Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 2.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . L 4.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . , , , L 5.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m IV Leto XXVI. - Štev. 24 (1306) Gorica - četrtek, 13. junija 1974 - Trst Posamezna številka L 100 sveti ten - mic ii premi ■ snravi Papežev poziv k edinosti v Cerkvi Pomen svetega leta je bil vedno v prenovi in spravi, čeprav moramo priznati, da so bile marsikdaj bolj poudarjena raznovrstna sredstva, ki naj bi vodila k temu rilju, ne pa toliko cilj sam. Ob svetem letu, ki smo ga začeli, pa je papež Pavel VI. izrečno naglasil prenovo in spravo kot njegov namen in smisel. Sveto leto je klic k prenovi in spravi, k novemu življenju iz vere, upanja in ljubezni. Gotovo je ta klic namenjen vsem ljudem, saj je Cerkev del sveta. Posebej pa velja ta klic kristjanom, ki o njih pravi drugi vatikanski cerkveni zbor: »Kar je duša v telesu, to naj bodo kristjani v svetu« (C 38). Ce pa je sveto leto poseben klic k prenovi in spravi, je razumljivo, da se naše prizadevanje v tej smeri nikakor ne more omejiti samo na dobo svetega leta, temveč bi se naj v tem letu le poživilo, bi naj v tem letu dobilo nove pobude, nov zagon. Priznati namreč moramo, da je 2. vati-konski cerkveni zbor sicer nakazal kar najboljše smernice v tem pogledu, da pa so nekatere šle mimo nas, ne da bi nas kakorkoli prizadele, a z drugimi se niti nismo seznanili, kaj šele, da bi se ob njih ustavili in jih skušali uresničiti. Večkrat Pa smo tudi iz strahu pred novim raje tzbrali že shojena pota, čeprav smo čutili, tia nas več ne zadovoljijo, in to preprosto zato ne, ker ne odgovarjajo na zahteve našega časa, ker naglasi niso ustrezno premaknjeni, ampak so glede na čas in razmere nekoliko neprimerno postavljeni. SPRAVA Z DANAŠNJIM ČASOM IN SVETOM Prenova in sprava zahteva gotovo najprej spravo s časom, ki v njem živimo, spravo z današnjim svetom. Kristjan ne živi zunaj sveta, zunaj zgodovine, temveč živi v čisto določenem času in razmerah tega časa ter mora prav v tem času biti "Priča vstajenja Gospoda Jezusa in znamenje živega Boga« (prim. C 38). To se ne pravi, da bi slabo imel za dobro in obratno, da bi greh imel za krepost in krepost za greh, če razmere tako »zahtevajo«, temveč mora samo ustrezno svojemu času pričati za Kristusa, pospeševati rast »kali novega neba in nove zemlje«, tudi v svojem času upoštevati vse, kar more služiti božjemu kraljestvu. Žalovanje za nekdanjimi časi je dejan-sko pomanjkanje vere in upanja in isto velja prav tako za oboževanje nekdanje človeške miselnosti, pa čeprav je bila ta miselnost še tako zakoreninjena v veri kot osnovi, ki je bila sama po sebi razumljiva. ^11 niso podobno ravnali Kristusovi nasprotniki v njegovem času? Bog nam govori danes po našem času, Po času, ki v njem živimo, in v tem času smo dolžni biti kristjani, storiti vse, kar mogoče, za posvečenje sveta in svoje Posvečenje; oboje je namreč med seboj najtesneje povezano. PRENOVA ODNOSOV DO SOČLOVEKA Posebno pa nam svetoletna prenova in sprava nalagata dolžnost, da se spravimo z bližnjim, da se prenovimo v svojih odno-sih do sočloveka, pa naj nam je po svoji miselnosti še lako tuj, naj živi še tako da-lfič od nas. Pri tem gre najprej za odpravo sovraštva, ki se je tako ali drugače prikradlo v naše medsebojne odnose, gre za Popravo krivic, ki smo jih komu storili, “Ve za obnovo ljubezenske službe bližnje-m“. in to v najbližjem okolju, ki v njem Živimo. keiular sprava z bližnjim in prenova v tem pogledu zahtevata še več. Sem spa- razumevanje in upoštevanje, da, spo-lovanjg vsakega človeka kot osebe, božje Podobe in drugega Kristusa, četudi je po-°ba Kristusa in Boga na njem še tako Naličena |„ ge tako težko spoznatna. Ižolje spada sem spoštovanje človekove Sy°bode in vesti. Enako za kristjana ne *nie biti nobene meje, kar se tiče priza-® van j a za takšno spravo med ljudmi. Je dolžan storiti vse, kar more, da bi povsod zavladalo med ljudmi bratstvo, da bi zavladala na svetu pravičnost, da bi se uveljavila ljubezen in mir, da bi vsi ljudje lahko živeli človeka dostojno življenje, da bi nihče ne umiral od lakote in da bi vsakemu bilo omogočeno globlje duhovno življenje v najširšem pomenu, da bi vsem bil zagotovljen razvoj v vseh razsežnostih človeške biti. SPRAVA Z BOGOM Sprava s svetom in z bližnjim že sama po sebi vključuje spravo z Bogom, saj se pravi, ljubiti bližnjega in delovati v svetu v skladu s svojim poklicem in svojimi zmožnostmi, ljubiti Boga. Vendar sprava z Bogom zahteva še nekaj. Iskati moramo tudi čisto oseben, nadnaraven stik z Bogom po Kristusu, ki nam omogoča spravo po svojem skrivnostnem delovanju v Cerkvi. Gre torej za daritev in zakramentalno življenje, gre za odpovedi in žrtve, da bi mogel bolj v nas zaživeti Bog, ki je ljubezen, da bi mogli v sebi premagati greh in napraviti prostor milosti, da bi se moglo vse naše življenje in delo spremeniti v molitev, v bogočastje. Sprava tako dejansko zahteva prenovo srca, posvečenje. Iz te prenove izhaja spremenjeno mišljenje, izhajajo novi pogledi, izhajajo pobude za delo, izhaja vnema za iskanje novih poti, novih metod, vsega, kar je potrebno za prenovo sveta. Osebna prenova in sprava z Bogom vodi nujno v spravo z bližnjim in s svetom, vodi v prizadevanje za prenovo človeka, človeštva in sveta. Drži pa seveda tudi obratno. Rekli bi po vsem tem lahko, da gre končno za uresničevanje smernic 2. vatikanskega cerkvenega zbora, in to po duhu, ne po črki. Gre za življenje iz tega, kar nam je dal ta zbor, ki je hotel Kristusovo oznanilo napraviti sprejemljivo tudi za naš čas, ki je hotel pokazati, kako naj bi Kristusovo skrivnost posredovala Cerkev ljudem našega časa, ki je hotel nakazati prenovo Cerkve in posameznih vernikov, kakor jo zahteva naš čas, ki je spregovoril besedo upanja in ljubezni vsem ljudem dobre volje. Iz istega razloga pa bi tudi lahko rekli, da gre za uresničevanje pristnega krščanstva, krščanskih idealov v našem času. Tako duhovniki kakor laiki se moramo znova ob vsem tem zamisliti in se lotiti dela, h kateremu nas kliče Bog tudi po nekoliko »obrabljenem« dejstvu, ki mu pravimo »sveto leto«. Dr. VEKOSLAV GRMIČ " 'Tf :- © ,‘ ,y i nšt., Kardinal Antonio Poma bere poročilo ob zaključku XI. zasedanja italijanskih škofov Preteklo soboto 8. junija je sv. oče Pavel VI. slovesno zaključil s koncelebrirano sv. mašo v Sikstin-ski kapeli XI. plenarno zasedanje italijanskih škofov, ki se je pričelo v ponedeljek 4. junija. V govoru med sv. mašo je podčrtal potrebo po resnični enotnosti v Cerkvi in izrazil obžalovanje, da toliko kristjanov po svoje tolmači evangelij in se ne drži smernic cerkvenega učiteljstva. Med drugim je dejal: »So taki med nami, ki govorijo z navdušenjem o cerkvenem občestvu in se radi nanj sklicujejo, pa žal navadno le zato, da branijo svoja osebna stališča, ki jih predstavljajo kot neke vrste karizmo (božje razsvetljenje). Pri tem oporekajo to, kar je v Cerkvi zgodovinskega in pravno urejenega in se s tem odpovedujejo si-novski, mili in zgledni poslušnosti do zakonite cerkvene oblasti. Na ta način sami sebe trgajo od popolne skupnosti in ne uvidijo, da s svojim nasprotujočim zadržanjem uničujejo poganjek, ki jih veže na skrivnostno drevo edinosti, ki je dejansko Kristus sam Italija zopet brez vlade V trenutku, ko je gospodarski položaj v Italiji izredno težaven in lira neprestano izgublja na svoji kupni moči, se je država čez noč znašla brez vlade. V ponedeljek 10. junija ob 22.55 je predsednik vlade Rumor sporočil predsedniku države Leoneju, da je njegova vlada odstopila. Njen padec so povzročila nesoglasja o vodenju gospodarske politike. Kriza se je začela javljati takoj po poročilu, ki ga je imel guverner Italijanske banke Carli na njeni letni skupščini. V njem je Carli predlagal strogo davčno politiko in nadaljnjo omejitev kreditov. Obenem bi bilo treba ostreje obdavčiti vse plače, tudi delavske Zakladni minister Emilio Co-lombo, ki pripada Krščanski demokraciji, je Carlijevo stališče v celoti podprl, niso pa z njun soglašali socialisti in sindikati. Ti so izjavili, da je treba iskati sredstva za zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance in za uravnovešene notranje potrošnje tudi drugod, ne pa predvsem pri delavcih. Tako je prišlo znotraj vlade do brezizhodnega položaja. Colombo je vztrajal na stališču, da bi dajanje večjih kreditov razširilo notranjo potrošnjo, povzročilo povišanje cen in s tem zaostrilo inflacijo, socialisti pa so zahtevali, da če že pride do zaostritve davčne politike, naj se večji davčni dohodki uporabijo za finansiranje nujnih del, bremena obdavčitve pa pravično razdelijo med vse državljane. Obenem so socialisti terjali, da se omilijo kreditne omejitve za mala in srednja podjetja ter omogočijo naložbe družbenega in proizvajalnega značaja. Svoj glas so dvignili tudi sindikati in predložili svoje zahteve. Napovedali so zaostritev sindikalnih bojev, če bo vladni odgovor nezadovoljiv. Ker pač socialisti in demokristjani niso več našli skupnega jezika, so se razšli. Seveda se je s tem ves gospodarski položaj v državi samo zapletel. Odgovorni politiki s svojim ravnanjem na ta način samo vzpodbujajo tiste, ki so pristaši močne roke ali uničenja sedanjih struktur, da se bodo še bolj vrgli na razdiralno delo in vnašali nemir v italijansko družbo. Zaskrbljenost sv. očeta je upravičena. Če Cerkev, ki jo vodi in je zanjo odgovoren, ne bo enotna, kako naj bo znamenje Kristusa v svetu? Težka je torej odgovornost verujočih, duhovnikov in preprostih vernikov. Vsi so poklicani delati za spravo med ljudmi, a ne zgolj z bolj ali manj izbranimi besedami, ampak z resničnostjo življenja: da se iščejo, razumevajo in medsebojno pomagajo. Cerkveno občestvo ne sme postati neke vrste geslo, s katerim braniš svoje poglede, ampak iskreno iskanje Kristusa, na križu umrlega in od mrtvih vstalega, Kristusa, ki moli za edinost v dvorani zadnje večerje in doživlja smrtno grozo na Oljski gori zaradi samoljubja in sebičnosti ljudi. v svoji mistični povezavi s Cerkvijo.« »Potrebna je enotnost, med nami škofi še posebej — je sv. oče naprej razvijal svoje misli. — Mi škofje smo prvi poklicani, da to edinost pospešujemo, varujemo, pričamo, ji služimo in jo živimo v okviru vere in ljubezni.« V teh besedah je skrita tožba zoper tiste škofe, ki so mimo navodil italijanske škofovske konference zavzeli svoja stališča, katera so bila vsaj dvoumna ali pa včasih kar tiho odobravanje stališča, naj se kristjan v primeru referenduma ravna po svoji presoji. Bili so škofi, ki niso želeli, da bi se v cerkvah javno vernikom pojasnilo, kakšen je nauk Cerkve o razporoki. Ni čuda, da se je lai-cistično časopisje, naklonjeno razporoki, kaj rado nanje sklicevalo in se o njih pohvalno izražalo, uradno cerkveno učiteljstvo s papežem na čelu pa prikazovalo kot nazadnjaško in do stisk razporo-čenih nerazumevajoče. Sv. oče se je nato dotaknil zadnjega ljudskega glasovanja o razporoki. Zanj je bil izid tega glasovanja žalostna ugotovitev, da premnogi italijanski državljani niso bili enotni kar se tiče neraz-družijivosti zakona. »Ne bomo načenjali polemike o zadevi, ki je že odločena — je dejal sv. oče, — radi pa bi vse tiste, duhovnike, redovnike in laike, ljudi kulture in dejavnosti, ki niso bili zvesti izrecnemu evangeljskemu naročilu in jasnemu načelu naravnega prava ter se niso držali cerkvene discipline in cerkvenega občestva, ki ga tako modro vodi tukaj navzoča konferenca škofov, pozvali, da se z vsemi brati v veri vključijo v cerkveno občestvo in dajo dokaze prave ljubezni do Cerkve.« Sv. oče je zaključil svoj govor z željo, da bi duh občestvene soodgovornosti prešel v vse kristjane, zlasti pa v zakonce, tisti pa, ki imajo možnost in dolžnost krepiti družinske vrednote, naj se potrudijo za vedno bolj skrbno in primerno pomoč družinam v stiski. Na koncu sv. maše je sv. oče pozval vse navzoče, naj se zanimajo za njegovo vzpodbudno pismo o češčenju Matere božje in ga sprovedejo v življenje. Kajti tudi glede tega manjka marsikje enotnost pogledov in mišljenja. Dne 26. junija bo poteklo dvajset let, odkar je umri msgr. Ivan Trinko, duhovnik in tudi duhovni voditelj beneških Slovencev v prvi polovici tega stoletja. Umrl je namreč 26. junija 1954. Ob tej obletnici se bodo pokojnega Ivana Trinka spomnili na raznih ravneh. Videmska Krščanska demokracija se ga misli spomniti na dan smrti, 26. junija. Na programu je posebna spominska svečanost, ki bo v Šempetru ob Nadiži v popoldanskih urah. Predvidena je maša, pri kateri bo somaševal videmski nadškof z beneškimi hi drugimi duhovniki. Po maši bo komemoracija v dvorani. Ta spominska proslava bo na »visoki ravni« za povabljene goste in razne odličnike. Toda Ivan Trinko se ni štel med »odličnike« tega sveta, temveč je bil mož ljudstva. To je pokazal tudi s tem, da si je po upokojitvi izbral kot kraj svojega bivanja rodni Trčmun in želel biti pokopan med svojim beneškim ljudstvom na trčmun-skem pokopališču. Zaradi tega prav gotovo zasluži, da se ga ob 20-letnici smrti spomni predvsem »ljudstvo«, njegovo beneško ljudstvo in tudi sploh naše slovensko ljudstvo v Italiji. To je nagnilo Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete na Goriškem, da skupno priredita »ljudsko« komemoracijo Ivana Trinka, in sicer v nedeljo 23. junija popoldne. Program bo primeren taki spominski proslavi: maša v trčmunski cerkvi, molitve na grobu, priložnostni govor, poklon slovenskih cerkvenih in prosvetnih zborov ob cerkvi. Maša bo ob 16.30. K tej proslavi so vabljeni predvsem vsi člani cerkvenih in prosvetnih pevskih zborov, člani naših prosvetnih društev in naša mladina, da bo ob Ivanu Trinku videla, kako so duhovne in kulturne vrednote veliko več vredne in dosti trajnejše od vseh vrednot potrošniške družbe. Vabljeni so seveda tudi drugi naši rojaki z Goriške in s Tržaške. Apostolski sedež in mitmodnin«liji OKNO V DANAŠNJI SVET Koncil je pri odločbah o notranji ureditvi Cerkve močno poudaril razliko med vesoljno katoliško Cerkvijo, ki se razteza na ves svet in v kateri je papež kot Kristusov namestnik počelo in temelj edinosti, ter med delnimi Cerkvami ali škofijami, ki jih vodijo posamezni škofje in iz katerih sestoji ena in edina katoliška Cerkev. Za učinkovitejše pastoralno delo v posameznih državah ali pokrajinah je koncil odredil, naj se škofje znotraj posameznih držav ali narodov povežejo v organizirano skupnost. Zbirajo naj se na škofovskih konferencah ali posvetih, pri katerih naj razpravljajo o verskem položaju v deželi, razmišljajo o ustreznih oblikah pastoralne dejavnosti in sprejemajo primerne sklepe. S tem pa je že priznana neka avtonomija Cerkvam posameznih držav ali narodov, tako da smemo govoriti o francoski, nemški, italijanski Cerkvi ali tudi o »Cerkvi na Slovenskem«, o »Cerkvi v Italiji« itd. Sicer pa že sv. Janez Evangelist v Razodetju govori o »Cerkvi v Efezu, v Smirni, v Pergamu...« Kakor v ostalih državah se tudi v Italiji vedno vidneje uveljavlja zborno vodstvo italijanskih škofov, ki sestavljajo »Italijansko škofovsko konferenco« (Conferenza Episcopale Italiana - C.E.I.). Res je sicer da uredba italijanske Cerkve pod vodstvom škofov ni še prodrla v zavest italijanskih katoličanov, ki še vedno pripisujejo papežu in apostolski stolici, ker je zdaj v pristojnosti in pod neposredno odgovornostjo domačih škofov. REFERENDUM JE BIL ITALIJANSKA NOTRANJA ZADEVA Referendum o razporoki je bil notranja zadeva italijanske države ali tudi, če hočemo, italijanske Cerkve. Vsi državljani so bili poklicani, da se izjavijo o obstoju raz-poroke v državni zakonodaji. Ker pa poroka in razporoka nista zgolj etični in civilni ustanovi — za vse katoličane sta tudi zadeva vesti in verskega nauka — je italijanska Cerkev imela vso pravico, da svoje vernike primerno pouči o bistvu zadeve in jih usmerja k takemu glasovanju, ki odgovarja verskemu nauku in nravnim predpisom, če je smela vsaka stranka po svoje govoriti svojim pripadnikom, zakaj bi tega ne smela italijanska Cerkev? Docela samosvoje in samobitno je bilo stališče Sv. sedeža, to je papeža in od njega odvisnih osrednjih vatikanskih organov, ki mu služijo pri vodstvu vesoljne Cerkve. Ko so v parlamentu razpravljali o uvedbi Fortunovega zakona o razporoki, je Sv. stolica, sklicujoč se na 34. člen konkordata, protestirala, trdeč, da se z ukinitvijo civilnih učinkov cerkvenih porok krši sam konkordat. Zdaj pa, ko je šlo za referendum, je Sv. sedež sklenil, da ostane izven vsakega vmešavanja, tudi zato, da bi ne mogel nihče obtoževati katoliške Cerkve, da je sprožila versko vojno. In res. Vse do zadnjih tednov pred referendumom je Vatikan molčal; vatikanski obveščevalni organi: L’Osservatore Romano, vatikanski radio in tiskovni urad so ohranili strog molk. Tudi vodilna cerkvena revija »Civilta Cat-tolica« ni črhnila. Dolžnost, da ob pripravi na referendum ščiti verske in nravne vrednote zakonske in družinske skupnosti, je pripadala italijanski Cerkvi. Ko se v drugih državah bijejo podobne borbe, npr. glede splava, evtanazije, ni Sv. sedež, ki nastopa, pač pa so krajevne delne Cerkve, francoska v Franciji, nemška v Nemčiji, avstrijska v Avstriji, ki se docela samostojno in z lastno odgovornostjo zavzemajo po svojih škofih, ustanovah in zavednih vernikih za zmago katoliških načel v javnem življenju. ZMEDA V NEDOLETNI ITALIJANSKI CERKVI Italijanska Cerkev je še mlada. Zgodovinska vloga delnih Cerkva znotraj svojih držav ni še prodrla v zavest italijanskih katoličanov In niti ne številnih duhovnikov in škofov. V uri odločilne bitke za pravni obstoj krščanskega lika zakonske in družinske skupnosti je življenjska sila in uda-nost italijanske Cerkve dejansko odpovedala: namesto da bi se vsi strnili okoli svojih škofov In prisluhnili njihovim pozivom in pastoralnim napotkom, so se nešteti verniki, duhovniki in celo škofje obračali na papeža in pozivali Sv. sedež, naj vendarle avtoritativno nastopi. Laicistični tisk je brž izkoristil zmedo in preplah v katoliških vrstah in trdil, da papež nikakor ne odobrava nauka in pastoralnih smernic italijanskih škofov in da je njegov molk kaj zgovorna obsodba. Ob načrtnem poskusu, da bi dosegli prelom med Sv. stolico in Italijansko Cerkvijo, je papež moral nastopiti. Zaključnega Izrednega zasedanja pred- sedstva italijanske škofovske konference (C.E.I.), ki se je vršilo v Rimu 8. maja, se je udeležil tudi papež Pavel VI. Škofom se je zahvalil za opravljeno delo in dostavil: »V tem trenutku ne smemo zamolčati, da popolnoma odobravamo stališče, ki ste ga škofje zavzeli za zaščito družine skladno z zvestobo evangelija in nauku vesoljne Cerkve. Podprli ste pač versko, nravno, civilno, družbeno in pravno enovitost družinske skupnosti. Izjava, ki ste jo kot modri in odgovorni pastirji italijanskega cerkvenega občestva dali o nerazveznosti zakonske vezi, sloni na Kristusovi besedi in na samem bistvu družine. Ta izjava zahteva tudi od nas in predvsem od nas, da jo nedvoumno potrdimo in javno priznamo za veljavno in obvezno za vse, ki se zares zavzemajo za polnost zakonske ljubezni, za trdnost družinske ustanove, za varstvo in ljubečo vzgojo otrok.« OBŽALOVANJE SV. SEDEŽA NAD IZIDOM REFERENDUMA Ko se je izvedelo za izid referenduma, je zavladala v Vatikanu osuplost, potrtost in bolest: osuplost zaradi takšnega poraza in bolest nad krutim odkritjem globoke krize italijanske Cerkve. Stari kardinal Otta-viani, ki je Cerkvi očital premajhno zavzetost za obrambo družinske skupnosti, je menda vzkliknil: »Ta poraz je hujši od udora pri Porta Pia! Moč Vatikana je zdaj dokončno zlomljena!« A tu ni šlo za ugled Vatikana nego za zaton krščanske zavesti v Italiji, za krizo vere in cerkvene avtoritete med italijanskimi katoličani. Papež Pavel VI. je tri dni po referendumu to odkrito priznal: »V zadnjem času smo veliko razpravljali o neločljivosti zakona. Zdaj vemo, da se je velika večina italijanskega ljudstva izrekla za zakon, ki nudi možnost za razvezo. To nas zelo boli. To nas preseneča in navdaja z žalostjo. Preseneča nas še posebej, ker številni kristjani niso podprli, kot bi bili morali, ne-razveznost zakonske vezi. Menda se niso dovolj zavedali težkih posledic takšnega ravnanja, dasi so jih škofje javno poučili o božji in cerkveni zapovedi. Ta zapoved se tudi zdaj ni spremenila: zapoved živega Boga je hkrati zapoved Cerkve. Da se ravnanje ljudi, ki niso storili svoje dolžnosti, ne sprevrže v večno očitanje vesti, naj se vsaj v bodoče skupno z nami trudijo za utrditev pristnega vzora in zdravega razcveta krščanskih družin.« Svetovno časopisje je proglašalo izid referenduma kot poraz Sv. sedeža. Angleški list »Daily Mail« je pisal: »Težak udarec za katoliško Cerkev ter politični poraz Vatikana.« Danski list »Politiken«: »Papež je izgubil referendum. Zmaga zdravega čuta v Italiji.« List »Le Figaro«: »Poraz duhovništva, zmaga naprednih, sodobnih, liberalnih sil!« SV. SEDEŽ IN POSLEDICE REFERENDUMA Pa tu ni šlo za prestiž Vatikana ali za poraz papeža, nego za dramatično dejanskost katolištva v Italiji. Apostolski sedež bo zdaj nedvomno v luči referenduma preveril svoje odnose do italijanske Cerkve in se od nje precej odmaknil, da bo tako mogla vse bolj samostojno in odgovorno reševati tvoje verske probleme tudi v odnosu do državnih oblasti. Revizija konkordata ter novo gledanje na Italijo, ki nima več katoliške večine, in na Rim, ki je izgubil svoj »svetostni značaj«, so stvarnosti, ki se jim ne bo več mogoče izmikati. . Apostolski sedež pa mora postati pristni glasnik vesoljne katoliške Cerkve, vedno bolj mednaroden, občečloveški, ekumenski, zares temelj vesoljne edinosti in bratstva. Ne bo smel več gledati na svet z italijanskimi očmi in niti ne reševati svetovnih problemov v službi te ali one narodne skupnosti. Katoliška Cerkev bo tako zastava, ki svobodno plapola nad narodi in ki prepričljivo vabi vsa ljudstva k vesoljnemu bratstvu v Kristusovem kraljestvu. Hrvaška svetoletna romanja k Mariji Bistriški V zvezi s svetoletnimi pobožnostmi je v nedeljo 26. maja obiskalo božjepotno cerkev v Mariji Bistrici nad 50.000 vernikov. Med udeleženci lega velikega »narodnega romanja« je bilo kar štirinajst škofov in nad 100 duhovnikov. Romarji so prišli iz vseh krajev Hrvatske. Med njimi so bili mladi delavci, študentje, manjše skupnosti, ki so navdušeno prepevali nabožne pesmi, številni so prišli — kot je že stara navada — peš iz Zagreba. Okoli 20.000 romarjev je šlo k obhajilu. Lepo doživetje je bila tudi pobožnost križevega pota, med katero so križ, za vsako postajo po eden, nosili vsi škofje. Letošnje binkošti v Sloveniji V ljubljanski stolnici je nadškofu Pogačniku pri birmovanju pomagal kanonik in škofov vikar za mesto Ljubljana Jože Kvas. Ta pastoralna novost je v veliki meri pripomogla, da je birma (bila je tu prvič med mašo) potekala v redu, zbranosti in brez zavlačevanja. Med slovesnostjo je stolni pevski zbor z orkestrom izvajal Hil-berjevo latinsko mašo. Ljubljanski pomožni škof Stanko Lenič je birmoval v župniji sv. Petra v Ljubljani, mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič pa v župniji Rešnjega telesa v Mariboru. Trpljenje — najbolj rešeniška pot V Rimu se je pred kratkim končalo pomladansko zasedanje papeških misijonskih družb. Na srečanju ni šlo toliko za razdeljevanje denarja, ki so ga za misijonske potrebe Cerkve velikodušno poklonili verniki iz vsega sveta, kolikor za iskanje novih poti misijonske dejavnosti. Oznanjevanje evangelija je sicer povezano z življenjem Cerkve in njenega »načrta«, vedno znova pa se mora prilagajati novim življenjskim razmeram. Zato je papež Pavel VI. voditelje misijonskega dela ob sprejemu opozoril na ta novi svet, v katerem moramo širiti božje kraljestvo. Kljub vsem novostim ne smemo opustiti večno stare in vedno nove poti odrešenja — trpljenja. Prvi in najodličnejši misijonarji so še vedno bolniki, vsi, ki trpijo, pa svojih preizkušenj ne razmetavajo v prazno. Kristus je pot trpljenja posebej sprejel v svoj načrt odrešenja. »S svojim trpljenjem nas je odrešil.« Tako nam je ostalo njegovo trpljenje vzpodbuda za naša prizadevanja. Duhovnik Chevrier je lepo zapisal: Duše vodimo z oznanjevanjem, rešujemo pa jih s trpljenjem. V zadnjem času smo priče velikih sre- Letošnja nedelja 19. maja je bila za ameriške Slovence izredno pomembna. Na ta dan je obhajal svojo 50-letnico Slovenski narodni dom na St. Clairju in na njegovem odru so složno nastopila številna slovenska kulturna društva in pokazala, da je zavest slovenstva in bratstva vsaj včasih močnejša od vseh strankarskih in političnih razlik. Na ta dan so Združena slovenska društva (United’ Slovenian Society) razvila eno največjih parad v zgodovini mesta Cleveland in prepričala navdušeno množico, da je v naših organizacijah in podjetjih še mnogo življenjske moči in da obstajajo pogoji za živahno nadaljnjo rast in razvoj. Na ta dan je v Narodnem domu in, izložbah Slovenski institut (Slovenian Research Center of America) razstavil več sto slilk in dokumentov, ki neizpodbitno dokazujejo, da so bili tudi Slovenci med zelo pomembnimi ustvarjalci ameriške in svetovne kulture in civilizacije. Ob tej priložnosti je Slovenski institut razposlal v svet tudi okrog tisoč izvodov svojih poročil v slovenski in angleški izdaji, kjer poleg drugih zanimivosti prvič v zgodovini čitamo o dolgi vrsti slovenskih izumov in položajev, ki so pomagali kovati usodo in narodno obrambo Amerike in o tem, kako je Slovenec Maks Stupar iz Metlike zgradil eno prvih tovarn letal v Ameriki in na svetu, ali kako se je dr. Wernher von Braun, skupaj z dragimi prvaki vesoljskih prvakov, učil od slovenskega pionirja Potočnlka-Noordunga. In na ta dan je po vsej verjetnosti prvič v zgodovini predsednik velike ameriške univerze slovesno izročil slovenskemu ameriškemu študentu Slovensko nagrado (Slovenian Studies Award). Na univerzi v Kentu, nedaleč od Clevelanda, Barbertona, Ak-rona in drugih slovanskih naselbin je med ploskanjem tisočglave množice stopil na slavnostni oder mlad slovenski ameriški študent Richard Hlabše. Nagrado mu je slovesno izročil in mu prvi čestital sam predsednik univerze dr. Glenn Olds. Richard, čigar starši živijo na Myron cesti v slovenski st. clairski naselbini v Clevelandu, je član že tretje generacije, a vendar je še vedno zelo zaveden Slovenec, ki rad igra in poje slovenske pesmi in ne more prehvaliti slovenskih štrukljev tor žgancev. Slovensko nagrado pa je dobil za izredno pridnost in izjemni napredek pri študiju slovenščine. Ta študij je proglasil za svoj najljubši predmet, čeprav ima tudi v vseh dragih predmetih same odlične ocene. Slovenska nagrada (Slovenian Studies Avvard) je skupaj z Richardovim imenom vpisana tudi v univerzitetno spominsko čanj raznih vrst trpinov, ki se sestajajo, da bi še bolj osmislili svojo bolečino in je ne bi — ko jim je dana — brezplodno zapravljali. Najpomembnejša srečanja te vrste so v Lurdu in v Fatimi. Angleški primas potuje Primas anglikanske Cerkve dr. Michael Ramsey je bil od 24. do 31. maja na obisku v Vzhodni Nemčiji, kjer je bil gost berlinskega škofa kardinala Bemgscha. Imel je razgovore tudi s predstavnikom moskovskega patriarha nadškofom Filaretom. Primas dr. Ramsey bo 15. novembra letos, ker bo dosegel 70 let starosti, odstopil. Njegov naslednik bo škof dr. Donald Coggan. Zborovanje katoliških zdravnikov Konec maja so zborovali v Barceloni na Španskem katoliški zdravniki z vsega sveta. Razpravljali so o razmerju med zdravnikom in bolnikom. V imenu papeža Pavla VI. je poslal udeležencem pozdravno pismo državni tajnik Villot. V pismu je omenil tudi potrebo po primerni in obzirni informaciji bolnika in njegovih svojcev o bolnikovem zdravstvenem stanju ter potrebo pristanka bolnika na način zdravljenja, ki mora vedno ostati v okvira moralnih zakonov. Letošnji kongres »Cerkve v stiski« V Kdnigsteinu blizu Frankfurta v Zah. Nemčiji bo od 25. do 28. julija kongres združenja »Cerkev v stiski«. Letos bodo udeleženci razpravljali o temi »Humanizem - marksizem - krščanstvo«. Naj omenimo naslove nekaterih predavanj: Človeštvo v marksizmu in krščanstvu; Cena človeka v socialistični dražbi; Človek in sredstva družbenega obveščanja v Sovjetski zvezi; Ali je krščanstvo alternativa? Brniških Sirnem knjigo, Honors Day 1974. Nagrada ni le krona sedem let nepretrganih slovenskih študij na Kentski univerzi, ampak predstavlja tudi visoko akademsko priznanje slovenski kulturi in vsem ameriškim Slovencem. Prof. Edi Gobec Iz dejavnosti Slovenske skupnosti Svet Slovenske skupnosti je svojo zadnjo sejo 6. junija posvetil mnogim perečim problemom, o katerih se je razvila po uvodnih besedah predsednika dr. Hareja in po tajniškem poročilu dr. Štoke živahna diskusija, v katero so posegli številni udeleženci. Daljša diskusija se je razvila predvsem glede sodelovanja Slovenske skupnosti na bližnji mednarodni konferenci o manjšinah. Z goriško SDZ izdeluje vodstvo Slovenske skupnosti skupni referat o položaju Slovencev v Italiji. Svet je nato obravnaval probleme, ki so se v zadnjem času zvrstili v okvira sodelovanja s strankami leve sredine, predvsem glede okrepitve tržaškega pomorstva in pristanišča, s čimer je imela Slovenska skupnost globlji razgovor tudi s konfederacijo krajevnih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Pozitivno je svet ocenil stike, ki so bili v zadnjem času opravljeni s sindikalnimi organizacijami glede splošnih socialnih in gospodarskih problemov ter s predstavništvom telesno oviranih otrok glede socialnih vprašanj. Prav tako pozitivno je svet ocenil vzpostavitev vezi z manjšinskimi organizacijami v severnem delu Italije, predvsem s francoskimi v Dolini Aosta ter z južnotirolsko SVP. Svet je nadalje obravnaval probleme, ki jih je referendum o razporoki vnesel v splošno ter v tržaško politično življenje, posebej pa v življenje slovenske narodne skupnosti, in ugotovil, da je treba voditi odločen boj za dosledno enakopravnost slovenskega jezika v javnosti; s tem v zvezi je izrazil upanje, da bodo vse demokratične stranke podprle med dragim tudi popravek Slovenske skupnosti v deželnem svetu, ki predvideva pravico do uporabe slovenskega jezika v lem organu. Svet Slovenske skupnosti je ob koncu izrazil zaskrbljenost zaradi nenehnega fašističnega rovarjenja in sklenil, da bo Slovenska skupnost po svojih močeh še dalje delala in sodelovala tudi z drugimi demokratičnimi silami v boju proti fašistični nevarnosti. Obenem je svet sprejel sklep, da bo redni občni zbor Slovenske skupnosti 6. julija. Z GORIŠKEGA Ob 12. obletnici smrti prof. Mirka Fileja Pred dvanajstimi leti, 10. junija 1962, je umrl v Gorici profesor in duhovnik Mirto Filej. Dva tedna prej je v cerkvi sv. Ivana obhajal svojo srebrno mašo. Nihče ne bo mogel popolnoma nadomestiti vrzeli, ki je zazijala med nami na Goriškem z njegovo smrtjo. Pokojni profesor je bil duša vsega kulturnega življenja, zlasti še na pevskem področju. Spominu pok. profesorja Mirka Fileja smo se oddolžili v ponedeljek 10. junija t mašo zadušnico pri Sv. Ivanu. Daroval joj je župnik msgr. Franc Močnik ob as is teti-ci dr. Humarja in dr. Mankuže. Ob evan-; geliju je imel dr. Humar lep govor. Poudaril je, kako je tudi kulturno udejstvovanje predevangelizacija za globlje dojemanje evangelija in kako moramo vsi slediti zgledu, ki nam ga je zapustil pdkojni profesor Filej. Mašo je spremljalo ubrano petje članov zborov »Mirko Filej« in-»Lojze Bratuž«. Vsi smo soodgovorni za rast Cerkve Iz Apostolskih del zvemo, da sta Pavelj in Barnaba naletela na nepričakovane težave. Kristjani iz vrst Judov niso odobravali njunega apostolskega dela. Niso bm zadovoljni, da širita Kristusov nauk med\ pogani Koliko je bilo treba dokazovati, de je prišel Kristus za vse ljudi na svet, de j je za vse trpel in umrl, da je vse odrešil in da je njegova volja, da so vsi ljudje deležni njegovega odrešenja. Prav zaradi tega vprašanja je prišlo do prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Jeruzalemu. Kakšno sliko nam pa pogosto kažejo naše verske skupnosti, naše župnije? Cerkev je v našem času dobro organizirana. Razdeljena je na škofije in škofije obsegajo določeno število župnij. V župniji je edeti ali več duhovnikov, ki v škofovem imena vršijo dušnopastirsko delo v župniji. Zadnji koncil je nakazal pot, kako na] bi prišlo spet do večjega sodelovanja vseh vernikov. Vsi naj bi se čutili odgovorne zo versko življenje v župniji in seveda tudi V vesoljni Cerkvi. Pokazalo pa se je, da smo močno navajeni na dosedanji način dušnega pastirstvu v župniji. Radi prepuščamo vse odgovornosti in tudi večino dela tistim, ki so od škofa za to postavljeni. Mnogi pričakujejo, da bo župnik napravil vse sam. In če potem ni vse tako narejeno, kot si želijo, gt> neizprosno kritizirajo. Seveda se dogaja tudi obratno, da duhovniki želijo narediti vse sami in ne zaupajo članom župnijske skupnosti. Niti priložnosti jim ne dajo, da bi se izkazali. Apostolska dela pa nas učijo, da je apostol Pavel gradil na zaupanju. Duhovnik ni gospodal skupnosti, ampak njen služabnik. V župniji so navadno ustanovljene razti organizacije, ki se posvečajo določenim nalogam: dobrodelnosti, misijonom, mladini, preučevanju sv. pisma itd. Ta raznolikost je razveseljiva, dokler vlada v njih pravi duh in pripravljenost za sodelovanje z drugimi. Odločilno je božje delovanje. Samo tam, kjer so razumeli, da smo vsi navezani drug na drugega, da nobena oseba in nobena skupina ni sama sebi smoteri| ampak je poklicana, da izpolni božje delOi bo lahko deloval Duh božji. Iskati je trebe novih oblik. Ne smemo se bati tveganju• Samo tisti, ki meni, da je vse odvisno o&j človeške modrosti, ne bo našel moči tveganje. Kdor misli, da je vera zavarovati. le z dobro organizacijo, postaja nehoR grobar vere. Pravo življenje iz vere je možno le L tesni povezanosti s skupnostjo. Tega na5, učijo verske skupnosti prve Cerkve. Posnemajmo prve kristjane v njihovem čutenj11 za soodgovornost in pripravljenost za pa moč. Japonski verski tednik Na Japonskem je do sedaj izdajala k-'1;, toliški verski tednik »Catholic Shimbufl' Družba sv. Pavla, sedaj pa so prevzeli Skl^j za izdajanje lista japonski škofje. Tako v^j di uredniški odbor tokijski pomožni šk-V šloverjan«. Nagrado je izroči! zastopnik omenjene revije Evgen Jurič. Isti ansambel je iz rolk deželnega svetovalca dr. Draga Štoke prejel tudi pokal podjetja Košič iz Gorice. Občinstvo si je izvolilo kot najboljši an- sambel »Iga Radoviča« iz Nabrežine, ki mu je ugajal zlasti s pesmijo »Oj dekleta«. Nagrado 1.500 Ndin revije »Stop« je ansamblu podelil predstavnik revije Brane Golob, števerjansiki župan Slavko Klanjšček: pa je istemu ansamblu izročil še pokal Zveze slov. ikatol. prosvete iz Gorice. Priznanje v nagradi 50.000 lir najboljšemu harmonikarju za izjemno muzikalnost in tehnično znanje je prejel od prirediteljev Ličo Bregant, ki je nastopil v okviru ansambla »Mejaši« iz Gorice. Nagrado za najboljšo izvedbo je ocenjevalna komisija prisodila »Planinskemu instrumentalnemu kvintetu« iz Radomelj za skladbo Jožeta Šmita »Kočijaževa polka«. Nagrado prireditelja 100.000 lir je izročila pokrajinska odbornica Marija Ferletičeva, zastopnik ansambla »Lojzeta Hledeta« pa še pokal. Prva nagrada 150.000 lir za najboljšo melodijo pa je bila prisojena ansamblu »Odmev« iz Lukovice za skladbo Matije Cerarja »Pravljica davnih dni«. Izročil jo je generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Boris Trampuž. Med gosti je bil tudi direktor Ptujskega festivala Miha Gobec. Tega festivala se šte- Slovenski starši! Poskrbite, da bo vaš otrok ostal član slovenskega občestva tudi ko bo odrasel. To pa bo mogoče le, če ga boste vpisali v slovensko šolo. Storite to nemudoma in pokažite s tem, da vam slovenstvo ni prazna beseda. verjanSki ansambel »Lojzeta Hledeta« rad udeležuje in je v Ptuju vedno pozorno sprejet. Napovedovalec je bil oba dneva Marijan Štemberger iz Ptuja, ki je prišel na obisk v Števerjan in iz prijaznosti prevzel napovedovanje. Bilo ga je res užitek poslušati, s ikakšno lahkotnostjo, lepo izgovarjavo in izrazno močjo je povezoval nastopajoče z občinstvom. S svojim nastopom je vso prireditev zelo obogatil. Naj še pride med nas, domači napovedovalci pa naj se ob njem učijo, kalko je treba to vlogo opraviti, da je učinkovita in zadovolji poslušalce. Prireditelji smejo biti z doseženim uspehom IV. zamejskega festivala narodno zabavne glasbe zelo zadovoljni. Trud, skrb in požrtvovalnost števerjanske mladine so ponovno prišli do polnega izraza. Naj bi bilo tako tudi prihodnje leto! —ej Turneja SS gledališča po Jugoslaviji Stalno slovensko gledališče iz Trsta se je vrnilo s sedemnajstdnevne turneje po Jugoslaviji, kjer je bilo deležno izrednega sprejema in velikega umetniškega uspeha. Gledališče je nastopilo z 12 predstavami Eduarda De Filippa »Božič pri 'Cupiello-vih« v Postojni, Murski Soboti, Ptuju, Mariboru, Ljubljani, Črnomlju, Metliki, Zagrebu, Karlovcu, Ohridu, Skopju in Beogradu ter z dvema predstavama Asturiaso-ve drame »Torotumbo«. Razni jugoslovanski časopisi in vse radiotelevizijske postaje so zelo obširno poročali o predstavah in kulturno politični pomembnosti gostovanja gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zlasti še o veliki uigranosti ansambla in umetniški moči posameznih igralcev. Razne gledališke hiše in najvišji predstavniki kulturnih in družbeno političnih organizacij so povsod priredili sprejeme in poudarili vso svojo naklonjenost do tržaškega gledališča in do vse naše narodnostne skupnosti. S tem v zvezi je treba poudariti, da je v celoti prišla do izraza vloga tržaškega gledališča, ki poleg nenehne, spontane in organske povezanosti s kulturo matičnega naroda in celotnim jugoslovanskim kulturnim prostorom opravlja tudi žlahtno nalogo povezovanja dveh različnih svetov, ki se na tem ozemlju srečujeta, spoznavata in medsebojno oplajata. Na tem dolgem in napornem gostovanju se je ves ansambel SSG izikazai z veliko požrtvovalnostjo in še enikrat potrdil, kako trdoživost, ljubezen in predanost umetniškemu poklicu lahko nadoknadijo velike težave in neurejenost gmotnega in pravnega položaja, zaradi katerega se ta pomembna ustanova Slovencev v Italiji še danes bori z vprašanjem svojega obstoja. SSG Nagrada »Devinski grad« Tudi letos bo dodeljena po blagohotni pobudi kneza Rajmunda della Torre e Tasse nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti »Devinski grad«, Ud naj bi pospeševala čut občanske sikupnosti in tekmovalnega duha na področju moralnih in duhovnih vrednot. V ta namen je bilo lani ustanovljeno posebno združenje. Nagrado bodo podelili 31. avgusta med javno svečanostjo v devinskem gradu. Obstajala bo v pergamentni diplomi, ki jo bo utemeljevala in v vsoti 400.000 lir, tako razdeljenih: 50.000 lir otroku od 6 do 15 let starosti, ki se je odlikoval s posebnim dejanjem dobrote; 150.000 lir mladeniču od 15 do 25 let starosti; 200.000 lir starejšim od 25 let, katerih vedenje dokazuje posebno človečansko vzajemnost. Za nagrado »Devinski grad« se bodo lahko potegovali vsi občani občine Davin-Na-brežina, moški in ženske, glede katerih dva občana jamčita za dejanje dobrote ali človečansko vedenje. Ta dva občana bosta morala najkasneje do 31. julija predložiti osebne podatke predlagane osebe za nagrado in zadevno utemeljitev v prošnji, naslovljeni na razsojevalno komisijo nagrade »Devinski grad«, ki ima sedež v devinskem gradu. Razsojevalno komisijo nagrade »Devinski grad« sestavljajo župan Devina-Nabre-žine ali njegov pooblaščenec, ki bo njen predsednik; predsednik občinske podporne ustanove ali njegov pooblaščenec; zdravstveni referent občine Devin-Nabreži-na; didaktični ravnatelj šol s slovenskim učnim jezikom občine Devin-Nabrežina; župnik ene od župnij v občini Devin-Na-brežina z rotacijskim tumom, kar bodo določili župniki sami, in tri osebe, bivajoče v občini Devin-Nabrežina, ki jih bo iz leta v leto izbiral knez della Torre e Tasso. Aretirana atentatorja na slovensko šolo pri Sv. Ivanu Tržaška kvestura je uradno sporočila, da so policijske oblasti aretirale Bena Viezzolija in Claudia Luina, ki sta znana po svoji fašistični miselnosti in pripadnika razpuščene neofašistične organizacije »Avanguardia Nazionale«. Oba naj bi bila vpletena v nedavni bombni atentat na slovansko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu. Širite »Katoliški glas" Pogled na del mesta Trnovo in na reko Jantro, ki se v obliki dvojne črke S vije okrog mesta Glasbeni festival v Stresi Za letošnji mednarodni glasbeni festival v Stresi (Lago Maggiore) se obeta vrsta silno zanimivih in privlačnih 'koncertnih prireditev. Festival bo trajal od 25. avgusta do 19. septembra in bo obsegal onke-stralne, zborovske, komorne in solistične zasedbe. Festival bo odprlo gostovanje v Stresi že domačih ansamblov orkestra »Deutsche Solistenvereinigung« ter zborov Bach iz Fribourga ter Sv. Cecilije iz Frankfurta, ki bodo Skupno s priznanimi solisti predvajali Bachov »Božični oratorij«. Med večjimi ansambli naj omenimo nastope Menuhin Festival Orchestra, Filharmoničnega oifkestra iz Los Angelesa in komornega orkestra iz Lausanne. Kot dirigenti bodo med drugimi nastopili Yehudi Menuhin (tudi kot violinist), Zubin Mehta, Armin Jordan in Theodor Egel. Spored obsega še vrsto koncertov priznanih solistov, kot so flavtist Severini Gaz-zelloni, organist Femando Germani, pianista Alexis Weissenberg in Svjatoslav Richter. Od komornih skupin bodo med drugimi nastopili duo Fournier-Fonda, Tržaški trio ter duo Accardo-Argerich. Pevski zbor »Fantje izpod Grmade« priredi v nedeljo 16. junija ob 17. uri LJUDSKI PRAZNIK v Medjavasi Sodelovali bodo: 9 Moški zbor »Fantje izpod Grmade« ■ Učenci osnovne šale iz Medjavasi s šaljivimi prizori ■ Mešani zbor »Rdeča zvezda« iz Saleža ■ Deklišiki zbor iz Devina ■ Moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine ■ Koncert ansambla »Igo Radovič« in prosta zabava. Poskrbljeno bo za domača jedila in pijačo. - Vljudno vabljeni! Zakon za slovenske šole se je začel izvajati Kot znano, je stopil v veljavo državni zakon za slovenske šole, ki nosi ime Belci-škeric. Ta zakon se je sedaj začel izvajati in se bo izvajal v raznih določilih, dokler ne bodo vsa določila izpeljana. Zato je naše uredništvo naprosilo slovenskega šolnika, strokovnjaka v šolski zakonodaji, da bi ta zakon osvetlil v raznih točkah, ki jih prinaša. Za danes poročamo le o tem, kakšen je bil izid volitev v deželno komisijo za slovenske šole. Zakon Belci-Škenk predvideva pri deželnem šolskem skrbništvu v Trstu posebno komisijo za zadeve slovenskega šolstva. Komisijo sestavljajo izvoljeni zastopniki slovenskih šolnikov in sicer po an ravnatelj višjih srednjih šol, en ravnatelj nižjih srednjih šol, en nadzornik osnovnih šol, en didaktični ravnatelj, en profesor višjih srednjih šol, en profesor nižjih srednjih šol, en učitelj osnovnih šol. Dne 28. maja so se vršile zadevne volitve. Izvoljeni so bili: ravnatelj Vladimir Turina, ravnatelj Ivan Baša, šolski nadzornik Oskar Bole, didaktični ravnatelj Egidij Strnad, prof. Albin Sirk, prof. Aleksander Kriščak, učiteljica Ivana Hrovatin. Iz izidov je razvideti, da so vsi izvoljeni zastopniki, razen profesorja Sirka, nastavljeni na tržaških šolah. Od sedmih zastopnikov je torej samo eden Goričan. In še ta je bil izvoljen, ker sta se sindikat slovenske šole v Trstu in Gorici prej domenila, da bodo profesorji in učitelji na Tržaškem in Goriškem volili skupne kandidate: Albina Sirka iz Gorice, Aleksandra Kriščaika in učiteljico Ivano Hrovatin iz Trsta. Ko bi ne bilo tega dogovora, bi Goričani ostali brez svojega zastopnika v deželni komisiji. Vse bi pobrali Tržačani, ker jih je pač več. Ali je tako prav? Nam se ne zdi prav, temveč menimo, da bi se morali tudi ravnatelji med seboj domeniti in prepustiti vsaj eno mesto kakemu ravnatelju iz Gorice. Z oziram na število dijakov in z ozirom na pravičnost, da je tudi manjšina primerno zastopana, (v tem primeru tvorijo manjšino slovenski ravnatelji in šolniki na Goriškem), bi morali Goričani imeti vsaj dva zastopnika v deželni komisiji na sedem članov. Pričakujemo, da bo pri prihodnjih volitvah prišlo do takega medsebojnega sporazuma tudi pri ravnateljih in nadzornikih slovenskih šol v Italiji in da ne bo Trst vsiljeval svojega monopola. To zahteva pravičnost in blagor slovenskih šol. Ekumensko sv. pismo v španščini Trije strokovnjaki, dva katoličana in en protestant, so pripravili ekumensko izdajo sv. pisma v španščini. Tako se tudi »katoliška« Španija vedno bolj odpira ostalim krščanskim verskim skupnostim. n minimum ........... mm........................................ 11 škofij ali metropoli]; eno škofijo imajo JOiE JURAK EKUMENSKO POTOVANJE U BOLGARIJO (15) Taka je žalostna zgodba bolgarske unije, ki je sprva mnogo obetala, pa se potem zaradi nesrečnih okoliščin razblinila v nič. Medtem so pravoslavni Bolgari leta '870 ob podpori Rusije dosegli od turškega sultana priznanje samostojnega eksai-hata, česar pa carigrajski patriarh ni pridal in je bolgarsko Cerkev izobčil. Do Pomiritve je prišlo šele leta 1948. Leta 1953 bil ustanovljen sedanji, v zgodovini tretji bolgarski patriarhat. Danes vodi bolgarsko Cerkev Sveti sinod, ki ga sestavljajo patriarh in štirje metro-P°liti. Za finančne zadeve Cenkve skrbi po-Seben cerkveni svet. Po smrti patriarha Cir‘la (1971) je bil izbran za patriarha me-tr°p°lit Maksim. Pravoslavnih vernikov je v Bolgariji ne-nad sedem milijonov. Razdeljeni so v celo v Sev. Ameriki. Duhovnikov je okrog 2.000, redovnikov in redovnic komaj 500. Semenišče je le eno in sicer v samostanu Cerepovec blizu Sofije. Teološka fakulteta v Sofiji je bila preimenovana v višjo teološko akademijo sv. Klimenta Ohridskega. Verskega tisika je malo. Kot tednik izhaja »Cerkoven Vestnik«, ki je uradno glasilo patriarhata. Ertkrat na mesec izide »Duhovna kultura«, teološka akademija pa izdaja enkrat na leto svoj zbornik. Verska vzgoja ljudstva, zlasti mladine, je zelo pomanjkljiva. Po zakonu o verskih skupnostih ima državna oblast nad celotnim cerkvenim delovanjem popolno nadzorstvo. Zato je položaj bolgarske Cerkve vreden sočutja, razumevanja in dobrohotne presoje. PROTI TRNOVEMU Po tem izletu v zgodovino bolgarske Cerkve, poskusov zedinjenja in današnje stiske se vrnimo v mesto Gabrovo, kjer je bil v bližini rojen nesrečni škof zedinjenih Bolgarov Jožef Sokolski. Od Gabrovega do Trnovega je še 48 ki- lometrov. Edini večji kraj je Drjanovo, mestece z 8.000 prebivalci. Na višavah okrog mesta uspeva sadno drevje in vinska trta. V turških časih je bilo mesto važno trgovsko in obrtniško središče, sedaj pa je v njem tovarna za železniške vagone. V tem kraju se je rodil slavni stavbenik Nikola Fičev (Kolja Fičeto, 1800-1881), ki je blizu in daleč gradil cerkve in mostove. Zlasti je olepšal z mnogimi stavbami mesto Trnovo. Tri kilometre levo od mesta leži Drja-novski manastir (samostan). Njegova lega je slikovita, saj visi ikot lastovičje gnezdo na strmih pečinah nad rečico Drjanovsko. Samostan je bil velikokrat porušen, zadnjič v aprilskem uporu leta 1976. Takrat se je skupina domoljubov pod vodstvom Bača Kira in popa Haritona utaborila za zidovi samostana. Turki so jih uničili, Bača Kira pa obesili v Trnovem. Reka Jantra, ki izvira pod prelazom Šipka, nam je kazala smer. Končno smo zagledali na pobočju slikovito mesto, katerega hiše se v terasah spuščajo proti reki in zrcalijo v njenih zelenomodrih vodah. Prišli srno v Trnovo. Raka Jantra se je prav na tem mestu globoko zajedla v apnenčasto zemljo balkanskega predgorja in ustvarila 250 m globoke tesni. Kot kača si je v obliki dvojne črke S odprla pot proti podonavski nižini, kjer se izliva v Donavo. S svojimi zavoji je ustvarila tri Skoro otoke, iki nosijo ime Sveta gora, Carevec in Trapezica. Na njih je nastala konec 12. stoletja prestolnica drugega bolgarskega kraljestva (1186-1396). MESTO SLAVNE PRETEKLOSTI Ni dokazov, da bi bil kraj naseljen že v dobi trakijskih rodov ali v rimsikih časih ali od bizantinskih osvajalcev. Svoj začetek ima v uporu, ki sta ga jeseni leta 1185 dvignila zoper Bizantince bolgarska bojarja (plemiča) brata Assen in Peter. Že leta 1187 sta kronala svoj boj z mirom, ki so ga Bizantinci podpisali in s tem priznali Bolgarom neodvisnost. Sprva se je to drugo bolgarsko kraljestvo raztezalo le na področje balkanskega pogorja; car Kalojan (1197-1207) pa je Bizancu iztrgal dele Tralkije in Makedonije ter dosegel, da ga je leta 1204 papeški odposlanec kronal za kralja Bolgarov. Na- slednje leto je pri Odrinu porazil latinskega cesarja Balduina Flanderskega, ga ujel in dal zapreti v stolp ob reki Jantri v Trnovem, kjer je Balduin umrl. Pod carjem Ivanom Assenom II. (1218-1241) je imelo kraljestvo talko razsežnost kot pod carjem Simeonom Velikim (893-927). Obsegalo je današnjo Srbijo, Albanijo, Severno Grčijo in Romunijo brez Sed-mograške. Ivanu Assenu II. je uspelo doseči tudi cerkveno neodvisnost od carigrajskega patriarha. Trnovo je postalo sedež bolgarskega patrirhata. Pod zadnjimi tremi vladarji (1324-1396) je mesto doživelo svoj vrhunec v kulturnem vzponu. Toda turški osvajalci so se mu bližali neizprosno. Leta 1372 pade mesto Plovdiv, leta 1382 Sofija in spomladi 1393 se pojavijo turške čete pred zidovi Trnovega. Po treh mesecih obleganja 17. julija pade mesto Turkom v roke. Vse palače in cerkve so uničene. Namesto cenkva nastane v naslednjih letih 21 mošej in 40 hanov (gostišč za prenočevanje). V tem času se razvije v mestu tkanje svile. (Drugič naprej) Zadnja predstava SS gledališča v Gorici V torek 18. junija ob 20.30 bo gostovalo v Verdiju v Gorici Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Do gostovanja bi moralo priti že pred nedavnim, toda zaradi podlega fašističnega bombnega atentata v Brescii, vsled katerega je prišlo do vsedržavnega protesta in stavke, je napovedana predstava odpadla. Primorsko dramsiko gledališče prihaja k nam v goste s komedijo Jeana Anouilha »Skušnja ali kaznovana ljubezen«, v kateri ljudje na graščini vadijo »Dvojno zvestobo« francoskega rokokojskega komediografa Marivauxa. Situacije v tej igri pa za čudo ustrezajo situacijam, ki nastanejo med posameznimi igralci, tki naj bi uprizorili Marivauxovo igro. Resničnost se tedaj preliva z igro in obratno. Anouilhovo komedijo je režijsko postavil na oder Dušan Mlakar, sceno si je zamislil Niko Matul, kostume je izbrala Milena Kumar, prevajalsko delo pa je opravil Bruno Hartman. Nastopajo Matjaž Turk, Dragica Kokot-Šolar, Metka Franko, Stane Leban, Ivo Barišič, Tone Šolar in Teja Glažar. To bo zadnja abonmajska predstava SS gledališča v Gorici, zaradi česar uprava tržaškega gledališča toplo vabi svoje zvesto občinstvo, da se udeleži torkove predstave v Verdiju. Razstava domačinke samouka V nedeljo 9. junija je bila v dopoldanskih urah v župnijskem domu v Števerja-nu odprta slikarska razstava Antonije Rožič, iki se je tako uspešno uvrstila med tako imenovane slikarje naivce (naif). Antonija Rožič se je rodila leta 1909 v števerjanu v kmečki družini z devetimi otroki. Čeprav si je silno želela iti v šole, je v tistih razmerah mogla dovršiti le dva razreda osnovne šole. Med zadnjo vojno se je ponesrečila na hrbtenici in postala invalid. Romala je od bolnišnice do bolnišnice, iskajoč zdravja. V bolnišnici Valdoltra je leta 1946 začela prvič risati. Sprva je uporabljala za svoja dela tehniko senčenja s svinčnikom, kasneje pa se je začela ukvarjati tudi z akvareli in prav v njih našla svoj osebni stil ter izraz. Njene slike so izrazno močne in živo barvne. Iz njih dihajo veselje, toplina, sreča, hrepenenje po nečem popolnem. Navadno prikazuje naravo: cvetice, ljudi in pokrajino. V svojih delih kaže velik dar opazovanja. Svojim stvaritvam zna vliti veselje, toplino in domačnost. Zato obisk razstave vsem toplo priporočamo, Odšli bodo z nje duhovno obogateni. Praznik špargljev 1974 V nedeljo 2. junija se je zaključil v Štandrežu tradicionalni Praznik špargljev, ki sta ga priredila PD »štandrež« in domače Kmečko društvo. Praznovanje je letos trajalo štiri dni na prostoru »pri Kon-sumu«. Program je bil zelo pester. Praznovanje je odprl ansambel »Janeza Jeršinovca s Planšarji« iz Ljubljane, naslednjega dne pa se je izkazal ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana. V soboto 1. junija je igrala skupina »Kondor« iz Bazovicc, zaključil pa je ansambel »The Lovers« iz Sovodenj. Vsi ti ansambli z bogatim repertoarjem so igrali tudi za plesno zabavo ter privlačili mladino in tudi starejše pare. V nedeljo 2. junija je bil na sporedu koncert pevskih zborov. Nastopil je mladinski zbor »Štandrež«, ki je pod vodstvom Elvire Chiabai prijetno in ubrano zapel tri narodne. Mladina iz Podgore je nastopila z dekliškim triom ob spremljavi harmonike. Sledil je nastop vsem dobro znanega moškega zbora »M. Filej« iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Nedeljski koncert je zaključil mešani zbor »Bojan« iz Dornberka pod vodstvom inž. Hareja. Ta zbor se je prvič predstavil občinstvu v Štandrežu in bil deležen tople pohvale. Praznik špargljev je vse dni uspešno potekal, zadovoljil je vaško skupnost ter tudi goste iz sosednih in drugih krajev. Vsi so bili navdušeni nad tem praznikom, ki je poleg zabave nudil dobro domačo jedačo in osvežil s pristno domačo kapljico; mnogi so radi prihiteli k srečolovu, ki je razpolagal s številnimi bogatimi dobitki. Pritegnila pa je tudi razstava in prodaja špargljev. Ob stojnici lepo vezanih špargljev se je zbralo mnogo kupcev, ki so se med nakupovanjem posvetovali glede priprave tega tipičnega štandreškega pridelka. Naše dobro izvežbane kuharice so rade postregle z nasveti ter jih povabile na pokušnjo že kuhanih špargljev. Pripravljalni odbor Praznika špargljev se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in pripomogli k uspešnemu potekanju praznika. Posebna zahvala gre predvsem Dominiku Nanutu, ki je dal na razpolago prostor, na katerem se je praznik vršil. Umrl je goriški glasbenik prof. Lipizer V Gorici je umrl dolgoletni ravnatelj goriške mestne Glasbene šole prof. Ro-dolfo Lipizer. Pokojnik je imel velike zasluge na področju goriške glasbene dejavnosti, saj je bil med ustanovitelji omenjene glasbene šole. Tej je začrtal pot in jo precej dvignil, talko da ima ta sedaj učne programe, ki so izenačeni onim na konservatoriju. Prof. Lipizer je bil tudi priznan violinski pedagog in je napisal več pomembnih didaktičnih del s tega področja. Kmalu po vojni je ustanovil goriški simfonični orkester, ki je vrsto let nastopal s samostojnimi koncerti. Vsa leta je tudi predsedoval žiriji mednarodnega tekmovanja pevskih zborov »Seghizzi« v našem mestu. Pokojni glasbenik je vlil ljubezen do glasbe tudi mnogim Slovencem, ki se ga bodo gotovo vedno radi spominjali. Smrt mladega orožnika V okviru policijske dejavnosti, naperjene proti fašističnim skrajnežem, je prišlo pretekli teden do hude nesreče, pri kateri je izgubil življenje mlad orožnik Bojan Claudi. Karabinjer je z dvema kolegoma stražil ponoči zapuščen kamnolom blizu šem-polaja. Domačini so namreč javili, da se tam večkrat zbirajo sumljivi mladeniči, po vsej verjetnosti fašisti, ki se vadijo z orožjem. Med straženjem se je po nesreči enemu od orožnikov sprožil samokres. Naključje je hotelo, da je strel zadel Claudi-ja, ki je bil pri priči mrtev. Zaradi prvih nejasnih novic so oblasti mislile, da je prišlo do streljanja, zato je policija zaslražila vse ceste. Zadevo so razčistili šele naslednje jutro. Bojan Claudi je bil doma iz Gorice, rodil pa se je v Ljubljani, kamor se je takrat preselil njegov oče in se tam tudi poročil. Po pogrebni svečanosti v Trstu so Clau-dija prepeljali v Gorico in ga pokopali na Mirenskem pokopališču. Pismo Združenja staršev otrok iz Sv. Križa tržaškemu županu Podpisani odbor Združenja staršev iz Sv. Križa se obrača na Vas s prošnjo, da bi podvzeli primerne ukrepe v smeri uresničevanja načelno že sprejetih obveznosti, ki jih vsebuje petletni načrt glede gradnje novega slovenskega šolskega centra v Sv. Križu. Ob tej priložnosti želimo opozoriti na stike, ki smo jih imeli z odgovornimi občinskimi upravitelji ob sestanku, ki ga je s tem v zvezi priredila konzulta za Zahodni Kras na Proseku 22. marca letos, na katerem je bilo sprejeto stališče o nujnosti gradnje novega šolskega poslopja 7ia območju naše vasi. Radi bi v čim krajšem možnem času izvedeli, če je občinska uprava, ki ji Vi načelujete, že izdala kak načrt v tem smislu. V pozitivnem primeru Vas podpisani vljudno naprošamo, da nas uradno seznanite z njegovo vsebino. Obenem Vas spomnimo na že sprejeti predlog omenjene konzulte, da občinska uprava začasno poskrbi za prevoz dijakov nižje srednje šole na sedež (»Lego«) in obratno. V pričakovanju skorajšnjega odgovora, Vas prosimo, da sprejmete izraze našega globokega spoštovanja. ★ SOCIALNI KOTIČEK * Povišanje socialnih prispevkov za kmetovalce. Neposredni obdelovalci, ki plačujejo splošno obvezno zavarovanje za primer'invalidnosti, starosti in v korist preživelih, bodo v letu 1974 morali plačevati Višje prispevke. Novi zakon predvideva tudi plačevanje posebej zavarovanja proti nezgodam na delu INAIL. (Do sedaj so kmetovalci plačevali zavarovanje proti nezgodam na delu z davki na zemljišče.) Seveda bo višina prispevkov odvisna od vsake občine posobej. Za leto 1974 bodo prispevki: za moško delovno silo približno 50.000 lir, za žensko delovno silo približno 38.000 lir, letni prispevek za družinske člane v breme 11.000 lir. Za gorata področja so prispevki znižani, za moškega približno 37.000 lir, za ženo in otroka 29.000 lir, medtem ko za družinske člane v breme ni nobene razlike. Minimalna pokojnina. Dne 16. aprila letos je bil sprejet zakon št. 144, ki predvideva med drugim, da je upokojencu zagotovljena minimalna neposredna pokojnina, akoravno prejema katero koli drugo posredno pokojnino kot preživel družinski član. Za pojasnila in brezplačno izpolnitev ustreznih prošenj se obrnite na patronat EPACA, ul. Roma 20, Trst. Zveza neposrednih obdelovalcev obsoja atentat v Brescii Vsedržavna Zveza neposrednih obdelovalcev, ogorčena nad podlim atentatom v Brescii, se v imenu kmetovalcev pridružuje obsodbi, ki jo je izrekla vsa demokratična javnost. Pokol je nadaljnji dokaz, da se hoče zavreti napredek, za katerega se bori delavski razred. Zato kmetovalci zvesti ustavi, ki se je rodila iz odporniškega gibanja, poudarjajo, da bodo še dalje branili demokratične pridobitve. ★ ZA KMETOVALCE ★ Mleko - 150 lir liter Po pogajanjih, ki jih je vsedržavna Zveza neposrednih obdelovalcev imela v Rimu z vlado in njenimi organi, se je vlada obvezala, da bo cono mleku pri proizvajalcu zvišala na 150 lir za liter. S to vladno obvezo je Zveza neposrednih obdelovalcev dosegla uspeh, za katerega se je dolgo borila ne da bi dobila kakršno koli podporo od drugih strokovnih organizacij. Vsi se morajo zavedati, da je položaj na kmetijah izredno težaven, če bo ikriza, v .katero je bilo pahnjeno kmetijstvo, trajala, bo v kratkem propadla vsa živinoreja v državi in z njo vsa mlečna proizvodnja. Kako je prišlo do tega? Analiziraj mo najbolj vidne vzroke! Po eni strani so stroški za krmo iz dneva v dan dražji, po drugi splošna kriza in razvrednotenje italijanske lire vedno bolj krčita pičli zaslužek, ki ga ima kmetovalec. Če bi kdo trdil, da je zahteva po minimalni zagotovljeni ceni 150 lir za liter mleka prevelika ali pretirana, naj ne pozabi, da imajo kmetovalci nezavidljiv rekord: kmečko delo zahteva največ truda in nudi najnižjo plačo. Plača za kmetovo trdo delo je cena, po kateri lahko prodaja svoje pridelke. Ne pozabimo, da stane liter mlaka manj kot steklenica mineralne vode. Zato bo Zveza neposrednih obdelovalcev še napraj vztrajala z zahtevami za dosego pravičnih cen, ki bodo upoštevale vse podražitve stroškov pri proizvodnji, ki jih mora prenašati kmetovalec. Deželna komisija za šolstvo Pred kratkim so slovenski šolniki volili svoje predstavnike v deželno šolsko komisijo. Izvoljeni so bili: ravnatelja Vladimir Turina in Ivan Baša, nadzornik Oskar Bole, didaktični ravnatelj Egidij Strnad, profesorja Albin Sirk in Aleksander Kriščak ter učiteljica Ivana Hrovatin. Izvoljeni predstavniki tržaške pokrajine pa so Marij Maver, Lucijan Volk in Boris Iskra. Š P # B T Atletika. Na Mladinskih igrah goriške mestne občine so naraščajniki 01ympije spet dosegli nekaj dobrih rezultatov. Tomaž Devetak je zasedel prvo mesto v teku na 2000 m s časom 7’16”8; Jurij Laurenti je vrgel kroglo 11,36 m in pretekel 80 m v času 10”6 (prvo mesto v metu krogle je osvojil Vladimir Kont, član Doma, z rezultatom 12,88 m); Peter Klanšček je v skoku v višino preskočil 150 cm. Tomaž Devetak in Vladimir Kont se bosta udeležila mednarodnega tekmovanja med Gorico, Novo Gorico in Celovcem, ki bo v Novi Gorici 16. junija. Pokrajinsko tekmovanje v atletiki bo v soboto 22. junija v Gorici na stadionu na Rojcah. Odbojka. Moštva, ki se nameravajo udeležiti letošnjega turnirja »Pokal Peter Špacapan«, naj se prijavijo do sobote 15. junija na sedežu 01ympije (viale XX Settem-bre 85, tel. 81120) ali pa pri odbornikih 01ympije; vpisnina znaša 1.000 lir. Nastopajoča moštva bodo razdeljena v dve kategoriji: kategorija A (moštva, ki so nastopala v »Serie D« in v višjih »serijah«); kategorija B (moštva, ki so nastopala v »Prima e Seconda Divisione«). Ločitve zakona v Avstriji Po uradnih podatkih je bilo lani v Avstriji 9.958 ločitev zakona. V tem zlasti prednjači Dunaj, kjer je 42 % vseh ločitev. Na tisoč sklenjenih zakonov pride v Avstriji šest razvez. Poletne počitniške kolonije Kot je že bilo objavljeno, se bo tudi letos vršila poletna počitniška kolonija za otroke slovenskih ljudskih in srednjih šol do 12. leta starosti (gorska kolonija v Ova-ro, obmorska kolonija v Nabrežini-Seslja-nu). Kdor se še ni prijavil za kolonijo, naj to takoj stori ali pri pristojnem uradu svoje občine (v Doberdobu, v Sovodnjah, v Števerjanu, v Gorici na Higienskem zavodu v ul. Mazzini) ali pa v uradu Vincen-cijeve konference v Gorici na Placuti št. 18, prvo nadstropje (tel. 83177). Kolonija se bo najbrž začela prvi teden julija, in verjetno za dečke in deklice istočasno. Kdor bi rad pomagal kot delovna moč ali kot nadzornica, naj se takoj javi v uradu Vincencijeve konference na Placuti. OBVESTILA Tržaško-goriško romanje v Oropo se bo vršilo od ponedeljka 8. do četrtka 11. julija Vključno. V goriški skupini je še nekaj prostih most. Priglasite se na upravi našega lista. Vpisovanje v prvi razred na vseh osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na področju didaktičnega ravnateljstva Gori-ca-Doberdob bo od 20. junija do konca tega meseca od 9. do 12. ure vsak dan. V poštev pridejo otrooi, rojeni v letu 1968. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede. Vstopni izpiti za posamezne razrede na državnem učiteljišču »A. M. Slomšek« v Trstu se bodo pričeli 17. junija ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je na šolski oglasni deski. DAROVI Za Katoliški dom: Štefanija Bremec 6.000; N. N. 3.000; N. N. 6.000; U. Z. 3.000; N. N. 10.000; N. M. 10.000; N. N. 6.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 4.000; Marijina družba 30.000 lir. Za misijonarja Ivana štanta: B., Gorica, 10.000; N. N., Gorica, 5.000 lir. Za slovenske misijonarja: Frančiška Brezavšček 20.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem 13og povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Kupim vilo (hišo) v naslednjih krajih; Barkovlje, Rumena hiša, Opčine. Telefonirati po 20. uri na štev. 724450 (izven Trsta dodati 040). RADIO A TRSTA Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja■ 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 16. do 22. junija 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 11.15 Mladinski oder: »Veliki bedaki«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Potovanje v Ameriko«. Drama. 17.00 Nedeljski koncert. 18.00 Šport in glasba. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Pesmi za vse. Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Sprostitev ob glasbi. Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra na pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 13.30 Komorni koncert. 18.50 Glasbeni utrinki. 19.10 Šaljive zgodbe F. Mikuletiča. 19.20 Za najmlajše. 20.35 Alban Berg: »Wozzeck«, opera. 22.15 Pesmi brez besed. Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Orglar Angelo Rosso. 18.50 Priljubljeni pevci. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 20.55 Za vašo knjižno polico. 21.35 Ritmične figure. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 L. Ario-sto. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »češnjev vrt«. Igra. 22.20 Glasba v noč. Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Alojz Rebula: »Smrt vinograda«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.20 V plesnem koraku. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17,00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Novi serum«. Dramatizirana zgodba. 21.10 Ritmični orkester. 21.30 Vaše popevke. ★ LJUBLJANSKA TV Spored od 16. do 22. junija 1974 Nedelja: 9.20 Reymont: »Kmetje«. 11.05 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 »Mirno poletje«, jugosl. film. 20.40 V gosteh pri Nušiču. Ponedeljek: 17.50 Hudobni graščak. 18.30 Ali rastline čutijo. 19.00 Mladi za mlade. 20.40 »Sosedje«, drama. 21.50 Kulturne diagonale. Torek: 17.25 Prigode neke kapljice. 19.20 Nogomet Jugoslavija: Zaire. 21.30 Rey-mont: »Kmetje«. 22.40 Nogomet škotska: Brazilija. Sreda: 16.15 S svetovnega prvenstva v nogometu. 17.35 »Beli kamen«. 18.45 Prišleki. 20.40 »Ujemite naju, če morete«, film. 22.25 Nogomet Argentina : Italija. Četrtek: 16.00 S svetovnega prvenstva v nogometu. 17.20 Junak mojega otroštva. 18.10 Otroci in mi. 19.15 Po sledeh napredka. 21.40 Glasbena oddaja. Petek: 17.15 Pisani svet. 18.15 Jugoslovanska folklora. 18.50 Atletika. 19.15 Pet minut za boljši jezik. 20.40 čas morilcev. Sobota: 15.00 Tekmovanje v kajaku. 15.50 Nogomet Jugoslavija : škotska. 18.50 Let snežne gosi, film. 20.40 Štirje asi. 21.30 Pravnuki, film. 22.10 Nogomet Vzh. Nemčija : Zah. Nemčija. SS gledališče v Trstu, SPZ in ZSKP iz Gorice ter EMAC iz Gorice javljajo gostovanje PDG iz Nove Gorice, ki bo nastopilo s komedijo Jean Anouilh SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN Uprizoritev igre bo v torek 18. junija ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici za abonma red A (mesto, okoliški in mladinski). OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 96 davek IVA. Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo VODSTVO ZAVODA SV. DRUŽINE V GORICI javlja, da bo v soboto 15. junija ob 19. uri v ul. Don Bosco 66 URADNO ODPRTJE NOVEGA POSLOPJA v prisotnosti predstavnikov oblasti in povabljenih zastopnikov raznih naših ustanov. Ob tej priložnosti nastopi mešani zbor »Lojze Bratuž« iz. Gorice. Obred blagoslovitve bo izvršil goriški nadškof msgr. Cocolin. Obenem vabi vse prijatelje zavoda, da pridejo na KULTURNO PRIREDITEV ki bo v nedeljo 16. junija ob 17. uri v novih zavodskih prostorih. Prireditev vključuje nastop moškega pevskega zbora »M. Filej«, nastop več olroških pevskih zborov, otroške prizore, priložnostni govor in ogled novega poslopja. Naj bi bila naša udeležba na tem srečanju čim večja in izraz naše naklonjenosti do tega pomembnega zavoda v naši skupnosti!