St 38.
Poštnina pavsanrana.
V Ljubljani, dne 16. septembra 1920.
Leto It
5».. i«
Glasilo ..Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo*'.
Izhaja vsak četz>tek. Naročnina:
celoletno .................K 25*—
poluletno.................»
Posamezna številka.............. 1'—
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za?
male oglase.......'••«••«•
uradne razglase............
reklame................
K 1 —
„ 1-50 - 2—
Uredništvo in upravniStvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).
Prvi kmetski praznik na Bledu dne 8. septembra 1920.
Splošno poročilo o poteku praznika.
Po dolgotrajnem slabem vremenu je bil 8. september kot navlašč najlepši dan za dostojno praznovanje našega prvega kmetskega praznika. Ta dan se je zbralo na Bledu okoli 20.000 pripadnikov našega vrlega kmetskega ljudstva z vseh strani Slo. venije.
Največji kras prireditve so tvorile skupine iz narodnega življenja na tridesetih vozovih. Te skupine so predstavljale naravno sliko kmetovanja in vse obrti gorenjskega kmetskega naroda
Točno ob treh so dospele skupine, te zeleno zastavo na čelu, na prireditveni prostor v veličastnem sprevodu, v katerem se je nahajala večtisoč-glava množica. Sprevod je vodilo gorenjsko dekle Pohar, jahajoč na konju. Med sprevodom se je videlo kmetske svatbe in veselice z godbo, plesi in vsakovrstnimi igrami na osmih okrašenih vozovih, na katerih so bili vsi udeležniki teh prireditev v slikovitih gorenjskih narodnih nošah. ,V sprevodu so se pomikali vozovi, prirejeni kakor domači hrami z raznimi kmetskimi pridelki ter različnimi obrtniki in obrtnicami, kakor z ogljarji, kovači, kolarji, mizarji, pre-dicami, tericami, planšarji s sirom i. dr. Nekaj posebnega je bila med sprevodom čreda koz, predstavljajoča kozjerejo v skalovitih planinah, ki jo je Vodil naš gorenjski orjak Peter-man iz Kranjske gore v staropastir-ski narodni noši.
Ves sprevod so spremljali gorenjski fantje in možje v starih narodnih nošah, jahajoči na krasno opremljenih konjih. Skupine so obšle dvakrat dirkališče zaradi ocenitve po posebni komisiji in v svrho razdelitve častnih daril.
Po končani tekmi narodnih skupin je otvoril načelnik blejskega okrajnega odbora, tovariš Ažman, zborovanje, ki ga je vodil pozneje strankin načelnik tovariš Kušar. Le-ta je pozdravil veličastni kmetski zbor ter zlasti predstavitelje srbske in hrvatske kmetske stranke. Na zborovanju so govorili: za »Samostojno kmetijsko stranko za Slovenijo" kmetje tovariši Demšar, Kuralt, Drofenik, (Mrmolja in kmetijski strokovnjak tovariš Gustav Pire; za srbsko samostojno kmetsko stranko „Savez Zem-ljoradnika" Mihajlo Avramovič, ustanovitelj in voditelj srbskih polje-idelskih zadrug in ustanovitelj ime-
novane stranke, m za novo hrvatsko kmetsko stranko »Seljački Savez" njen predsednik Gjuro Ljubic. Oba govornika naših bratskih organizacij sta z navdušenjem pozdravila naš tabor v imenu organiziranih kmetov, ki sta jih imela čast zastopati.
Zastopnik srbskih kmetov Avramovič je v svojem govoru dejal, naj se Slovenci ne jeze nad srbskim narodom zaradi sedanje uprave države. Srbski narod je kmet, ki pa pri sedanjem vladanju nima nobene besede. Združiti se moramo vsi kmetje v državi, da ustvarimo tako moč, s katero bomo v državi odločevali. Le združeni bomo odpravili krivice, ki se gode sedaj pod vlado ljudi, katere narod mrzi, ter vzpostavili enakopravnost vseh pokrajin celokupne države. Mi hočemo tako svobodo, da bo naš kmetski narod sam odločeval o svoji usodi. Govornik se je spominjal časov, ko je bil naš narod še toliko svoboden, da si je na Gosposvet-skem polju sam svobodno volil svoje kneze. Delujmo z združenimi silami za zopetno popolno svobodo naroda! Mi nočemo uničiti kulture mest, pač pa hočemo in moramo kulturno dvigniti kmeta.
Po končanih govorih so se sprejele resolucije glede odprave ovir, ki so na potu svobodni trjjpvini in ki jih vzdržuje država samo v škodo kmetskega ljudstva. Odpravijo naj se na-redbe in ustanove, ki ovirajo svobodni promet s kmetskimi pridelki in potrebščinami ter istotako ves izvoz in uvoz. Kmeta se gospodarsko uničuje, ker se mu kvarijo in mu zaostajajo pridelki in živina. Kmet postaja že brez denarja, tlačijo ga skrbi in strah pred novimi zadolžitvami. Odpravijo naj se vojne ustanove, ki jih je uvedla stara Avstrija in se vzdržujejo še sedaj v naši svobodni državi, kakor „Prehranjevalni urad", »Žitni zavod", »Verižni urad" in „Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom". Vzdrževanje navedenih ustanov požre državi milijone, dasiravno so popolnoma nepotrebne in samo škodljive cokle in zavore pravega gospodarskega prometa v državi. Danes je že tisti čas, da se cene pri svobodni trgovini same urejujejo, če jih le modra uprava države ne pobija. Zahtevamo prosto žganjekuho. Kmet ne mara trpeti zasledovanja finance in se noče bati kakor kak zločinec samo zato, če kuha svoje sadje in tropine, kar je sam pridelal. Davki naj se urede tako, da bodo prispevali k državnim bremenom progresivno vsi
državljani, in sicer na podsta-vi čistih dohodkov, ki jih ima državljan. Zahtevamo neoviran in prost izvoz sadja, vina in žganja, svobodno trgovino z živino, konji in lesom ter odpravo zahteve, da se mora te predmete izvažati le za tujo valuto. Glede ureditve davkov zahtevamo uvedbo odborov, v katerih naj bi bili zastopani kmetje in obrtniki, združeni v naših organizacijah. Sprejet je bil protest proti volilnemu zakonu, ki omejuje volilno svobodo s tem, da zahteva četrtino poslancev z višješolsko izobrazbo. Mi hočemo popolno volilno svobodo. Ker je volitev vendar volja, zato nočemo vsiljivega diktata, ki nam veleva, kdo bodi poslanec. Poslanec bodi tisti, ki ga hoče narod, in ne tisti, ki se hoče sam vsiliti s pomočjo zakona, ki so ga skovali gotovi krogi proti volji ljudstva.
Po zborovanju se je vršila dirka konj in voz, za katero je bilo določenih več nagrad.
Med mnogimi drugimi narodnimi voditelji, ki z odkrito simpatijo zasledujejo naše za državno uredbo najpravilnejše gibanje in ki so prisostvovali naši slavnosti, je bil tudi za ustanovitev naše države veleza-služni vseučiliški profesor dr. Bogih-mil Vošrtjak, ki se je med vojno v odlični meri udejstvoval kot član jugoslovanskega odbora v ententnih državah. Imenovani gospod je sin osvoboditelja kmeta izpod kapitalističnega oderuštva in očeta slovenskega posojilništva, žal že umrlega gospoda Mihaela Vošnjaka.
Proti večeru so oddaljeni udeleženci začeli odhajati, a domačini, posebno pa mladina, so ostali do pozne ure na veselici pri prosti zabavi in plesu. Za jedi in pijače je skrbela cela vrsta paviljonov. Vojaška godba je svirala do desetih.
Tako je potekel prvi praznik svobodnega kmetskega gibanja v našo splošno zadovoljnost. Naši kmetje in naše kmetice so imeli v prireditvi po trudapolnem delu svoje prvo veličastno razvedrilo.
Ta praznik je bil začetek nove dobe našega kmeta, ki nas bo dovedla do popolne svobode, da bomo neodvisni gospodarji zemlje, na kateri živimo in trpimo.
Le kvišku srca in pogum! Množica naših mož in žena, naših mladen-čev in deklet ter naše dece, ki je bila tako mnogovrstno zbrana dne 8. septembra na Bledu, nam je zdravo jamstvo za to, da smo na pravi poti do
zmage za našo staro pravdo, za neodvisnost, prostost in svobodo zlato. Ta naš praznik je nov dokaz, da je ni sile, ki bi nas ustavila na naši začrtani poti do popolne zmage.
Hočemo prosto in svobodno zemljo! Na tej prosti zemlji lepe naše domovine hočemo, da biva prost, svoboden in srečen rod. Krasot in bogastva lepe naše domovine nočemo pustiti v uživanje le bogatinom, ampak hočemo, da jih uživa celokupni narod, ki na njej prebiva. Ni lepa naša domovina, ce prebiva na njej tlačen, ubog, zasužnjen rod.
Zatorej le naprej naša armada pod zeleno zastavo »Samostojne kmetijske stranke", kateri ste prvič prisegli zvestobo na taboru na Bledu, tem biseru naše zemlje! Vsi deželani se združimo pod to zastavo, tako kmetje, kakor obrtniki in kmetski delavci ter združeno se borimo za občno blagostanje vsega prebivalstva pokrajine. Tudi vi, duševni delavci, učitelji in duhovni, se nam pridružite! Ne ovirajte nas, ampak pomagajte nam! Naša sreča — vaša sreča! Če boste vi nas spoštovali, bomo tudi mi vas! Če nam boste nasprotovali, se bomo proti vam borili ter vseeno dosegli svoj namen.
Cerkvena pobožnost udeležencev blejskega praznika.
Velika množica udeležencev, tu-cfi iz Štajerske, se je že na predvečer našega praznika ustavila na postaji Otoče ter poromala na slovečo božjo pot na Brezje. Prav tako so odšli mnogi udeleženci naše prireditve tudi zjutraj na praznik male gospoj-nice zarana na Brezje in potem na Bled, da so se udeležili naše blejske slavnosti.
Tudi na Bledu samem so kmetje in kmetice opravili božjepotno pobožnost. Že v zgodnjih jutranjih urah so se začeli gibati po jezeru čolni, vozeči na Marijin otok. Kdor ni sam občutil divote tega prizora v tem nebeškolepem kraju, ne more razumeti opisovanja. Kakor lahke ptice so plavali čolni s prepevajočimi množicami po jezeru. Otok se je popolnoma napolnil s pestro množico kmetskega ljudstva, ki je bilo po večini v slikovitih narodnih nošah. Videli smo tudi skupino deklet iz zasedenega ozemlja v narodni nosi. Na obrazih se jim je poznala tužna žalost vsled italijanskega zasužnjenja in nemo so nas gledale s topim upom, ko smo jih tolažili in jim da-
jali upanje, da pride rešitev. Prav tako smo opazili precej rojakov iz tuž-ne Koroške v krasnih narodnih nošah. Romarski zvonec želja je neprestano pel. Ob desetih je bila slovesna sv. maša, po kateri so se začeli vrstiti zopet oni krasni, nepopisni prizori plavajočih čolnov z veselimi množicami na vse strani otoka kakor prej ob njih dovažanju na otok.
Stalen kmetski praznik.
Vodstvo »Samostojne kmetijske stranke" se je dogovarjalo z voditelji hrvatske in srbske kmetske stranke o določitvi splošnega kmetskega' praznika za vso državo, ki bi imet isti zmisel, kakor ga ima delavski praznik prvi maj. Končno sklepanje o tem dogovora se bo izvršilo po državnozborskih volitvah. Prav tako se bo sklepalo o slovesni proglasitvi zelene zastave za simbol kmetske zelene internacionale — kakor imajo delavci svoj simbol v svoji rdeči zastavi. Mi hočemo izrazito razredno delo za uveljavljenje kmetskega stanu potem lastne samostojne organizacije.
Premije, razdeljene o priliki kmetskega praznika.
Pri tekmi narodnih noš, opremi vozov in konj (mrzlokrvnih in toplokrvnih) so se razdelile te-le premije, in sicer:
Blejska darila: Št. 55 1500 Iv, št. 40 500 K, št. 52 400 K, št. 39 300 K, št. 36 200 K, št. 47 100 K, št. 48 100 K, št. 51 100 K, št. 31i 100 K, št. 49 100 K, št. 54 100 K.
Skupina narodnih noš: I, št. 59 400 I<, II, št. 34 300 K, III, št. 41i 200 K, IV, št. 44 100 K.
Tržaške narodne noše: 200 K (gospa Debelakova).
Koroške narodne noše: 200 1C (kmet Abrušek).
Hrvatske narodne noše: 200 K (se-ljak Mitak).
Oprema: I, št. 54 400 K, II, št 4P 300 K, III, št. 34 200 K, IV, št. 40 100 K.
Vnanjost konj: I, št 40 400 K, II, št. 32 in 33 po 300 K, III, št. 59 200 K, IV, št. 54 100 K.
Toplokrvni konji: I, št. f, 'A 1000 K (kmet Hrvat), II, št. 4S 500 K (kmet Koplenik), III, 500 K (kmet Benko).
Mrzlokrvni konji: I, št 2 1000 K (kmet Langus), II, št 1 500 K (kmet Štefuc).
Strankine vesti.
(Seje izvrševalnega odbora naše SKS.,) ki je bila dne 6. t. m., se je Udeležilo 76 članov, došlih iz vseh okrajev. Po predsednikovem pozdravu je poročal tajnik dipl. agronom lA.. Jamnik obširno o strankinem delovanju, o bližnjih strankinih nalogah in o govorniškem tečaju, ki se prične dne 0. t a, Poročilo o skupni akciji kmetskili strank celotne države je podal tovariš Drofenik, ki jje nadalje poročal tudi o kmetskili
kongresih v Zagrebu in v Beogradu, katerih se je poleg drugih tovarišev kot odposlanec SKS. udeležil. Beograjski sklep o ustanovitvi skupne agrarne stranke za vso Jugoslavijo kakor tudi poročila so se vzela z viharnim odobravanjem na znanje in načelništvu se je striktno naročilo, da. zasleduje začrtano pot in neumorno nadaljuje delo do končnega popolnega ujerlinjenja kmetskega ljudstva vse Jugoslavije. O bodočih volitvah je poročal veterinar tovariš Rajer, ki je razložil zakon o volitvah narodnih poslancev
za ustavofcvorno skupščino. Sprejeli so se odločni protesti proti določbam, da so „mora" voliti poslance, takozvane »vseznale" — doktorje in e.. ter da se je vzelo državnim uradnikom volilno pravico, tako da kmetje niti svojih kmetijskih strokovnjakov ne bomo smeli kandidirati in bo smel postati poslanec izmed »inteligence"' le advokat in dok-tor-duhovnik. Pri seji navzočni so poročali, da obeta biti. udeležba pri naši prireditvi na Bledu z vseh strani velikanska. Ko je tovariš predsednik naznanil, da je južna želez-
nica dovolila polovično vožnjo, ministrstvo za promet pa glede znižane vožnje po državnih železnicah do trenutka uiti odgovorilo ni, 90» bili zborovalci siluo ogorčeni in so zahtevali, da se spregovori na Bledu zaradi takega postopanja odločno besedo. Sokoli so dobili polovično vožnjo, Orli so plačali samo četrtino vožnje, nam kmetom, ki gremo na Bled na resno delo in ki nosimo sko-ro vsa bremena, pa niti odgovora ne dado na povelje častitega gospoda ministra za promet. Gospod dr. Korošec! To zaničevanje boste grenko
občutili! Kmetje, zapomnite si: Orli in Sokoli so v očeh ministra ctaja Korošca vse, mi kmetje pa nismo vredni niti pravočasnega odgovora. Toda dan plačila bo prišeL — Tovariš Urek je poročal o akciji glede združitve »Kmetske zveze" m naše SKS. Poročilo se je sprejelo na znanje, člani, ki sodelujejo pri tej akciji, pa so se poverili z nadaljnjim delom in se jim je zabičilo, da mora program naše stranke v vsakem oziru ostati nedotakljiv* .
i
Izporočajte uredništvu vse zanimivosti vašega kraja I
Kmetje, vedfte, da »Kmetska zveza" nI vaša, ker ustanovil! so jo gospodje za sebe!
Kaši ?M\ in sestanki.
»Samostojna kmetijska stranka" sklicuje na d^n 19. septembra ob treh pop. v Šmartno ob Dreti (v Zgornji Savinski dolini) k Re-micu, po domače Žehelu,
kmetski tabop.
Somišljeniki, delujte na to, da se tabora udeleže vsi kmetje in vse kmetice od blizu in daleč! Prepričajte se vsi osebno, kaj hočemo in kaj smo!
Okrajni shod ali tabor na Penilo!
sklicuje »Samostojna kmetijska stranka" za dan 19. septembra ob treh popoldne k Hojniku. Na shodu bodo nastopiti kmetski govorniki i« bivše Štajerske in Kranjske.
Kmetje in kmetice, viničarji in kmetski delavci kakor tudi vsi prijatelji našega gibanja, pridite na zborovanje! Prepričajte se vsi osebno, kaj hočemo in kaj smo. Natančno hočemo pojasniti pogubni položaj države, v katerega naa so privedle tpsposke stranke klerikalcev in liberaleev, zakaj je carina, zakaj oviran izvoz in povišane železniške tarife. Pridite na shod vai od blizu in daleč: žene, možje, fantje in dekleta. Po zborovanju bo veselica na korist strankinega sklada.
Dne 19. septembra ob osmih zjutraj bo shod SKS. v Selnici ob Dravi za Selnico, Falo, Ruše in Limbuš. Pridite na ta shod neie somišljeniki SKS., ampak tudi vsi tisti kmetje, ki se prištevate h »Kmetski zvezi"!
govor na vse važne točke, ki tvorijo verigo naše suženjska) ječe. Govornik je med drugim odločno zahteval, naj vsak državljan začne misliti s svojo lastno glavo, čita in poeluša naj vse, kar mu nudi prilika ter nato sam razsodi o pravem. Kot drugi govornik je nastopil na shodu naš domačin Kirbiš, posestnik v Prepolju, ki nam je orisal prave smernice, ki popeljejo do boljše bodočnosti vse človeštvo. Mi eirkniški kmetje, ki smo slišali ta naša govornika, sd hočemo njiju nauke ne samo obdržati v .spornimi, marveč mi jih hočemo in moramo tudi izvrševati v svojo korist. Zavedajmo se, da bo ob volitvah huda borba, zlasti s strani klerikalnih mogotcev, ki si lahko najamejo agitatorje tudi 2a drag denar. Toda mi tam ljudem že danes odločno povemo, da nas tudi z vsemi svojimi milijoni ne bodo prevarali. Mi vemo, da nam zaman žugajo' iz svetišč, kajti nas bo sodil le pravični Bog, ne pa agenti d rja Korošca. Živela tovariša Žnuderl in Kirbiš! Živela naša SKS.! V boj za nase stanovske pravice!
Cirkniški Jcmetje.
Dopisi.
Okrožni sestanek krajevnih odborov SKS. za celjsko okrožje
bo v četrtek dne 23. septembra ob osmih zjutraj v gostilni „Pri Kroni" v Celju. Vsi krajevni odbori celjskega okrožja se s tem pozivliejo, da pošljejo na ta sestanek zanesljivo po enega ali pa po dva odposlanca. Na dnevnem redu sestanka so zelo važna vprašanja, osobito razgovor o uveljavljenem volilnem zakonu za ustavotvorno skupščino, o razdelitvi dela, o vo-litvi v glavni volilni odbor i. dr.
Dne 26. septembra ob dveh popoldne bo v Gornji Poljskavi zborovanje SKS., na katerem bo govorilo več poročevalcev. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o sedanjem položaju države, carini, uvozu in pripravah za volitve v ustavotvorno skupščino. Po zborovanju bo prosta zabava s srečelovom, šaljivo pošto, tekmo v vrečah in plesom. Kmetje in kmetice, udeležite se zanesljivo te prireditve naše prave kmetske stranke! Na svidenje torej!
tabor pri sv. Lenarta v Slovenskih goricah sklicuje »Samostojna kmetijska stranka" za dan 3. oktobra. Somišljeniki vsega okraja, delujte na to, da se tabora udeleže vsi kmetje od blizu in daleč! Samo strahu nobenega in pred nikomur! Kmetov nas je največ v državi in prav nikogar se nam ne bo treba bati, če bomo združeni.
Torej proč s strahovi! Kmet na plan! Vsi pod zeleno zastavo »Samostojne kmetijske stranke"! V boj za Staro pravdo!
(V Zburalt pri Mokronogu) je
bil zadnjo nedeljo nad vse sijajno uspeli shod SKS. Udeležba je bila nepričakovano velika. Več prihodnjič.
(V Cirkovcah na Ptujskem polju) je bil dne 5. t. m. izborno obiskan shod SKS. Tajnik Žnuderl je pričel svoj veleipomembni govor z besedami: ,,'Dve veliki zapovedi nam je dal Bog oče nebeški. Prva pravi: Ljubi gospoda svojega Boga čez vse, drugo: svojega bližnjega pa kakor samega sebe. K tema za povedi m a pa jo visoka gospoda političnih mogotcev dodala za kmete še tri zapovedi, oamreč: delaj, daj in molči! Iz teh resničnih besed se je razširil njegov
(Del pri Hrastnika.) Vse, kar je prav! A tako, kakor je pri nas, ko drvi vse ▼ neko neznano zmedo, pa ne gre. Zares čudno, da se ne zganejo naši kmetje ter se že enkrat ne otresejo tistih, ki jih zapeljujejo. Kar si pač kmetje moramo želeti in zahtevati, bomo našli samo v naši organizaciji, t. j. r SKS. Le ta stranka je in bo vedno za kmeta-trpina. Človek bi skoraj ne verjel, kako love tukajšnji komunisti ▼ svoje mreže nekatere še nezavedne kmete. Seveda, ker ob-ljubujejo komunisti kar cela nebesa, ni čudno, če jim kak zelo zaslepljeni kmet vse lepo verjame. Dne 15. avgusta je bil tu pri nas nekak shod te kumunistične lažiinternacionale, in sicer pri g. Drakslerju, možu kmetskega rodu, od katerega bi pač ne bilo pričakovati kaj takega. Kmet in gostilničar, pa komunist — res čudno izgleda Na tem klavrnem shodu, ki se ga je udeležila peščica poslušalcev, je nastopilo nekaj govor-nikov-širokoustnežer, ki so zabavljali čez vse, kar ni njihovega SKS. poziv-1 jemo, če noče, da nas ne stlačijo razni komunisti in „zvezarji" v svoje po-žreSne malhe, da priredi enkrat tudi v Dolu kak shod in tako pridobi vse tiste, ki vašega shoda že nestrpno pričakujejo.
(Iz Dobrniča pri Trebnjem.) Pri nas prav vrlo napreduje SKS. Vsak dan ima več pristašev. In zaradi tega je ,,Kmetska zveza" kar nervozna. Se je precej takih, ki capljajo za KZ. in spletajo bič, da bo padal po ubogih kmetskih hrbtih. Ti možje so pozabili, kako je SLS. oziroma sedanja KZ. gospodarila po njih kaš-čah in hlevih, ter kako neusmiljeno je rekvirirala kar na debelo, da ni imel kmet kaj jesti, ne vpreči, efe-veda vse iz ljubezni do kmeta. Kdor pa je kaj ugovarjal, je bil „srbofil", in le v ječo ali na vešala z njim. — Pa naj navedemo zgled iz sedanje dobe. G. župnik je dobil v imenu tukajšnjega ..Kmetijskega društva" sol in petrolej. Po trgovinah se prodaja petrolej liter po 18 ali 19 K, pri župniku pa stane 20 K. Sedaj pa naj še kdo reče, da KZ. ne dela za kmeta, ki ga ima na verigi kot cigan medveda. Kmetje, možje, otresite se jerobstva, delajte po svoji pameti, ker niso več tisti časi, ko so nas strašili z hiriči in hudiči in zavedajte se, da smo svobodni. Pa. še nekaj drugega zanimivega se je zgodilo v Dobr-niču. Ker ni hotel župan Slak več izpolnjevati ukrepov občinskega odbora, 60 izstopili iz odbora, razen nekaterih figa-mož, vsi odborniki, tako da je župan sam vladal občino več kot mesec dni. Ker je bil župan obtožen več nepravilnosti, ki jih je zakrivil v občini za Časa stare Avstrije v veliko Škodo revnih ljudi, je pa tudi on odstopil in bil od obtožbe oproščen. In glej čudo: oblaatvo je postavilo za gereota ..zvezarja" vrlega ŠušteršiČijanca. dosedanjega župana Slaka in mu dodelilo šest pripadnikov Šušteriičeivega kalibra. Prej smo imeli odbor » pristaši SKŠ. ter župana, pripadnika KZ., sedaj pa vlada sedem klerikalcev tri četrtine samostojno mislečih občanov. Ali je kaj takega še kje drugje mogoče kot v Dobrniču? — Pri nas
so se uvedli živinski ogledni listi, tako da velja živinski ogledni list t K in potni list 1 K. Ogledniki so seveda sami „zvezarji", ki poznajo !e kronice, živine pa ne gredo pogledat in se prepričati, je li zdrava ali ne; pa saj taki možje tudi tega ne IKuznajo, ampak opravljajo ta posel Je, da ekubojo in dero ubogega kmeta. Kmetje, če boste pristaši KZ., se vam bo krivil hrbet pod bičevim udarcem, ki ga spleta KZ. z vašo pomočjo. Zatorej vam kličemo:Proč od njih, proč z jerobstvom in vsi do zadnjega v boj za „Staro Pravdo P
(Iz novomeške okolice.) Da je
,, Domoljub" list, kateremu je resnica deveta briga, sem vedel že prej. Še bolj pa mi je utrdila to prepričanje predzadnja številka tega lista. V njej je namreč zmagoslavna vest: Orli so sijajno premagali samostojneže. In kaj je bilo? V Mirni peči je bil orlovski tabor. Odhajajoče Orle so, kakor poroča. ,,Domoljub", napadli sa-mostojneži s kamni. In vrli junaki Orli so samostojneže kratkomalo po-lovili in jih tirali na postajo, kjer so morali kleče, s povzdignjenimi rokami prositi Orle odpuščanja. Ali so jim Orli, kakor veleva krščanska zapoved, odpustili, tega ne vem. SamO to vem, da je vse skupaj tako nesramna laž, kakršno si morejo izmisliti samo se ljudje okoli domoljuba". Vsa resnica je v tem, da so ujeli 10- ali 121etnega fantiča, kateri je baje kamenje metal za njimi. In sedaj pravijo: Samostojneži v Mirni peči so napadli Orle. S tem hočejo osramotiti celo vrsto poštenih ljudi. Ali vas ni nič sram? Kajneda, vse bi šlo po Vaši volji, ako bi le ne bilo teh preklicanih samostojnežev, ki delajo marsikomu sivo lase. Z lažjo ne boste dosegli drugega, kakor da boste padli v jamo, katero drugim kopljete.	Okoličan.
(Iz Prevorja na Štajerskem.) Tukaj se nahaja neka „skravžana" gostilničarka Mari ja Marčen, ki kaže posebno sovraštvo do Samostojne kmetijske stranke" in ki šteje med svoje prijatelje le „zvezarje" in „Or-le". Mi se sicer nočemo pečati s strankarskim očitanjem, ker naš program obstoji le v tem, kako kmeti jstvo zboljšati in kmetijski stan po možnosti privesti do boljše bodočnosti, vendar moramo povedati tej ženski na uho, da bo dočakala slabe čase pri svoji obrti, ako bo strankarskega mišljenja in ako se bo zanašala najbolj na tiste, ki ao sami odvisni od kmetskega stanu. Kmetje, somišljeniki SKS., zapomnite si to: Kdor je proti nam, ga tudi mi ne smemo poznati!
terikoli narod kakor tudi ne zahtevamo, da bi mi vladali nad kakim narodom. Hočemo pa živeti v naši edinstveni državi kot enaki med enakimi, kot brat poleg brata, kot enako-veljavni z istimi pravicami, kjer naj vsak narod odločuje o svoji usodi in vodi svoje gospodarstvo. Hočemo pa veliko državo, če le mogoče združeno državo vseh jugoslovanskih plemen, ker le tako bomo varni pred vedni-mi nevarnostmi vojne in upadov ne-pri j atrijskih sosednih držav". Gospodje! Kdor to izjavo tolmači za ,,centralizem", je velik butec, ako ne hudobnež. V imenu SKS. se do danes ni mogel noben govornik izražati za centralizem, ker zastopa stranka nasprotno stališče. Dovolite pa, da pojasnim edine razloge, vsled katerih se zavzema SLS. za federa lizem in JDS. za centralizem. SLS. dobro ve, da v Beogradu ne pomeni popolnoma nič in da so ne bo nikdar mogla povzpeti do odločilnih mest. Tukaj v Sloveniji pa še vedno računa na večino. Vsled tega hočejo lastno vlado v Ljubljani, da bi vsaj tukaj za mogli razviti svoj diktat in neovirano paševat.i. Demokrati nasprotno ne pričakujejo v Sloveniji nikake moči, pač pa v Beogradu. Zato hočejo vladati tam doli. Proti centralizmu je SLS. zgolj iz strankarskih ozirov in gotovo je, da bi izpre-menila to svoje stališče še danes, ako bi ji kdo zagotovil večino v Beogradu. Torej na vseh koncih gre le za korita. Vsaj tudi drugih razlogov ne
Pokrajinske vesti.
(Delničarji ,,Ekonoma") se nujno pozivljejo, da naznanijo prej ko mogoče natančni svoj naslov (krstno in rodbinsko ime, kraj, hišno številko in pošto) pisarni ,,Ekonoma" v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
(Deželna vlada za Slovenijo) je v svoji 3eji dne 14. t. m. sklenila odstopiti, in sicer zaradi tega, Iver je plebiscitna komisija v Celovcu sklenila, da se mora naše vojaštvo iz cone A umakniti, ne da bi ae poprej umaknilo italijansko vojaštvo iz be-ljaškega okrožja.
(Državna nžitnina) se raztegne na. celotno m«3to ljubljansko, torej tudi na Spodnjo Šiško.
(Samostojna in centralizem.) Pod tem zelo debelo tiskanim naslovom nas je mariborski ,,Prismojeni gospodar" obsodil, da moramo biti za centralizem, ker sioer ne bi izgledalo prav po njegovi zafrknjeni pameti. V istem članku laže, da sem podpisani podal izjavo v imenu Samostojne" na taboru v Ljubljani dne 24. novembra 1919. za centralizem in da je emako izjavo podal tovariš Drofeuik v Beogradu. V resnici pa sem se na omenjenem taboru izrekel za , .samoupravo" vsakega plemena 3 takim poudarkom, kakršnega do danes od strahopetnih „zvezarjev" ali pripadnikov SLS., še nisem imel čast slišati, in sicer sem. rekel takrat: JrNaš slovenski narod je moral preveč trpeti pod tlača^stvom Kemcev in nemskutarjev, da bi se kdaj pustil prostovoljno zasužnjiti kateremukoli, četudi bratskemu nairodu, in naj se imenuje tisti S A, Hrvat ali kakorkoli. Nikdar ne bomo dovolili, da bi še kdaj zavladal nad nami kar
navajajo. ,,Gospodar" je našel en sam razlog, češ da gre v Beogradu vse tako počasi. Pozabi pa povedati, da so med najpoeasnejširni prav njegovi ministri. Eden izmed teh nia primer meti svojim trimesečnim ministrovanjem ni imel časa, da bi podpisal enega samega gotovega dekreta nekemu slovanskemu kmetijskemu strokovnjaku, ki je bil že pol leta brez službe in je s svojo „demi9ijo" pustil tudi dekret „odložiti". Še lepše pa je v Ljubljani. V mesecu decembru leta 1918. sem vložil v imenu občine Globoko pri deželni vladi v Ljubljani zelo nujno prošnjo z obširnimi in merodajnimi akti za dovoljenje izplačila dolga nove šole, razdeljenega na davkoplačevalce po razmerju direktnega davka. Akt je dobil v roke takratni in sedanji poverjenik za uk in bogočastje g. dr. Verstovšek, na katerega sem se tudi zasebno pismeno obrnil. A čujte in strmite! Akt še do danes ni rešen, niti vrnjen. Torej g. dr. Verstovšek ni imel časa odgovoriti in nam važne listine vrniti v dolgih dveh letih. In »kaj ? Zato, ker ga ti ljudje rešiti niso znali. Človek bi mislil, da 99 razumejo na dotične zakone, kakor žaba na citre. Tako so torej, kar se tiče hitrosti, v Beogradu kot Ljubljani popolnoma enaki. — No, in končno, zakaj hočemo mi svojo upravo? Zato, ker nam kmetom žuga te beograjska „bikoborba" uničiti vse gospodarstvo. Zato, da odločujoči faktorji ne bodo mogli slepomišiti in zavračati krivde na druge za svoje orgije. Zato, da si boimo uredili najprej gospodarstvo doma po lastnih razmerah in potrebah. In kotočno zato, ker še za centralno gospodarstvo nismo zreli. Morda pride ta čas šele v dvajsetih letih ali pa še pozneje. — Na Globokem, dne 12. septembra 1920. Ivan Urek.
(Tajnost o „SIovenskem gospodarju".) Povodom Orlovskega izlete v Mariboru je prinesel veliki mojster francoskih prostozidarjev (najhujših bogotajeev) dr. Korošcu milijonski fond, da razširi in zastonj razpošilja ,,Slovenskega gospodarja" na Francosko in Japonsko. Ta naša vest je tako resnična in imamo za njo tudi take dokaze, kakor lahko dokaže „Slovenski gospodar" svojo laž, da so demokratski ..izvozničarji" dali na razpolago ,, Samostojnim" milijonske dobičke za povečanje „Kmetijskega lista".
(Naša tovariša voditelja Urek
in Drofenik) ne bosta ,,Slovenskemu gospodarju" poprej dokazala, da sta res kmeta in da imata žuljave roke, dokler ne položita svojih desnic s primernim poudarkom na blagoslovljena lica mariborskih časnikarjev. Za podivjane „Tomaže" edini dokaz.
(Odklonjena prošnja glede polovične vožnje po državnih železnicah) ob priliki našega blejskega praznika. Klerikalci so pokazali svoje sovraštvo do samostojnega kmet-
skega gibanja z vplivanjem na ministra za promet, drja Korošca, da nam' je prepovedal dovoliti polovično vožnjo po državnih železnicah. Ker je bila dovoljena Orlom za njih letošnje slavnosti v Mariboru in drugod celo četrtinskn vožnja po železnicah in ker so dosegli tudi Sokoli zsa udeležbo na njih mariborski slavnosti koncem meseca avgusta polovično vožnjo, zato smo trdno pričakovali in logično računali tudi mi s tem, da se bo naši prošnji za polovično vožnjo po državnih železnicah gotovo ugodilo. Kot enakopravni državljani bi morali a oz i mm na ravnokar navedeno tudi mi vsekakor biti deležni zaželjene ugodnosti znižane vožnje do Bleda in nazaj. Zvedeli smo, da je zastopnik ministra za promet, minister Jovan P. Jovanovič, že dal privoljenje za znižano vožnjo, da pa ga je na izrecno prepoved ministra dr ja Korošca zopet/preklical, oziroma Jrončhovel javno zavrnil našo upravičeno prošnjo. Da je bila, ta hudobija dogovorjena, se razvidi že iz tega, ker nam preje niso odgovorili na našo pravočasno vloženo prošnjo, gotovo si misleč: ljudi bodo zavedli na Bled, potem jih bodo pa ozlovoljili s tem, da jim bodo morali izporočiti odklonitev znižane vožnje. Vendar so ti prebrisanci dosegli prav nasprotno, kajti ljudstvo, obveščeno tem netaktnem postopanju ministra, je sprejelo odklonitev znižane vožnje na znanje z ogorčenjem in zgražanjem nad drjeni Korošcem, ki zlorablja kot minister tako sramotno svojo moč v strankarske namene. Tovariš Kuralt je na blejskem zborovanju dobro označil to dejanje kot sramoto za državo, češ družba južne železnice, t. j. francoski, italijanski n. angleški židje, je nam dovolila polovično vožnjo po svojih progah, država pa po svojem ministru — žal našem rojaku — naši prošnji ni ugodila.. Ljudem se je tudi reklo, naj se zglasi vsak, kdor težko utrpi nepredvideno škodo, pri predsedniku svo-jega krajevnega odbora, ki naj potem predloži račun glede polovične! vožnje strankinemu načelništvu v poravnavo. — Prav tako, kakor nam sedaj, so pred kratkim zavrnili prošnjo narodnim socialcem za njiti slavnost, na Bledu. Sramota za državo, da pusti našim klerikalnim voditeljem takšno zlorabo železnic vi nijih politične strankarske namene. Kmetje in delavci hočemo pri prihodnjih volitvah že poskrbeti, da klerikalci ne bodo mogli pozneje veo gospodovati nad nami. — Vsa čas® blejskim in okoliškim kmetskim delavcem in obrtnikom, ki so nam pomagali in sodelovali pri naši skupni prireditvi. Skupno se moramo tudi nadalje boriti do popolne osvoboditve izpod more habsburgovskega klerika-lizma.
(Društvo slovenskih dobrovolj-
cev) je proslavilo dne 9. t. m. v Ljubljani štiriletnico prve bitke v Dobrudži. Zborovanje je bilo v Unionu". Zborovale« je pozdravila tudi SKS. V sprejetih resolucijah zahtevajo dobrovoljci, ki imajo glavno zaslugo za razpad Avstrije in za našo osvoboditev, naj se jim da primerno zastopstvo v ustevotvornS skupščini, nadalje so protestirali proti vsaki nakani, zaplesti našo državo v neprijateljske odnošaje z Rusijo, ki nam je bila in ostane edina prijateljica, obenem so zahtevali, naj se sklene takoj zveza z Rusijo in naj! se zveza s Češkoslovaško utrdi. Pomemben govor je imel kapetan Lo* vrič, ki je v vojni oslepel. Med drugim je tudi izjavil: „Ni samo krvav boj naše dela Nimamo samo zunanjega sovražnika, ampak tudi notranjega. Ljudje, ki so bili preje služabniki obsovražeme Avstrije, rujejo med nami proti našemu edinsfcvu, ljudje, ki prepovedujejo med našim narodom nekak separatizem. Proti takim stremljenjem nastopiti, je v prvi vrsti naša naloga (namreč: naloga dobrovoljcev!) Naših idealov, za katere smo žrtvovali vse, si ne pustimo ukrasti. Proti takim ljudem ne poznamo nobene popustljivosti. Svečenik, ki nam je daroval službo božjo, je v svojem govoru poudarjal, naj se verska vprašanja prepuete duhovnikom. Prav! Na bojnih poljanah' nismo povpraševali eden drugega po veri. Vera je božanstvena stvar, ki se ne sme vmešavati v druge zadeve, Oni, ki to delajo, delajo to proti božjemu nauku."
Pristopajte kot člani k „Jugoslovanski matici"!
KmcIJe, vsi v »Samostojno kmetijsko stranko", ki so Jo ustanovili kmetje za sebe!
i*
Kmetje! "Sfrj?
bodisi na voselicab, shodih, sestankih ali svatbah, aa svojo, t. j. SES., prispevke, ki jih pošiljajte ali s položnicami »Kmetijskega lista" ali pa s poštnimi nakaznioami na na-<6elništvo SKS. v Ljubljano, Kongresni trg št. 9! Za vojsko je treba namreč treh reči, t. j. denarja, denarja in denarja. Naše delo je saj potrebnejša vojska za Staro pravdo. Sar daste za stranke, daste sami sebi. Poglejte delavce, kako pod pirajo svoje organizacije, in pesne maj te jih! Noben kmet naj ne pozabi, da jo le v samopomoči reši tev kmetov!
kobn. Nastopiti je moralo vojaštvo s topovi in strojnicami. Ubitih je več oseb, še več pa ranjenih. Med mrtvimi je tudi nekaj Slovencev. Nad Trstom je proglašeno izjemno stanje.
(Vinogradniki,) katerim so se Vsled plesnoba ali drugih uini znižali dohodki za eno tretjino, imajo pravico do odpisa davka, ako vložijo kolka prosto prošnjo na davčno ob-lastvo še pred trgatvijo, da je mogoče škodo dognati.
(Sedaj smo pa „kaput"!) „Domoljub" jc dognal strašen zločin za našo stranko. IŠTa vsakih 100 Sokolov pride 11 kmetskih fantov. Ako naša mladina nima drugih grehov, bo lahko vedno mirno spala. Vsaj telovadbe in o r plan j a še dosedaj nismo našli med naglavnimi grehi.
(Umrl je) dno 8. septembra za grižo naš zvesti pristaš Matija Že-rovc, posestnik v Pred trgu pri Radovljici. Kako se je rajnik veselil našega praznika na Bledu, a usoda mu ni hotela nakloniti te sreče. Počivaj v miru, dragi tovariš, in bodi prepričan, da bomo neumorno delovali za naš sveti evangelij: Za staro pravdo! Iskreno sožalje vsi rodbini.
(V Prepolj« na Dravskem polju) so darovali za tiskovni sklad ».Kmetijskega lista": Ivan Kirbiš v Prepolju 30 kron, Franc Šolar v Zlatoličah 20 kron in prepoljski fantje 52 kron, skupaj 102 kroni. Iskrena hvala! Bilo bi želeti, da bi se tudi po drugih krajih naše domovine prebudili fantjp in drugi ter posnemali vrle Prepoljce, ker tako bi najbolje pokazali edino pravo pot do stanovske rešitve.
(Od Sv. Janža na Dravskem polju.) Dne 22. avgusta je bila tu volitev dveh podružničnih delegatov za prihodnji občni zbor ,,Slovenske kmetijske družbe". Oba izvoljena delegata, Štefan Dobnik y Zlatoličah in Ivan Kirbiš v Prepolj u sta vneta pristaša SKS. Vkljub velikemu trudu Martina Skaze, zagrizenega „zve-zarja" v Zlatoličah, so razdiralci SLS. temeljito pogoreli. Le tako naprej!
(Živinski seninji v Mariboru) so se zopet redno začeli ter se vrše za govejo živino in konje vsak drugi in četrti torek v mesecu, za svinje pa vsak petek.
(Pri Sv. Marjeti na Pesnici) stikajo prizadeti za našim dopisnikom. Na sumu imajo tudi učitelja g. M. iVando. Naše uredništvo lahko vohuna pomiri z izjavo, da od g. Vande še ni prejelo niti črke za list. Hvala Bogu, da imamo tudi med kmetskiml tovariši dovolj sposobnih poročevalca zgradbo železnice) iz Prek-inurja preko Ljutomera, Ormoža, Ptuja, Rogatca, Brežic, Novega mesta in Kočevja na Reko, oziroma v Trst se je sestavil poseben odbor, kateremu načeluje g. dvorni svetnik v p. F. Šuklje.
(Predsednik naše plebiscitne komisije na Koroškem) g. Jovan Jo-vanovič se je mudil pretečeni teden na važnem posvetovanju pri vladi v Beogradu.
(Nemška tolovajstva na Koroš-Jtem.) Nedavno so imeli na Dunaju živeči koroški Nemci in nemškutarji hekako manifestacijsko zborovanje, ma katerem je povedal renegat dr. Kreutschnigg, da bodo Nemci na Koroškem izzvali krvave poboje in izgrede, ako jim plebiscitna komisija ne v vsem ustregla. Ta svoj tolo-vajaki program so že začeli izvrševati. Dne 9. t. m, je večja nemška družba, ki se je peljala iz Celovca proti Velikovcu, na potu napadla, pobila na tla in oropala župnika-pisa-telja Meska in nekega bogoslovca. K sreči je prisopihal mimo avto z entantinimi častniki, ki je oba na-padenca vzel s seboj. S takimi tolo-rajstvi in požigi hočejo doseči Nem-fci, da bi zasedli Italijani vso Koroško.
(Veliki izgredi) so se odigrali prejšnji petek v Trstu pri Sv." Ja-
Politične vesti.
(Volitve v ustavotvorno skupščino) so končnoveljavno razpisane na nedeljo dne 28. novembra t. 1. Volilno pravico ima vsak moški, ki bo ob času, ko se začno sestavljati volilni imeniki, dopolnil 21. leto in ki je državljan naše kraljevine. Do dne 25. t. m. morajo občine sestaviti imenike volilcev po abecednem redu, in sicer za vsak glasovalni kraj posebej. Ti imeniki se morajo nato poslati v cdo-brenje pristojnim sodiščem. Volilna okrožja' in mandati so razdeljeni ta-ko-le: Srbija 31 okrožij in 146 mandatov (oziroma dobi še dva mandata za neujedinjene kraje na vzhodni meji); Črna gora eno volilno okrožje in 8 mandatov; Bosna in Hercegovina 6 volilnih okrožij in 62 mandatov; Dalmacija 2 volilni okrožji in 10 mandatov (toliko do demarkacij-ske črte, a celotna Dalmacija dobi 21 mandatov); Hrvatska in Slavonija 0 volilnih okrožij in 93 mandatov (z Istro do antantine črte 2 mandata več); Slovenija 3 volilna okrožja in 40 mandatov (vrhutega še 5 mandatov za cono A na Koroškem in 2 mandata za zasedeno ozemlje do Wilsonove črte, skupno torej 47 mandatov); Vojvodina 5 volilnih okrožij in 45 mandatov. Vsa kraljevina je torej razdeljena na 57 volilnih okrožij in bo imela v najboljšem slučaju 421, v najslabšem pa 405 mandatov. Med temi mandati jih mora biti 108 kvalificiranih, t. j. takih za učeno gospodo.
(Popis in žigosanje konj in vozil) sta uradno ukinjena.
(Novo parlamentarno predsedstvo.) Za predsednika Narodnega predstavništva je bil izvoljen dr. Stanoj-lo Vukčevič, za I. podpredsednika dr. Ribar, za. II. podpredsednika pa Adolf Ribnikar (Slovenec).
(Edino zdravilo.) Predsedstvo narodnega predstavništva je sklenilo, da se odtegnejo poslancem dnevni-ne za vse tiste dni, ko jih. ni k sejam. Samo do 9. t. m. se je na ta način prihranilo 73.000 kron.
(Posebna vojaška stranka) nastopi baje pri bodočih volitvah v ustavotvorno skupščino.
(Regentovo potovanje v Pariz) spravljajo blebetavi časnikarji v zvezo z njegovo poroko. Eni trdijo, da bo bodoča naša kraljica italijanska princesinja Jolanda (regentova se-strična), drugi pa pišejo o neki angleški princesinji. Najnovejša poročila trdijo, da bo regent poročil ru-munsko princesinjo Marijo.
(Reka izgubljena?) Dne 8. t. m. je D'Annunzio proglasil Reko za samostojno državo, sebe pa za neomejenega vladarja (diktatorja) nad novo državo, ki se imenuje „Italijansko regentstvo na Kvarneru". Proglasi tev so proslavili z manifestacijami, zvonenjem, streljanjem in razsvetljavo. Obenem se pripravljajo D'An nunzijeve čete na to, da zasedejo vse kraje od Bakra do Kraljeviče.
(Razdelitev jadranskega brodov-ja) se je izvršila' sporazumno med Italijo in Jugoslavijo, Sporazum sta sklenila in podpisala dr. Trumbič in Bertolini. Italija dobi večino ladij, namreč za 800.000, Jugoslavija pa za 115.000 ton.
(Proti italijanskim nasilstvom) je izpregovoril v Narodnem predstavništvu novi predsednik dr. Vukčevič odločno besedo. Rekel jc med drugim: „Na zapadni naši meji je Italija ob začetku okupacije zapirala in mučila naš narod in ga gonila v Italijo, v zadnjem času pa ga je začela še na druge načine mučiti, začela je namreč požigati in rušiti privatno posest ter uničevati kulturne naprave našega naroda. Italija nam hoče vzeti poleg velikega dela Slovenije tudi hivatsko Primorje, Trst in Reko ter Dalmacijo z otoki. V vseh teh krajih prebiva 98 odstotkov Slovanov in le 2 odstotka Italijanov, ki so naseljeni v obmorskih mestih. Ako tudi bi se sedaj ne mogla združiti vsa plemena našega naroda, mora vendar enkrat priti do popolne osvoboditve in združitve našega naroda. To je gotovo". (Burno odobra-
vanje in ploskanje.)
(Avstrijske meje zaprte.) Avstrija je zaprla meje proti uvozu iz Jugoslavije do 25. t. m. Avstrijska kmet-ska stranka je proti zaprtiji najod-ločnejše protestirala pri vladi. Povod zaprtju je to, da je avstrijska centralna nakupovalnica nakupila velike zaloge živil po visokih cenah, a sedaj se boji, da bi prihajalo enako blago ceneje od nas, preden bi uile drago nakupljene zaloge razprodane.
(Naše čete zasedejo Albanijo?) Ker albanski roparji vkljub temeljitemu porazu nočejo mirovati, temuč se z italijansko pomočjo zbirajo in pripravljajo na nove napade proti naši državi, so začele naše čete prodirati naprej v Albanijo ter zasedejo najbrž vso deželo.
(Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo.) Beograjski bolgarski poslanik Todorovič se iskreno trudi za obnovo stare prijateljske zveze med obema državama. Kmalu pride v Beograd bolgarski ministrski predsednik Stambuliski z odličnimi bolgarskimi politiki, da sklenejo z našo državo najtesnejšo politično in gospodarsko zvezo. Ker je Bolgarija agrarna država, v kateri ima kmet-sld živelj odločilno besedo v državni politiki, se tudi mi veselimo prijateljskega sporazuma.
(Kmetski punti na Hrvatskem.) Popisovanje živine in vozil so izrabili neki temni elementi, posebno agen-tje izdajic Franka in Sachsa, da so kmete nahujskali, češ da se jim bo popisano odvzelo. V belovarski županiji so se res dali kmetje zapeljati. Posredovati so morali orožniki. Zaprtih je nad 200 izgrednikov.
(Ločitev cerkve od države v češkoslovaški.) Papež je privolil v ločitev cerkve od države na Češkoslovaškem, vendar z željo, naj se o tem ne razpravlja v parlamentu.
(Lakota na Kitajskem) je tolika, da grozi 20 milijonom prebivalstva smrt. Kar cele rodbine izvršujejo samomore vsled lakote, starši pa prodajajo svoje otroke za' živila.
(Italijanski državni dolgovi) znašajo 72 milijard 574 milijonov lir. Od te vsote ima terjati Anglija 12 milijard, Amerika pa osem in pol milijarde.
(Grozen potres) je bil dne 7. i. m. v Srednji in Gorenji Italiji. Nekateri kraji, kakor Vivizano, Aulla, Masa i. dr. so popolnoma porušeni. Mrtvih je čez 500 ljudi.
(Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo) se prično zopet v najkrajšem času. Kraj konference še ni določen, a govori se o Opatiji in celo o Ljubljani. V kake uspehe pogajanj seveda ne. verujemo, ker Italija noče popustiti od svoje požrešnosti.
(Madžarov v Jugoslaviji) je kakih 100.000 . Največ jih je v Vojvodini, nekoliko pa tudi na Prekmurskem.
(Mirovno stanje armad) je določila mirovna konferenca tako, da bo imela Nemčija 100.000. Avstrija pa 30.000, Bolgarija 25.000, Turčija 50.000, Češkoslovaška 205.000, Jugoslavija 170.000, Poljska 540.000, Francija 700.000, Anglija 600.000, Italija 190.000, Amerika 297.000 in Japonska' 300.000 mož. Torej armad dovolj za — novo vojsko!
(Italija pred meščansko vojno.) V Turinu so štrajkujoči delavci proglasili delavsko vlado ter nabirajo lastne vojake. Po vseh mestih so delavci zasedli tovarne, ki jih vodijo sedaj sami. Po ulicah so nastavljeni topovi, po mestu pa vozijo oklopni avtomobili. Vlada pripravlja z vso naglico, kar je potrebno za' udušitev meščanske vojne.
(Angleži za Habsburžane.) Bivši nadvojvoda Friderik, ki je bil med vojno kot vrhovni poveljnik pravcati krvnik proti Slovanom, je imel na Češkem velikanska posestva, ki so se mu zaplenil^. Zavzela pa se je zanj Anglija ter mu podelila angleško državljanstvo. Sedaj mu bo morala Češkoslovaška kot angleškemu državljanu povrniti vsa posestva. Ta mož ima tudi v naši državi (Vojvodini) ogromna posestva, ki mu donašajo na leto nad 200 milijonov kron.
mu zboru. Pa tudi še neke druge nepravilnosti glede sklicanja občnega zbora so bile, glede katerih je navzočni notar izjavil, da ne more zagovarjati veljavnosti izvršitve občnega. zbora. Vsled tega se je na predlog delničarja Puclja občni zbor odložil.
Po zaključku občnega zbora so se sestali člani upravnega sveta .,Ekonoma" in vodstva SKS., ter se zedi-nili na tem, da se skliče občni zbor ..Ekonoma" po volitvah v državni zbor, ker moramo Sedaj porabiti ves čas za pripravo volitev. Do takrat pa bo vodil posle dosedanji pripravljalni odbor — seveda brez drja. Sajovica, o katerem se je ogromna večina delničarjev zaradi njegovega odurnega nastopa neugodno izjavila.
Pri naši samostojni gospodarski in politični organizaciji bomo seveda gotovo potrebovali tudi inteligenco. Zgled drja. Sajovica pa naj bo vsakomur v svarilen opomin, da hočemo biti pri svoji organizaciji vedno le kmetje gospodarji. Inteligente si bomo privzeli v pomoč po potrebi, in sicer samo tako, ki bodo hoteli delovati po našem programu in pod vodstvom kmotov za kmetske koristi. Tiste pa, ki bi hoteli pri nas ukazovati, bo doletela prav taka usoda kot je drja. Sajovica. To naj si zapomni vsak inteligent, Id bi pri nas sodeloval, že v naprej!
Občni zbor »Ekonoma".
Za dan 0. t. m. je bil sklican občni zbor „ Ekonoma" v vrtni salon restavracije ..Pri Novem svetu" v Ljubljani. Ob otvoritvi občnega zbora se je konstatiralo, da kar po celi okraji niso dobili vabil k občpe-
Kako nas kmete goljufajo.
V zadnjem času smo brali v dnevnikih, kako so razni veletrgovci žitom, med njimi tudi predsednik trgovske in obrtniške zbornice I. Knez v Ljubljani, manipulirali z žitom. Mešali so namreč med pšenico gra-bor, kokol, ljubko in drug j^evel, da so si tako lažje basali svoje nikdar site žepe, vsled česar se morajo zagovarjati pred sodiščem. Revno ljudstvo pa je moralo jesti tako mešanico, ki bi še svinjam škodovala.
Nič bolje se ne godi nam kmetom, ki gledamo sicer na to. da pridelamo najboljše in brezplevelno žito ter da si smemo tako za ves naš trud včasih privoščiti košček belega kruha.
Očiščeno in lepo žito peljemo v mlin in v naše začudenje se nam vrača taka mešanica, da bi zaradi nje še lahko umrli, ko bi jo použili.
Meni kot strokovno izobraženemu, praktičnemu kmetovalcu in svoječas-nemu vodi i valjčnega mlina so vse manipulacije v mlinu znane. Tega pa niso vedeli' različni mlinarji, katerim sem dal mlet lepo, zdravo žito. Naši kmetski mlini so narejeni na kamne in na teh se ne da tako fino mlet?, kakor na avtomatičnih mlinih. Skušal sem že štiri mlinarje, ki sem jim dal mleti čez 26 stotov žita. Iz vsega trieriranega žita so mi vrnili črno moko. Testo iz nje je slabo vzhajalo, kruh je bil črn, moker, grenak in se je prijemal zob kot čevljarski lep. Družina je metala ta kruh živini ter godrnjala, češ tak kruh naj je gospodar sam, ali pa delala slične opazke. Navsezadnje so preklinjali mlinarje, ker naprav-liajo tako moko iz lepega, zdravega žita.
Ker mi je prvi mlinar zmlel tako zelo slabo, sam ga okregal in peljal prihodnjič žito k drugemu, potem k tretjemu in slednjič še k četrtemu mlinarju. Zgovoril sem se natančno zaradi moke, a bil sem še na slabšem, kakor pri prvem mlinarju. Vsak mlinar mi je zabrusil v obraz: „Če
vam ni všeč, peljite drugam", dobro vedoč, da tam ne bo nič bolje.
Vsa stvar izgleda tako, kakor da bi bili vsi mlinarji dogovorjeni.
Pri zadnji mlinarski anketi, ki je bila dne 10. avgusta t. 1. v Ljubljani pri deželni vladi, je bilo dovoljeno mlinarjem štirikratno zvišanje mlevnine od 100 kg žita za mline na' vodo, od 12 kron na 45 kron za 100 kg žita. Zaprašitev ne sme presezati 2%, pri prosu na kašo in pri ječmenu v ričet 4 %.
Vkljub tej odredbi računajo mlinarji, kakor sami hočejo. Najraje jemljejo merico, ker tako kmeta najlažje opeharijo, često se pa zgodi, da vzamejo za plačilo denar in merico, seveda slednjo brez vednosti kmeta.	v
Med vojsko so avstrijska oblast-va določila, da se mora 100 kg žita zmleti tako, da je 80 % enotne moke, 18% otrobov in da ostaneta 2% za razprašitev.
Pred vojsko so delali veliki mlini iz 100 kg pšenice: moke št. 00 15 kg4 moke št. 0 15 kg, moke št. 1 in 2 30 kg, moke št. 5 12 do 15 kg, otrobov 20. do 22 kg, na razprašitev pa so od-T padli 2 do 3 kg. Tako je bilo vsled splošne konkurence na velikem trgu«" Sedaj, ko te konkurence ni, mora- _ jo delavec, meščan in tudi naš kmet' škodo trpeti.	?
Dandanes najboljši mlini ne dela-, jo tako fine moke. Večji vajjčni mlini na Dolenjskem zamenjava žito za: moko ter daje pri tej zamenjavi za žito moko, ki odgovarja nekako moki št. 1 in 2 v predvojnih mirnilr časih. Za 100 kg pšenice daje ali.' 62 kg moke št. 0 ali 68 kg moke št. 2 ali pa 80 kg moke št. 5; otrobov nq;. vrača in jih računa za mletev. 100 kg pšenice stane 700 kronu* Bela moka št. 0 stane 13 kron, mo.-: ka št. 2 11 kron, moka št. 5 7 kron.-, v mlinarjevi trgovini. Pri taki zamenjavi ima pri 100 kg: pri moki št. 0 106 in pri moki št. 5 140 kroraj dobička.	s
Kmetsko ljudstvo misli, da je na boljšem, če zamenja žito za moko, in se ne zaveda, da podpira s tem le mlinarja.
Sedaj premislite, kakšne dobičke imajo mlinarji pri večjih zamenja« vah!
Pri mlinih, ki meljejo za merico* so posestniki še huje prizadeti. Poznam ubogo siroto, katera je s pro-sjačenjem nabrala dva mernika pšenice in jo dala v mlin. Iz enega mernika je dobila črno moko, a drug. mernik je bil za merico. Vsa objokana mi je rekla: „Tako sem se veselila, da bom imela pozimi kaj jesti, a ta hudičev mlinar si je na polovični z menoj razdelil".
Gospodje mlinarji, prosim, ne za* merite mi: ne dolžim zaradi takega postopanja vsega mlinarskega stanu, vendar sem o tem osebno vsled izkušenj na več mestih prepričan in so te moje vrstice misli tisočerih in tisočerih kmetovalcev-nemlinarjev.
Mi kmetje želimo, da dobimo izi poštenega žita pošteno moko v določeni množini in za pošteno plačilo v denarju, kakor je vlada določila.
Da se mi kmetje obvarujemo vsa-i kovrstne škode, je treba v vsakem dvomljivem primeru glede pristnosti moke poslati vzorec moke v preizkušnjo državnemu kemičnemu preiz-kuševališču ali v Maribor ali v Ljubljano. Pod mikroskopom se namreč natančno vidi, kakšne vrste škrobo-vih zrn se nahajajo v moki.
V moji dvomljivi moki je bila tretjina grašice, dočim je v oddani pšenici ni bilo niti zrna. Mlinarja, ki se je izgovarjal na mlinarskega pomočnika i. dr., sem hotel tožiti, a sem mu za enkrat odpustil.
Kmetje, zapomnite si to: Zahtevajte povsod dobro moko in le proti plačilu! Na ta način boste na boljšem. Imeli boste več moke in še otrobe za svojo živino povrhu.
Mlinarjem pa svetujemo, naj po-šteneje ravnajo, kakor do sedaj, ker jih zna drugače zasačiti roka pra-vice.	Agrarec.
Gospodarstvo.
(Novi monopoli.) Kakor znano*
se je srbski monopolni zakon raztegnil na vso državo, izvzet je samo alkohol, torej obsega monopol tudi petrolej, užigalice in cigaretni papir. Uprava monopolov sme vzeti pod! svojo kontrolo ali odkupiti tudi privatne tovarne za petrolej, užigalice, in cigaretni papir. Skrbelo se bo, dal so izdela čim več monopolnega blaga, posebno tobaka, ki se bo tudi izvažal. Končno je finančni minister pooblaščen, da uvede monopol tudi mal saharin in na. druga umetna sla-dilfi.
(Davek na prirastek vrednosti)'1
je očitna krivica za Slovenijo, ker) ostale pokrajine naše države tega! davka nimajo. Nekateri slov. poslanci so zahtevali, naj se ta daveki odpravi, toda niso prodrli.
(Letni dohodki, ki ne zapadejo obdačenju) so so zvišali od dosedanjih 1600 na 7200 K. Ta vsota pa je še vedno mnogo prenizka. Rodbinski oče, ki nima danes najmanj 1000 K na mesec, t. j. 12.000 K na leto, je pravi revež, ki strada z rodbino vred.
(Še novi davki!) Kmalu bo Slon venija res na vrhuncu popolnosti* kar se tiče davkov. Posebno nazadnjaški davek se nam obeta z obdače-
Spoštujmo vse stanove, a ljubimo iz vsega srca svojega I
4
Obrtniki, ne pozabimo, da bomo vpoštevanl samo tedaj, če bomo dobro organizirani!
bjem eleJctrigm razsvetljave. Marsikje so napredne kmečke občine vsled pomanjkanja, petroleja z velikimi stroški upeljale elektriko, a sedaj se grozi, da se bo za vsako najmanjšo žarnico naložilo po 40 K, za ob-ločnice pa celo 100 K davka na mesec. Ta davek bi zadel le napredne pokrajine, torej v prvi vrsti Slovenijo, ker na Balkanu še ne poznajo dosti električne luči. —Drugi davek bo zadel premog in koles, s čimer bosta posebno zadeta industrija in obrt, -a neposredno bomo čutili ob-dačenje vsi, ker se bodo cene izdelkom primerno povišale. Vsled novega davka bi se podražil že itak predragi premog za 53 K pri 1000 kg, tako, da bi veljal premog v rudniku n. pr. v Trbovljah '5S3 K za 1000 kg.
(Proti draginji) je bilo nedavno y ministrstvu važno posvetovanje. Sklenilo se je, da morajo imeti tr-jgovci v izložbenih oknih označene cene, da morajo spraviti vse nakupi-6eno blago v promet in da se prepove prekupovanje. Posebni krajevni odbori bodo pregledovali zaloge ter določali cene. Da bi ne ostalo samo pri Bklepih!
(Žigosanje vojnih in predvojnih posojil) se začne šele 16. t m. pri davčnih oblastvih ter bo trajalo do 30. septembra, ozir. 5. oktobra t. 1.
(Smotkc so se zopet podražile.)
tako, da stane "sedaj najcenejša smot-ka (kratka) 1 K, inozemska 1*20 K, •viržinjoiza 2 K, braziljka 2'40 K, portorika 3-20 K, viržinka 3-60 K, ifcrabuka 4'80 K itd. Kmetje pri tem nismo preveč prizadeti, toda zahte: Vati pač smemo, da nam dajo vsaj I ,več tobaka za pipe.
(Promet s poštnimi paketi) med {Jugoslavijo in Avstrijo je otvorjen s 1. t. m.
(Cene masti in slanini) so znatr-Jio poskočile, ker posebno koroški 2feinci vsled odprto carinske melje vse pokupijo, da so založijo za zimo. Xa ljubljanskem trgu velja mast 48 K, slanina pa 46 K.
(Izvoz pšenice.) Dovoljen je izvoz 15.000 vagonov pšenice. Za to količino smo vsakdo svobodno nakupovati in izvažati pšenico v inozemstvo, ko zavaruje valuto in plača carino. Vsak izvoznik mora prinesti carinarnicam potrdilo ministrstva za prehrano in obnovo zeml je, da je oddal ministrstvu predpisano davščino, t. j. '•>%—10% izvoznega blaga za obnovo in prehrano krajem, ki jim primanjku je žita.
(Izvoz krompirja.) Protikmct-fJd listi — nied njimi tudi „Domo-Jjub" — plašijo, da bo izvoz krompirja zaradi valutnih diferenc skoraj nemogoč. V Trstu in na Dunaju feo ceno ba je tako nizke, da naš krompir vsled visoke prevoznino ne pride y poster. To so zgolj proračunjena plašila, da bi kmet brž oddal svoj pridelek za vsako ceno. Vsled moče jje mnogo krompirja segnilo, ostali pa jc droban. Najbrž ga bo komaj za Irlomače potrebe ter ga sploh no bo treba izvažati, vsaj iz Slovenije ne.
(Produkcija sladkorja.) Kakor jrse kaže, se bo produkcija sladkorja V naši državi letos prav izdatno eboljšala. Tako na primer se poroča, da bo tvorriica sladkorja v Osijoku, katera je pretočeno leto izdelala le 75 vagonov sladkorja, ga zamogla letos proizvesti okoli 600 vagonov. Enako ugodni napredki sc laliko zaznamujejo tudi pri ostalih tvoruicah in upamo, da bo prišel kmalu čas, ko bomo glede preskrbe sladkorja neodvisni od inozemstva. Produkcija pa bi zamogla biti letos izdatno reč j a kot pa bo, ako bi imele tvor-hice zadostne zaloge premoga. V tem fchičaju bi zamogla že letos tvornica
Osijeku izdelati okoli 1000 vago-hov. Glede preskrbo tovarn s premogom, ki so ga rabile za letošnjo kampanjo okoli 1200 vagonov, so se si-icer vršile že pred meseci v Beogradu konference, ki pa menda niso imele posebnega uspeha. Zahtevali so takrat, da bi vso množino premoga za Omenjene tovarne dobavila Slovenija iz svojih premogovnikov. Ker pa ta itak preskrbuje večji del države in jje zadnjemu vagonu, ki se dnevno izkoplje, že natančno določena smer, jje bila ^nadaljnja obremenitev, ne na bi to imelo usodepolnih posledic, posebno pri železnici, popolnoma izključena, Ker se je pri tej konferenci izkazalo, da leži v Bosni izkev
panih okoli 4000 vagonov premoga, o katerem menda v Beogradu ni nihče niti sanjal, se je merodajnim činiteljem priporočalo, naj skrbe, da se bo mogel ta premog prepeljati do Broda in da se l>odo potem od tem potrebne množine dodelile sladkornim tovarnam. Ni nam znano, kaj se je v tem ozira ukrenilo, ali veliko skoro gotovo ne, ker sicer bi bile tovarne danes preskrbljene z zadostnimi množinami, premog«.
(Izvoz brez zagotovitve valute) dovoli v. kratkem naša vlada glede vina, mineralne vode, sira, karbida in opeke.
(Več vrelcev petroleja) so našli v Srbiji pri Lazarevcu in pri Me-doševcu.
(Izvoz vina iz Dalmacije,) t. j.
iz krajev, ki jih imajo Italijani zasedene, je dovoljen v Jugoslavijo brez posebne carine.
(Cene italijanskemu volnenemu blagu padajo) in bodo padle še bolj do zime, ker ga imajo ogromna skladišča.
(Tobak na Turškem) je letos prav dobro uspel, toda vojni dogodki ovirajo izroz.
(Sladkor iz Brazilije.) Brazilj-ski trgovci so dobili dovoljenje, da izvozijo v Evropo 700.000 vreč sladkorja. Bo-li se naša vlada pobrigala, da dobimo tudi k nam del tega blaga?
(Riž v Gradcu) velja 54 K za kg, torej bi ne smel veljati pri nas nad 20 K, ker ga oboji trgovci dobivajo iz Italije.
(Izvoz vina) ima pri nas še vedno razne ovire. Ogrska vlada je dovolila prost izvoz vinskega mošta od 5. septembra do 31. oktobra. Vsled tega se bo izvozilo posebno na. Oelio-slovaško toliko ogrskega vina; da naš izvoz sploh ne bo prišel v poštev.
(Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo) je končno le odobrena. Nemci dobe od nas večjo množine žita in surovin, nam pa morajo za to dobavljati industrijske predmete ter nam posoditi več sto lokomotiv.
(Jugoslovensko poljedelsko razstavo) priredi zagrebško gospodarsko društvo ob priliki svoje 80let-nice. Ako bo čas pripuščal, se pritegnejo k razstavi vse jugoslovansko pokrajine, sicer pa le hrvatski poljedelci.
(Velika vinska delniška družba)
s kapitalom 20 milijonov K se je ustanovila v Pratri. Družba se ime-
nuje ,.Nakupni a prodejni společ-nosti vinafu". Pristopile so že štiri večje jugoslovanske tvrdke. Dražba se hoče pri nakupovanju posebno ozirati na Jugoslavijo, na kar se opozarjajo naši vinorejei. Vsekakor se bodo vsled tega dvignile cene vinu, ker bo družba pokupila največ vina v Banatu.
(Solni rudnik v Cehoslovaški) so odkrili v Karpatih. Solne plasti so 2600 metrov dolge in 1700 metrov široke, debele pa čez 10 metrov. Ves sklad so ceni na. 60 milijonov ton. Sol je zrnata in popolnoma čista.
(Živinska kuga) silno razsaja v Belgiji ter se je bati, da se razširi po vsej Evropi, zato je treba, da stori vlada vse protiukrepe. Ta kuga se silno hitro širi ter pomori do 75% vse napadene živine.
(Žetev na Francoskem) je izpad-j la dosti slabše, kakor se je bilo pričakovalo. Skupni pridelek žita znaša 51 milijonov stotov, kar bo dalo 40 milijonov stotov moke. V inozemstvu mora vsled tega Francija kupiti 36 milijonov stotov moke.
Raznoterosti.
(Žganje) so pričeli kuhati v 11. stoletju. Sprva se ga je dobivalo samo v lekarnah, kjer so ga hranili med strupi. Šele 300 let je, odkar ga ljudje uživajo kot pijačo. V žganju je 20 do 45, v konjaku 45 do 60 in v rumu 50 do 70 odstotkov alkohola.
(Pijančevanje) je največ vzrok ljudskih bolezni in uboštva. Po zadnji statistiki se je spilo na Kranjskem v enem letu 5,500.000 litrov piva in 15,200.000 litrov vina. Za to množino pijač se je izdalo blizu 40 milijonov kron. Slovenci izdamo vsako leto za opojne pijače blizu 100 milijonov kron, a zemljiškega davka plačamo na leto kake tri milijone kron. V bivši Avstriji se je izdalo za opojne pijače vsako leto 2500 milijonov kron, to je več kakor je leta 1913. izdala Avstrija za vse uradnike in za vso vojsko na suhem in na morju.
(Nadvojvoda — tat.)! Dunajsko državno pravdništvo je obtožilo bivšega nadvojvodo Jožefa Ferdinanda velikih tatvin med svetovno vojno. Pobožni nadvojvoda je kradel na debelo konje in konjsko opremo ter tudi cerkveno opravo.
Obrtnik,
Obrtni kongres delegatov obrtnih zadrug in društev dne 5. septembra 11. v Celja
Bogati dnevni red, obsegajoč s slučajnostmi celih 12 točk, je pokazal, koliko žuljev tišči obrtnika, koliko temnih oblakov se še razprostira nad obrtnim stanom, in zato se ne čudimo bogatemu dežju resolucij, ki so bile sprejeto na kongresu. Prav te številne resoluci je so jasen dokaz, kako malo ali nič se ne ozirajo poklicana mesta na ix>trebe obrtnega stanu, dasiravno se sklepajo pri vsakem obrtnem zborovanju enake ali slične resolucije, ki dosledno ostajajo brez odmeva, da celo brez odgovora. To so vedeli ali bi vsaj morali vedeti zborovalci in bi morali že vendar enkrat prenehati zapravljati denar in čas za podajo resolucij, iskati pa pomoči tam, odkoder edino jim pride — pri selil samih. Toda to edino zdravo nabiranje o odpomoči obrtniku se na celjskem kongresu še ni spoznalo, obratno: kapacitete tega kongresa so se postavile odločno na stališče, da si obrtnik sam ne sme pomagati — 011 naj vlaga samo resolucije! Samopomoč v vsem obsegu, ki temelji poleg drugega tudi na njegovi stanovski in politični organizaciji, na njegovi volilni pravici — ne, te na tem kongresu ni smela priti niti v razgovor.
Ko je predsednik „Obrtne organizacije" za Kranjsko, oziroma za en-ki-at za Dolenjsko, hotel o tej točki govoriti, meneč, da imajo povabljena „Obrtna društva"' pravico govoriti o samopomoči, je predsedstvo čisto hladnokrvno izjavilo, da so zadruge istovetne v vseh točkah z „Obrtnimi društvi" — torej prav teko nepolitične. Tako tolmačenje je dvojni ne-zmisel.
Prvič je čisto odveč biti član „Za-druge" ter istočasno član „Obrtnega društva", ako imate obe korporaciji isti in edini smoter. Drugič je ta trditev neresnična, ker se obrtna društva snujejo povsod za to, da se morejo obrtniki tudi politično uveljaviti. Toda modrost na celjskem kongresu je perhorescirala vsako politično debato zato, ker so hoteli biti gotovi faktorji politiki, česar pa v svojem demokratizmu no dovoljujejo
ostalim obrtnikom, ki naj se slepo pokore njihovim ukazom in stej-koprej pripadajo razcepljenim strankam. Gospodje, ali ne diši to po terorističnem absolutizmu? In pa, ali ni stanovsko gospodarsko vprašanje obrtnika šele tedaj popolno, ko je tudi politično zastopano? Ali gospodje ne vedo, da so vse gospodarske težnje obrtnika brezuspešne, dokler nimajo zavarovanega hrbta v političnem zastopstvu ? Mar n,i politika umetnost javnega gospodarstva ? Tolike krivice se gode obrtnemu stanu s strani vlade — zakaj pa, gospodje'? Kdo pa nam prizadeva vse to krivice? Mar ni vlada tista, ki naša najboljša stremljenja ovira in uničuje? K vragu zasebno gospodarstvo, ako ga uničuje politično gospodarstvo! Po logiki kongresnih predstavi tel jev je tedaj nezdružljivo z obrtnogospodar-skim zborovanjem, ako sc gospodarsko vprašan je obrtnika razmotriva z vseh strani, ki učinkujejo na gospodarstvo obrtnika.
Gospodje, resolucijam mnogo uspeha, Vašim skritim željam poraz,
obrtniku spas!	M.
/
Obrtniške vesti.
(Reforma obrtnega zakona.) Po
iniciativi gospodarskih krogov jo sklenilo ministrstvo za ustavotvomo skupščino in izenačenje zakonov, da se povede razprava o vprašanju vpeljave enotnega obrtnega zakona za vso državo. Kot temelj za razpravo naj bi služil srbski zakon z dne 29. junija 1910., ki naj bi se v nekaterih točkah izpopolnil in razširil na področje vse države. Trgovske in obrtniške zbornice so bile pozvane, da zaslišijo mnenje vseh važnejših gospodarskih organizacij v tej zadevi.
V razvedrilo.
(Kakor on meni, tako jaz njemu.)
Neki kmet je trosil na njivi gnoj. Kar naenkrat se je zakadil proti njemu velik mesarski pes. Kmet se ga ni mogel drugače ubraniti, kakor da mu je zarinil gnojne vile v gobec. Pes je nato poginil. Mesar, lastnik psa, je vložil tožbo na odškodnino. Sodnik je bil na mesarjevi strani in očital kmetu: „Vi bi se bili vendar psa lahko ubranili tudi z drugim koncem vil?' Kmet: „Saj pes tudi ni šel nadme z drugim koncem svojega telesa F'
Mali oglasi.
Primerne prostore odr
za kovaško in koiarsko izdelovanje raznih voz poleg mesta ali trga in železnice, z nekoliko zemljiščem vzamem v najem, eventualno kupim. Ponudbe na M. Lož ar, Dra-gomelj, p. Domžale.
Suhe |£obey
laneno seme, kumno in
vse druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
Proda se posestvo,
od postaje Blanee pri Sevnici, ki obstoji iz hiše s kletjo in živinskim hlevom. K posestvu spadajo 3 orali hoste, 4 orali vinograda in 9 oralov travnikov. Več pove lastnik t Tr-novcu pri Sevnici št. 53 (Zabukovje).
Na prodaj je posestvo,
oddaljeno pol ure od železniške postaje, ležeče sredi vasi in obstoječe iz dveh poslopij v najboljšem stanju. Posestvo (vse na ravnini) obseza 30 oralov, in sicer razen 12 oralov gozda same njive in travnike. Cena nizka. Takega posestva se ne dobi zlepa. Kdor hitro pošlje primernega kupca, dobi 400 kron nagrade. Več pove AntonMlaker, pošta Račje št. 112 pri Mariboru.
V najem se da kovačnica
z vsem potrebnim orodjem v Smartnem ob Savi. Več pove Marija Bobnar v Šmartnem ob Savi št. 38, p. Moste pri Ljubljani.
Kmetje!
JJko imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčujte v našem listu. Velikost pričujočega poziva stane a »Male oglaBe> 24 K, polovica tega prostora 12 K, Najmanjši oglas 8 K. Denar pošiljajte vedno naprej t
i ..Kmetijskem listi"!
Pravi najboljši
bakreni kotli
za žganjekuho
S£ so do šli. 3S
Dobivajo se pri tvrdkl
Fr. Hitti v Ljubljani,
Sv. Martina oesta št. 2.
ai 1 za obrtno in rodbinsko rabo »M UJa	s vso opremo :: :;
^ so do apeli. K
Dobe se tudi posamezni deli, igle, olje za stroje, potrebščine za Šivilje, čevljarje in krojače i. dr.
JOSIP PETELINC v Ljubljani, Sv. Petra nasip štev. 7.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 — Podružnic« v Barski Soboti
brai odbitka notnega davka. Ustanovljen septembra 1919. Neposredno pod državnim
nadzorstvom.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun s čistimi Prometa ▼ prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron.
Poljedelski stroji.
Mlatilnioe za ročni in vratilni pogon, vratila, čistilnike, slamo-reznice za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene (kufrene) kotle za žganjekuho in drage stroje
ima vedno ▼ veliki izberi v zalogi lastnica po umrlem soprogu
y
5.2.
Edina saloga poljedelskih strojev nr (vernice Urarath a Komp. -m
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, —se
Podružnice: v Splitu, Trstu, Saralevu, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru In Borovljah; ekspozitura v Ptuju. Delnlika glavnica 30,000.000 kron, rezervni zakladi skupno okrog 45,000.000 kron, oziroma glavnica z
rezervami okrog 95,000.000 kron. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. Sprejema vloge na knjižice 1» teko« raftin Telefon Kupuie in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, nrotl uaodnemu obrestovanju.	it. 201.
valut In dovoljuje vsakovrstne kredite.
Urednik: dipl agr. A. Jamnik
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. ▼ Ljubljani.