vse razjasnjeno, je Gaborit povabil vse “pogrebce” na veselo poje dino v bližnjo restavracijo, kjer sta mu dva prijatelja cele prečitala nagrobna govora, namenjena zanj. Gaborit je dejal, da je njegov namišljeni po grebni dan najlepši v njegovem življenju, ker mu je pokazal koliko dobrih prijateljev ima.
-------o-------
DOVOLJ HOTELOV
V Zedinjenih državah je okrog 26,000 hotelov, ki vsebujejo okrog 1,125,000 sob. Popotnikom je torej na razpo lago dovolj prenočišč.
0 DRŽAVLJANSTVU TUJERQDCEV
Vzlic večjim slroškom za naturalizacijo in mnogim težko-čam, ki se stavijo prosilcem za državljanstvo, ljudsko štetje od aprila leta 1930! pokazuje, da 68.1 odsto tu.jerpdcev v tej deželi je imelo prvi ali drugi državljanski papir. vt;
Podatki ravnokar izdani od cenzusovega urada pokazujejo,’ da naturalizacija tujerodcev napreduje z velikej brzino. Ako primerjamo to s' podatki ljudskega'štetja od lita 1920, vidimo, da se je število ‘naturaliziranih tujerodcev povečalo za 11.6%, število deklarantov (onih s prvim papirjem) za|),4%, dočim se je število tujerodcev zmanjšalo za 9.8/v. Istočasno ljudsko štetje ne le zavrača večkrat ponovljeno trditev, tla inozemci vedno ostajejo inozeinc| ampak tudi pokazuje, da trditev, češ da imamo v svoji sredini “na miljone” nezakonito p r i š ] j h inozemcev, nima nikake podlage. Vsega skupaj je ljudsko štetje našlo malo več od 3,767,000 inozem- j cev, ki niso sploh|storili nikake-ga koraka v svrh(o naturalizaci-je. Izmed teh mnog j so si vzeli i prvi papir, odk-Hrfje bilo izvede- j no ljudsko štetje®Dne 1. aprila ! 1930 so “inozemci” tvorili le 3.0c/t vsega prebivalstva Združenih držav.
Skupno tujerodno prebivalstvo belega plemena je po zadnjem ljudskem štetju znašalo 1stavi j a 10.9% vsega prebivalstva Združenih držav. Od tega števila 7,-859,000 ali 58.8 odsto je bilo naturaliziranih, skoraj 1,247,000 je le imelo prvi papir (9.3c/ ). Nekaj čez 3,787,000 ali 28.31'/-tujerodcev ni imelo niti prvega papirja, dočim glede skoraj pol miljona se ni ustanovilo, da-li so državljani ali ne.
Manj inozemcev na deželi
čl< vek bi mislil, da tujerodec, ki živi na deželi, ima več sitnosti in težav s pridobivanjem državljanstva, kot oni, ki stanuje v mestu, in ima vse potrebne urade in informacije na razpolage. Nasproti temu 1 j u d s k o štetje dokazuje, da tujerodci, ki živijo na deželi, postanejo držav-jani v večjem obsegu, ko oni, ki živijo v mestih. Od tujerodcev, živečih v mestih, .ie bilo 57.7%
naturaliziranih, dočim to razmerje na deželi je znašalo 68.8%.
Tujerodci po državah
Naj večje število tujerodcev se nahaja v treh srednje-atlantskih državah. Od 3,192,000 tujerodcev v državi New York, 54.9% je bilo popolnoma naturaliziranih, od 1,233,000 tujerodcev v Pennsylvaniji 62'X in 844,000 v New Jerseyu 57.3'/' .
V vzliodno-severni skupini držav bilo je 1,218,158 tujerodcev v Illinoisu, od katerih je bilo 64.8% naturaliziranih. Sledeče številke za državo Michigan so zanimive, z ozirom na tamošnji registracijski zakon: Od 840.268 tujerodcev v državi Michigan 51.8% je bilo naturaliziranih (napram 47.8% v letu 1920), 16.9c/ je imelo prvi papir, in le 26.7 je bilo inozemcev.
Najvišje razmerje naturaliziranih je bilo med tujerodci v za-padno-severnih državah: od 67.2/V v državi Missouri do 76.3% v Kansasu in 82.4'/ v severnem delu te države.
Na drugi strani v treh izmed newenglandske skupine držav, namreč Maine, Vermont in Connecticut, kakor tudi v državi West Virginia, le manj kot polovica tujerodcev je imela ameriško državljanstvo.	pus-
DROBNE ZANIMIVOSTI
Družba Loew, ki lastuje gledališča v različnih krajih te dežele, je napravila v tem letu že nad deset milijonov dolarjev dobička. Pa pravijo, da so slabi časi!
V Franciji izdelajo vsako leto za več kot 36 milijonov dolarjev različni h parf u mo v.
Anna May Wong, sloveča kitajska filmska igralka, je po ro. du Kitajka, toda ni bila nikdar na Kitajskem.
V South Carolini živi 10 mož, ki so bili svoječasno državni go-vernerji.
Iz Zedinjenih držav se ekspor-tira vsako leto za IS milijonov dolarjev sveč.
V mestu Kalamazoo, Mich., živi 90-letni veteran civilne vojne, W. H. Snyder. Nedavno se je mož dal prvikrat vzdigniti v zrak v autogiru, in ko so ga pozneje vprašali, kako se mu je do~ padlo, je odgovoril, da je bil to večji “špas” kot druga bitka pri Buli Runu.
Slavni italijanski skladatelj Verdi je bil kot osemnajstletni mladenič zavrnjen, ko je prosil za vstop v konservatorij v Milanu, češ, da nima muzikaličnega talenta.
Znanstveniki trdijo, da je koža črncev manj dostopna za raz-j lične bakterije kot koža belcev.
V nekem južnem mestu .je nedavno bandit ustavil na cesti nekega moža ter ga je hotel oropati. Napadeni možak pa je bil brez centa in je znal tako milo govoriti o svoji revščini, da mu je bandit podafil 25 centov.
Za hrano različne zverine v svojih zoologičnih parkih izda mesto Chicago $17,350 na leto.
Poslaniška palača Zedinjenih držav v Berlinu bo stala $1,700,-000. To je vsekakor čudne vrste varčevanje.
V republikanski Španiji se ženske lahko posvetijo vsakemu poklicu, z izjemo vojaškega in duhovniškega.
Claude Gresse in Frank Lipka v Baldwin Lake, Ind., sta zaposlena s kopanjem jarkov in se vsak dan vozita na delo in z dela v svojem lastnem aeroplanu.
Danes nihče ne nosi čevljev brez pet, toda pete na čevljih so bile prvotno namenjene le za jahače, da jim noge niso tako lahko drsele iz stremen.
Ah Gwah, Ching je ime mesta, ki se pa ne nahaja na Kitajskem, ampak v Minnesoti, in sicer v Cass countyju.
 o-------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Dne 19. septembra 1931 je praznoval osemdesetletnico svojega rojstva bivši dolgoletni ljubljanski župan g. Ivan Hribar. Jubilant .je bil rojen 19. septembra 1851 v Trzinu kot sin siromašnih kmečkih stari-šev. Ljudsko šolo je obiskoval v Mengšu nato pa v Ljubljani, gimnazijo najprej v Ljubljani, nato pa v Novem mestu. Radi njegovega slovanskega prepričanja je bil odslovljen iz novomeške gimnazije in je kmalu nato odšel v Prago, kjer je dobil službo pri banki Slavij i. Leta 1882 je bil že izvoljen v ljubljanski občinski zastop, leta 1896 pa ljubljanskim županom. To mesto je obdržal nepretrgoma do leta 1910, ko ga avstrijska vlada vsled njegovega slovanskega prepričanja ter odločnega nastopa za časa septem-berskih dogodkov ni hotela več potrditi.
Z izvolitvijo Ivana Hribarja za ljubljanskega župana se je začela za Ljubljano nova dolnt. Z vso vnemo se je lotil dela za obnovo od p o t r e s a porušene Ljubljane. Med druge njegove velike zasluge spadajo: zgraditev ljubljanskega vodovoda, ustanovitev Mestne hranilnice, kreditne banke in dekliškega liceja. Vedno je bil na delu tudi za slovensko univerzo.
Za časa vojne ga je avstrijska vlada kot vnetega Slovana poslala v ječo. Po vojni je postal Ivan Hribar predsednik narodnega sveta v Ljubljani, član narodne-ga veča v Zagrebu ter ustavo-tverne skupščine. Nato je bi! imenovan za poslanika v Pragi, iz Prage pa je prišel kot pokrajinski' namestnik v Ljubljano. Po letu 1925 pa se je odtegnil političnemu delovanju.
Ljubljana je šele pod Hribarjevim županovanjem postala res slovenska metropola in se tudi drugače postavila v vrsto modernih mest. Jugoslovanska in slovanska ideja v Sloveniji je ne-razdružljivo zvezana z delovanjem Ivana Hribarja.
SANJE O PADANJU
Menda se je že vsakemu izmed nas kdaj sanjalo, da je padel z visočihe, toda priletel je na tla čisto na lahko, ali pa se je prebudil predno je v sanjah dosegel trda tla. Profesor William E. Slaght sodi, da take sanje izhajajo iz davnih časov, ko so naši predniki .večino življenja preživeli na drevju. Največja nevarnost zanje je bila padec na tla. Seveda so bili ti naši davni predniki spretni v plezanju in skakanju po drevju ter so se pri marsikaterem padcu mogli v jeti na nižje drevesne veje. Neroda, ki je telebnila na tla, ni imela potomcev, zato tudi mi nimamo v sanjah o padanju občutkov, da telebnemo na tla.
Tudi sanje, da se včasi nenadoma znajdemo popolnoma brez obleke v sobi, kjer je polno ljudi, izhajajo po mnenju profesorja Slaghta iz davnih časov, ko naši predniki niso nosili nikake obleke.
 o-----------
ŠTEVILO TELEFONOV
V desetih državah naše Unije je več telefonov kot v vseh inozemskih deželah skupno.
Gostilničar “Pri Figovcu” v Ljubljani, Matevž Hartman, je dne 18. septembra t. 1. praznoval 75-letnico svojega rojstva in ob enem 30-letnico odkar vodi to znano gostilno. Rojen je bil leta 1856 na Suhi pri Škofji Loki, \ hiši, kjer se pravi po domačo pri “Drajnarju.” Mož je pri svoji visoki starosti še vedno pravi gorenjski korenjak in se še vedno ukvarja s svojo obrtjo.
Nezaposlenost se v Jugoslaviji, ki je pretežno agrarna država, ne občuti tako kot v deželah, ki so odločno industrijelne. Število nezaposlenih med pravimi delavci ni na.jbrže nikoli prekoračilo meje 10,000 oseb. Drugačna pa je situacija onih indu-strijaliziranih kmečkih sinov in kmetov, ki samo od časa do časa delajo v industriji. Število nezaposlenih v tej kategoriji se ceni na približno 60,000.
Če se verjame vražam. V Podlogu pri Selcah verujejo še v vraže in tako se je zgodilo, da je 20-letna kočarjeva hči Marija Tolarjeva hotela s smodnikom pokaditi bolno mater, da bi prej ozdravela. Smodnik pa sc je vžgal in je zadobila Tolarjeva opekline po obrazu in po rokah. Tako je sedaj poleg matere bolna še hči, ki bo radi ope-(Dalje na a. strani).
Depresija je učena beseda in učena glava mora biti, ki razume njen pomen, vzroke, posledice in razsežnost.
Poglejmo nepregledne vrste avtomobilov, ki drve po cestah vsak delavnik in tudi ob nedeljah. Avtomobili, tudi najslabši, ž ro gasolin in za nakup gaso-lina je treba denarja.
Pred vhodi raznih gledališč vidimo dolge vrste čakalcev ob sobotah, nedeljah in tudi med tednom. Tudi gledaliških vstopnic se ne dobi na upanje, ampak le za gotovino.
V velikih department-trgovi-nah se tare prospektivnih kupcev v sak dan, posebno pa ob dnevih raznih razprodaj.
Bogovi naj pogruntajo, kako se vse to v jem a z našo toliko ad-vertizirano depresijo.
sl«
Sladki sad ohijskih vinogradov je dozorel in clevelandske preše so stopile v akcijo. Koliko bivših stalnih odjemalcev je zmrznilo v depresiji, bodo naši “pre-šarji” lahko povedali čez par tednov.
V listih čitam, da hoče J. J. Raskob, finančni patron demokratske stranke nakolektati najmanj šest milijonov dolarjev za prihodnjo kampanjo, če se mu to posreči, bo dokazano nad vsak dvom, da v deželi ni depresije.
Zveza italijanskih fašističnih emigrantov v Ameriki namerava
s pomočjo Mussolinijeve vlado postaviti v Rimu spomenik Georgu Washingtonu. če bi Georg« Washington, oče ameriške svobode, danes oživel in prevzel poveljstvo ameriške oborožene sile, bi nedvomno apeliral na kongres, da za tako izzivanje takoj napove vojno Makaroniji.
*
Ravnatelj neke višje šole v Clevelandu je dal $850 šolskega denarja spraviti na policijski postaji vzhodne 105. ceste, pa se je zgodilo čudo, da je dotiČna svota kot kafra izginila iz policijske blagajne. Mislim, da se bomo Clevelandčani kmalu nehali norčevati iz chicaške policije.
Bivšega rumu irskega k r a 1 j a Mihaela, ki je kot šestleten deček “vladal” deželi s 17 milijoni prebivalcev, je zdaj njegov oče Karol poslal v ljudsko šolo. To je prav, kajti dandanes je tudi za kralje dobro če kaj znajo. Ako bi bil bivši španski kralj Alfonz imel takega očeta, bi morda še danes sedel na prestolu.
❖
Neki znanstvenik je pronašel, da vsebuje morska voda precejšno količino alkohola. To je morda vzrok, da prekomorski potniki tako radi počenjajo vsakovrstne kozlarije. Sicer pa je najboljše, da m o 1 č i m o o tem, kajti če pride suhačem na ušesa, bodo nam še morje ogradili .s kitajskim zidom.
>1«
Ko mi je bilo v mojih bosopetih letih zaupano poverjeništvo krav in voličkov v domačih lo-gih, in se mi je krava izgubila, nisem imel, razen joka, prav nikogar, da bi ga bil pozval na pomoč, Dandanes je tam drugače in to največ radi višje izobrazbe.
Nedavno sem čital v nekem starokrajskem listu, da je rioki možak vodil kravo s sejma, re vsedel nekje ob poti nedaleč od gostilne, katero je bil prej obiskal, in v travi zaspal, čada ga je nekaj časa debelo gledala, nakar je menda prišla do zaključka : kdo bo čakal na kravo pija-Dalje na 2. itrani
"jVo^a Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
J
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7tc letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
CELOKUPNEMU GLAVNEMU ODBORU J. S. K. J. V NAZNANJE
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA' DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL’. yn.
NO. 41
Po mojem zadnjem naznanilu v Novi Dobi, v katerem sem vabil le omejeno število glavnih odbornikov na izredno sejo, se je nakupičilo v mojem uradu več zamotanih zadev, o katerih se mi zdi potrebno, da razpravlja celokupen odbor.
Izredna seja se bo vršila v Chicagu v ponedeljek 19. oktobra v pisarni sobrata W. B. Lauricha. Naslov je: 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vsi glavni odborniki naj si uredijo potovanje tako, da bodo na gori omenjenem naslovu v ponedeljek, 19. oktobra, točno ob deseti uri dopoldne.
Paul Bartel, glavni predsednik.
 1
VSAK PO SVOJ K
(Nadaljevanje iz 1. strani)
no! Pa je vzdignila svoj mu-
Jednotini problemi
Vse naše podporne organizacije imajo v teh časih resne probleme pred seboj. Razume se, da tudi naša J. S. K. Jed-nota v tem oziru ne tvori nikake izjeme. Najbolj akuten problem je vsekakor plačevanje asesmentov, akuten v tem smislu, da mnogi člani vsled brezposelnosti ne morejo asesmentov zmagovati. Kdor ne plača asesmenta tri mesece zaporedoma, je najprej suspendiran, potem pa črtan iz Jednote, brez ozira na dejstvo, da je morda že deset ali dvajset let prej redno plačeval svoje društvene prispevke. Kruta je ta določba, toda je jasno označena v pravilih, katere je sprejela konvencija, in glavni odbor ne more v tem oziru nič pomagati. Kakoršnakoli tozadevna izprememba pravil potom iniciative in splošnega glasovanja, ki bi bila mogoča z* ozirom na državne postave, nemara ne bi mogla priti v veljavo dosti pred prihodnjo konvencijo, saj vemo vsi, da tak proces se vleče dolgo. Kako obdržati v organizaciji dolgoletne člane, da ne bodo vsled neplačanja asesmenta suspendirani in črtani?
Člani .zadnje čase vedno bolj resno razmišljajo o tem važnem problemu, kar je razvidno iz dopisov in razprav, ki jih pošiljajo našemu uradnemu glasilu. To je dobro znamenje. Pravijo, da mnogo ljudi mnogo ve, vsi ljudje pa vse vedo. Vsak član je upravičen priti na dan s svojim nasvetom, saj zato imamo svoje lastno glasilo. Iz izmenjave mnenj se vsi učimo.
Naj bo torej tudi uredniku dovoljeno povedati njegovo mnenje glede obdržanja dolgoletnih članov v organizaciji in glede načina, kako bi mogel tozadevni sistem v najkrajšem času funkcijonirati.
Poleg originalnega načrta, to je takozvanega načrta “A,” po katerem je velika večina članstva zavarovanega, ima naša Jednota tudi sistem takozvanega dvajsetletnega zavarovanja, ki je znan kot načrt “B.” Pravila tega načrta so navedena pod členom XXXV., na strani 72. slovenskega dela pravil. Priporočljivo je, da člani pazljivo prečitajo točke tega člena od začetka do konca.
Posebno zanimiva je 6. točka, katere del se glasi: “Ako član ne plača svojega posmrtninskega asesmenta katerikoli čas, poti m ko je že plačeval asesment preko dveh let, se brez izročitve certifikata nadaljuje zavarovalnina v kolikor znaša certifikat kot podaljšano zavarovalnino (Extended Insu ranče) za tolikšno dobo let in dni, kot znaša rezerva, manj en odstotek od skupne zavarovalnine” itd.
Zanimive so tudi določbe 7. točke, toda vzelo bi preveč prostora jih tukaj navajati. Člani imajo pravila, naj jih torej izvolijo kar tam prečitati.
Marsikateri čitatelj morda maje z glavo, češ, kaj mi to pomaga, saj se te določbe vendar tičejo članov, ki so zavarovani v načrtu “B,” ne pa nas, ki smo po ogromni večini zavarovani po originalnem načrtu “A.”
Prav za tem grmom pa je tisti zajec, katerega upa urednik tem potom prepoditi. Zakaj ne bi bila dana prilika nam, ki smo zavarovani po načrtu “A,” prestopiti v zavarovalni sistem načrta “B?”
Na zadnji konvenciji je bilo omenjeno, da morejo za enkrat priti v zavarovalninski načrt “B” le novopristopli člani. Obljubljeno pa je bilo ob enem, da bo v doglednem času omogočeno sedanjim članom zavarovalninskega sistema “A” prestopiti v sistem “B.” Asesment v sistemu “B” je za spoznanje višji kot v sistemu “A,” zato da je treba po aktuarju preračuniti visokost nakupičene rezerve in visokost bodočega asesmenta za tiste člane, ki bodo hoteli prestopiti
a AM __ ur) >>
iz A v B.
Da-li so se v tem oziru storili potrebni koraki, piscu teh vrstic ni znano. Ako se niso, je temu gotovo kriva prevelika vsakdanja zaposlenost in pa skoro triletno bolehanje glavnega tajnika, ki je nedavno preminil.
Prednosti zavarovanja po načrtu “B,” četudi je asesment za spoznanje višji kot po originalnem načrtu “A,” so za dolgoletne člane, ki vsled brezposelnosti začasno ne morejo plačevati svojih prispevkov, zelo velike. Asesmenti bi se odračunali od vplačane rezerve in člani bi ne bili vrženi iz Jednote. Pozneje bi jim bilo morda mogoče poravnati do-tično svoto, ali pa bi se enostavno odbila od svote, označene v certifikatu.
Ako ni nobenih zadržkov od državnega zavarovalninskega departmenta (urednik nima vpogleda v to), bi bilo morda vrlo umestno, da glavni odbor posveti tej zadevi takojšno pozornost. Izredna seja glavnega odbora J S K J, ki se bo vršila 19. oktobra v svrho izvolitve novega glavnega tajnika, bi morda lahko vzela v pretres tudi to zadevo. Ako je izpeljiva, kot nam je bilo zagotovljeno na zadnji konvenciji, naj bi naročila novemu glavnemu tajniku, da se nemudoma loti dela. Nič zato, če bi bilo treba vsled pomnoženega dela najeti začasno par izrednih moči. Nekaj desetakov ali stotakov je malenkost, če se omogoči stoterim in morda tisočerim dolgoletnim članom, da ostanejo v organizaciji.
hovnik kot zastavo slave in od-bezljala preko travnikov in polj, “kjer mak vihra v svobodi ...” Zdaj iščejo izgubljeno kravo z oglasi v časopisih. Včasi se krave na Slovenskem niso zmenile niti za uredniške članke in podlistke (v Ameriki je še zdaj tako) , ne pa da bi se brigale še za male inserate!
Vpričo tega je res škandal, da morajo na Slovenskem po novi ustavi ustmeno voliti, ko je vendar vse pismeno!
sl:
Na zadnjem letošnjem pikniku, ki sem se ga bil udeležil, je bil stavljen in podpiran predlog, da se začne agitirati za porodno kontrolo — med komarji. Predlog bo sprejet na prvem pikniku prihodnjega leta.
*
Učeni astronomi pravijo, da zemlja drvi dnevno za drobec sekunde hitreje, kot bi morala. Kljub temu se zdi, da ne pridemo nikamor iz močvirja depresije.
*
Niapu, slavni poglavar Man-batoe rodu v belgijskem Kongu, je zaradi svetovne depresije žni-žal število svojih žen od 400 n n 300. To se pravi, da je sto žen poslal po gobe. Ne vem, kako bi človek rekel, da bi bilo prav: revež, ali revice!
*
Sedmera čuda sveta so bila že pred davnimi 'časi odkrit i. Osmo čudo sveta so hruške iz vrta Naceta Rotterja v Clevelandu. Te hruške so mislile postati buče in je le malo manjkalo, da se jim ni posrečilo. Ce bi kdo ne verjel in bi mu hruškov dokaz priletel na glavo, bi nikdar več ne ugovarjal.
Deveto čudo sveta je božanska vztrajnost sobrata Antona Krapenca mlajšega v Chicagu, s katero se mu je posrečilo pridelati čašo duhteče kave na navidezno skrajno nerodovitnih tleh kuhinje v Narodni dvorani. Ce bi omenjeni sobrat ne bil še tako mlad, bi človek sodil, da je bil učenec Mozesa, ki je pričaral Izraelcem krepčilno vodo iz trde skale.
Doli v solnčni Floridi ima neki trgovec na vratih svoje trgovine sledeči napis:
“Jaz nič ne prodam v nedeljo in — salamensko malo med tednom!”
Ta napis bi v teh časih nedvomno tudi mnogi slovenski trgovci lahko z mirno vestjo kopirali !
A.J.T.
DOPISI
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s prve strani)
Atlantika do Pacifika. Simpatični umetnik Božidar Jakac se je nahajal v Ameriki okoli dve leti in je v tem času ovekovečil v slikah mnogo ameriških pokrajinskih lepot ali pa posebnosti. Priznati mu je treba tudi, da se je bolj vživel v ameriške razmere in je v kratkem času bolj razumel razmere, v katerih živimo ameriški Slovenci, kot katerisibodi drugi izmed onih inteligentov, ki so nas po vojni prihajali gledat iz Jugoslavije. Vsega, kar je g. Jakac povedal ljubljanskim časnikarskim poročevalcem, mi, ki bivamo že desetletja v tej deželi, ne bi mogli podpisati, vemo pa tisti, ki ga poznamo, da je govoril o svojih ameriških vtisih iskreno in brez pretiravanja. In tako je prav. Vsak naj nas predstavi svetu takšne, kakoršni smo oziroma kakoršne nas vidi, nič boljše in nič slabše, pa bomo zadovoljni.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
klin skažena za celo življenje. Tolarjevo so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
Pittsburgh, Pa,
Dne 1. oktobra sem prejel prvo uradno naznanilo iz glavnega urada JSKJ, da se z mesecem SEPTEMBROM prične pobirati naklada v dvadolarski sklad, in sicer po $2 mesečno/ Ker to naznanilo ni bilo objavljeno poprej, ne na društva, ne v uradnem glasilu Nova Doba, nisem zvišane naklade pobira) v mesecu septembru.
V zapisniku polletne seje glavnega odbora smo čitali, da se bo zvišala naklada iz enega dolarja na dva dolarja mesečno za tiste člane, ki so zavarovani v dvadolarskem bolniškem skladu. Ni pa bilo v zapisniku niti besede, KDAJ stopi ta asesment v veljavo.
Do danes še nisem opazil v našem glasilu Nova Doba uradnega naznanila iz glavnega urada, kdaj se prične pobirati zvišana naklada v dvadolarski bolniški sklad in koliko bo zvišana. Članstvo hoče to samo videti in čitati. Dokler pa članstvo tega ne vidi uradno poro-čanega v našem uradnem glasilu, pa DVOMI. Ali bo zvišana naklada v dvadolarski sklad ali ne?
Joseph Pogačar, tajnik dr. št. 26 JSKJ.
Jugoslovanska
U#e*novHtn* 1. 1898
«Sa»
Kat. Jednota
lakorporirana 1- I*®*
Strašne posledice neurja v dunavski banoyini. Banska uprava v Novem Sadu je zbrala podatke o nesrečah in materijal-nih žrtvah strašnega orkana, ki jc razsajal v soboto 12. septembra po dunavski banovini. Skupno število smrtno ponesrečenih na ozemlju banovine znaša J9 oseb. Ranjenih je bilo 40 ljudi, od teh 18 nevarno. Kulminaci-ja neurja je bila okrog Siriga in Novega Bečeja. V Sirigu je uničena vsa kolonija dobrovolj-cev, ki je štela 28 hiš. V Nc vem Bečeju se je smrtno ponesrečilo 13 oseb radi nesreče motornega čolna “Starega Bečeja.” V Alibunarju so vinogradi potolčeni za <30 do 70 odstotkov. V odžaškem srezu so tobak, tur-ščica in povrtnina uničeni za 80 odstotkov. Mnogo škode je napravilo neurje na polju tudi v Sremskih Karlovcih, Kamenici in Irigu. Skupna materijalna škoda se ceni na 6 milijonov denarjev.
Pod vlakom je ostala živa. Nedavno se je hotela odpeljati z vlakom v Zagreb ID letna mladenka Danica Funičeva iz Klinca sela, da bi v mestu prodala razna živila. Ko je videla, da se vlak že bliža postaji, ga je hotela prehiteti po poti, ki vodi preko proge. To pa se ji ni posrečilo in nesrečnico je zgrabila lokomotiva. Z a opazovalce je bil to strašen, trenutek, zakaj vsi so bili prepričani, da je kolesje vlaka zdrobilo ponesrečeno mladenko. Vlak je bil hitro ustavljen in tedaj s° videli, da je mladenka ostala živa med tračnicami. Dobila je sicer hude rane, zlasti po nogah in na levi roki, na kateri ima zdrobljena dva prsta, vendar njeno življenje ni v nevarnosti. Ponesrečen-ko so prepeljali v bolnico v Zagrebu.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
sta se takoj vkrcala na parnik za potovanje proti domu. Njuno letalo bo poslano za njima pozneje.
VOJNA NEVARNOST v Mandžuriji ni odpravljena, ampak se je celo povečala, ko so japonski letalci bombardirali mesto Chinchow. Ameriški državni department pozorno zasleduje razvoj japonsko-kitajskega konflikta in bo skušal ukreniti vse potrebno, da se vojno prepreči.
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111.
Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395,	Ely, Minn.
Tajnik:
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 418 East Camp St., Ely, Minn.
VrhoTnl zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzarni odfcors
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0'
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Mi«®'
2. nadzornik: JOHN KUM5E, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. P*
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago
PoriW edfcori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumat, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
3. porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton,
Jednotino uradno gladi«:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Q.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče so uradnih zadev kakor lltdi denarna P0^!jJ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožb® naj ee pošilja n* f,ui sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n i10*11 spričevala naj so pošilj* na vrhovnega zdravnika	*
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 Št. Cl*lf * Cleveland, Ohio.
. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo*!«’*^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj *• **(j tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i S čl*3* clanicami.
KS
Chicago, 111.
Ko prebiram dopise iz različnih krajev, vidim največ pritožb čez slabe čase, in zdi se, kut bi sploh ne bilo nobenega veselja več na svetu.
Da temu po možnosti odpo-moremo, priredi naše žensko društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ svojo jesensko veselico na večer 24. oktobra, v znani dvorani na Lincoln in 22. cesti, kakor je bilo v našem glasilu že poročano. Kdor izmed tukaj-šnih rojakov hoče vsaj začasno pozabiti svoje križe; in težave, naj pride. na večer 24. oktobra v spodnjo šolsko dvorano na omenjenem naslovu. Vabljena so vsa chicaška in sosedna društva, kakor tudi vsi prijatelji “Zvezde” in dobre zabave v Chicagu in okolici, da pridejo na to veselico in se z nami poveselijo. Kdor ljubi veselo družbo, jo bo gotovo našel na veselici Zvezde. “Kdo bi zmi-raj bil doma? To ne more biti! Zelja moj’ge je srca med prijaflje iti.”
Kar se tiče postrežbe, godbe in drugih dobrot, jamči veselični odbor, da bo vse prvovrstno. Torej, na svidenje 24. oktobra !
Članice našega društva so vabljene, da se prihodnje seje, ki se bo vršila 21. oktobra, polnoštevilno udeležijo, ker to bo zadnja seja pred našo veselico.
Sestrski pozdrav!
Za društvo Zvezda, št. 170 JSKJ:
Mary Kovačič, predsednica.
Cenjeni glavni odbor naj ne smatra tega članka za vtikanje v njegove posle. To je samo dobrohoten nasvet in v resnih časih, kot so zdaj, je vsak nasvet dobrodošel. Urednik je član in uradnik J. S. K. Jednote in kot tak upravičen do nasvetov v korist organizacije, prav tako kot vsi drugi člani in članice.
Cleveland, O.
Članicam d r u š t v a Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ naznanjam, da sem premenila svoje bivališče. Moj sedanji naslov je 385 E. 165th St. Vse članice prosim, da izpremembo naslova vpoštevajo.
S sosestrskim pozdravom, Anna Walter, tajnica.
Rock Springs, Wyo,
Članom društva sv. Alojzija, št. 18 JSKJ tem potom naznanjam, da je društvena blagajna docela izčrpana in da v bodoče pri najboljši volji ne bo mogoče zakladati asesmenta za nobenega člana.. To pomeni, da kdor ne bo plačal svojega ase.smenta do 24. v mesecu, se bo sam suspendiral, ker bo Jednoti dolgoval svoj asesment.. Prosim člane, da to vpoštevajo.
Z bratskim pozdravom,
Louis Taucher, tajnik dr. št. 18 JSKJ-
Toda, saj ni tako hud* vsi pomagamo, društva 1# nota, staremu članu, k* zadnje cente za asesrnei'1, žalostjo pripomni, da Je let član in bi zelo rad se toda že dve leti je brez to .je zadnji denar, ki imel. Človek bi se ZJ0^ vidi, kako se brat oklepa te, in to je edino, kar imel.
Bratje, pomislimo, da # posamezni slučaji, to grey 41 daj v stotine, in če ne 0 ^ remo, šlo bo v tisoče. ; | 11 mora zaustaviti in to ne bo prepozno. Ali ne 111 da se samo smešimo iJ1 ^ mo v zelo slabi luči,
J a A Mf
članom plačamo za c)v .«■ w
mesece asesment iz ali Jednotine blagajne, da s tem smo izvrP1 bratsko dolžnost! Kak° ^ tirno! Član, ki ne ciela . let, gotovo tudi v enem ‘l mesecih ne bo dobil ° tega sledi, da ko P°^eCLjj ment, ki ga je plačalo ^ ali Jednota, je vseeno cr v je takorekoč samo P0S j.,« Zganite se, posebno vi s člani, ki ste najbolj P Tu bi morala pošiljati ^ iniciative, ki se P0^’, ^ vsako malenkost. Tu 111 f nc v pravilih in ne v y odboru, ki se mora ra' njih, krivda je na člai>‘s j. se ne zaveda položaja, šnem se nahaja.
Jednota je ustanovlj^
principih, po katerih biti vedno več do članu' ^ do blagajne. Sicer kapitalističnim ustan<lV‘ ^ zavarovalnicam, kjer ,sl ^ č,lan samo toliko časa> f plačuješ, kjer se vesele. ‘ J raš pustiti po večletni1 ^ vanju zavarovalnico, llC 1 kaj prejel od nje, ker t0 ^ hov dobiček. Nehote sC ^ vprašanje, ali niso na»e / zaeije, to je delavske 11J ^‘ zašle skoro na isto Pot’e? preveč materijalist#11 ^ črtamo večletne člane, stare, s tem delamo dobro delo Jednoti,	f f
reč v finančnem oziru. ^ w hranimo mnogo stotak0 ^ \ ške podpore in še več ^ pf ^ posmrtnine. ■ To je ako srno to, kar bi ne po pravilih in ne po naCL'^rii*I | *1 note, namreč popolni	V
sti, da nam .je več, da 1 J« . nar v blagajni, kot Ptl 1	^
gamo bratom, ki so v J Ali je pravilno, da	^
nagrade za nove člane, ^ j/ ^ pa črtamo stare člane, ^	.
zato, da nočejo, amP8^/ ^ morejo biti več člani ■
(Duhe na 6
d#
j«
V
ofT
n’
m
egul er b;
&pj
rui to v ide;
N, <lb< fefs t, Anot] ’ lod % the °ther
esent fir tobei flo\v( Pro
Us the t af *Hbe [3on 8e v
Hei
Siich
">thi
n
■ire
lc6s
feni;
•feelj
Ki
Ofl
'rit,
Vj
n
h
n
Chicago, 111.
VEČ BRATSTVA MED BRATI —Člen 2., točka 2., pravil naše Jednote govori v namenu Jednote: gojiti bratstvo, podpirati onemogle pomoči potrebne itd. Na vsaki slavnosti Jednote ali posameznih društev govorniki pojejo slavo naši medsebojni ljubezni in velikemu bratstvu, ki nas druži. Kajne, kako lepo in idealno se vse to sliši in čita! Ali pa tudi dejansko to izpolnu-jemo? Ne, še od daleč ne, mora človek reči, kateri zasledujp delovanje v Jednoti.
Poglejmo črtanje članstva iz Jednote. Ali je kje član, ki bo mogel trditi, da se to vrši v duhu bratstva? Člen XXI, točka
2., glede črtanja članstva je bil povsem na mestu do sedaj. Ko pa je nastopila svetovna depresija in je s tem narastla brezposelnost članstva, bi se morala ta točka izpremeniti in sicer v toliko, da vsak član, ki ne more plačevati rednih prispevkov, ostane pasivni član in to toliko časa, da mu bo zopet mogoče poravnati ves zaostali dolg in tako postati zopet enakopraven član Jednote. Seveda, sedaj nastane vprašanje, ki se ga vsi plašimo. Kaj bo, koliko bomo imeli pasivnih članov, kaj bo z Jednoto? Kako se bojimo kakšno škodo nam morejo napraviti pasivni člani, ki so izvzeti od vsake bolniške, kakor tudi poškodninske podpore in posmrtnine, kratkomalo, ki ne morejo zahtevati nikakih izplačil od Jednote. Torej izgubiti s takimi člani ne moremo ničesar, pri tem, ko pridobimo lahko mnogo.
Ali je sploh treba kake bojazni, češ, koliko bo postalo pasivnih članov! Kaj zato, ako ostane samo pet tisoč rednih članov in da vsi drugi preidejo v pasivni oddelek; nič ne izgubimo. Ali ni edino pravilno in pošteno, da počakamo brate, ki so v potrebi in jih obdržimo v Jednoti? In poglejmo, kaj smo storili za ta tako resni problem naše organizacije. Saj smo bratje. Člani, ki so 20, 25 do 30 let v društvih in Jednoti, takorekoč ustanovitelji, sedaj že vsi osiveli in onemogli in radi tega tudi najbolj brezposelni in brez vseh denarnih sredstev, kateri sc ustanovili Jednoto, da .jim bo kot dobra mati tu v tujini stala ob strani in da S3 bodo lahko v času stiske in potrebo zatekli v njeno naročje. Toda, kako razočaranje! Sedaj, ko so v potrebi, jih ta dobra mati prav po mačehovsko pahne od sebe, češ, bežite starci, n? poznam vas, ker ne morete plačati, črtani ste! Pač lep vzgled bratstva!
, 0. lin#-p«
cago.
n,
Current Thought.
PERSONAL PREJUDICES
^Sulav
ler j, ^onthly meeting of a local SSCU lodge was called to 11 &p President, the minutes were read by the secretary 1 rUi))ijt GC\ ^°^owe^ by the regular order of business. All t0; v _lg srnooth and the members gave their strict atten-ide'i f Was	on-	Suddenly, a member voiced a splen-
,rte(j 0 ^le effect that a membership campaign should be ild hianc' m«ke things more interesting, the campaign iers t0 ■ rorrn of a contest between the boys ’and girls, the A„oth;:IVe a Party, at their expense.
lQ(ige mem^er aPProved this idea and pointed the benefit ?i% ,, w°uld receive in the increased membership besides " the ] members a splendid chance to really do something other J( 8e'	president	asked for other comments. Soon
eseut	sot	up	and raised objections, saying that the
n up- d fin- i|ISlness depression would prove too much of an obstacle, aif ^Pber's ^ ended by saying that the lodge should seek new No\Vyy	times,	and not at any particular period.
pr°p0T’ a efficient number of members were in favor of d as ° ’a'- The lodge decided to have a membership campaign, ^ member pointed out so strongly that “it wouldn’t le/W,- seemed to counteract the strong objections made It uppe.	Pessimistic member.
er Jed’ ^ater on, that the objector was in favor of the 'P campaign, but would not give in because a certain ^as	ProP°sah	Because of a personal	feeling the
Dpi.	to be given an opportunity to	be	active	in secur-
Oiithiv	feelings	should be forgotten at the regular
% i meetings that are conducted for	the	benefit	of the
ic-es pG]^e'	They are selfish in the sense	that such	a	person
e^bg	satisfaction higher than the lodge.
iy vvu *S shouW forget personal prejudices and work harmoni-
^;*e the lodge is concerned. Our grand Union has been
feejjn r to promote good feeling between members and not
•rtiijf, }^‘ Misunderstandings are bound to arise, for such is
s and'^v U.re' The problem is to smooth such misunderstand-
“.I Jl *ne ahout harmony. A lodge offers an opportunity
fi friendships and forget personal prejudices, by the
°f members together for a common good.
« rt iDnJ'llC:'ly Person is usually isolated, for who wants to keep ne j *y t ^
'in >• a crank. In due time such a person gets over his |.0 i» lg]g ’an^ nothing gives him or her more pleasure than to iifn • °thers. Our lodges again serve a good purpose.
L0 short” is a common phrase. Let us take a lesson irjn e*ders who take shortcomings as a matter of course, sooner or later all will be well. They realize that inSc!lf>t 'S P^nty to those that care to pursue it with the right
rSet
^tipgs e Personal prejudices when attending the lodge
»oiWg
\lf
'|H*j
i»»*B
it &
)V •“
filial
hud* in i",
ki P1'
rnei**
je 1 1 Še ez i ga zjol jpa kal'
:1a
NOVA DOBA, OCTOBER 14TH 1931 ■ ENGLISH SECTION OFB
tummmmmmmmiaamamammmmmmmamammmmKmmmmammsm
V o!f'»cial 0r9*n v
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
n
th,
fson
'ge
PH
dc!l
tece
0*’
Č#1*
sek ri
Pri «
i ^
;ilj^' kf ill»
iris'
ljefl
ji
I <
A
)V [}0
av^ji si
■7
lie _
to
3C
U»
if
/,
tZ.
t t(,i it, I
ve'j
rj
'Ki
li«1 f
%
a'
tof lc^l a 0ls. Homeopathic % state ^S]°ciati°n will ask
S\	glving	physi'
1^ deatu administer
sUff sleep to imbe-Seas0 erers from incur-> I S • ChaS Dr‘ William A.
iys'Jle8isl!t °f the associa‘
^ '!/ S ^ SUnU COmmittee. ‘ Mhi t^eij. 1 Patients ask to
^ t6ssly. “Ag ings ended
‘	to	fu medical- groups
jn ,l '	huft, e thesis of pro-
V,	W«."	h-	adds,
Cert'ii °n ai’ises whether
^1(>	^ circumstances,
l0n life is advis-
L
Je
A MELODY
Sll
jj’^heanns kiss dew in the heart of a rose, s ^ias the quiet sea;
'Saiis °f ships kiss starlit skies,
<l'l the world is a melody.
The l softly in the leafy trees,
Litti njeeze sinSs softly to me;
P0lMe, 00klets sing as they wind away, the world is a melody.
A. *
And°lin.Sings ifi the twilight hush,
An .^’hispers a message to me;
Kn<j ei*itar, an evening star, w the world is a melody.
Can’t v
In tj, hear the world sing a song,
Beaut rt1U'et °f a jade, green sea?
That t?"8 a sweet voice, and whispers soft, he world is a melody.
Y°u\enin£> at dawn of day,
In th ,Gar the songs of the world;
In \vh‘+SUnSet’ in fnoonlisht, in sunbeams and dew,
1 e sails to the winds unfurled.
u
^i'°rn Rafted on the summer breeze,
T°,gja e heart of a rose to Thee,
tea en ‘Vour heart with love and cheer, ch you the world is a melody.
Christine Troya, Richmond, Cal. —o----------------
COMMENTATOR
At
P,
Indians Extend Invitation to SSCU Supreme Board
Chicago, 111. — The Indian Lodge, No. 220, SSCU, has extended an invitation to Supreme President Bartel an the Supreme Board to make the Indian Lodge meeting place their headquarters while in Chicago.
The Indians have an attractive meetnig place, and are sure the guests would be well pleased with the location.
Albert Spolar, Pres.
---------o---------
Hungry Tourist: Waiter, two eggs, please! Boil them four minutes.
Waiter: Yes, sir; be ready in half a second, sir.
RADIO
Twenty years ago radio in the home was not even dreamed of by the average person. Science journals had predicted the possibilities of wireless broadcast, but the details of such a prophecy were known to only a few.
Phonographs with the rather crude records were the rage then. Sunday mornings were ablase with the many tunes, much like the radios are today. But we don’t have to go back many years to hear the Sunday morning phonograph concerts, or whatever you care to call them, for the transition from the records to the radio has been in effect within the last eight years.
This is called the machine age. Well does it deserve this name. The high perfection of the automobile, aeroplane, just to mention a few of the leaders, wrere perfected during the last 50 years or so. But the radio is perhaps the most wondrous of the machine age.
You can tune in most any time of the day or night and listen to an orchestra, a lecture, setting-up exercises, and if you are fortunate enough and own a more expensive set you can dial to a more distant station.
The voices of the world’s celebrities are brought to every home. A simple twist of the dial and broadcasting stations, far and near, can be tuned in.
Which brings us to future possibilities of the radio. Television comes to our minds immediately. That is the latest discovery of the radio.
A Slovene has already made an appearance over a television broadcast in the person of Mr. Anton Subelj of Jugoslavia, noted concert singer. During the world electric radio exposition held in New York, Mr. Subelj appeared over the Crystal Station of the Madison Square Garden. He was dressed in native costume and sang several national songs.
The novelty of having pictures appear along with the radio broadcast is hard to imagine by the layman. As long as individuals • are broadcast over the television the matter is simple, for the characters are in the studio. However, let us listen to a football game broadcast over the television. How large will the individual players appear on our television set? Perhaps they will be so small as to be entirely confusing.
But perhaps the biggest difficulty in the television set is: How will this effect the gate receipts?
--------o--------
Big Dance
Center, Pa.—Center Ramblers, No. 221, SSCU, will hold a big dance in the Center Slovene Hall Oct. 17 at 7 p. m.
The committee has planned a good time for both young and old. Everyone is cordially in vited to attend, especially the senior lodge, No. 33, of Center,
Don’t forget, Gre.ensburg, Cleveland, Universal, White Valley, Export, Cheswick, Renton and North Bessemer, as you are all sure to have a good time There will be lots of “czardas,” polka and perhaps a “povšter tanc,” who knows.
There will be a very good orchestra, so don’t forget to come and have a good time.
Jenny Mozina, Anna Kalik. --------------o--------
Wise Winnie says: “It isn’t only during football season that the college boys make forward passes.”
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. li. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 319 W. Birch ,St.
Chisholm, Minn.
* • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
INDIAN SHORTS
A special meeting of the Supreme Board, SSCU, will be held next Monday, Oct. 19, in Chicago, 111. Supreme President Paul Bartel is calling this special session in view of the death of former Supreme Secretary Joseph Pishler.
Mitzi Grdina and Anton Subelj will appear in a joint concert at Joliet, 111., in the Slovenia Hall next Sunday, Oct 18. Program begins at 8 p. m. Both are known to the music loving public. Mr. Subelj has appeared as baritone soloist before on a tour that covered the States.
John L. Mihelich, former city councilman 0f Cleveland, now seeking election for judge if the Municipal Court, has been indorsed by the Cleveland federation of Labor.
Inter-Lodge League of Cleveland will open its bowling season next Sunday, Oct. 18, at St Clair-Eddy Alleys. Lodge teams representing various denomi nations have entered, among which are three SSCU bowling quintets.
George Washington Lodge
No. 180, SSCU, of Cleveland will hold a Gala Nite Dance next Saturday, Oct. 17, at Slovene National Home. Bill Fayen and his Euclid Park Orchestra will furnish the music.
Indians Lodge, No. 220, SSCU, of Chicago will hold its Annual Fall Dance Saturday, Oct. 24, at National Hall, 18th St. and Racine Ave. Club Bagdad Orchestra with Doc Rutter will perform. This orchestra has appeared over Radio Station WIBO.
Center Ramblers Lodge, No.
221, SSCU, of Center, Pa., will present its first Fall Dance Saturday, Oct. 17, in the Slovenian Hall in Center. Music for both old and young will be on hand.
Plans for the formation of a
new Slovene orchestra of Cleveland has received support when the first meeting was held recently. The name of the orchestra will be the Slovene Concert Orchestra.
Articles contributed to the
New Era for publication must bear the signature of the contributor. Hypothetical names cannot appear at the end of the article in place of the person’s name, as provided for by the By-Laws and Constitution of the SSCU.
Present Annual Fall Dance
Chicago, 111. — Don’t you know what’s in the air? Boy, you ought to be rammed against a lamp post to wake up. Incidentally, a placard on the post would enlighten you to the fact that the Indian Lodge, 220, SSCU is presenting another of it’s wonderful affairs. It is to be a big dance held Saturday Eve., Oct. 24 at the National Hall, 18th St. and Racine Ave.
The Indians have combed the city for a good orchestra for the occasion, and the lot fell to the Club Bagdad Orchestra, with Doc Rutter swinging the baton. The orchestra is good, and plenty warm. Having played a whole season, nightly over Station WIBO, they are quite a group of radio stars. It was only through Dr. Bertram, a fellow Indian, that it was possible to present them at our dance. The tickets will be 50 cents and a good time is guaranteed.
It was gratifying to see the Indian group at our last meeting augmented by several new Indians. These include Miss Emily Muzik and two of her friends and Walter Kozlowski, brother of our own Phil. We are also glad that John Murany and Rudolph Vink have staged a comeback.
Remember Indians the lodge is what you make it and the first requisite of a good lodge is a substantial membership. Get your friends into our lodge so that they can also enjoy the benefits of our society.
Get out and get rid of those tickets. Don’t delay any longer; we have just another week left. And please come around that you may learn the set up for the dance. The committee has probably assigned you to some position for part of the night. Let’s cooperate and don’t be “spongers” letting a few do the work that wouldn’t cause any hardship if distributed properly.
Edmund Kubik, Rec. Sec’y. -------------o------
G. W.’S OVERCOME JINX
Cleveland, O.—Sunday, Oct. 11, the George Washingtons finally overcame the Booster jinx in the ninth inning in the SSCU championship tilt. After trailing by a score of 5 to 2 into the ninth inning in favor of the Boosters, the George Washington batsmen rallied, scoring four runs.
In the ninth inning the George Washingtons gathered a total of six hits, scoring four runs. In the ninth “Birchy” Kromar doubled, next man up walked and Brezovar hit a triple, scoring two men. “Pugs” Opalek won his own game when he singled and scored a runner, marking up the victory run.
Joseph Jaklich, Pres.,
No. 180, SSCU.
-------o-------
OBITUARY
NOTICE
Members of Lodge Zvezda, No. 170, SSCU:
I wish to inform you that my residence number has been changed to 2223 S. Hamlin Ave., Chicago. 1st floor. Telephone Rockwell 4419.
Agnes Jurecic, Sec’y.
Joliet, 111.—Our ever popular JSKJ No. 66 bowling team is under way in full swing for the coming 1931-32 season. The outfit is really something for the SS. Peter and Paul Society to be proud of. Captain Frankie Ramutta has already thrown an open challenge to any and all comers of our great SSCU. Each Wednesday night finds the boys throwing the ball down the resurfaced and remodeled Rivals Club Alleys.
Look over some of the scores made Wednesday, Oct. 7:
Ramutta ........ 186	194	189
Kobe ........... 192	191	177
Bluth .......... 168	187	210
Kubinskf  201	170	205
Horwath ....... 203	211	155
Joliet Practicing for Coming j Saying It With Comrade? Bowling Season
Waukegan, 111. — The 1931 Comra d e-Illini Stars playground series in determining for the SSCU state soft ball title will be abolished for the current season, owing, chiefly to financial difficulties. Majority of the Comrade boys have been out of work for the past year, and shouldering their own traveling expenses to the Windy City to decide the title is out of question, as most of the members are unable to meet their local lodge dues.
“Frosty” Petrovic’s stellar hurling and timely hitting aided the Comrade boys to triumph over the Lincoln All Stars, a colored aggregation, in the final game of the season, by a 17 to 9 decision. The victors collected 18 safe blows, including four-ply drives by Bartel and Kaires, to the losers 10. Petrovič led the victors batting attack with four hits at five trips to the plate; besides his remarkable stickwork, ‘Frosty' retired 14 batsmen via the strike out route. Individual and team batting average, together with individual records established during the 1931 campaign will appear in next week’s edition of the New Era.
Players are urgently requested to return their uniforms to the submitter of this article on or before Oct. 20.
John Petrovič, Business and Publicity Mgr.  o----------------------
Totals ..... 950	953	936
The new face on the team this season is Bro. George Ha-zer, popular East Side clothier, and a very good bowler, who captured high individual hon ors in the West Side League last season, bowling for the Wayside A. C. team.
“I can’t see what is going to stop you from going anywhere with that team,” was the way Captain Ramutta was complimented by fans watching the boys in training last Wednesday.
Wonder if we couldn’t have Waukegan come to Joliet for a match in the near future. We are sure we could accommodate our brothers, who are so ardently boosting our SSCU in their home town. Let’s go Comrades*!
Now that w'e come out so openly, we certainly ought to be defied by Bro. William Launch and his Windy CitySSCU’s. Oh-h-h, come on!
That’s all for today, folks.
John L. Jevitz Jr.
-------o-------
Ramblers’ Fall Dance
Death overtook Brother John Berger, member of George Washington lodge, No. ISO, SSCU, last- Saturday, Oct. 10. Thus he joined his mother who passed away some 18 months ago. Brother Berger teas IT years of age. Members of Geo. Washington lodge give their sympathy to the bereaved. The funeral took place Tuesday, Oct. 13, with a number of members in attendance.
Center, Pa.—Don’t forget our first Fall Dance, which is being held Oct. 17, in the Slovenian Hall in Center. There is going to be good music from Library for both the young and old; so come, everybody, and bring your mother and dad along, too. Just like in the good old days, you know, when we kids couldn’t go unless mother went along, and when she said she w-as going home, you had to go, too, whether you wanted to or not.
But now that we’re big (ahem) they don’t say anything. So we’ll take them to our dance instead of them taking us, and when they are ready to go home you still can come back because we are not saying when all the fun will be over.
This is the first time for a long time'that a dance is being held on Center Hill, so let’s make the most of it while the making is good.
Antoinette Peternel, Sec’y, No. 221, SSCU
-------o------
FLAGMAKERS BOW
*
Cleveland, O.—Saturday, Oct. 10, the Collin wood Boosters defeated the Betsy Ross crew, 8 to 3, in the SSCU championship tilt.
“Red” Gulic, hurling ace of the Boosters, fanned 18 of the Flagmakers and allowed six hits, while Holowenko, the Flagmakers’ mainstay, was nicked for 13 hits and struck out five Boostermen.
R. H. E.
Boosters .. 000025001—8 13 1
Betsy Ross .... 00000021 0—3 6 3 Joseph Jaklich, Pres.,
No. 180, SSCU.
Indians Hold Fall Dance Oct. 24.
Chicago, 111.—The stage is set for the Indians’ Annual Fall Dance, which is to be held on Saturday, Oct. 24, at the National Hall, 18th St. and Racine Ave.
You probably all know from past experiences that the Indian Lodge is always giving the public the best that money can buy. In the first place, we gave them tickets to a dance and championship basketball game for 35 cents. Next we gave them a grand picnic for only 25 cents, including transportation. Now we are giving them a huge Fall Dance for only 50 cents. The reason we are charging a few pennies more this time is because we hired Doc Rutters' Club Bagdad Orchestra to play for the public on this night. This orchestra for the past year has been playing over Radio Station WIBO and at the Club Bagdad.
Come one, come all, and be assured of a good time.
How to play football the correct way will be told by Jim Srbeny.
Social dancing will be resumed on Tuesdays, instead of Saturdays, as before predicted. From now on members will not have an excuse for not coming around. Let’s have a large attendance each Tuesday evening. Each member may bring two guests free of charge.
Just to show you that there are some people with brains on this universe, Rudolph Vink, who may be considered as one of them, rejoined our lodge at our last meeting. We also welcome into our lodge Emily Muzik and Walter Kozlowski.
See you at the dance!
Leo W. Moore, Sec’y,
No. 220, SSCU. --------o--------
Graduate: I’m looking for a job, sir.
President: You look pretty good to me, but we can't afford any more help at present.
Graduate: “But I won’t be much help, sir.
^JIII1IIIIIIIII1IIII1IIIIIIII]I1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIII11IIIMIIIIIIIIII1IIIIIMIIII1IIII1IIIIIIIIIHINWIIIIIIIII11IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM1M||IIII1|||I|||||I|||I|||I1II1IIII1III!1III!IIIIIIII!IIIIIII1IIII1I!IIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIII]|III1IIII1IIIIIIIII1IIIII1IIII1IIIIIIII IIIlllIllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllBIIIIIIIIlllllIilinilllini
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllilllllllllllillllllllllllllllllllHllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll1111
Radislav Kudan:
PISANI TAPIR
To vam je bilo v davnih, pradavnih časih, ko še ni bilo na svetu vse tako strašansko dolgočasno, kakor je dandanes, ko si na primer koza ne more natakniti na glavo jelenjih rog, ko konj ne more dobiti perotnic ali pa osel mačjega repa. Takrat je bilo namreč tako, da so se živali lahko za vsako malenkost pritožile dobremu čarodeju Kuva-kunatanu. Tako je konj, ki je bil prvotno mala žival, nekega dne postal nezadovoljen s svojo rastjo. Pa je stopil k čarodeju Kuvakunatanu in mu je dejal:
“Gospod Kuvakunatan, rad bi postal za spoznanje večji!”
Čarodej Kuvakunatan se je dobrohotno počehljal po kuštravi bradi in je rekel:
“Kakor želiš, dragi konjiček. Bodi odslej kar konj!”
In konjiček se je pretegnil ter je pri tisti priči postal konj; prav tak konj, kakršen je dandanes.
V indijskih praSumah se je tedaj sprehajal tudi beli tapir. Njegova dlaka je bila kakor novi sneg. Na pogled je bil zelo lep in se mu ne bi bilo treba zaradi tega prav nič pritoževati pri dobrem Kuvakunatanu. Še marsikatera druga žival bi bila zadovoljna in srečna, ko bi si dandanes, v teh dolgočasnih časih, mogla preskrbeti tako čisto belo krzno. Bilo pa je nekaj drugega, kar je tapirju grenilo življenje zaradi belega kožuha. Tak, kakršen je bil, se je po blatnih močvarah, po katerih je hodil, kaj hitro tako zamazal, da ni mogel nikamor pred živa bitja. Neprenehoma se je moral umivati. To pa ni tako kar si bodi, saj veste sami—kdo bi se vedno samo umival! Pa tudi to bi še bilo, če bi mu ne bila bela koža tudi še drugod v kvar. Krvoločne zveri so ga—belca, kakršen je bil, kaj lahko opazile in planile nanj.
“Tako ne pojde in ne pojde več!” si je dejal tapir nekega lepega in toplega dne. “Treba si bo le omisliti drugačno kožo. Pa kakšno?” Mislil je in mislil in se je naposled domislil: “Črn hočem postati.”
Stopil je tedaj k dobremu čarodeju Kuvakunatanu in mu je rekel:
“Gospod Kuvakunatan, ne morem si kaj, da se ne bi pritožil. Moja belina mi je povsod v nesrečo. Prepleskajte me s črnim lakom!”
Čarodej Kuvakunatan se je dobrohotno počehljal po kuštravi bradi in je dejal:
“Kakor želiš, dragi tapir. Bodi črn!” Po teh besedah je vzel čopič in lak in je tapirja prepleskal od rilca do re)6a, pa še od hrbta do parkljev. In mu je dejal, ko je bilo delo opravljeno:
“Pojdi sedaj na solnce in se posušil Pazi, da ti voda ne izpere prevlake, preden se posuši!”
“Lepa hvala!” je odvrnil tapir in je naglo odšel na solnce. Ko pa je nekaj časa tako stal na pripeki, mu je postalo tako neznansko vroče, da je moral nemudoma k prvi luži. Tam se je do sredine telesa potopil v vodo in se zares ohladil, ko pa se je spet skobacal na suho—joj in prejoj! Opazil je, da jc po onem delu telesa, katerega je tiščal v vodo, zopet popolnoma bel.
“Kaj bo pa sedaj?” se je vprašal ves obupan. Naposled je pa le vzel zopet pot pod noge in je odšel k dobremu čarodeju Kavakunatanu in ga poprosil, da bi ga po belem delu telesa še enkrat prebarval s črnim lakom.
“Prav rad bi ti ustregel, predragi tapir,” je dejal Kuvakunatan, ko je doumel njegovo prošnjo, “ampak laka nimam čisto nič več. Prepozno si prišel.” In tako je tapir ostal vse do dandanašnjih dolgočasnih dni napol bel ir napol črn.
(“Mladi Jugoslovan.”)
THE PERSISTENT PIG
JOLLY ADVERTISES
A NUMBER of people smiled indulgently when they read a certain advertisement which appeared in their morning newspaper.
“Wanted—I want a good home, am a male kitten, black and white, and full of fun. Phone 912 Sunset, or call on me at 10 Cheltham Road.”
The silver-haired, little old lady who was mistress of the pretty bungalow at No. 10 Cheltham Road, was kept busy that morning answering the telephone and receiving callers. She hadn’t had
and its spring were somewhat rusted.
If there was any one thing which Jolly loved to do, it was to swing on a curtain or drapery, and switch his tail as if he were after a bird which was just beyond his reach. Charley’s mother discouraged this type of sport on Jolly’s part, for she didn’t want her draperies snaggled by the sharp claws of the little cat.
Jolly had the run of the house in the daytime, but when it came night, he was put in a big basket with a cushion in the bottom, in the basement, and
m
r
And Jolly, Much Pleased With the Attention He Was Receiving, Jumped Up
Into Charlie’s Arms
Get out of here, you big old brute,
And find some other place to root!
I vow the next time that I catch You huntin’ in the garden patch,
I’ll ask Pop to give us a treat And make you into sausage meat.
It keeps me busy all the day A-tryin’ to drive you away.
With all the farm for weedin’ ground, Why will you come here rootin’ round? I guess, though, you ain’t much to blame,
For human folks are just the same.
We do the things we shouldn’t do And go where we're forbidden, too, And—wouldn’t that give you a pain? I’m blest if he ain’t back again!
 0-----------------
THE MODERN HOMER “And what do you know about Homer?”
“Lots. Didn’t Duckey Dunn and Patsy Sanks make three homers in de last game on de lot down de street.”
so many visitors nor so many telephone calls in a long time, and she rather enjoyed the bustle and excitement of it. Her black eyes snapped and her white cheeks were quite flushed with the exertion of telling people that Jolly had already been given away.
“Land sakes alive!” she exclaimed to her little housemaid Stella, “I think I’ll go into the cat business. I could have placed a batch of a hundred kittens easily! There must be plenty of people who like pets as well as I do.” Jolly was already getting acquainted with his new surroundings. He found himself in a very nice home indeed, and the companion of a little rich boy who was not able to run and play like other children, because he had hurt his knee and it had to stay in a heavy brace for several months until it became well and strong again.
Charley Blaine was often lonesome, even though he had all sorts of expensive toys to entertain himself with. A live kitten which was full of pranks like Jolly was something new, and his fond father and mother were much pleased to hear his peals of laughter at the kitten’s funny antics, for Charley was an only child, and if all went well, would share his father’s big business some day.
“That’s a smart kitten all right,” Mr. Blaine remarked more than once, for he liked to watch the frolics of the nimble little creature.
Jolly loved to chase a ball or string and to prance off sideways, pretending to.be terribly frightened at Charley’s plush dog. Then he soon learned to rattle the door knob when he wanted to go out or to come in.
“Who’d think,” exclaimed Charley more than once, “that Jolly would know enough to do that!”
“Oh, kitens know a lot,” smiled his mother, “and when they are young and playful like this, their own mothers take great pains to teach them, by playing with them and training them how to become good hunters.
“When I was a little girl, we had a cat that discovered it could open a basement window by turning a little metal button with its paw,, ai^d Pussy never hesitated to let herself out whenever she felt like it. We had to fix that window so we could lock it when we went away.”
The Blaines had occupied this home for more than a hundred years—not Charley and his father and mother, of course, alone, but the grandparents and great-grandparents as well. In the early days before electric conveniences were used, Great-Grandmother Blaine, who was quite a fine lady, had had a small bell placed in the hallway between the dining room and the kitchen It was attached to a wire which came through into the big, hospitable family living room. From the end of the wire hung a scarlet silk cord and tassel.
If Great-Grandmother Blaine had callers, as she often did, especially in the afternoon, she would just give the silk tassel as many pulls as she had guests, and the bell would go, tin-a-ling-ling, ting-a-ling-ling out where Polly, the maid, could hear it. Then Polly knew that she was to serve tea and cake for as many people as there had been ting-a-lings.
The silk cord had never been taken down for old times sake, although it was never used nowadays, and the bell
TMT
j/iJW
Q>OK
BACON SANDWICHES
Fry thin slices of bacon light brown.
Spread slices of bread ready fot sandwiches.
Lay the hot bacon between slices of buttered bread.
These are delicious to eat at once or they may be wrapped in parafine paper and eaten later.
Some like one slice of bread spread with mayonnaise and a leaf of lettuce added.
These are delicious for a fall picnic. They may be taken from home and then toasted in a wire toaster over coals.
PUTKA JE ŠLA V MESTO
here he was very comfortable indeed.
It comforted Charley to know that Jolly could see in the dark and probably would not be lonesome.
Jolly had been living there about a month and was now quite a good-sized kitten, and as plump as a partridge. He had won his way with the wholfe family, because of his' merry disposition and fact that he was ready to be friends with anyone. The doctor said that Charley’s knee was getting along nicely, and one of these days the brace could come off.
The very night that the doctor told them this, it clouded up andrbegan to rain heavily, and so the family went to bed quite early to get a good rest and to help Charley’s knee gain more strength.
The big grandfather clock in the hall had just struck 2 o’clock in the morp-ing, when the dark figure of a man crept up to one of the basement windows. He pulled a flashlight out of his pocket and a small tool, and in a very short time the window opened to his touch, then he slipped through the window, turned the flashlight about to get a view of the basement, and softly mounted the stairs to the fir^t floor.
He didn’t trouble to close the basement door behind him, for he didn’t want to run the risk of making any noise. He soon found the dining room, where there was lots of old silver, and spreading out the big canvas bag which he carried under his arm, he began to pick up the best of the silver swiftly.
In the meantime Jolly had wakened up, for the light of the flash torch when it was turned about the basement had struck dirctly in her face.
“Dear me,” thought Jolly, “I didn’t think it was morning yet, but it must be!”
So the kitten yawned, stretched, and hopped out of his soft bed. He decided to go up and see if his saucer of cream was ready, but it wasn’t. The door out of the kitchen led into the little hallway, and instead of turning to the left into the dining room, Jolly chose to go straight ahead, on into the big living room.
Here a light from a passing automobile showed through the window and rested directly on the scarlet cord and tassel which hung by the big fireplace. Without a moment’s hesitation, the frolicsome kitten ran gayly forward, nade a quick leap into the air, and swung back and forth as he had never had a chance to do before.
His weight gave the wire a sharp tug, and Jolly was just a little startled himself by the sound of a bell he had never heard before, ringing quite loudly, or perhaps it seemed loud because everything else was so still. “Ting-a-ling-ling, ting-a-ling-ling!” imed the bell merrily.
Jolly swung back and forth harder than ever. This is great fun, he thought.
But the burglar in the dining room was of different mind. He dropped the silver he had in his hands. Clearly he was discovered, and a burglar alarm was sending forth an announcement that an intruder was on the premises. Could he get out before he was caught —trapped!
He ran through an open doorway which he thought would bring him to an outside door, and there moving back and forth in midair in the pitch dark
THE LITTLE HOUSEKEEPER
When we keep house while Mamma’s out we’re good as we can be, She never has to scold ’bout what we do;
We don’t go peekin’ into things she don’t want us to see,
Nor litter all the house up through and through.
’Deed we will often get the brush, the duster and the broom,
And scrub and sweep and dust like it was play,
And take the chairs, like Mamma does, and move them from the room, And pick up toys and put them safe away.
Šla je putka v mesto, pa si je umazala nožiče, stopila h grmu ter rekla: “Grm, obriši mi nogo!”
“Nočem,” je odgovoril grm.
“Nočeš? Le čakaj, grm zanikrni! Kozo pokličem, da te obgrize. Hajd, koza, pogrizi ta grm!”
“Nočem,” je rekla koza.
“Nočeš? Le čakaj, koza zanikrna! Volka naščujem nate, da te požre. Hajd, volk, požri kozo!”
“Nočem,” je rekel volk.
“Kaj, nočeš? Le čakaj, volk zanikrni! Vaščane pokličem, da te pretepejo. Halo, kmetje, preštejte kosti volku, pobijte ga!”
“Nočemo,” so rekli kmetje.
“Nočete? Čakajte kmetje zanikrni! Ogenj pokličem, da vam uniči vso vas, Alo, ogenj, požgi vso vas!”
“Nočem,” je odvrnil ogenj.
“Nočeš? Le čakaj, ogenj zanikrni! Vodo pokličem, da te pogasi in zatre. Hajd, voda, pogasi ogenj!”
“Nočem,” je rekla voda.
“Nočeš? Le čakaj, voda zanikrna! Konja pokličem, da te popije. Halo, konj, popij vodo!”
“Nočem,” je rekel konj.
“Nočeš? Le čakaj, konj zanikrni! Sedlo pokličem, da te bo ožuljilo. Alo, sedlo, skoči na konja in ga žulji!” “Nočem,” je reklo sedlo.
“Nočeš? Le čakaj, sedlo zanikrno! Miško pokličem, da te ogloda. Miška, zglodaj sedlo!”
“Nočem,” je rekla miška.
“Nočeš? Le $akaj, miška zanikrna! Mačko pokličem, da te požre. Halo, mačka, požri miško!”
“Nočem,” je»rekla mačka.
“Nočeš? Le čakaj, mačka zanikrna! Psa pokličem, da te pograbi! Alo, Pazi, ugrizni mačko!” '
Pes Pazi pa je rekel:	“Bom!	Jaz
bom!”
In je pes ugriznil mačko.
In je mačka ugriznila miško.
In je miška začela glodati sedlo.
In je sedlo začelo žuljiti konja.
In je konj začel piti vodo.
In je voda začela gasiti ogenj.
In je ogenj zažgal vas.
In so kmetje zamahnili po volku.
In je volk planil na kozo.
In je koza začela muliti grm.
In grm je z vejico obrisal putki nožiče, da je putka šla lahko v mesto.
---------O--------
Otroci, ali ste kaj urni v izgovarjavi besed? “Menda smo!” boste rekli. Nič, bomo videli. Pazite!
“ Pika—poka—pink—ponk—punkel” Izgovorite to desetkrat zaporedoma, in sicer kar moči hitro! Kdor bo najhitrejši in ne bo napravil nobene napake, ta je res “kampcljc.” Pa bo presneto težko šlo!
ness, were two weird, green balls of light. The burglar fairly shook with fright. Something was after him all right.
He never suspcctcd that it was just the eyes of the kitten swinging on an old silk bell cord! He found the door, opened it, slammed it wildly behind him, and was gone like a flash!
Already Mr. Blaine was half way down the stairs to find out what in the world had started the bell ringing after all these years. He snapped on the lights from upstairs just as the front door slammed shut. He reached the living room in time to see Jolly—who had heard his approach—jump down from the bell cord.
“How did you get upstairs?” demanded Mr. Blaine, and he snapped on some more lights-
When he saw' the basement door open and the silYer Picked up to carry off, he sat right down in his own big, easy, reading chair, and laughed until the tears rolled down his cheeks.
Mrs. Blaine, who was sure everything must be all right when she heard him laugh, came down quickly, and when she saw him sitting there in his poja-mas, convulsed w'1*1 merriment, he looked so funny s'ie 'auSbed, too.
Then something woke up Charley, and down he hobbled, and he was so pleased that Jolly ',ac^ saved the family silver that he was highly delighted with the whole situation.
“I tell you,” Charley exclaimed, “that’s a wise cat! He can do his own advertising in the newspaper, or he can help when it’s needed! Come here, Jolly.”
And Jolly, much pleased with the attention he was receiving, jumped up into Charley’s arms, purred contentedly, and licked his master s hand with his rough, little, red tongue.
m
And then when Mamma comes again and sees the tidy place, The playthings gathered up, the books on shelves,
She says, with such a ’stonished look a-showing on her face,
“I don’t believe you did it all yourselves.”
 0------------------------------
Cvetko Golar:
LEPO ČUDO JE VES SVET
l.
Lepo čudo je ves svet, gora, polje, hrast in cvet, vse je z žarki prepleteno, z rožami je ograjeno.
Bukve, javorji vihrajo, bijejo se, trepetajo, a med njimi kot gospe smreke žalostno šume.
Na prostrani, jasni trati se igrajo žarki zlati, kadar jutro belo plane od obzorja čez poljane.
In na mahu sred noči vila biserna stoji, k njej se palčki pripode in zarajajo vrste.
Lepo čudo je ves svet, k solncu gre oblak sc gret, zleze v zlato peč, zgori, da na nebu več ga ni.
A kadar rohni vihar, strele se pode ognjene, kaplje lijejo ledene, bije grom udar na udar.
Ko pa noč se tiha zgrne, k meni stopi angel bel, z njim odpravim se vesel v gaje čarobne, srebrne, kjer se sanje spletajo, rajske ptice letajo, godcev sto mi zaigra v mehki postelji doma.
--------O---------
Ivan Albreht:
PAJEK IN MUHA
Radislav Rudan:
LENIVEC IN OPICA
Pajek muho v hišo vabi: “Ajte, strina, malo noter!”
“O, prav lepa hvala, boter!
Se mi res preveč mudi.
V hiši rado se pozabi, kod spet venkaj pot drži.”
Pa sc prejec modri skrije, ko spet muha pribrenči:
“Za trenutek, se mi zdi, bi pogledala lahko, kaj je z botrom in kako, da bom vsaj kaj reči znala, če bi sestra me vprašala . . . ” Radovedno jo zavije v pajčjo mrežo in že vpije:
“Boter, boterček, nikar, jaz uboga mušja stvar, ne mi vse krvi izpiti!”
Ji odvrne pajek zviti:
“Nisi uboga, le poredna in pa preveč radovedna.
Kar mi dano je, storiti moram jaz, a ti lahko sestram še poveš v slovo: Radovednost je pošast, ki vas vselej pahne v past.” ---------------O---------
KITAJSKI KRALJ
Pred mnogimi leti je živel na Kitajskem zelo moder kralj. Iz vseh dfelov sveta so hodili k njemu, da so slišali njegove modre besede. Marsikomu je pomagal z dobrim nasvetom in ljudje so ga hvalili v deveta nebesa.
Nekoč je prišel k njemu znamenit zdravnik iz Pariza. Med pogovorom je vprašal modrega kralja:
“Povejte mi, veličanstvo, kaj delate, da niste nikoli bolni?”
Kralj se je nasmehnil in odvrnil: “Moji dvorni zdravniki imajo zelo dobre plače. A v tistem trenutku, ko zbolim, jim ustavim plače in tudi hrane ne dobijo več. Vidite, gospod, tej uredbi sem dolžan za svoje zdravje in hitro okrevanje od vsake bolezni!”
Srečala sta se nekoč lenivec in opica, pogledala sta se in se tudi že spoprijateljila.
“Ugajaš mi; bodi mi prijateljica!” jc dejal lenivec opici.
“Prav čeden možak si; bodi mi prijatelj!” je odvrnila opica lenivcu.
In kakor sta si dejala, tako sta tudi storila. Hodila sta vedno skupaj, nikoli se nista ločila. Z vsakim novim dnem je rastla med njima nova ljubezen. Naposled sta sklenila, da bosta hodila vedno vštric. Poskusila sta izvršiti ta novi sklep in dokler sta bila na debeli drevesni veji, je šlo, ko pa sta prišla n? tanko, ni bilo za oba prostora.
Tedaj pa je dejal lenivec opici:
“Draga moja prijateljica, da ostaneva tudi na najtenjši veji vedno skupaj, bom hodil jaz pod njo in bom gledal v nebo, ti pa hodi nad vejo in glej v tla!”
“Izvrstno!” je vzkliknila opica. “Tako se bova vedno videla iz oči v oči.”
In kakor sta si dejala, tako sta tudi storila: opica je hodila stoje nad vejo, lenivec pa vise pod njo. Samo to je bilo narobe, da lenivec ni mogel vise hoditi tako naglo kakor opica stoje in njuno prijateljstvo se je zaradi tega pričelo krhati.
“Hodi zopet po vrhu veje; tako ne prideva nikamor!” je rekla nekega dne opica.
Lenivec bi ji bil rad izpolnil tudi to željo, a ko se je postavil pokoncu, je spoznal, da se je te hoje popolnoma odvadil. Moral je zato na^aj pod vejo.
In tedaj sta se lenivec in opica za vselej sprla in razšla. Opica je urno pobegnila in beži še dandanes z veje na vejo, z drevesa na drevo, lenivec pa hodi vise počasi in leno in je prav zaradi tega tudi lenivec.
(“Mladi Jugoslovan.”)
----------O----------
Danilo Gorinšek:
GOZDNA
Povabil nas ptiček jc v hladni gozdiček, tam petje veselo povsod je zvenelo.
So zajčki podili po volji se mili,
Še polži bi bili jim radi sledili.
So zajčkom dejali, da kar tekmovali vsi v dirjanju bodo.
Bog bodi s prismodo!
—Kot šli bi za stavo hiteli čez travo so zajčki dolgouhi, so polžki—lenuhi .
—oj smola zakleta— dospeli čez—leta . . .
Tedaj nas spet ptiček je zvabil v gozdiček, smo vsi se smejali, še žaba se šali smejala tako je, da šla je na—dvoje!
---------O---------
NAJBOLJŠE VINCE
Najboljše sladko vince za deco belo je: izvira izpod skale, prelepo sveti se.
Po logu tiho teče, živinico poji, in ptičica brez plače si žejo ugasi.
Od tega vinca glava bolela te ne bo; telo bo tvoje zdravo in spanje prav sladko.
(A. M. Slomšek.)
---------O---------
“Očka, kadar bom velik, bom postal stražnik!”
“Zakaj pa ravno stražnik, Mihec?” “Ker bom lahko razganjal ljudi, kadar bo kje kaj videti!”
LAŽNIVA
PRAVLJIC
fin
lezi
5 b NniV seb
Naj vam povem pravljico1 Nekoč sem videl, kako 'et ^ čena petelina po zraku. Zelo^ letela ter sta imela trebuh _ nebo, hrbet pa proti zemlji-pa sta plavala nakovalo inflij* .(i popolnoma tiho in počasi j* L
voda. In o binkoštih je sedel ‘
ledu in je goltala cel plug. ^ ^ Se “ velo tedaj troje junakov: h00.. s0g bergljah. Pa so hoteli ujeti1 ^ t<jaj S( je bil mutast, drugi je bil treba, bil gluh. Pridružil se jim J Dru„ ki je bil ves hrom. Niti Pre raina mogel.	[n tudi
In so šli lovit zajca.	n	Wiža|a
Zdaj bi radi vedeli, kako , pravili ?	.J	||
SIcpec je prvi zagledal za! j beži čez polje. Pa je mutasi i ateijjc. iromemu, hromeč pa je odlm 'itn ^ ceni ter ga zgrabil za vrat. , vsak n, To so bili fantje od fare, la ne '0 Bili so iz vasi, kjer sem |j| ge nenavadne stvari; videl se® j rak napodil zajca v beg in * ,<;	1
strehi ležala krava, ki je Sa"L(l nanjo. Na deželi so tako ve' Rjic kot pri nas v mestu koze. u ,e“T| In zdaj urno vsa okna 0a& co\ da se razkadijo tc grde ,, nes.
(“Mlado F S
________________  -	,	rus
r	‘a,t|e ti
Iman:
MIKEC
Voda je Temenica,	*ait	t
čez njo je most,	ed
pod mostom brzica. . sK8|'"ha Brzica je majhen, poševe	^
precej poševen, precej pohleven.	j
A Mikcu največja radost	I
je: plavati kot puščica. ^ V, (To ni velika modrosti .	. »a
le voda ti pljuska čez l>c3''	^ a<
Sestra stopi na most,	L-*e(l
“Glej, Mikec, slaščica!”	3'
Mihec vjame: Čap!	ue lv
Odpre, zapre usta in—slaščico pohrusta. _	^ °>
Včeraj pa—redka novost- ^ ey. Iz vode skočila je riba. ^ J Za Mikca, ki gleda na n10 1 velika, ko pečena ciba. j Od strahu se je skoraj u'°'^ ti, ’
A sladkorček? Padel je ,,	^ n
in Mikca hudobno oškroP ^ j-r.
AN INDIAN LEg©'
Among the Blackfeet * Spar i orthwestern Montana, from father to son for Se.« there is a legend which eXiL»KL least to the Indian mind—"jSiE ei of a tribe is given the name	rs
It means “the turtle” and the , n as follows:	$ it^u
Long, long ago, before the j | • E had entered upon the vast„,£i1' Blackfeet hunting party ca jil ^C(vv shores of a small glacial ' “y in the mountains. To their3 ^ In0 the banks of the lake	'er ,e
alive with turtles, and	«vi„p
others were afloat on the b°s / lip0n8 lake. One turtle, the largeS^{[< htr all, was sunning himself °n.,/
The chief of the hunting Paf , j/ *a$ ' and straightway ran and sa #iontVi his back.	to
Slowly the turtle bega? ^ down the beach toward the 'c ter. The chief seemed 1*® j,js^ some invisible power; and n warriors were spellbound
, bliz ftaiprVi
*rad0, «ta. Seda >lo1
jjiniQ y iko ve ;or je,
T]
The Chief Seemed Held Some Invisible P0"
make no effort to help him ° tj* down, down went the tut . f the chief; and into the ^^e,'; and deeper until, singinS , rf, chant of his tribe, the chi ried under. As the waterffcd. i " him, the terrified Indians ^ ji« That evening, high up 011 peak, the Indians held a c°.	|
decided that some niyste ^ was behind the strange haP^ic. . that it was an omen of • 1*' ct [a 1 of them wished to turn j < their tepees on the prairie ^ I the hunt. But the rna)°. -otherwise and pushed fur the mountain wilderness.
One chief, however, turn through fear, but throug*1 ^ r < unwillingness to displease ous power which, he was ttiO hovering over them. Of 3 ■fh6 he alone returned to camP-were never heard of aga'n-^l {[i And from that day, as jO*>i pitiation to the mysterio^ . tj chiefs of tribes have among their other names “the turtle,” or Spo-Pe-
It!
VLJ1
co:
letita
Zelo
uh °L
ji. £t! fflli
i j“'!,
edel*
hodil' :ti z3"' slep'
ko s°
pragi n	Lorain, O.
%avitj „• ^ . n‘k: Enkrat se moram M da v?1 *a!‘ v slovenskem. Pa mi-!e blizu tisf3 u dopise> kakor je moj, ‘jprvo op 1	’ da bo padel notri.
®rafy kito morar>i zahvaliti za na-sta. r° sem dobila meseca avgu-
>lo y l!^™0 S8 dosti za učiti. Hodim 'mo v - 11 razred, ob sobotah pa ho-
> več knif08^0 *°*°- Hodi nas ve . ie vider * med Počitnicami. Ka-r'.n Jezik ^ fe ne izginil naš mate-®li, bom n ^ Se k?mo kaj lepega na-Jrednilca d drug' priliki povabila g. t ebo'bnnnaS. pride pogledat; upam,
*>°nio k J Zabaval kot se je zadnjič. Jo8a bole|a 1 Zasukali. Zadnjič me je * ,!(!ai Se - šc '’oditi nisei mogla, reba. ’ ze lahko zasučem, če je PrUgih
faina. oeinov'c nimam pisati iz Lo-JJ, tttdi startSe <Tn a*‘ dva dn‘ v tednu Mižala	z*nia se bo kmalu pri -
Agnes Jančar (13 let), .^IPOMR* ur društvo št. 6 JSKJ. .,eljica na ^REDNIKA: Mlada pri-!lta dopis ’ Sf še večkrat oglasi. Prvi H iiadali • u°Venščini )e bil dober in
ne obisk, ■ eotovo boliži- Vidi seje zaman slovenske šole.
d Ely,^ BROKEN TAIL
!?r iciuhK1!’, ‘ncident happened in ■Threp b^0ot* that reminds me of
n who
>s. y as cutting up her cucumber
> near -t0, Was doing so, her cows , *)rUsh th„ f, cow was using its tail an,e too h es away- The cow’s tail
the ax °.S,e t0 the cucumber vines, J^Poorbp., w°man was using cut ,.ai't the P„Sts ta'l- The woman didn’t irf '•P thp !.t0 miss >ts tail, so she vpj sK 1	its *!' yith a rag. The cow
5	! ^melia pL up'
la Peternel, No. 2, SSCU.
St ,E|yAMi?ARlNG HOLDUP
’	1 S'iHbanl! to 1<Mother> 1 am going tu
lic3') I f as I ' cP°sit some money,” I I,- ci out, <m my hat and coat. I ,^v sisterCry *ast’ on*y t0 130 st°PPed
ll«lSe’” asti^ CCnts t0 80 t0 tlle show, No, j . d my sister, st:	'»ley. whSlmP’y can’t give you any
k. e 1 do'^> I°n't you save your money niosti tad ver' answered, and walked
I °n tb Proudly.
UtpP11^ JS|” shr!ln'' you've got a million dol-
ie V kb^ Dah . a^ter me- * quick-:fopi j.at,er. | ‘ ^c’ thinking nothing of the
- > nti "Qt noti/S Walking very fast and
FGp 'tr,nz mee Ti!0ugh looking pcrson
^ ,-ii } in thp ' ■ en a" °* a sudden a Upt” L. "hs and a rough, “Stick 3n <i! *	stood still, shaking with
etfW. “ai'i"^1 df) y011 want?” 1 -tfMsBftereri * want is your chinks,” ie °i s and'r r0l'el1 *e"°w. The two :he ‘ Ihard t ty cents of my savings hiuF -^Urse'tn Part with> and as I opened ie	on )"■ ®'.ye lhe money I noticed
3t ^ fKnS'Ened lot? t'ngcr- I also noticed a :alfl5M!lLrro'Vecl mer." 011 **■ My sister ake it r'ng the day before. I a^as mine.
erej^ltipl*'e dis[»,®U'*ty theft,” 1 shouted lU -.^iliv.-to'vard 1SCC* *hief’s ear and dragged room"Ur-h°use. Once inside our ;est J n my '*e all pronounced sentence 11 Va,*’ead. S.;Cr’ who shamefully hung ifty ,.(1 ^ s Put ,oh °r Punishment my sister
;at O0t allouljlthout any supper, and i	d to go to show for one
■n J	^ngei, .
>ce',y	,	Janezich, No. 2, SSCU.
fa'	MN	HY
PE T0NGUE
I il l ^el,aitcnt! thp n ’ am 11 yCafS °ld | |? t'n ’ whi u 9roat‘an school of St. j siy,?’ ^a. T| 1 ‘s situated in Johns-8fado ® season .1 passed to the
li V?011 thi, c J four years 1 have
i I lik«'' an hn chool and learned the !|j [ I n, *hat 0\ |ya8c, which is something iSIt!	be	v ene- Mother tells me
IH % ei'e' Ev Cry proud because I am a Ilfs .»JHer .Ke,ry day when I eo e home cnrV me what 1 have learned,
Y haN ?r;cts me in Slovene.
v.\ Ik *° Writ(, ds, *n the fourth grade 1 V, a^d <iaV tnv a lctter in Croatian. The » Sitf.^en l mother received my letter, /jŠ' tiah>r's'ngK, aiTle home from school she M S|{‘ S>ovena^ed me, “Kdo pa te ie yg., ftpi ^ki, t0 bko Pisati?” “To ni po CriUrt ^l\Jr P° hrvaško,” was my •>>	„^as very pleased and
: a6r,’ '1ard J he tells me to try and in si" tllat ! can write a par-ki, tw0 sj)v’ene for our paper. 1 itw V/ an(l “<;i °Venc songs, “Slovenec
<;C, are all ,Vensko dek'e-”
<t aii,, Vene o ufy sorry'that there are nff' i 'Uvery inter	in Johnstown. 1
tie ^ Kr ® 8o f USted ‘n Slovene because Jt, i lioji 1etter<.r°m home I want to write
* S‘ ^eou d !n ^'ovene so that my
f M that 01 read f-n)°y reading them. She •to^ ^ha^0 atte	Some children
lei- if Stb64 of :? Slovene school are \tf\	l^'n8.	’ and they aren’t worth
!oD5 I	lo%	yUrpriscd if any members
^ < 9|1tl v S°!Iletim write to the Nova
lVy J9!’ intke UP CSM They’d bcttcr hurry X j *Cei. the m • y mother looks every
Ce a iet^".box to see if she will
ity *. ^adper> Whri f. 111 Croatian from my
V lwish	18 now in the fourth
a	^ ll,ck ann6! members of this lodge
a n	An aPPiness.
ttle ^	na Gall, No. 36, SSCU.
‘V'S^	TE^PEST
i	thp 'nto’^.1”11-—Sunset was slowly
gpttf	The goiden rays
ud^»dn, aV bpf	111 the west were
; I «' :, 4 s'	°rc the slowly creeping
'	#	tv PVra«..
the blujnuj8 cleariy outlined y “aze of the evening.
L
[ zajc3, itasif d hitel
vide'
seiH'
n
velik' ia oi?
e K
io ]*
MLADINSKI DOPISI wntribulions from onr Junior Members
As the shadows deepened and the moon became visible, the river looked like a silver ribbon, calm and inviting in the vast green plain. The sound of the water lapping against the banks sounded like a lullaby in the ears of any listener that cared to linger under the stately palm trees.
The stars appeared in the dark, blue sky, and as they twinkled if one listened closely, he might hear the tinkling of many tiny bells. As the night grew deeper the jackal sent his lonely cry over the waters of the river. The roar of the majestic lion at his kill sounded strong and deep, sending shudders through the smaller animal.
A light breeze stirred the palms steadily stronger. The jackal slunk into the shadows and went to his lair near the river. The tawdry lion, too, scented something unusual and sauntered to the cave in the hillside.
Total darkness reigned once more. The clouds had gathered fast. Only now and then did the moon appear. A weird silence stole over the earth.
Then without warning cold drops of rain pelted the earth. Thunder roared and the lightning crashed. The wild folk with terror gleaming in their eyes kept close to their dens. This was the worst storm of the season; gradually it subsided. The heavy black clouds hanging low in the sky seemed to disappear almost at once. They gave way to a w'et gray dawn. The sun rising in the east beheld a dismal world, a tota' wreck from the night before.
Submitted by Jessie Bovitz,
No. GO, SSCU.
 0------------------
DEAR EDITOR:
1 am 11 years old and belong to lodge No. 6, SSCU. School started about a month ago, and I like school very much.
I am in the sixth grade. My birthday is on Dec. G. I have many friends. I always read the articles in the New Era, and I enjoy reading all of them.
In Lorain the weather is cool, and soon w'o will have to get our winter coats and hats. I got a new coat last winter and I am glad 1 have it.
I hope all the members will enjoy reading my article. This is the first time I have written to the paper. The next time I will write more. I wish all the members good luck and the same to you, Editor.
Albina Jancar, Lorain, O.
 0------------------
SCHOOL DAYS (DAZE)
(Seven o’clock in the morning) SCENE I
Tillie:	“Get	up, you big, sleepy!
G’wan, get up!”
Ben, Tillie’s twin brother: “Aw, what do you hafta go to school for anyway? I’m sleepy.”
“Tillie: “Oh, mother! mother! this is the fifth time I’ve called Ben to get up and he’s always falling asleep agaift.”
Mother, running in the room at Tillie’s call: “What, hasn’t he gotten up yet? Here, the breakfast is all set and your father is angry. Wc’U get him up.”
Tillie:	“What	are we going to do,
mother?”
Mother:	“Get	a sponge and soak it
with water. I’m sure Ben will enjoy a shower bath.” (Tillie quickly goes and returns 'with a sponge. Her mother starts pouring the water little by little and Tillie starts to sing.)
“I like my shower before breakfast,
It makes me feel healthy and steadfast.” Ben: “Quit that. I’m all wet.” Mother: “Hurry, get up before you’re late for school.”
SCENE II At the breakfast table Father: “Well, I think it’s about time you children were up. Fm hungry.” Tillie: “I had to call him five times before he got up, papa.”
Ben: “G’wan, you are a liar. You never called me at all.”
Tillie: “I’m not a liar. I did call you up, and you know it. Papa, make him stop calling me names.”
Father: “Now, stop this quarreling or we’ll all bo late.”	_
Ben: “I never started it. Tillie did.” Tillie: “I didn’t—”
Father: “Keep still, both of you, and eat.”
SCENE III On the way to school Ben: “Ych, 1 always get the blame for everything you do. That s a fine way to treat your brother.”
Tillie: You know well enough it was your fault. Why don’t you ever let anyone have some *peace. For heaven s sake, please behave when we re in school.”
Ben:	“Aw,	I	don’t like school any-
way. I feel like playing hooky today.” He sees a playmate of his and shouts: “Hello, Art, you doing down to the prison now?”
. Art: “Yep, a regular prison. Those teachers we got are pretty strict.’
Tillie: “If you boys want tci talk about prisons and such, well, I m not interested. I’m going to walk alone.
Ben:	“Aw,	who cares for those
teachers anyway ?”
Art: “Good riddance.”
Ben: “You said it.”
(The End)
Josephine Chanko, Joliet, 111., No. 66, SSCU.
 0_----------------
THE FIRST FLIGHT OF THE AKRON Barberton, 0.—It was the day of the first flight of the Akron. A school boy and I were on our way to the Akron Municipal Airport. We sat on a tree on a large hill. The three Goodyear blimps came soaring over our heads. They landed one by one, until they received instructions about where to fly when the'Akron is in the air.
Soon after that we heard a loud roar
DOPISI
(Nadalievanie ii 2. struni)
Ali niso tu protislovja? Na eni strani je denar, na drugi ga ni. Obdržimo najprej stare člane, in kadar nam bo to mogoče, iščimo novih.
Še nekaj o bratstvu, namreč o dvadolarskem skladu. Kaj je ž njim? Bolan je in to še zelo, raka ima, in to tako hudega, da do sedaj in tudi v bodoče ga ne bo mogoče ozdraviti. Ta rak so simulanti, ki seveda prav po bratsko sesajo kri drugih bratov v dvadolarskem skladu. Nekateri so mnenja, da zato je pri-mankljaj, ker je premalo članov zavarovan ih v dvadolarskem skladu. Zakaj nismo odkriti in povemo naravnost, da je le škoda poštenih članov, ki jih drugi zlorabljajo. Nemogoče je namreč, da bi bilo med 100 člani dvadolarksga sklada ravno toliko bolnikov, kakor med 200 člani endolarskega sklada; toda ni jih toliko, ampak jih je več. Vzrok je edino, ker dva dolarja sta vedno več, kakor pa eden. Še enkrat:	škoda	dobrih	čla-
nov, ker sklad ali katera si bodi druga stvar, ki se ne more sama vzdrževati, je slej ko prej zapisana smrti.
Več bratstva med brati v dobrobit društev in Jednote!
Anton Krapenc -Jr.
in the north. It was the Cleveland News plane. It landed and it received instructions about where to fly when the Akron is in the air. Nine planes took the air and helped the blimps celebrate.
Then the best thing of all, the tail of the Akron came into view. It was brought out very slowly, and much care was taken. They brought it out about one hundred feet from the dock and then turned it about to the southwest. Commander Rosendahl, skipper of the ship, changed his mind about the direction and faced the airship to the west.
Then came the task of taking the water out of the airship. They had pumps and pipes which were in the nose of the airship. Here an almost constant stream water poured out of the pipes.
This took about fifteen minutes. Then came the command: “Up ship!” It went into the air about as high as the air-dock, then stayed: there until one motor was turned on, then the airship began to move. Followed the second, third, fourth, fifth, sixth, seventh and eighth motor, and soon the Akron was in the air and heading for South Akron, made a turn and proceeded to travel over all Akron.
Anthony Okolish, age 14.
 0-------------------
Mews Letters Instead of Stories Should Be Contributed by the Juveniles
Strabane, Pa.—First of all I want t" thunk you very much for the two-dollar check I rcccivcd for my last article. I didn’t write with the expectation of receiving: a prize, that made me very happy.
New that we are all assigned to our report and other rooms, school goes cn with less excitement that was present the first two weeks.
Our school has a football team that will play Canonsburgr eleven soon. We hope that Trinity wins, because we were beaten last year.
There arc many boys and girls who write to the Nova Doba, but most all of them contribute stories. These arc alright, but I think it would be much bcttcr if they would contribute short news letters.’ When they write the letters you know the different towns, what is taking place and how everybody is getting along.
Let’s sec if everyone can write a little letter the neit tipic in place of a story. Letters usually bring a sort of a friendly feeling to a person.
I guess this is all for this time as I am pretty busy doing a lot of uehool work. I shall try and con tribute a letter every month.
I am sending my best regards to all members.
Frances Ma.jzcl, No. 119, SSCU
EDITOR’S NOTE:	Juvenile	mem
bers would do well to follow Sister Majiel’s example and write news let tcrs instead of stories. Too many times it happens that the stories are copied, cr arc changed a little to make it appear original. Besides the news letter is far more interesting,
NAGRADE
Za dopise, 'priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca septembra, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade :
Frances Majzel, društvo št. 149, Canonsburg, Pa., $2.00; Rudolph Zupančič, društvo št. 57 Export, Pa., Christina Lobe. društvo št. 1, Ely, Minn., in Antonia Govekar, društvo št. .94, Waukegan, 111., po $1.00 vsaki. — Častno priznanje (honorable mention) zaslužijo: Joseph Medic, društvo št. 37, Cleveland, O., Matilda Strukely, društvo št. 6, Lorain, O., in Frank Govekar, društvo št. d h, Waukegan, III.
Denver, Colo.
NUJNOST TEMELJITE OPE-racije.—Tedaj, ko so naši ljudje širom te dežele imeli še dokaj dober in stalen zaslužek in se zato prav malo ali pa nič zmenili za nekaj več dolarjev v svojih mesečnih izdatkih, so vse naše bratske podporne ustanove kar z mrzlično naglico nalagale čedalje težja bremena svojemu članstvu na rame. Ases-menti so vidno rastli, podpore so se naglo višale, seznami zdravniških operacij v pravilnih ali statutih so se daljšali in raztezovali boljinbolj. Cim več konvencij smo imeli, tem več je bilo članskih obveznosti, tem hujša je bila peza naših bremen.
Toda mi se nismo dosti razburjali zastran tega. Tupatam je morda padla kaka sicer trpka, ali resna svarilna beseda, pa je vselej naletela le na gluha ušesa. Članstvo je dobro služilo tedaj, in našim podpornim maticam je šlo kakor bi jim bilo namazano. Kdo bi v takih dobrih časih mislil na hude, težke borbe v preteklosti, ali pa na morebitne slabe čase v bodočnosti?! Kadar je človek prvič v objemu nekakšnega izobilja— je ves iz sebe. Ves je prevzet, vzhičen in omamljen. Ne vidi nič, ne sliši nič. Slep je in gluh, pa ne misli nič. Vdan je brezskrbni omamljivosti in brezglavi vzhičenosti popolnoma.
Naši ljudje so tedaj pristopali rekelbi k vsem našim podpornim organizacijam, ki so za-strantega silno napredovale v članstvu in premoženju. Njih-ne vabe in vade so bile prezape-ljive, premikavne. Kdo bi se jim mogel ustavljati v takem razpoloženju?! in matice so imele tačas tolikšne dohodke, da so v vsej tisti potratnosti iz-lahka, igraje zmagovale vse svoje izdatke.
Ob tem hipnem blagostanju se je razpasla skrajna brezskrbnost pri vodstvih in med članstvom. Prva se niso pravnič pobrigala za to, kar utegne prinesti zagonetna bodočnost. Živela so le hipno, samo tisti dan, tisti veliki, svetli dan splošne brezskrbnosti, a članstvo pa je kar njim prepuščalo vse skrbi in brige podpornih zadev. In tako se je zgodilo, da so se glavni uradi kmalu predali odurnemu birokratizmu ter zabredli v stanje samopašne vzhičenosti, kateri je kvarna lahkomiselnost tako verna tovarišica.
Naša drama na podpornem polju je dosegla vrhunec, in nastopili so slabi časi, ne da bi bile naše podporne ustanove* le količkaj pripravljene nanje. Tista drama je sedaj v momentu nujne preokrenitve, in vse naše bratske podporne matice so na prevažnem razpotju, kjer drže pota samo na dve strani. Na eni nas privede pot k srečnemu izkobacanju iz sedanje obupne zagate, na drugi pa nas vodijo pota v neizogibno katastrofo. Da bi le krenili na pravo pot!
Ce vsa znamenja ne lažejo, so naše podporne organizacije v mrtvi točki. Nazaj ne morejo, naprej si pa ničkaj ne upajo. Morda bi ta ali oni glavni urad rad zinil odkrito besedo, pa ga je še nekam strah in sram. Toda sila premaga končno oboje.
Bremena so težka, pretežka. Casi so slabi, hudi. Članstvo omaguje pod silno pezo previsokih članskih davkov. Ali mar ni nikogar, da bi jih nam oleh-čal? Vodstva sama jih ne mislijo. Saj še dodajajo venomer nove doklade. Samoobramba bo potrebna, če vie drugo odreče.
Položaj je skrajno kritičen in neznosen. Ali ,ga ne bo nikoli konec? Ali je bila tista naša brezskrbnost tako velik greh, da je neodpustljiv? Ali nosijo naša vodstva še večjo odgovornost za tisto svojo lahkomiselnost? Oboje utegne biti res.
Slabi časi šo nastopili z vsemi svojimi slabimi posledicami, in na stotine obubožanih članov in
članic je že izgubilo svoje članske pravice, ker niso mogli več zmagovati plačevanja visokih mesečnih prispevkov. Slabi časi se nadaljujejo, in naši grehi se maščujejo nad nami in našimi otroci naprej in naprej. Vrste izstoplega članstva se večajo mesec za mesecem, in polagoma se nam vendarle odpirajo oči. Po vseh uradnih glasilih se oglaša članstvo tipaje po od-pomoči. Hudi časi so nas iz-treznili.
Neovrgljivo je dejstvo, da so naše bratske podporne matice, ki jih je preveč do ene same, v očividni borbi neprestane tekme med sabo. Kdor pa je v tekmi, mora s to ali ono privlačnostjo vabiti ljudi k sebi. In ravno za tem grmom tiči zajec. Vsakdo mora pritrditi temu, da je med vsemi vadami in vabami podpora za zdravniške operacije najmikavnejša zlasti tam, kjer sta nož in žaga glavno orodje v izvrševanju zdravniškega poklica, ki je žal komercijaliziran, kakor je komercijalizirano vse, do pičice vse. Se celo učni zavodi niso izvzeti.
Za vse zdravniške operacije, naštete kar v celih reštah po pravilnikih naših podpornih matic, so določene skrajno liberalne in pretirano visoke podpore, ki so jih obvezane izplačati do-tične podporne organizacije, kadar so operacije izvedene na članih, upravičenih do takšnih podpor. In vsakemu zdravniku, ki ima posla z našimi ljudmi, so tiste določbe v dotičnih pravilih natanko dobro znane. V dokaz temu naj služi naslednji slučaj.
Nekoč se mi proti moji volji naseli hud prehlad v nos, iz katerega se je potem neprestano cedila nekakšna lepljiva tvarina. Po prigovarjanju svojega prijatelja se odpravim k zdravniku, ki me najprej vpraša, če sem član kake bratske podporne organizacije. Šele nato začne z nečem brbati in brskati po mojem nosu, kar skonča z ugotovitvijo, češ, da bo treba precej opasne operacije v njem. Ali ko mu raztolmačim, da mi ne gre nobena podpora za zdravniške operacije, mi je odpravil tisti prehlad—brez vsakršne operacije— za par dolarjev.
Gornji slučaj nam prav razločno dopoveduje, zakaj je med članstvom toliko nepotrebnih, dragih zdravniških operacij, in zakaj je naši bratski podporni matici tudi v tem oziru tako nujno treba temeljite operacije Biti radodaren je prav lepo in plemenito, ali biti preradodaren iz tekmovalnih ozirov na rovaš celokupnega članstva te ali one bratske podporne matice je zlo ki se maščuje prejalislej.
To sem napisal v komentar k Okoliševi razpravi, ki je bila objavljena v tem listu dne 30. septembra letos pod naslovom “Problemi naše organizacije” in ki se delno peča tudi z vprašanjem naših podpor za zdravniške operacije. Sobrat Okoliš je prav storil, da se je v razpravi dotaknil tudi te rane na bolehavem telesu naših podpornih ustanov. Ali dobro bi bilo tudi, če bi bil prišel do naslednjega zaključka:	Kadar	ne bodo naše
podporne ustanove dajale podpor za nepotrebne zdravniške operacije, bodo te-le domala vse brez vsake škode odpadle v vrstah našega članstva.
Kar se tiče njegovih izvajanj glede na umske bolnike v naši podporni matici, pa moram reči, da je napak. Umski bolniki sodijo v splošno bolniško kategorijo, in jim zastrantega gredo vse tiste pravice, ki jih vživajo fizični bolniki v istem bolniškem razredu. Vsaka omejitev tistih pravic bi bila krivična in nepostavna.
Zvonko A. Novak.
razpravi je bil soglasno sprejet sklep, da če bolniki izpreminja-jo kraje zdravljenja, ako je priporočeno po društvenem zdravniku, morajo naznaniti društvenemu tajniku, kam da jim je priporočeno iti in kdaj nameravajo odpotovati. Javiti se morajo tudi društvenemu tajniku, ko se vrnejo nazaj. Ako se bolniki ne bodo ravnali po tem sklepu, ne bodo za omenjeni čas deležni bolniške podpore. Torej, bratje in sestre, vpoštevaj-te sklep seje, da ne bo nastalo nepotrebno oporekanje!
Jacob Ambrožič, zapisnikar dr. št. 99 JSKJ.
Sharon-Farrell, Pa.
Vsem prijateljem lepe zabave sporočam, da se bo vršil tu na večer 17. oktobra maškeradni ples. Sviral bo Mauser jev orkester iz Clevelanda. Zabava obeta biti prvovrstna. Naj lepša in najgrša maškera dobita nagradi; istotako sta pripravljeni dve nagradi za otroke. Vstopnice so po 50, 25 in 15 centov. Pridite, pripeljite svoje družine s seboj in ne pozabite na ma-škeradne uniforme! Pozdi'av!
Frank Kramar.
Chisholm, Minn.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, da bo ta mesec izpreme-njen čas društvenih sej. Prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo 18. oktobra ob dveh popoldne, in sicer v Mahnetovi dvorani. Prosim, da člani našega društva to vpošte-vajo. — Z bratskim pozdravom, John Lamuth, tajnik.
Chicago, 111.
Članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ naznanjam tem potom, da se naša prihodnja redna seja vrši v sredo 21. oktobra zvečer, in sicer v običajnih prostorih. Ta seja bo zelo važna, zato je potrebno, da se je članice udeleže polnoštevilno. Kot znano, priredi naše društvo plesno veselico v soboto 24. oktobra ter se bomo imele še več važnih reči za pogovoriti glede te prireditve. Poleg tega pridejo na razpravo zadeve, ki so v korist društva in Jednote v obče. Leto se naglo bliža koncu, zato bi bilo želeti, da pridobimo vsaka vsaj še eno novo članico pred koncem leta. In še enkrat: članice naj ne pozabijo priti na prihodnjo sejo polnoštevilno !
Ob enem ponovno vabim bratska društva v Chicagu in okolici, kakor tudi vse prijatelje Zvezde, da se udeležijo naše veselice, ki se bo vršila v soboto 24. oktobra. Postrežba bo prvovrstna, istotako godba. Za obilni poset se društvo žt v naprej zahvaljuje, ter bo ot podobnih prilikah pripravljene povrniti milo za drago.
Pozdrav vsemu članstvu J S. K. Jednote, članicam društva Zvezda pa: na svidenje nt seji 21. oktobra!
Za društvo Zvezda, št. 17( JSKJ:
Agnes Jurečič, tajnica, 2223 S. Ilamlin Ave
Barberton, O.
Članstvo društva sv. Martina, št. 44 JSKJ poživljam, da se malo bolj številno udeležuje društvenih sej. Žalostno je, da se člani in članice tako malo zanimajo za društvene seje. Saj šteje naše društvo skoro 200 članov v odraslem oddelku, na seje pa jih pride navadno komaj en ducat. Na dnevni red pridejo včasi zelo važne zadeve, katere pa je pri taki mali udeležbi težko rešiti. Saj ima naše društvo sposobne in preudarne člane in članice, ki pripadajo tudi drugim organizacijam in se tam udejstvujejo; prav bi bilo, da bi se zanimali tudi za društvo št. 44 J. S. K. Jednote.
Na zadnji seji se je razpravljalo o društveni veselici z igro,
katero naj bi naše društvo priredilo v začetku prihodnjega leta. Toda, če hočemo res kaj prirediti, moramo si za prireditev dvorano že zdaj zagotoviti. Res so slabe delavske razmere in marsikateri član misli, da so baš ti časi neprimerni za prirejanje veselic. Toda, če druga društva prirejajo kaj takega, zakaj ne bi tudi naše društvo. Člani, ki se za kaj takega zavzemajo in žrtvujejo drugod, naj bi se tudi pri našem društvu. Saj bo tudi njim kot članom društva št. 44 JSKJ v korist. Društveni odbor sam seveda ne more ničesar ukreniti, zato prosim člane in članice, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, da se pogovorimo o tem.
Prosim tudi člane' in članice, ki še nimajo plačilnih knjižic, da si iste preskrbijo. Kadarkoli kdo plača svoj asesment, bodisi na seji ali na domu tajnika ali blagajnika, naj ima s seboj plačilno knjižico, da se plačana svota vknjiži v isto. To je za člana potrdilo, da je plačal. Ako bi tajnik ali blagajnik pozabil v svojo knjigo vknjižiti plačani asesment, je vknjižba v plačilni knjižici dokaz, da je član plačal, in tako ne more priti do nesporazumov.
Opominjam dalje člane in članice, ki že po več mesecev dolgujejo društvu za asesment, da skušajo to v najkrajšem času poravnati. To velja tudi za tiste, ki bivajo izven društvenega okrožja. Res, da so slabe delavske razmere in je težko plačevati, toda naša blagajna se tudi jako krči. Sploh je toliko dolgovanega društveni blagajni, da bi bilo skoro sramotno v javnosti navajati. Ako bi člani poravnali te dolgovane svote, bi si blagajna toliko opomogla, da meseca decembra ne ai bilo treba plačati društvene naklade v znesku enega dolarja na člana. Zelo težko je dandanes iz društvene blagajne zalagati asesment za člane iz blagajne, ker nekateri se zelo malo zanimajo, da bi take dolgove poravnali. Nekateri so še taki, da pustijo društvo, kadar se velika svota dolga nabere.
Nedavno je tako napravil neki bivši član iz Shermana. Ko bi bil moral poravnati svoj dolg pri društvu, je pa pustil društvo in Jednoto. • Jako žalostno je to od rojaka. Saj ta denar je bil lastnina vseh članov in tako so bili na ta način denarno oškodovani vsi društveni člani. Nerad dajem take reči v javnost, toda kot društvenega predsednika me veže dolžnost, da povem, da to ni bratsko in ne v čast slovenskemu imenu. Dotični rojak ni v slabem finančnem položaju in tudi dobro zasluži celo v teh slabih časih, medtem ko je veliko naših članov odvisno za svojo eksistenco od zelo bornih zaslužkov, pa kljub temu pošteno plačujejo svoje prispevke pri društvu. Nekateri imajo celo velike družine. Naj povem, da če je na svetu kakšen greh, je gotovo precejšen greh na tak način oškodovati društveno blagajno in potom iste vse pošteno plačujoče člane. Priporočam, da prizadeti dolgovano svoto poravna pri enem ali drugem društvenem uradniku, ako ne, bom primoran prihodnjič malo bolj javno povedati kako in kaj. Pa brez zamere!
John Balant, preds. dr. št. 44 JSKJ.
Detroit, Midi.
Pred nekaj dnevi nas je vse iznenadila žalostna novica, da vrlega in priljubljenega tajnika J. S. K. Jednote ni več med živimi. Ko sem dne 8. okto-brat dobil v roke Novo Dobo in opazil na prvi strani sliko glavnega tajnika Pishlerja, s poročilom, da je zaspal za ved-(Nadaljevanje na 6. strani)
Moon Run, Pa.
Na zadnji seji društva št. 99 JSKJ, ki se je vršila 20. septembra, se je razpravljalo o stališču bolnih članov in članic. Po
ANTIPATIJE ZN AW** TIH OSEB l-**
V nekem francoskem % J *emo, kakšne čudne
o imeli nekateri znam®111 e.	J	fcas
Erazem Rotterdamski' .lčenjak svoje dobe, 111, prenašati ribjega duha.
'ačutil vonj po ribah, . h
iela mrzlica.	j.
Maršal de G reze je P*1 ' 4 omotico, če je videl d01" ^5
5ajca‘	• tie DRll
Francoskega kralja ~ ril. ni strpelo v sobi, kje” Sl kakšna mačka.
Maršal d’Albert se je<? \T0v ^til ob pogledu na pi’a^ pdnot vo.	.	>k	j;
Znameniti zvezdoslov# s ^ :le Brache se je začel Boku »■sem telesu,, če mu je zS, * se r>a lisica pretekla pot. , “ ok Italijanski pesnik Fa',0J lv-mogel prenašati vonja ^ l'ko Tudi Katarina MedW °k mogla duhati vrtnic, sicer rože zelo ljubila! 11 rili slikanih vrtnic ni mogla ' s Ruski car Ivan II. Pa ^ !(:,ls nezavesten, če se mu je^. vala kakšna ženska—^jih najbolj pameten.	„	1,1
(“Jugoslo j:
 ° *" -I I*. Vf
BARVA ŽALOVAL Hi  	,	•• ce
V takozvanih civilizfrf želah je barva žalovanj® Nia Na Kitajskem pomeni Ž* , ^ bela barva, v Turčiji i»' °Je modra, v Egiptu pa i'U^> % -  U(
Tiskovi*!
od najina^ ;i k do največj« trn
DRUŠTV s
in tosa&K t>
izdeluje lično moderna5 ^
venska unijska 0^ lJ(
Ameriška DonioT
6117 ST.CLAIR ALl|0|^i1
CLEVELAND.OH^vii,
|	S
'i
GLAS NAROPj *
NAJSTAREJŠI NEODVjf SLOVENSKI DNEVN*p Ih V AMERIKI j Cy
Je najbolj razširjen d°dj ik list v Ameriki; donaša nje svetovne novosti,
Izvirna poročila Iz stare J > vine; mnogo šale ln Ka ' '< romanov najboljših pls»te >Jn,
Pošljite»jr :ul
in pričeli ga bomo P°S1 J]/
Til’	'
Vsa pisma naslovite . j
GLAS NAROPN
216 W. 18th St.. New York- \
^______________________*4	„
Rado Murnik:
JARI JUNAKI
ČUDNA LJUBICA
(Nadaljevanj«)
Ko jo je zagledal Juri, je naglo vzravnal zguženo hrbtenico, si otipal in popravil svoj krvavordeči komat, ril po laseh in se počesal z vsemi destetimi. Zapel si je gumbe na suknji, popihal rokave in gledal preko svoje stare kupovalke pa požiral dražestno Fani s praznimi, lačnimi pogledi binkoštnega junca, ki g& hočejo na tešče fotografirati.
“Kako ste pa kaj spančkali?” jo je vprašal prijazni Živko, ki ji. je urno stregel.
“Phav dobho, hm. Vi ste pa phehadovedni in phepohedni! Ste phavi navihanec!”
“Gospodična, ali smem svoje škorenjčke nastaviti pri vas, da mi Miklavž kaj prinese?”
“Phi meni že nič! Kupila sem samo miklavževko.”
“Meni?”
“A-ja, za vas! 'Kaj še! Ne veste, da dajo dekleta tukaj mi-kkvževko le tistemu, ki jim je najbolj všeč?”
“No,” je vzdihnil Živko, “potemtakem že vidim, da vam jaz nisem nevaren. Tukaj je riž . . . Zdaj še kave . . . Gospodična Fani, bržkone pijete samo mrzlo kavico, ker ste tako pipi! Rad bi se zaljubil, pa še nimam brkov!”
“Pojdite no spat!”
“Bi že šel, pa bi mi gospod Kolarič preveč zameril kaj takega. Zdaj je pa košarica polna. Dovolite, gospodična Fani, da vam jo ponesem jaz domov?”
Iz oči Jurijevih so letele strupene strelice na Živka. Ta pa ni dosti maral zanje.
“Pheveč ste phijazni!” je rekla Fani, plačala in odhajala, zivko pa je izvlekel kučmo iz žepa in odnesel košaro za krasotico . . .
Vtem je Juri srečno odpravil svojo staro sitnico.
“Kaj se hodiš izprehajat!” je renčal še vedno ljubosumni pomočnik, ko se je vrnil Živko.
Ta pa je mirno potlačil svojo kučmo v žep in izpregovoril • “če bi vi, gospod Juri, vedeli, k£j sem govoril z gospodično Fani, kosem ji nosil kupilo, pa bi se zaletavali malo prijazneje vame! Če bi pa celo vedeli, kaj je govorila z mano, kadar sem nekaj časa umolknil vsled utrujenosti, pa bi od golega veselja odskakovali od tal,!”
Zdaj pa so jeli romati kupovalci drug za drugim v štacuno, kakor bi se bili zmenili. Prišel nam je tudi gospodar sam pomagat prodajati. Do opoldne smo imeli posla nad komolce, Potem so se kupci, večinoma iz okolice, porazgubili polagoma. Gospodar je šel urejevat svoje trgovske bukve.
Juri je težko premagoval svojo radovednost.
.“Kaj ti je rekla?” je nekoliko prijaznege ogovoril Živka, preden sva letela kosit.
“Povpraševala me je mnogokaj o vas,” se je lagal Živko. “In kaj si rekel ?”
“Hvalil sem vas kakor cigan svojega bolnega konja. Ne vem več, kaj sem ji pravil že vse; skratka, kar sem si mogel izmislit' najlepšega! Sam o sebi ne bi bil govoril imenitneje!”
“Kaj pa ona?”
“Zdela se mi je nekoliko pobita.”
“Aha!” je ušlo Jurju. “In—?”
“Rekla mi je, da ji je strašno žal, ker vas je užalila. Njena naglica da je vsega tega kriva.”
“To ti je rekla ? Si dobro slišal ? ”
“Kaj ne bi! Saj sva hodila vštric.”
“In o žalitvi... o tem se ni izrazila natančneje?”
“Ne verjamem. Nič ni hotela povedati, kaj in kako in zakaj tako in ne drugače. Vzdihnila je pač parkrat prav globoko, da se mi je kar smilila. In potem je rekla, da imate prav, če ste hudi nanjo.”
“Ali se pa tega spominjaš res tako nadrobno?”
“Kajpada! Naposled sem jo potolažil, kakor sem mogel.” “To si naredil prav dobro!” ga je pohvalil Juri. “Vendar niso tvoji možgani tako neumni kakor tvoj obraz.”
“Zahvaljujem se vam najlepše za laskavo odlikovanje, ki ga nikakor nisem vreden,” ga je navijal Živko in dodal: “Tako priznanje človeka preveč pogreje, pogreje! Toda—gospodična Fani mi je rekla še nekaj ... pa ne vem ...”
“Kaj pa? Le govori,!” je silil Juri.
“Res ne vem, ali naj bi vam to povedal ali nikar.”
“Le povej, le, kaj se boš ...”
“Veste, gospod Juri, pozabil sem namreč, ali sem ji kaj obljubil ali ne, da nikomur ne izdam ničesar.”
“A... Nič! Jaz bom molčal!”
“Stvar je kočljiva!” se je umikal Živko.
“Ne bodi tak strahopetec in kar povej, povej!”
“če me ne boste nikdar več lasali, gospod Juri!”
“Naj bo!”
“Nikdar več?”
“Nikdar več,!”
“Mož-beseda, gospod Juri?”	,
“E—kaj boš—!”
“Mož-beseda?”
“Mož beseda, no. Si zdaj sit?”
“Torej lasati me že ne smete več! Pa saj bom tako čez par mesecev sam pomočnik. Vendar je bolje, da se te zabave od vadite že prej.”
“Dosti o tem. Kaj da je rekla gospodična Fani, to povej, toV' “Dobro. Povedal sem ji, da pojdemo nocoj k sodnikovim miklavževat in da imamo parkljev dosti, angelčka pa nobenega. Se mi je pa gospodična ponudila kar sama!”
“Tedaj pride?”
“Bodite brez skrbi! — Pa recite, da nisem fant od fare!” “Zrel ptiček si, to je res.”
“No, vidite, gospod Juri! Po Miklavževi predstavi pa jo lahko spremite domov, gospodično*Fani, in govorite ž njo pa metno besedo,!”
“Molči, žaba! To je moja stvar. Le nikar ne bodi tako predrzen, če te malo pohvalim . . . Vraga! Kaj si pa ti tukaj poslušal!”
(Dalje prihodnjič)
/     -------------------------------------------------------------------
Naznanilo in zahvala
Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem v tej deželi in onstran oceana, da je v noči 30. septembra 1931 preminil ljubljeni soprog, oziroma oče
JOSEPH PISHLER
Dragi pokojnik je bil rojen meseca aprila 1890 v Medvedjem brdu, občina Rovte, okraj Logatec, torej je bil star komaj nekaj nad 41 let. Bolehal je okoli tri leta in je moral že večkrat pomoči iskati v bolnicah. Tudi zadnjih 14 dni pred smrtjo se je ponovno nahajal v bolnici v Duluthu, kjer je 30. septembra podlegel operaciji na žolču. Pokopan je bil civilno v nedeljo 4. oktobra na pokopališču mesta Ely, Minnesota.
Pogreba se je udeležilo vseh sedem tukajšnih društev J. S. K. Jednote, katere glavni tajnik je bil pokojnik ves čas od začetka leta 1917. Dalje se je udeležilo pogreba društvo “Prvi Majnik,” št.	268 SNPJ	in lokalno društvo L.	O. of Moose,
katerima je tudi pokojnik pripadal	kot član.
Tem potom naj bo izrečena iskrena zahvala vsem društvom, ki so se udeležila pogreba, vsem posameznim članom in članicam in vsem mnogoštevilnim prijateljem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala naj bo izrečena vsem tistim, ki so dragega pokojnika obiskovali še za časa njegove bolezni in potem, ko je ležal na mrtvaškem odru, vsem, ki so nas tolažili in nam na kakoršenkoli način pomagali, vsem, ki so se v zadnji~pozdrav'spomnili pokojnika z venci in cvetlicami (med temi jih je bilo več celo iz drugih držav). Prisrčna hvala vsem za vse številne pismeno ali brzojavno poslane izraze sočutja, istotako vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile brezplačno na razpolago. Zaradi prevelikega števila nam je	nemogače	imena	vseh navesti.	Posebej naj
se zahvalimo za venec le J. S. K.	Jednoti, S. N. P.	Jednoti in Jugoslovanskemu
domu; slednjemu tudi za na poldrogu razobešeno zastavo.
Najlepša hvala naj bo izrečena zastopnikom raznih društev, ki so se ob grobu pos)|qyilj od pokojnika, posebej pa še glavni podpredsednici, šosestri Rose Svetich in predsedniku nadzornega odbora sob. Rudolfu Perdanu za lepe poslovilne besede.
Sploh naj bo izrečena prisrčna hvala vsem. ki so nam o priliki težke izgube na kakoršnikoli način izrazili svoje sožalje ali izkazali pomoč.
Ti pa, dragi, nepozabljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Trudapolna in z mnogimi trni posuta življenjska pot je za Teboj in Tvoj delež je večni počitek. V svoji najlepši moški dobi si nas zapustil, ne da bi mogel uživati sadove svojega dela. Tvoje dobro delo bo ostalo v zakladnici splošnosti, Tvoj spomin pa, lep in svetal, v naših srcih, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj tja, kjer ni prevar, truda in trpljenja. Borno nadomestilo za cvetje, ki ga nisi imel v življenju, naj Ti bodo cvetlice na gomili, katere bodo rosile solze naše ljubezni!
Žalujoči ostali:	Angela Pishler, soproga; Joseph Pishler Jr., sin; Julia
Pishler, hčerka; vsi v Ely, Minnesota. V starem kraju oče, bratje in sestre.
Ely, Minnesota, 10. oktobra 1931.
DOPISI
(Nadaljevani« Iz 5. strani)
no, mi je postalo tesno pri srcu in oko se mi je zameglilo. Nisem imel prilike, da bi bil kdaj osebno spoznal pokojnega Pishlerja, toda kot društveni uradnik sem imel z njim mnogo korespondence in iz iste sem spoznal njegovo priljudnost, inteligenco in točnost. Večkrat sem ga vprašal za ta ali oni nasvet in vselej sem dobil prijazen in v bratskem tonu pisan odgovor.
Dragi Jože, odšel si iz naše srede v naročje matere zemlje, da se odpočiješ od življenjskega truda, toda Tvoja dela bodo živela naprej v J. S. K. Jednoti in Ti bodo tvorila trajen in naj lepši spomenik. Na Tvojem prezgodnjem grobu naj cveto cvetlice, v paši organizaciji, kateri si bil'dolgoletni voditelj, pa naj cvete bratstvo in pravo prijateljstvo, za katero si se trudil ves čas svojega delovanja. Naj Ti bo ohranjen blag spomin, družini pa naj bo izrečeno iskreno sožalje!
Peter Klobuchar, nadzornik dr. Triglav, št. 144 JSKJ.
Joliet, 111..,
Članom društva sv. Petra in j, i Pavla, št. 66 JSKJ tem potom I, naznanjam, da se bo vršila nail ša prihodnja mesečna seja v < a nedeljo 18. oktobra ob eni uri i i popoldne. Od sedaj naprej se i seje ne bodo vršile več ob so- ; n botah zvečer, ampak OB NE-
- DELJAH P O P O L D N E. Vsi , t člani so vabljeni na prihodnjo!] i sejo, da bodo slišali poročilo <
- nadzornikov za zadnje tri me- i n sece. Ob enem bo na dnevnem | ]
redu več drugih važnih zadev. ; e Pri tej priliki opozarjam ti-'i !( ste člane, ki dolgujejo za ases-b ,_ ment že več mesecev, da pri j; o društvu poravnajo, kakor hitro ji ;i jim je mogoče. Bližamo se: < n koncu leta, ko bo treba knjige ’ n zaključiti in napraviti čiste ra- i o čune. Iz tega vzroka že zdaj , i, priporočam, na.i vsak poskrbi, ( j, da bo imel pred koncem leta ] o pri društvu poravnane vse svo- i e je račune.
Z bratskim pozdravom,
£	Frank	Pirc,
tajnik dr. št. 66 JSKJ.
Trinidad, Colo.
4 Zelo me je pretresla žalostna 1 novica, da (je preminil sobrat t
r
[Joseph Pishler, glavni tajnik 1 \ J. S. K. 'Jednote. Bilo je leta < 1928, če se ne motim, ko je tukajšno društvo št. 84 JSKJ < obhajalo svojo 25-letnico, ka- < tere slavnosti se je udeležil tu- < di zdaj pokojni sobrat Pishler. * Pri tisti priliki je v lepem go- < voru poudarjal pomen J. S. K. i Jednote, njeno bratsko delo in < j njen napredek; vsi navzoči * smo ga z veseljem in zanima- < njem poslušali. Pri tisti prili- < ki si je tudi ogledal nekoliko < j zanimivosti naše gorate države i j Colorado in si med sobrati in | ^ j rojaki dobil mnogo prijateljev. L Pa je usoda hotela, da nas je N i zapustil v svoji naj lepši moški < dobi in odšel v kraje, kjer ni . več truda in trpljenja. Naj < mu bo ohranjen blag spomin, i J. S. K. Jednoti pa želim, da * dobi njemu vrednega nasledni- '■ * ka. Družini naj bo izrečeno T iskreno sožalje.	|
Mary Smith, j ; članica dr. št. 84 JSKJ.
--------o--------
NAŠE POŠTNE ZNAMKE
Ameriška zvezna pošta ima 47 različnih vrst znamk, ki so j tiskane v 15 različnih barvah.
| PROBLEMI PRISELJENCA
Koliko stane “legalizacija” prihoda
K Vprašanje: Prišel sem v Zdru-I žene države leta 1903 in odteda i ! živim vedno tukaj. Nisem se polj prej nikdar brigal ža državljan-rske papirje, ali v zadnjem času j j sem vložil prošnjo za prvi pa-Ijpir in odvrnili so mi, da ne moli rejo najti podatkov o mojem prill hodu.- Jaz sem se potrudil, da bi lise našel moj prihod, ali iz zapili skov parobrodnih društev ni bi-||lo mogoče najti ničesar. Bržko-Lne moje ime je bilo krivo zapisali no. Nekdo mi je rekel, da bi se I to dalo poravnati za debel denar.
I Kaj bi stalo, da se uredi?
Odgovor: Strošek za prošnjo,
I da se registrira prihod, znaša I $20. Poleg tega so mali stroški • I za izpolnitev prošnje, čim se I prihod registrira, se prav zlahka I dobi prvi papir.
I Nedoletni otroci naturaliziranih državljanov S Vprašanje: Sem bil naturalizi-I ran leta 1929. Imam sina, ki je I sedaj 20 let star, pa stanuje v | starem kraju. Ali bi mogel priti I vsak čas v to deželo kot ameriški I državljan?
I Odgovor: Vaš sin ima pravico E do ameriškega državljanstva po a Vas ,ali le pod pogojem, da je I zakonito pripuščen v Združene I države in začne tukaj bivati.
I predno dovrši svoje 21. leto sta-I rosti. Do tedaj on sme priti v to I deželo izven kvote in postati ta-I koj po prihodu ameriški držav-■ ljan. Ta pravica pa preneha,! I ako ne pride sem, predno doseže! E 21. leto.
I Kdaj zastara davčni prestopek? i
Vprašanje: Ali more biti kdo I obtožen, ker ni pravilno plačal I dohodninskega davka v letu I 1921?
I Odgovor: Po davčnem zakonu I nikdo ne more biti obsojen radi I davčnega prestopka, ako ni ob-I tožen v roku treh let po kršitvi I zakona.
Delež žene na zapuščini
I Vprašanje: Ako kdo umre
I brez oporoke, kako se zapuščina I razdeli med ženo in otroke?
Odgovor: V večini držav vdo-I va po možu, ki je umrl brez opo-I roke, podeduje tretino nepremi-I čnin in polovico osebne imovine 1 pokojnika. Otroci dobivajo enak I delež na ostalem.	J
Neke ameriške mere Vprašanje: Kaka je razlika 8 med merami, ki se rabijo tukaj I za tekcče in suhe količine?
I Odgovor: Takozvane suhe me.
H re so: 2 pajnta enaka 1 kvartu,
I —8 kvartov je en “peck,” 4 I “pecks” en bušel.
| Tekoče mere pa so: 4 “gills”
R tvorijo en pajnt, dva pajnta en j kvart, 4 kvarti en galon, 31 in B pol galona en sod.	FLIS.
--------o-------
Ali so že vsi vaši otroci vpisa-- ni v mladinski oddelek J. S. K. i Jednote?
SPECIAL INTEREST tCCOU^:
— 	—^	bi*
— ,,(
VP	\{\\
Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi ^	11
nakupa hiše ali nosestva in na eni, želeči potovati v stari kr |(t je prepričalo, da denar v mnogih slučajih niso mogli takoj dvi6(/ 1' ampak šele no preteku odpovednega roka,	kar	je povzročalo "e	||j
trebne zamude in velikokrat tudi stroške.	^
Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti ^. BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako v
k
V L O G E OBRESTUJEMO	PO	ir„
SAKSER STATE BANK .	. 5
82 Cortlandt St.	New	York,	ijj
J
I
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar	^
5100 Butler Street	Pittsburgh)
Izdeluje pooblastila, kupne pofodbe, pobotnic« vsaka mC«, •P*rrf# ^ '/ vse druge v notarski posel spadajoče dokument«, bodisi ca A»*f >' stari kraj. Pišite ali pridite osebno.	J	‘C