Izhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
^4100 Trst, Ulica Valdirivo 36, ,®fan 60824. Pošt. pred. (ca-e la postale) Trst 431. Poštni kovni račun Trst, 13978341 R°štnina plačana v gotovini
D N I K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SF.TTIMANALE
S
1752
TRST - ČETRTEK 20. SEPTEMBRA 1990
LET. XL.
Nov »nemški čudež«
Se pred nekaj meseci si tudi največji °Ptimist ni mogel niti predstavljati, da se °sta obe Nemčiji letos združili in da bo n°Va zedinjena Nemčija neodvisna, suve-rena država. Gre za nov učinek, za novo P°sledico tistega čudovitega leta 1989, ki N Evropi in svetu prineslo toliko prese-Rečenj. Predstavniki obeh Nemčij in štirih Tžav, zmagovalk v drugi svetovni vojni, s° v sredo, 12. t.m., podpisali v Moskvi spo-^zum o nemškem zedinjenju, s katerim s° se odprla vrata novi Nemčiji, do česar 0 uradno prišlo 3. oktobra letos.
Združene države Amerike, Sovjetska Zveza, Velika Britanija in Francija, se pra- j R] štiri zavezniške sile, zmagovalke v dru- j P1 svetovni vojni, so se odpovedale še zad-\ niim. pravicam nad nemškim narodom in s° vrnile Nemcem polno suverenost. Novo R®'raško državo bosta sestavljali obe seda-Nemčiji, že sedaj pa Nemčija priznava kakršne so izšle iz druge svetovne v°jne. To pomeni, da se odpoveduje četrti-svojega nekdanjega ozemlja, da torej Poznava mejo na Odri in Nisi. Nova nem-tQ država bo v tem pogledu podpisala u-str<zzno pogodbo s Poljsko.
Jasno je, da je združitev obeh Nemčij P^dvsem posledica razvoja dogodkov v ,?vjetski zvezi. Ta je tudi pristala na ure-itsv vprašanja svoje vojaške prisotnosti ^ ozemlju sedanje Vzhodne Nemčije. Spo-r?zum predvideva, da se bodo vse sovjet-vojaške enote umaknile z ozemlja Nem-demokratične republike do konca leta j nova nemška država pa bo poskrbe-za poravnavo stroškov, ki jih ima Mo-.vo z vojsko v Vzhodni Nemčiji. Gorba-je povedal, da bo nova nemška država ^Plačala Sovjetski zvezi 9 milijard dolarja, bonnska vlada pa je odobrila narav-°st orjaški načrt gospodarskega sodelovaje s Sovjetsko zvezo, od katerega si sled-Ja veliko obeta zlasti v okviru prizade-Jej za odpravo gospodarske krize, oziro-,a v okviru prizadevanj za prehod od se-Jujeg,^ planskega na tržno gospodarstvo. Po razum dalje predvideva, da na ozemlju nemške države ne bo atomskega ne Juiičnega ne bakteriološkega orožja. Po r.u9i strani pa bo nova država imela pra-Jc°y da se svobodno priključuje vojaškim J1JQzništvom, kar dejansko pomeni, da bo ginjena Nemčija članica Atlantskega za-zništva.
^ Zahodnonemški kancler Kohl je lahko JTuvičeno ponosen nad uspehi svoje zu-Jnie politike. Ob podpisu mednarodnega J.°razuma v Moskvi je izjavil, kako se pr-!c u modemi zgodovini dogaja, da se ne-
dalje na 8. strani ■
Ptujski tabor - utrditev Slovenskih krščanskih demokratov
Kakor je znano, je preteklo soboto, 15. \ t.m., potekal na Ptuju I. tabor Slovenskih krščanskih demokratov, ki s svojo vsebino in odmevi gotovo presega pomen notranje strankarske prireditve. Omenjena stranka je svoj prvi kongres imela januarja letos v Ljubljani, kar jo je nekako uvedlo v javnost, medtem je v aprilu prišlo do prvih povojnih svobodnih parlamentarnih volitev in nato do sestave Demosove vlade z Lojzetom Peterletom na čelu.
V tem času se je stranka utrdila tudi na terenu, saj so občinski odbori ustanovljeni v veliki večini slovenskih občin, številne so tudi krajevne sekcije. Ptujski tabor je s svojimi različnimi manifestacijami dokazal, da so razmere že toliko dozorele, da slovenski kristjani, organizirani v svobodni, od Cerkve neodvisni politični organizaciji, lahko konstruktivno predlagajo nekatere rešitve, potrebne za utrditev demokracije na Slovenskem ter za gospodarsko, kulturno in moralno ozdravitev. Če politiko dojemamo resno, v njenem pozitivnem izvirnem smislu, pa ti predlogi nikakor ne pomenijo klerikalizma oz. rekatolizacije različnih sestavin družbe, kot se1 nekateri bojijo, ampak le poglede določe- j nega dela slovenskega prebivalstva, ki naj v soočenju z drugačnimi izbirami, prihajajočimi od laičnih sil, pripomorejo k reševanju življenjskih vprašanj slovenskega naroda.
O teh zadevah je bil govor v soboto na Ptuju na štirih okroglih mizah, posvečenih prihodnosti Slovenije, družini, šoli in ljubezni do življenja, krščanstvu in kulturni dediščini ter gospodarskim vprašanjem in preživetju. Iz različnih poročil izhaja, da so se voditelji in razpravljalci zavzeto spopadli z opisano problematiko, spoznanja okroglih miz pa so nato popoldne na osrednjem manifestativnem delu ptujske prireditve tudi javno prebrali. V ospredju razprav so bila vprašanja kot npr. suverenost Slovenije in njen odnos do Jugoslavije oz. Evrope, potreba po prilagoditvi šolskega sistema novim demokratičnim razmeram, problem ovrednotenja krščanskih prvin v slovenski kulturi in sedanji kritični gospodarski položaj.
Višek I. tabora Slovenskih krščanskih demokratov pa je pomenilo sklepno zborovanje na osrednjem ptujskem trgu. Množica ga je povsem napolnila, krajši koncert pa je izvedel pevski zbor Consortium musicum iz Ljubljane. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske vlade in stranke krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki je opozoril na prelomnost sedanjega političnega trenutka za slovenski narod, poudaril pa je tudi, da rešitev jugoslovanskega vozla vidi v konfederaciji. Zborovanje so pozdravili vidni predstavniki demokrščanskih in sorodnih strank iz
dalje na 2. strani ■
Italija naj nam predvsem zagotovi enakopravnost!
»Vsi Slovenci naj dobijo svoje mesto! v Evropi? Italija naj predvsem zagotovi enakopravnost Slovencem, ki živijo v njenih mejah«. Tako je poudaril deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar v svojem pozdravnem nastopu na prvem prazniku Slovenske krščanske demokracije, ki je bil v soboto, 15. t.m., v Ptuju. Predstavnik slovenske narodne manjšine je spregovoril, potem ko so pozdrave zborovalcem posredovali mnogi krščanskode-mokratski predstavniki iz Italije in Avstrije. Vsi so opozorili na pomen demokratizacije Slovenije in obljubili pomoč in podporo novi slovenski vladi predsednika Lojzeta Peterleta. Med temi predstavniki je bil italijanski minister Carlo Bernini, ki je ob sklepu svojega pozdravnega govora dejal, kako Krščanska demokracija
jamči, da »bodo vsi Slovenci dobili svoje mesto v Evropi«.
Deželni poslanec Bojan Brezigar je v svojem nastopu pojasnil, da Italija že 45 let ne izpolnjuje obveznosti, ki jih ima do slovenske manjšine. Danes je Slovenija povsem demokratična dežela, zaradi česar ne bi smelo biti ovir politične narave, da se naši manjšini ne bi priznale pravice. Italijanska vlada in italijanski parlament bosta dokazala svoje prijateljstvo do Slovenije, če bosta predvsem izpolnila mednarodne in ustavne obveze do slovenske manjšine in če Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotovila enakopravnost in enako dostojanstvo, kot ga uživa večinski narod v mejah italijanske republike, je poudaril deželni poslanec Ssk Bojan Brezigar.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 23. septembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Šola za strahove«, radijska igra; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 24. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika;
9.10	Matjaž Kmecl: »Intervju«, radijska igra; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantav-torji; 12.00 »Morje« — včeraj, danes, jutri; 12.40 Tržaški oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Stari časi družabnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Franza Schuberta; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 25. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Rezija '89; 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Ptice nočnega vrta«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Stari časi družabnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Franza Schuberta; 18.00 Najdaljša pot; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 26. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Ptice nočnega vrta«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Južnoameriška folklora;
12.40 Moški zbor Mirko Filej iz Gorice; 13.00 Opol- j danski radijski dnevnik; 13.40 Oblaki so rudeči;
14.00	Poročila in deželna kronika; 16.00 Stari časi družabnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Franza Schuberta; 18.00 Med zemljo in sanjami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
»Zdravje je skoraj isto kot Ijobezooii
I v
■ ČETRTEK, 27 ski dnevnik; 8.00 Ekologija: danes pregled tiska; 12 poldanski radijski
14.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Jugoslavija dnevnik.
septembra, ob: 7.00 Jutranji radij-Poročila in deželna kronika; 8.10 za boljši jutri; 10.00 Poročila in .00 Dobrodošlo, poletje!; 13.00 O-dnevnik; 13.20 Glasba po željah; deželna kronika; 17.00 Poročila in
17.10	Teden Franza Schuberta; 1941-1945; 19.00 Večerni radijski
■ PETEK, 28 septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.10 »Robinzon v vesolju«; 10.00 Poročila in pregled tiska;
12.00 Goriški Film Videomonitor 1990; 12.40 Mešani zbor Akord 84; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Franza Schuberta;
18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 29. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Ivanka Hergold: »Med štirimi stenami«, igra; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Violinist Črtomir Ši-škovič in pianist Igor Lazko, hornist Jože Falout, sopranistka Olga Gracelj, pianistka Neva Merlak, fagotist Vojko Cesar in pianist Ravel Kodrič; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 In exilium; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.C0 Večerni radijski dnevnik.
»Pater Emilian Tardiff je, kot pravijo, človek, ki s svojo navzočnostjo in molitvijo zdravi ljudi. Njegova beseda je most med Jezusom in tistimi, ki Vanj verjamejo. Tako se je tudi v Ljubljani na začetku tega meseca na stadionu v Spodnji Šiški stkala vez med približno dvajset tisoč ljudmi in njim. Nekateri med obiskovalci so, kot sami pravijo, ozdraveli. Hkrati s tem spoznanjem se je seveda porajal tudi dvom, ki ga bo uradna medicina kmalu morala sprejeti ali ovreči. To pravzaprav sploh ni tako pomembno. Ni pomembno vsaj za tiste, ki so s stadiona odhajali pomirjeni sami s sabo in morda srečni, ker so jih zapustile tegobe in bolečine, ki se jih prej niso mogli znebiti.«
Tako piše o veliki molitveni prireditvi na začetku tega meseca v Ljubljani in na katero smo opozorili tudi v našem listu, znana in razširjena slovenska revija Jana. Ta je dogodku posvetila kar dve strani. Iz revije zvemo, da se je pri komisiji zdravnikov, ki jo vodi specialist za fizikalno medicino in rehabilitacijo dr. Janez Zajc, v treh dneh, kolikor je trajala prireditev, o-glasilo 18 ljudi. Oglasih so se zato, ker menijo, da so med molitvijo čudežno ozdravili. Zdravniki so jih popisali in zdaj bodo stopili v stik z zdravniki, ki so te ljudi doslej zdravih. Pokazalo se bo, kaj se je z njimi pravzaprav zgodilo.
Dr. Zajc je izjavil, da bo komisija, ki jo vodi, ugotovila stanje. Potem se bo treba — je pristavil — temeljito pogovoriti, če se je res pokazalo kaj čudežnega. Medicinska znanost si takšnega nenadnega zboljšanja stanja ne zna razložiti z uradnimi medicinskimi knjigami. Ugotovili bomo, če bomo, je še dejal dr. Zajc, da se je pač zgodilo nekaj nerazložljivega. Vendar menim, da moramo najprej počakati na dokončne ugotovitve preiskav. »Največji ču-
dež je — poudarjam — za tistega, ki mu je dogodil. V tej ah oni obliki. Če r človek v sebi prepričan, da je ozdravljeJ1, je zaključil dr. Zajc, potem je to zanj ^ izpodbitno — in zakaj bi trdih nasprotno?
X
PTUJSKI TABOR — UTRDITEV SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
■ nadaljevanje iz strani 1
Italije, Avstrije in Hrvaške, prav tako z3' stopnik demokrščanske internacionale, z£ dopoldne je na taboru spregovoril posl3' nec v dunajskem parlamentu Karel Sm° le, popoldne pa deželni svetovalec v Trst3 Bojan Brezigar.
Ptujski tabor pomeni utrditev kršča3' skih demokratov v slovenskem politične111 prostoru, prav tako pozicije slovenske?2 premiera Lojzeta Peterleta, hkrati pa j®
•ob
bilo na njem večkrat poudarjeno, da je trdnost Demosove vladne koalicije por'
nadaljnjega razvoja parlamentarne dera0' kracije v Sloveniji.
Dvanajsterica je sprejela vrsto dipl0-matskih povračilnih ukrepov proti Irakf! zaradi kršitve diplomatske nedotakljivos nekaterih veleposlaništev v Kuwaitu. ropska skupnost bo odredila izgon voj3 ■ ških misij in omejitev gibanja diplomatom l Dogovorili so se tudi o strožjem embarg,
: ter o ukrepih proti državam, ki bi ga kr31 le. Obrambni ministri Zahodnoevropsfe zveze pa razpravljajo o učinkovitejšem W | ordiniranju vojaških sil na kriznem P° ročju. Iraške oblasti pa nadaljujejo z 11 krepi za popolno integracijo Kuwaita. Ba? dad je sklenil uveljaviti v Kuwaitu iraš^ uro. Do sedaj je bila v veljavi enoud1 . razlika.
Obudili so spomin na Slomška
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
V nedeljo, 16. septembra, je bilo na Slovenskem več pomembnih proslav in jubilejnih prireditev. Med pomembnejšimi moramo opozoriti na vseslovenski Slom-j škov shod, ki so ga ob 190-letnici rojstva velikega škofa, pridigarja, pedagoga, velikega Slovenca priredili v njegovem roj st-j nem kraju na Ponikvi pri Šentjurju. Ob| prisotnosti več tisoč ljudi, častilcev Anto-, na Martina Slomška, iz vse Slovenije in j iz zamejstva je shod vodil mariborski škof Kramberger. V homiliji se je spomnil tudi svetih bratov Cirila in Metoda ter njuno delo primerjal s Slomškovim.
Kot slavnostni govornik je nastopil pisatelj Alojz Rebula, ki je orisal lik te izredne osebnosti in poudaril, da kljub zgodovinskim dimenzijam, v katerih je deloval, ohranja neokrnjeno svojo aktualnost. Opozoril je na glavne mejnike Slomškovega življenja in na njegove zasluge za slovenski narod, Cerkev in kulturo. Govor je Rebula tudi aktualiziral s številnimi pri- j merjavami med Slomškovim in sedanjim časom. Po govoru je pred mikrofon stopi-i la še vrsta uglednih gostov iz matične domovine in zamejstva ter v raznih oblikah
počastila spomin tega velikana slovenske? duha.	,
Svečanosti ob 190-letnici rojstva škof Antona Martina Slomška so se udelez1 tudi predstavniki slovenske oblasti. De gacijo je vodil predsednik vlade Peten' ki je med drugim izrazil misel, da slove3 ski narod brez Slomška ne bi bil zrel 1 današnja dejanja, s katerimi uresničuj svoje temeljne narodne cilje po samot3 nosti.
V Sloveniku v Rimu se je v P°nefJ! Ijek, 17. septembra, začel zgodovinski si3 pozi j o ljubljanskem škofu Antonu Bo*1 venturi Jegliču. Prireja ga Slovenska *e
loška akademija pod pokroviteljstvom
sp
venskega metropolita, nadškofa Šuštarlf Simpozij se bo končal 22. septembra. P*. davajo ugledni zgodovinarji in poznaV3 Jegličevega dela Metod Benedik, Janez J hant, Jožko Pirc, Marko Oršolič, ki prf? ja iz Sarajeva, Andrej Sedej, Vinko Anton Trstenjak, Franc Kralj, s. JaS,(* Kogoj, Marjan Smolik, Rafko Valenčič, Stane Gabrovec, Vasilij Melik, Valter b kan z Dunaja in še Vinko Potočnik.
Ljudski praznik v spomin na pisatelja F. Bevka
Shod Slovencev. Tako so organizatorji Poimenovali slovesnost v nedeljo, 16. t.m., 100-letnici rojstva Franceta Bevka v Zakojci, rojstnem kraju pisatelja, pesnika, Rednika in političnega ter družbenega delavca. Zbrali so se ljudje iz Benečije in kobariškega Kota, Idrije in raznih krajev baške grape, ostalega Posočja in Goriških “rd ter Goriške in Tržaške vse do morja 'n to kljub muhastemu vremenu, ki je nekoliko motilo popoldanski del kulturnega sporeda. Odziv ni slučajen, saj je Bevk zadostno pisal za to primorsko ljudstvo in to judstvo upravičeno čuti Bevka za pisate-K ki je mogoče najbolj izrazito in doži-!'eto opisal življenjsko usodo in trpljenje Primorcev še posebej v času fašistične Prahoviade in zatiranja.
Na to dejstvo so bili uglašeni tudi go-v°ri ob obnovljeni domačiji, kjer je Bevk Preživljal svojo mladost in v kateri je Nestni muzej iz Idrije uredil prostore, kjer razstavljeni eksponati o življenju in de-u Franceta Bevka ter etnografske zanimivosti iz časov njegove mladosti. Spored ?e je začel z nastopom Otaleškega okteta m zakojskih otrok. V imenu organizatoric je spregovoril ravnatelj Idrijskega mu-2eja Samo Bevk, sledil je pozdrav slovenskega ministra za kulturo Andreja Capu-ra, ki je v Zakojci predstavljal slovensko vlado. V imenu občine Idrija pa je prisot-C nagovoril podžupan prof. Tomaž Pavji'®, ki je tudi uredil muzejsko zbirko o ®evku. V svojem nagovoru je Bevka označil za primorskega kralja Matjaža in Prav prisrčno pozdravil uglednega gosta iz pinerola, Bevkovega prijatelja in preva-Inlca, profesorja Ezia Martina, ki se je ude-ežil slovesnosti.
Slavnostni govornik je bil pesnik in an predsedstva Republike Slovenije Ci-r*l Zlobec. V svojem, mestoma dokaj oseb-|!etn spominskem govoru, je med drugim ®jal, da je Bevk bil kulturni, zgodovinski, politični in tudi nacionalni spomenik Nmorske; človek, ki je predstavljal pra-V' etični naboj v težkih letih fašističnega
'zatiranja. Bevk, je dejal govornik, ni le ! pričeval o svojem času, ampak ga je sooblikoval s svojimi književnimi deli in s svojo družbeno-politično angažiranostjo. Izrazil je tudi nekaj kritični misli na račun osrednjega slovenskega narodnega prostora, ki je nekako prepustil Primorski, da sama počasti spomin človeka, ki ima nedvomne zasluge za celotni slovenski narod in ne le za živelj primorske dežele.
Režiser nedeljske proslave v Zakojci, Janez Povše, je poskrbel, da je — sicer z glasom Staneta Raztresena — nastopil sam pisatelj Kaplana Martina Čedermaca. Slavni odlomek zadnje Čedermacove pridige je naravnost pretresel občinstvo.
Po uradnem odprtju Bevkove domačije, kar je opravil častni predsednik Odbora za ureditev pisateljevega doma, akademik, dr. Janez Milčinski, so si ljudje ogledali prostore.
Bogato etnografsko razstavo so pripravili tudi učenci osnovne šole iz Cerknega.) Skrbno so jo uredili v stari Brovčevi domačiji. V sami Zakojci pa je bil bogat kul-l turni spored. Režiser Janez Povše je dogajanje razdelil na dva prireditvena prostora. Vreme je sicer nekoliko ponagajalo, a ni preprečilo številnih pevskih in drugih nastopov folklornih skupin in pihalnih orkestrov. Ta izredno bogati kulturni spored so oblikovale skupine iz Tolmina, Tolminskih Raven, Šentviške gore, Sežane, skupina Šavrink iz piranske občine, otroci o-penske osnovne šole in skupina telovadkinj ritmične gimnastike iz Trsta, sodeloval je še mešani zbor iz Podgore, ob tem Gledališka skupina Gorica in dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež ter godbi na pihala »Kras« iz Doberdoba in tovarne ETA iz Cerknega.
Ameriška vlada je odstavila poveljnika glavnega stana letalstva Dugana in ga nadomestila z generalom McSteakom. Du-gan je časnikarjem razlagal ameriške načrte o bombardiranju Bagdada.
Obnovili so cerkvico na Nanosu
Od 16. t.m. starodavna cerkev svetega Hieronima na Nanosu spet vabi vernike in ®e> ki se povzpnejo na goro, da se pri ?j.ej ustavijo, si oddahnejo in ozrejo po i,'Pavški dolini in Krasu. Skoraj tri tisoč Judi se je zbralo na gori, da bi se udeleži slovesnosti ob ponovni posvetitvi cer-*Ve in zvonov. Polnih 28 let ni bilo v tej ®erkvi mašne daritve. V zadnjem stoletju jo prvič uničile fašistične tolpe leta j 2l. Po obnovitvi so bile vse do leta 1962 I® občasne maše, vsaj za praznik svetega v *eronima, kateremu je posvečena. Zob asa jn ^-uc[j človeška roka sta prispevala, raJe cerkev v zadnjih desetletjih postala Cevina. Zavzetost treh duhovnikov, ki so pžbovali v Podnanosu: Milana Peterne-Borisa Čibeja in sedanjega župnika An-Strancarja, ter marljivost velikega evila prostovoljcev, ki so pri delu o-
pravili nad 7 tisoč delovnih ur, sta omogočili, da cerkev svetega Hieronima na Nanosu spet stoji.
Slovesnost ob posvetitvi je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih, ob njem pa je somaševalo še deset duhovnikov. Cerkev je bila premajhna za vse, ki so se povzpeli do nje, in velika večina ljudi je obredu sledila na prostem. Pel je mogočen pevski zbor, ki so ga sestavljali pevci iz Podnanosa in Podrage.
Žal je vreme nekoliko ponagajalo, tako da je nenadna ploha presenetila romarje, ni pa motila samega bogoslužja. Cerkev svetega Hieronima spet stoji in vabi vernike pa tudi druge, ki se bodo povzpeli na Nanos, da se pri njej ustavijo in oddahnejo. Prihodnja sveta maša pa bo na praznik zavetnika sv. Hieronima v nedeljo, 30. septembra.
Vilenica 1990
Prireditve ob letošnji mednarodni literarni nagradi »Vilenica 90« so se začele v četrtek, 13. t.m., v dvorani sežanske občinske skupščine. Na sporedu je bilo srečanje z naslovom »Srednja Evropa Evropi«. Glavno misel je podal pesnik Veno Taufer, ki je govoril o »Izzivu ali zgagi«. Enotna nit njegovega posega je zaobjemala vse spremembe, preko katerih je prepotovala srednja Evropa. Vse to le pomeni nekaj novega, neko izkušnjo kulture v politiki, ki se ponuja ostali Evropi. Tisto, česar se zahodna Evropa zelo boji in kar imenuje nacionalizem, ni občutek narodne pripadnosti, kakršnega sicer Evropa pozna iz slabih izkušenj med obema vojnama, ampak je nekaj novega: želja po samostojnosti, samobitnosti, po priznanju temeljne človekove pravice, da si enakopraven. Kultura ni stvar kvantitete, temveč vsebine. Zvečer je bil v jami Vilenici srednjeevropski literarni večer z multivizijo o srednjeevropskem knjižnem projektu.
V soboto dopoldne smo izvedeli za letošnjega nagrajenca. To je litovski pesnik Tomas Venclova. Leta 1977 se je izselil v Združene države zaradi raznih političnih pritiskov. Izgnali so ga zaradi oporečni-ške dejavnosti. Prav ta dogodek je v podlagi njegovega literarnega ustvarjanja. Vendar ga ne jemlje tragično in mu ni žal po odvzetem sovjetskem državljanstvu, saj je, kot trdi, v prvi vrsti Litovec. Na tem srečanju so tudi predstavili knjižne izdaje Vilenica založbe Wieser. Popoldne so se u-deleženci te mednarodne literarne prireditve preselili k nam, točneje v devinsko-nabrežinsko občino. V čudovitem okviru devinskega gradu je bil srednjeevropski literarni večer, v večernih urah pa sta goste sprejela predsednik nabrežinske Kmečko-obrtne hranilnice in posojilnice Gvido Zidarič in deželni svetovalec Slovenske skupnosti ter podžupan te občine Bojan Brezigar. Sprejem je bil v restavraciji Sardoč v Prečniku in ga je popestrilo petje »Fantov izpod Grmade«.
Naslednje jutro je bila v Štanjelu srednjeevropska literarna matineja. Predstavili so prevod knjige lanskoletnega nagrajenca Jana Skacla, nato je bil pomemben trenutek podelitve letošnjega kristala Vileni-ce 90 za najboljše predstavljeno delo. Prejel ga je slovenski pesnik Aleš Debeljak; zanimivo je, da je nagrajenca izbrala mednarodna žirija, v kateri ni bilo Slovenca.
V soboto zvečer je bila v jami Vilenici zaključna slovesnost. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo je letošnjemu dobitniku, litovskemu pesniku Venc-lovi izročil nagrado, čemur je sledil sprejem.
Letošnja Vilenica je potekala in se je zaključila v duhu širših evropskih sprememb in želje po suverenosti posameznih narodov. Tudi kultura bo pripomogla za boljši jutri.
(Dar)
Severna in Južna Koreja se nista sporazumeli za skupen vstop v Združene narode. Seulska delegacija je zavrnila severnokorejski predlog kot nerealističen in težko uresničljiv.
Gostje iz Ljubljane pri tržaških prostovoljcih
Dne 13. t.m. se je v Trstu mudila delegacija za ljudsko obrambo iz Ljubljane.! Prišli so na povabilo tržaške skupine pro- i stovoljcev za civilno zaščito Nord Est, ki so jih pred kratkim obiskali v prestolnici Slovenije. Srečanja so se med drugimi u-deležili dr. Janez Sodržnik, sekretar mestnega sekretariata za ljudsko obrambo, Milivoj Dolščak, načelnik skupin za civilno zaščito in dva predstavnika ljubljanskega centra za civilno zaščito v Palmanovi. Predstavniki tega centra so jim najprej posredovali nekaj podatkov o delovanju centra, ki ima v delovni skupnosti Alpe-Jadran v slučaju nesreč vlogo koordinatorja posegov. Poleg tega so jim povedali nekaj bistvenih podatkov o novi zakonodaji v deželi Furlaniji-Julijski krajini na področju civilne zaščite, na podlagi katerih je nastal tudi ta deželni operativni center. F J K, so poudarili, je prva dežela v Italiji, ki ima na področju civilne zaščite natančno izdelano zakonodajo, tudi zaradi značilnosti terena samega, saj lahko pride v naši deželi dejansko do vseh vrst naravnih katastrof, od potresov, do požarov, poplav ipd. Ob koncu srečanja so delegaciji iz Slovenije izročili tekst deželnega zakona za civilno zaščito z upanjem, da jim bo morda v korist pri izoblikovanju novih zakonov za varstvo in zaščito v bližnji Republiki in jim nato pred odhodom razkazali prostore centra.
Gostje iz Slovenije so se nato odpeljali v Trst, kjer jih je najprej sprejel tržaški podprefekt Vergone, ki jim je po uvodnem nagovoru o pomenu sodelovanja med skupinami za civilno zaščito iz sosednjih dežel, razkazal operativni center, ki deluje na prefekturi. Nato se je delegacija iz Slovenije odpravila k Sv. Ivanu na sedež svojih gostiteljev, skupine Nord Est. Prostovoljci so jim razkazali prostore, ki so jih pred kratkim popolnoma obnovili, saj ie bila hiša v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice ob vselitvi v zelo slabem stanju.
Člani skupine Nord Est so jim nato pokazali nekaj diapozitivov o nastanku svoje skupine. V začetku so bili le skupina radioamaterjev, s časom pa so začeli delovati na vseh področjih civilne zaščite. Sedaj so se specializirali predvsem za posege v slučaju potresov. Pred nedavnim so nabavili tudi posebno napravo — geofon, ki odkriva žive osebe pod ruševinami.
Po kosilu so člani skupine Nord Est spremili delegacijo iz Slovenije do mejnega prehoda. Pred odhodom so se dogovorili, da se v kratkem ponovno sestanejo in začno s fazo konkretnega sodelovanja s skupinami za civilno zaščito iz Ljubljane.
Po vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov med Vatikanom in Češkoslovaško, ki so bili prekinjeni leta 1950, je v teh dneh dospel v Prago apostolski nuncij Giovanni Coppa.
Izreden uspeh letošnjih Kmetijskih dnevov
Kmetijski dnevi, sejem in razstava o kmetijstvu na Tržaškem, ki so jih priredili v Boljuncu, so letos doživeli nepričakovano prodoren uspeh. Trajali so štiri dni, od petka, 14., do ponedeljka, 17. septembra. Predsednik pripravljalnega odbora Boris Mihalič je poudaril, da so Kmetijski dnevi dosegli vsestranski uspeh. Sejem, ki so ga priredile vse občine tržaške pokrajine pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine, tržaške Pokrajine, Kraške gorske skupnosti in Tržaške trgovinske zbornice, je skupno obiskalo kakih 20 tisoč ljudi. Samo vstopnic so namreč prodali kakih 16 tisoč. Na politični ravni pa so se naj višji predstavniki deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti obvezali, da bodo spremljali kmetijsko delovanje na tem področju. Pokazali so zanimanje in posluh za potrebe in težave kmetijstva na Krasu, v tržaškem predmestju in v Bregu.
Organizatorji sejma so bili mladi arhitekti in tehniki skupine SINTAGMA iz Trsta, ki so si sejmišče zamislili kot nekakšno srednjeveško tržnico in poskrbeli za celo vrsto pobud, razstav, videoprikazov, likovnih in etnografskih eksponatov, ter razstav malih živali in ptic ter cvetja. Priredili so tudi razstavo in ocenjevanje najlepšega goveda ter poskrbeli za razne predstave s konji. Obiskovalcem so nekatera podjetja ponujala različno orodje in kletarsko opremo, zanimiva pa je bila tudi ponudba pod šotori. Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavo in veselje.
Posebno velja opozoriti na teme letoš-
njih posvetov. Prvi dan so razpravljal' 0 vprašanju deželnega zakona o zaščiti Kra’ sa. Na dan so prišla različna stališča. V '"' stvu pa je bila skupna poanta vseh, da i"13 kmetovalec prvenstveno vlogo pri oblik0' vanju kraške pokrajine in da bo moral to zakon upoštevati to dejstvo.
Sobotno predavanje je bilo posvečen0 oljki. Ta plemenita sredozemska rastlin3
dalje na 7. strani *
EX-TEMPORE ZA SLOVENSKO
ŠOLSKO MLADINO
Slovensko dobrodelno društvo v Trsta ulica Machiavelli 22, priredi v nedeljo, 3° septembra, risarski natečaj Ex-tempore z3 otroke, ki obiskujejo slovenske otroške vrtce, osnovne in srednje šole na Trz° škem. S tem želi društvo na prijeten n3’ čin in v prazničnem vzdušju izreči dobra došlico našim otrokom ob začetku noveg3 šolskega leta.
Ex-tempore bo potekal v Barkovljah prostorih Prosvetnega doma, ulica Cerret° 12, od 9. do 12. ure. Udeleženci naj se "3 zbirnem mestu predstavijo s svojimi bar vicami, medtem ko dobijo papir in podi0 go na kraju samem. Razglasitev nagrajen cev, razstava risb in nagrajevanje bodo istih prostorih popoldne ob 16. uri. Nast° pil bo tudi čarodej Vikj s pestrim Pr0” gramom.
Da bi ta pobuda čim lepše uspela, pr0" si društvo prijatelje mladine, zlasti pa njene učiteljice in učitelje za sodelovanji
Sindikat slovenske šole razpravljal o aktalnih vprašanjih
Dne 13. septembra 1990 se je v Trstu' sestal razširjeni Šolski odbor, da bi pretresel vprašanje združevanja oziroma ukinjanja šol odnosno ravnateljstev. Gre za ravnateljstva slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol v Gorici in Trstu. Seja je bila sklicana tudi z namenom, da se pretrese možnost političnih korakov za rešitev vprašanja, ker upravni postopki o-čitno ne zadoščajo in ker je tudi sicer vprašanje predvsem politične narave.
Zaradi aktualnosti vprašanja so bili povabljeni na sejo ravnatelji nižjih srednjih šol tržaške pokrajine, ki so se seje polnoštevilno udeležili, in višjih srednjih šol goriške pokrajine ter predstavnik slovenskega šolskega osebja v Vsedržavnem šolskem svetu. Od rednih članov odbora so bili prisotni Živka Marc in Samo Pahor (tržaško tajništvo SSŠ), Darko Bratina (SKGZ), Marij Maver (SSO), Anamarija Kalc (KPI) in Aldo Štefančič (Ssk). Prisotni so ugotovili, da pristojne oblasti že pri začetnih postopkih niso spoštovale obstoječih zakonov, kar je bilo vzrok za uprav-! ni postopek, po drugi strani pa so ugotovili, da še ni stekla politična akcija za rešitev obravnavanih vprašanj, čeprav je možna njihova temeljita rešitev samo na i tem področju. Očitno je namreč, da gre za
poteze v širše zasnovanem načrtu za čenje slovenske šolske mreže in za i2*"1 njanje ustanov slovenske manjšine iz ^ žaškega mesta, pri čemer je racionalizad ja v državnem merilu dobrodošla pr^°ž nost. Pri tem je značilno neupoštevani mnenja deželne komisije za vprašanja sl° venskih šol in mednarodnih obveznosti de spreminjanja šolske mreže.
Predmet razprave je bilo tudi vpraš3 nje samostojnega načrta za preuredhe' slovenskega šolskega omrežja, ki bi op*1 malno odgovarjal potrebam slovensK manjšine, je pa to vprašanje izrazito P°" litične narave.
GENERALNI KONZUL SE POSLAVLJA
Delegacija Slovenske skupnosti se ie pred dnevi na konzulatu SFRJ v Trstu P slovila od generalnega konzula Liviia J komina, ki se mu izteka mandat v Trs'
V obsežnem in prijaznem razgovoru so
iti"
predstavniki Ssk izrekli priznanje za s
Štih1'
letno delo ter voščilo za uspehe pri no .zadolžitvah. Pogovor se je razširil tudi (obravnavo položaja Slovencev v Italiji 1 I razmer v Jugoslaviji.
,vif
Zamenjava superiorjev ^a mirenskem gradu
. Služba superiorja (hišnega predstojni-.a' je v Misijonski družbi (lazaristi) doloma s triletnimi mandati, ki se lahko dva-M ponovijo. Na Mirenskem Gradu je po-JHel drugi mandat dosedanjemu superior-Stanku Lipovšku, ki odhaja v Sv. Jakob Savi, nasledil pa ga je Zdravko Pogo-,elc> doslej predstojnik v ljubljanski hiši Pristov.
Nešteto dogodkov se je v teh šestih le-^ zvrstilo na Gradu, ki je kot znano eden , hovnih centrov na Primorskem. Vseka-bodo
žlaht;
zaznamovana tudi z Lipovškovim
. nim prispevkom, karizmo sprejemanj9 ljudi, izjemno komunikacijo, srčno do-°1° ••• Skrb za obe samostanski družini . griču in po njih tudi za vse obiskovalce , bilo ig eno od izhodišč predstojnikovega s •' časa za prave počitnice ni bilo, 1 se tu prav v poletnih mesecih zgrne )Več obveznosti. Pa vendar mu je bilo a Primorskem, Štajercu po rodu, všeč in kj je bil na Gradu. Ob krhkem zdravju h le breme vodstva rad odložil, a se je s
Potek,
saj
om drugega mandata tudi preselil, ga družba potrebuje tudi drugje.
Kot po neki naravni danosti se je tesno vezal tudi z zamejstvom. Pri tem so se ^ h krepile obojesmerno: na Gradu je ved-več gostov izza meje in tudi sam je bil cleti gost Gorice in okoliških krajev. Tudi Stankov naslednik Zdravko Pogo-jg : je že naš dobri znanec. Posebej često j na Grad prihajal v času, ko je bil vizi-
Me
0r jugoslovanskih lazaristov (1979-1988),
Pa je bil tudi med letošnjim Lipovško-lrtl obiskom v Kanadi.
Sicer pa smo pred glavnim in tradicio-SnL 1X1 romarskim shodom, kvatrnico. V itib°to, 22. t.m. bo večerna maša (19. uri) ; Procesija s sodelovanjem solkanske . Pnije. v nedeljo bodo tri liturgična sre-jAia: ob 7., 10. in 16. uri. Glavni romarski <°b popoldne bo vodil Gašper Rudolf, P^ik iz Nove Gorice.
P. B.
^elo šolskega sindikata V GORICI
ta Tik pred začetkom novega šolskega le-
soL
Se je sestal odbor Sindikata slovenske
Sed ~ Tajništvo Gorica. Odborniki so pre-
Pod;
ali spremembe in novosti na šolskem
d 'rQčju v minulih mesecih ter okvirno k °čili naloge, ki jih bodo v kratkem o-aMli odborniki, b ?edagoški svetovalec iz Nove Gorice L Stekar, ki že več let spremlja delo sin-fQv tovega odbora, je na omenjeni seji po-o tradicionalnem seminarju za slo-
v c
^Uske šolnike, ki je bil letos na Brdu pri
Ju pozitiven. Med drugim je razvese-0 dejstvo, da je bila letos polna udelež-i Prijavljenih šolnikov in sicer 10 iz Go-
C“iu in se je zaključil 25. avgusta; obra-
ba
30 iz Trsta. je Predsednik sindikata prof. L. Devetak ^Seznanil ostale odbornike o sestanku, ki rjj le imelo predstavništvo SSŠ v Ljublja-k0 ’ avgusta. Sestavlja se nova mestna , Pzulta za slovenska vprašanja, v kateri usta zastopala SSŠ prof. C. Luis in M. st ncina. Odborniki so potrdili lanske pred-i^hike v komisijo za prizive. Prihodnji v?Gsec se bo delegacija SSS predstavila no-v.j1111 šolskemu skrbniku in mu posredo-a Problematiko slovenskega šolstva
MARSIKAJ JE DRUGAČE
Pravila - Prvi del novega slovenskega pravopisa
Po Levčevem (1899), Breznikovem (1920), Ramovševem in Breznikovem (1935), pravopisih SA ZU (1950 in 1962) smo Slovenci v maju 1990 dobili svoj šesti pravopis, ki je izšel po razmeroma dolgih pripravah. Tega dela se je namreč že 1972. leta lotila Komisija za slovensko gramatiko, pravopis in pravoprečje pri SAZU (A. Bajec, J. Rigler in J. Toporišič). Leta 1981 je izšel Načrt pravil za novi slovenski pravopis, 1987 pa je prevzel vodstvo pravopisne komisije F. Jakopin. Ta je pretresla vse pripombe iz javne razprave po izdaji Načrta in upoštevala predloge svojih članov in izdelala sedanje besedilo.
V prvem delu novega Slovenskega pravopisa, v Pravilih, Slovarski del bo izšel leta 1992 ali celo 1993, je prof. Jože Toporišič pod okriljem SAZU in sodelavcev (Fran Jakopin, Janez Menart, Janko Moder, Stane Suhadolnik, Janez Dular, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar in Martin Ahlin) uzakonil svoje jezikovne spremembe, ki so bile že nakazane v štirih Slovenskih slovnicah (Obzorja, Maribor 1965-1970) in kasnejših dopolnjenih in razširjenih izdajah. Marsikatera njegovih novosti je bila doslej predmet kritik in polemik, marsikdo njegovih pravil ni doslej upošteval in je pisal (pa tudi učil) po svoje (kakor je predpisoval Pravopis iz 1. 1962). Kaj pa sedaj, ko so z novim pravopisom »uzakonjena«? Upoštevati jih je treba in sprejemati tudi take nesmiselne, kot je izraz »trieštinščina« in sklanjatev večbesednih poimenovanj tipa Via Giuseppe Verdi, Vie Giuseppe Verdi! Ali tu ne velja več pravilo: Ne najdem Ulice Frana Levstika? Pa spet nov problem. Pravopis določa Ulica stare pravde (§ 62 str. 18), na str. 20 pa pravi: Stanujemo v ulici Za vodo. Kako naj torej pišemo samostalnik ulica z malo ali z veliko začetnico? Novi Pravopis ima še precej sprememb v poglavju Velike črke. Naj naštejemo še nekaj najznačilnejših primerov.
Zemljepisna imena moramo najprej deliti v naselbinska in nenaselbinska. Ko smo to storili, moramo ugotoviti, ali nima krajevno ime v drugem delu predlogov ali samostalnikov: vas, mesto, trg, selo in potem pišemo vse z veliko: Volčji Potok, Sladki Vrh, Črni Kal, Škofja Loka, Ilirska Bistrica, Zidani Most, Dolenje Mokro Polje, Pri Treh Hišah, sicer pa z malo: Novo mesto, Stara vas, Stari trg, Opatje selo (kakor da bi bila med mostom, mestom in trgom kaka bistvena razlika!). V zvezi s predlogi pa pišemo: Most na Soči, Šmarje pri Jelšah itd. Pri nena-selbinskih imenih pišemo drugo sestavino z malo: Slovensko primorje, Panamski prekop, Zelena jama (vendar: Stanujem v zaselku Zelena Jamal). Novost je, da pišemo z veliko črko ime-
na samo/upravnih enot: Skupščina občine Domžale, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center. Po analogiji bi morali pisati: Skupščina občine Trst; v Trstu pa raje pravimo: Tržaški občinski svet.
Tudi poimenovanja naših šol so po Pravilih novega Slovenskega pravopisa napačna, saj bi I morali pisati Osnovna šola Franceta Bevka, in ne kot jih imamo mi poimenovane: Srednja šola Simon Gregorčič! Kako pa naj to navedemo v dvojezičnih dokumentih? Za italijanske urade bi prav kmalu postale naše šole Liceo Prešerna, Scuola Media Josipa Ribičiča in podobne spakedranke (Glej: Nada Pertot, Razmišljanje ob prebiranju Pravil novega Slovenskega pravopisa, PDk, 9.8.1990).
Prazniki se pišejo z malo črko: vsi sveti, božič, novo leto, jožefovo, Silvestrovo itd. To je že vzbujalo polemike zaradi dejstva, da je Novo leto prav določen dan, to je 1. januar. Silvestrovo (z malim »s«) se ne sklada s pravilom, da pišemo pridevnike iz lastnih imen z veliko začetnico, torej Jožefovo, Silvestrovo, Jurjevo I itd. Kako naj torej pišemo, ali po svoji presoji ali naj se držimo novih pravopisnih pravil?
Izraze spoštovanja Ti, Vi, idr. pišemo z veliko ali z malo; Lepo Vido in Kralj Matjaž z veliko ali z malo, pri besedi Neslovenec pišemo N z veliko, Beneški Slovenec pa oboje z veliko. Za Slovensko Benečijo predpisuje pravopis oblike Videm, Brdo, Trčmun in dodaja: »Viden, Bardo, .Ta na Bili so pokrajinsko ali narečno obarvana«.
Pri ločilih je morda samo to novo, da »Pike na koncu povedi navadno nimajo«, ni pa jasno j rečeno, ali pika ostaja pri pisanih naslovih (šol-skih zvezkih)? Nekoč je bila napaka, če je ni-| smo postavljali, potem je bila prepovedana. Kaj pa danes? Tudi pri vsoti denarja postavljamo piko, zatem vezaj: 8055.- lir.
| Pri vejici je ostalo vse po starem. Kar so i pred leti prepovedali, so spet preklicali: vejico I pišemo za nedoločniškim polstavkom, npr.: Po-j stati zdravnik, je njegova želja. Ostalo pa je, da pri dveh zaporednih podrednih veznikih ne pišemo vejice: »Le piši materi, da če ne bo denarja, ne boš več stanoval pri nas« (Ivan Cankar). Pri ostalih ločilih ni sprememb. Deljenje je o-stalo kot doslej, lahko delimo, kakor se nam zdi; torej: ses-tra, se-stra in sest-ra. Pri deljenju gre le za izgovorljivost. Sestavljalci dopuščajo delitev »lj« in »nj«, čeprav to označuje mehek glas, ki se nikoli ni delil. Pravopis navaja: polje ali pol-je, ko-nja ali kon-ja; ne moremo pa deliti besed film, trn, čmrlj.
Pri sklanjatvah je le nekaj novosti, v glav-
dalje na 7. strani ■
Katoliška knjigarna - Gorica
Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX
nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato založena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti.
Gorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Zanimivi »Naši razgledi«
Pred kratkim je v Ljubljani izšla zadnja številka štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. U-vodni članek je delo Marka Kosa, profesorja na FSPN (fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo), ki piše o družbeno gospodarski prihodnosti Slovenije. Avtor predvsem poudarja, da je treba končno vzpostaviti zdravo konkurenco. Nujno je torej odpraviti vse monopole, j ki so najbolj nevarni v tako majhnem gospodar- j stvu, kot je slovensko. Nesprejemljiva so torej ; velika, ekskluzivna združenja kot je Istra, Slo- j venijales ipd. Tudi Slovenija bo morala iti skozi očiščenje, kakršnega so doživeli v ZDA v 80-tih letih. Največje ameriške družbe so prevzeli tujci. Na takšen način je mogoče postaviti temelje »konkurenčnosti«, gospodarske celote kot sistema. Vse to seveda ni miren proces, opozarja avtor, ampak je bolj podoben vojni, v kateri padajo žrtve. Američani so si v tistih letih pomagali iz gospodarske krize s sledečimi recepti: izboljšali so varčevanje prebivalstva in iz njega izhajajoče investicije, podprli so kritične tehnologije, preprečevali sovražne prevzeme domačih podjetij s strani tujcev, zlasti pa povečali podjetniške raziskave (v desetletju 1979-80 so jih zvišali kar za 50%).
Zmotno se je zanašati na velike spremembe, ki bodo popolnoma spremenile stvari, piše še Marko Kos. Zakaj neki bi silili in tvegali z visoko tehnologijo! Bolj pametno in učinkovito bi bilo, da bi se v Sloveniji za začetek posvetili proizvodom nižje ravni kot so na primer navadni televizorji, majhni avtomobili, osnovni orodni stroji itd... Tudi Japonci so tako začeli, piše avtor. Takšni proizvodi predstavljajo majhne zrele trge z mero nizkega dobička. S tem bi se izpopolnili v intenzivni konkurenci, potem pa bi lahko Slovenija prišla tudi na večje trge z zah-
tevnejšo tehnologijo. Ni res, da je v večjem podjetju varneje, piše še avtor. O tem so bili dolga leta zmotno prepričani v Jugoslaviji, izkušnje pa so pokazale nasprotno.
Marko Kos obenem opominja, da bi bilo treba v Sloveniji v prvi vrsti zvišati produktivnost. Danes niso pravilno izrabljeni niti tovarniške naprave niti ljudje. Avstrija ima na primer približno štiri krat večjo dodatno vrednost na zaposlenega kot Slovenija. Izboljšati bo treba izkoriščenost delovnih ur. Izredno pomembno pa je, piše še avtor, da bi bilo v slovenski industriji več inovacijske dejavnosti. Inovacije so pred nekaj leti preprosto prenehale, ker je med vodstvi vladala psihoza, da v teh časih krize zanje ni čas. To pa je dejansko zavrlo vso inovativno dejavnost, ki je neobhodno potrebna za rast vsakega gospodarstva. Avtor sprejema možnost, da bi nekatera podjetja v Sloveniji prevzeli tujci. Če bodo znali bolje upravljati industrijo, se bodo s tem okoristili tudi podjetniki in delavci v Sloveniji. Spoznali bodo novo mentaliteto, novo kulturo dela, nove metode.
Tehnični matematik Drago Čepar, samostojni svetovalec na Inštitutu Jožef Stefan iz Ljubljane, je za to številko Naših razgledov napisal članek o razmerju med številom prebivalstva in brezposelnostjo. V svojem zapisu je ovrgel trditev, da večje število otrok pomeni povečanje števila nezaposlenih in je v dokaz za svojo teorijo navedel tudi nekaj zgovornih primerov. Res je, da se na prvi pogled zdi, da je težje dobiti delo, če je več iskalcev. To pa drži le, če se ob povečanju števila ljudi ne odpro nova delovna mesta. Ljudje pa delovna mesta ne samo zasedajo, ampak jih tudi ustvarjajo, trdi avtor članka.
Zanimiv je tudi prispevek Jožeta Golmajer-ki piše o tem, kako zakoni v Sloveniji danes
dalje na 7. strani ■
112. številka Primorskih srečanj
Zadnja številka »Primorskih srečanj«, revije za družboslovje, gospodarstvo in kulturo, je tokrat skoraj v celoti posvečena dvema obletnicama: 500-letnici rudnika živega srebra v Idriji in 100-letnici smrti slovenskega pisatelja France-
I
ta Bevka. Poleg tega vsebuje revija vrsto lite- j rarnih prispevkov ter člankov o raznih kultur- j nih dogodkih, razstavah, recenzijah knjig ipd.... j V 112. številki revije »Primorska srečanja« so avtorji člankov precej natančno orisali poltisoč-: letno zgodovino Idrije, ki se dejansko prične zj odkritjem živega srebra. V tistih stoletjih jej bilo rudarstvo zelo pomembna, če že ne glavna j panoga v svetu. Izrčpen zapis je posvečen tudi idrijskim šolskim tradicijam. Iz njega izvemo,; da je šolstvo v petstoletni zgodovini Idrije zavzemalo nadvse pomembno in častno mesto. Vsi raziskovalci idrijske preteklosti se strinjajo z u-gotovitvijo, da je na Slovenskem malo krajev,1 ki bi se lahko ponašali s tako bogatimi šolskimi tradicijami. Revni rudarji so prostovoljno in iz lastne pobude podpirali šolski sklad za svoje o-troke, kot beremo v poročilu rudniške uprave ob koncu 18. stoletja. Za idrijsko šolstvo je značilna več kot štiristoletna kontinuiteta, ki skorajda ni bila nikoli pretrgana, čeprav je Idrija doživela hude gospodarske recesije, socialne stiske, j posledice vojn in druge težave. Od protestant-1
skih časov do današnjih dni je kronika najrazličnejših izobraževalnih ustanov dejansko neprekinjena. Nekaj člankov je posvečenih tudi znamenitim idrijskim čipkam. V letu 1905 je nastala tudi posebna šola, v kateri so se dekleta učila umetnosti klekljanja in se izpopolnjevala tudi v izdelavi najbolj zapletenih vzorcev.
V reviji je zelo obširno tudi gradivo, posvečeno 100-letnici smrti Franceta Bevka, oziroma 20-letnici njegovega rojstva. Pisatelj je namreč umrl na svoj osemdeseti rojstni dan. V Primorskih srečanjih bomo lahko prebrali članek slavista in pedagoškega svetovalca za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem Silva Faturja, ki piše o Primorskih slovenističnih dnevih, publicist in literarni zgodovinar iz Tolmina Janez Dolenc pa je v svojem zapisu spregovoril o Bevkovih delavnicah. V članku so navedeni najpomembnejši kraji, kjer je ta slovenski pisatelj neutrudno opravljal svoje poslanstvo; od njegove rojstne hiše, kjer je začel pisati že kot srednješolec, do goriških sodnih zaporov. Članki, posvečeni Bevku, nadalje obravnavajo metafore v znanem Kaplanu Martinu Čedermacu in pisateljevo kulturno-politično delo. Njegovo življenje med obema vojnama je značilno zaradi povezovanja pisateljskega dela v najbolj širokem
dalje na 8. strani ■
Izšla je publikaciji o »KruŠarci«
Na pobudo vodje Skedenjskega etn grafskega muzeja Dušana Jakomina J pred nekaj dnevi izšla knjiga z naslov0'' »Krušarca«. Publikacija vsebuje poleg1" lijanskega izvirnika tudi prevode v sloV°r‘ ščino, nemščino, angleščino in francos
 	*	-nj.
no. Gre za občuteno pripoved znanega *
lijanskega televizijskega režiserja Sand1' Bolchija o njegovem obisku v Skednja otroških letih, o platonski ljubezni do pega dekleta Vanče, ki je vsako jutro P . našala na njihov dom dišeči škedenj5 kruh in o občutkih, ki so prevzeli avtor] ko je po skoraj štiridesetih letih ponoV° obiskal to slovensko vasico na griču. S P, sebnim zanimanjem si je Bolchi ogle°, etnografski muzej, ki mu je priklical v SP min vse tiste lepe občutke iz otroštva- j1' tem ogledu ga je spremljal g. Dušan J komin, ki je tudi avtor spremne besed0 knjigi.	,
Bolchijeva povest je sicer že izšla Pr' 14 leti v publikaciji z naslovom: >>rTerI1t di Servola« (Skedenj ski čas) na poba vodstva Italsider. Dušan Jakomin pa se J odločil, da to prelepo zgodbo ponovno P natisne v drugačni obliki in ji doda sloVe ski in nemški prevod. Čeprav je »Kru»8 ca« nastala pred poldrugim desetletjem,! še vedno sveža in zanimiva, vredna, da J1 spozna tudi širša, evropska javnost.
Knjiga je izšla v 1.000 izvodih, s svC jimi ilustracijami pa jo je umetniško opr
vsf
mil slikar Klavdij Palčič. Poleg tega buje publikacija tudi nekaj pomembnih P datkov o Skedenj skem etnografskem 10 ■ zeju in fotografsko gradivo o železarni- ^
žarni, današnjem Skednju, narodnih no®‘ in o »Valvasorjevi nagradi«, ki jo je g-komin prejel v Ljubljani lansko leto svoje delo v muzeju.
Namen »Krušarce« je predvsem re
miranje Skedenj skega etnografskega ^ žeja. Prav zaradi tega je knjiga napis0'
v petih jezikih. V tem škedenjskem
zeju je shranjena res bogata zbirka P1
membnih dokumentov iz preteklosti nedelje dalje si je v razstavnih prosto0, mogoče ogledati tudi izčrpno fotograf® gradivo o življenju v Skednju v začel;, stoletja, razne dokumente in predmete, tiste dobe. Obiskovalec si bo v muzeju 1°. ko ogledal še razne druge zanimivosti.
že od njegovega nastanka pred petnaj
s";
mi leti dalje krasijo razstavne prostore
pritličju je na ogled stara kuhinja, v
k#
ic»
ri so krušarice pekle svoj kruh, spalo1 razno orodje, tipične ljudske noše in . njo, okrašeno z ljudskimi motivi. Muzej ? Ulici Pane bianco 52 je odprt vsak p°p deljek in četrtek od 17. do 19. ure.
Vesoljsko letalo »Columbia«, ki bi » morali v teh dneh izstreliti iz Cape Ca11
verala, nima sreče. Tudi danes, 18. t.m
namreč pred izstrelitvijo odkrili, da
ja tekoči vodik, zaradi česar so izstrel1^.,
/
f
odložili. Ta zaplet bo za daljši čas odl° .
izstrelitev, ker je že na dnevnem redu
0°'
poskus z vesoljskim trajektom iste sedi
Zanimivi »Naši razgledi«
zdravstvo. Predvsem opozarja, da so Primarija zdravstvenega doma v Ljubljani, °dstotki družbenega proizvoda povsem neza-Pi za vse potrebe zdravstva. Celo vojska do-
® nadaljevanje s 6. strani
javijo
la,
4
dosti
’Va za svoje potrebe okrog 5 odstotkov. V raftih deželah pa je zdravstvu odmerjenih od fchanj 5 do 10 odstotkov družbenega proizvo-Ponekod celo 12. Neumestna je trditev, da ^žava v tem kriznem obdobju ne more pri-Sciti več sredstev za zdravstvo, nadaljuje Gol-^aier. Zdravje prebivalstva je namreč tudi gozdarsko pomembno. Zdrav, izobražen in kul-teP človek dela in proizvaja več od bolehnega, aukega in nekulturnega. Zato vsaka naložba v Phbene dejavnosti gospodarstvo oplemeniti in °§ati, ne pa obremeni. Kar na hitro pa zako-v o zdravstvu ne bo mogoče spremeniti, oporja avtor. Zdravstveno varstvo je kompliciran
siste) iti
Pravila	-	Prvi	del	nove
:rri, ki ne prenese prehitrih organizacijskih Vsebinskih preobratov. Priporočljivo je po-Pno dopolnjevanje in izpopolnjevanje po že
DOM MANGART
ŽABNICE — KANALSKA DOLINA tel. 0428/63173
Primerno izhodišče za izlete v tri dežele in pet dolin.
Nova uprava nudi za julij in september enotedenski polpenzion za 234 tisoč lir.
dojenih poteh v razvitih deželah socialne bla-j^e. ob koncu dr. Golmajer s ponosom ugodja, da je kljub nezadostnim sredstvom zdravja 0 v Sloveniji eden od redkih segmentov druž-’ ki nudi storitve na evropski ravni. V to repliko prihajajo na zdravljenje tudi ljudje iz Ovitih in bogatih dežel.
Zadnja številka »Naših razgledov« vsebuje članke, ki so se pojavili v jugoslovanskih Svetovnih časopisih.
(hj)
■ nadaljevanje s 5. strani
nem pri zloženih lastnih imenih tipa Vladimir, Črtomir. Prednost dajemo podaljšanim osnovam: Vladimirja, Črtomirja; doslej smo pisali Vladi-mira. Zakaj so uzakonili toliko (kar 12) sklanjatev, ni povsem jasno, saj tuja imena ne morejo imeti lastne slovenske sklanjatve. Nazivov (naslovov) pred imenom (včasih) ne sklanjamo, npr.: doktor Veselko, z doktor Veselkom; profesor Koren, s profesor Korenom; inženir Jazbec, z inženir Jazbecem. To res ni v duhu slovenskega jezika, ki zahteva sklanjatev obeh delov. Enako navaja: tovarišica profesor, tovarišice profesor (?!). Pri ženskih poklicih delamo ženske oblike takole: bibliotekar, bibliotekarka, dekan de-kanka, vojak vojakinja, svetnik, svetnica, itd.
V vseh poglavjih je marsikaj novega, važnega, tudi takega, česar prejšnji Pravopis ni imel, različnega in že udomačenega, saj se vsak jezik neprestano razvija, posebno slovenski. Za praktično rabo pa ni primeren, saj se pravopis »pogosto sklicuje« na paragrafe, ki šele nastopajo ali ki smo jih že »pregledali«. S tem želi najbrž dopolniti pravila ali jih razširiti, marsikje pa bi se bilo mogoče ponavljanju izogniti.
Tudi ostala poglavja: Glasoslovje, Oblikoslovje, Besedotvorje, Zvrstnost, Preglednice, Slovarček in Dodatek so zelo pomembna in zanimiva,
važna, a za marsikoga trd oreh zaradi novega izrazoslovja, ki ga je prof. Toporišič polagoma uvajal s svojimi slovnicami in s svojimi jezikovnimi spisi.
Kar 50 strani pa je posvečenih pisavam vseh evropskih in drugih jezikov, ki uporabljajo latinico ali cirilico. Sledijo pisave drugih celin in jezikov. Vse je izčrpno, nadrobno, suvereno obdelano, saj so pri tem poglavju sodelovali pomembni strokovnjaki.
Tudi kazalo je bogato, strokovno razčlenjeno, da vsakdo z lahkoto najde zaželeno poglavje ali podrobno informacijo.
Pravopis pa ni namenjen manj izobraženim ljudem — kar je škoda — saj so uredniki zapisali: »Strokovno izrazje je pojmovno in poime-novalno bolj približano jezikovni zavesti srednje izobraženega uporabnika«.
R. Petaros
NOVICE
IZREDEN USPEH LETOŠNJIH KMETIJSKIH DNEVOV ■ nadaljevanje s 4. strani
postaja ponovno zanimiva tudi za naše kraje, saj je deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA začela s kampanjo za posodobitev in povečanje oljkarstva na Tržaškem.
V nedeljo so obravnavala kočljivi problem odnosov med urbanimi in kmetijskimi območji ter vlogo, ki naj bi jo imelo kmetijstvo. Ponedeljkov večer pa so posvetili srečanju med proizvajalci kvalitetnih pridelkov in predstavniki gostinstva, ki lahko na najbolj primeren način ovrednotijo domače kmetijske proizvode.
Sovjetski parlament razpravlja o treh načrtih za gospodarsko preosnovo in uresničitev tržnega gospodarstva. Predsednik Gorbačov, ki z Jelcinom podpira načrt a-kademika Šatalina, je dejal, da Sovjetska zveza ni na poti kapitalizma, ampak novih socialističnih oblik. Zavzel se je vsekakor za zasebno lastnino. Referendum bo odločal o dodelitvi kmetom zemlje v lastnino.
V Moskvi so sporočili ponovno vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Saudsko Arabijo, ki so bili prekinjeni pred pol stoletja. Na razgovorih pri zunanjem ministru Ševardnad-zeju se je mudil saudski kolega princ Al Saud. Sprejel ga je tudi Gorbačov.
Cena surove nafte na mednarodnem trgu nezadržno narašča. Na zahodnoevropskem trgu je že dosegla 37 dolarjev na sod, v Tokiu pa je prekoračila 31 dolarjev, kar je naj višja cena v zadnjih osmih letih. Visoka cena nafte bo v naj večji meri prizadela države Tretjega sveta.
fl
rQnce Bevk
Legenda	o	bo
ii.
Ij Ogenj se je približeval čedalje bolj, ob-Je leseni strop, vse zavil v dim in ^ ečkast sij. Križani je visel sredi plame-rdeče rane so se mu svetile, kakor J! sveže pretakajo sveto kri... Tedaj so k Ni v cerkev z okrvavljenimi meči, uro-jNi božjo martro, jo odnesli na breg, v s>, ki se je zibala na valovih. Vrnili j Se na suho, da jo branijo z golim orožji ^4, dokler ne zapiha ugodni veter in bc-
0 °dpluli.
1 Tedaj se je v svetem letu prebudila Ni-°demova duša, se v bridki solzi utrnila iz
N
^Jezusovih trepalnic in obvisela na
p, .in so se v svetem siju odprla nebesa. Nizali so se angelci, ki so v belih tru-k splavali do obrežja in se zgrnili okoli Nse. RaZpeli so belo jadro in odleteli. Spihala je sapa, jadro se je napelo,
barka je odrinila od brega in zaplavala na odprto morje.
Kam?
Božji ljubezni naproti.
★
Poslej so ladje, ki so potovale v tuje kraje, na vseh morjih srečavale skrivnostno barko, ki je plula z razpetim belim jadrom.
Jadrala je v viharjih, kakor sivi galeb nad valovi, nikoli ni zajela vode, jadrala je v mirnih dneh, ko ni vela niti najmanjša sapa, nikoli ni obstala, nikoli ni krenila v kako pristanišče.
Čigava je? Odkod? Kam gre?
Nihče ni vedel odgovora.
Nikoli niso opazili človeka na njej, nikdar se jim ni skušala približati. Njeno belo jadro je bilo vedno razpeto, napeto v sapi. Očitno je bilo, da jo vodi neka skrivnostna, nevidna roka.
Poizkusili so se ji približati. Tedaj so ob jamboru uzrli božjo martro. Preden so splezali na krov, se je barčica nenadoma okrenila in s polnim vetrom izginila na obzorju.
Križarila je po vseh vodah; zdaj je vozila na sever, drugič na jug, danes na vzhod, jutri na zapad, mimo vseh obal, kakor da zaman išče primernega mesta, kjer bi pristala.
Glas o njej se je raznesel po vseh deželah. Pomorščaki so jo opletli s pobožnimi pripovedkami. Čudežna božja martra, ki plava po morju in ne najde pristana, je bila ko zarja vseh drznih pričakovanj. Blagor kraju, kjer bo pristala! Stokrat blagor ljudem, ki bodo tedaj živeli! Stali so povsod na obrežju in čakali, kdaj se prikaže na obzorju. Ako so bili srečni, da so jo u-zrli, so jim drtela srca, roke so iztezali po njej. Toda v zadnjem trenutku, ko so že s prostim očesom razločili sveti les križa, se je nenadoma zasukala in zopet izginila v mrču ...
Nekoč se je prikazala ob istrski obali. Možje so pustili delo na polju, žene so
Nov »nemški čudež«
■ nadaljevanje iz strani 1'
|	112. ŠTEVILKA PRIMORSKIH SREČANJ
IS nadaljevanje s 6. strani
j pomenu besede s samoohranitvenim. To pa ni
ka država ustanavlja brez vojne, brez nasilja ter brez muk. Zunanji minister Gen-scher, ki je mednarodno listo podpisal, pa je dejal, da bodo Nemci s svojo novo, zedinjeno državo služili miru. S tem je očitno kotel pomiriti tiste kroge v Evropi in na svetu, ki jim nova nemška država ob spominu na bližnjo preteklost vzbuja strah.
Kot beremo v dnevnem tisku, je sporazum v Moskvi naletel tudi na ostre kritike v Zahodni ter celo v Vzhodni Nemčiji. Združenje begunskih organizacij iz vzhodnih dežel na primer očita bonnski vladi, da je pristala na amputacijo četrtine nemškega narodnega ozemlja. To je po drugi svetovni vojni pripadlo Poljski oziroma Sovjetski zvezi. Begunske organizacije se seveda zavzemajo za uveljavitev meja Tretjega Reicha, medtem ko nekateri politično zmernejši krogi zahtevajo, naj se sklene pogodba, ki bo med drugim uredila vprašanje odškodnine za izgubljeno imetje. V tej zvezi pa je treba omeniti, da je vprašanje odškodnine sprožila tudi poljska vlada, in sicer za prisilno delo, ki so ga med vojno opravljali v Nemčiji milijoni Poljakov.
Ti problemi gotovo ne morejo zasenčiti velikega, naravnost zgodovinskega dogodka, ki ga predstavlja sporazum o nemškem zedinjenju, zaradi česar govorimo o novem nemškem čudežu. Izgubljeno narodno o-zemlje je cena, ki jo je nemški narod moral plačati in jo še plačuje za politiko Hitlerjeve Nemčije. Ta pa je tudi del zgodovine nemškega naroda.
bila le Bevkova naloga, ampak jek temu na svoj način prispeval delež vsak zaveden slovenski Primorec tistih dni. Tržaški pisatelj Boris Pahor je »Primorskim srečanjem« za to številko posredoval svoje spomine o osebnih srečanjih z Bevkov. Precej zapisov je posvečenih tudi F. Bevku v šoli danes. Med temi naj omenimo prispevek openske učiteljice Drage Lupine o Bevku na tržaških osnovnih šolah, ravnateljica tržaškega liceja Nada Pertot pa je posredovala nekaj podatkov o tem, kako obravnavajo danes Bevka v viš-j jih šolah na Tržaškem.
(hj)
—O—
Italijanska škofovska konferenca je izrazila veliko zaskrbljenost nad vse večjim nasiljem organiziranega kriminala na Jugu. Opozorila pa je tudi na vse ostrejšo konfrontacijo v notranjosti strank in med strankami ter pozvala k dialogu.
Jubilejne olimpijske igre leta 1996 bodo v ameriškem mestu Atlanta. Tako je v torek, 18. t.m., sporočil v Tokiu predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora
ZAHVALA Prav prisrčno se zahvaljuj effl° prijateljem, znancem in vsem, ki s® nam bili blizu, z nami sočustvoval1 in nam izrazili sožalje ob smrti nas® predrage mame,
Marije Benulič
ki je preminila 7. avgusta v Milanu in bila tam tudi pokopana dva dm kasneje.
Hčerki SAŠA in VIDA z družino Milan - Trst, 20.9.1990
V torek, 18. t.m., se je začelo tU‘ zasedanje Združenih narodov. Gla^1 vprašanje na dnevnem redu je bila kr>z“ v Zalivu. Ob odprtju zasedanja bodo kj.
Samaranch. Prve olimpijske igre so bile 160. članico Svetovne organizacije sprej'
leta 1896 v Atenah.
Lichtenstein.
0®0EE00[š]n[£][7]0Q[£][7]
tipo-litographart
Vam
raznovrstne
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151
privile dojenčke na prsi, odrasli in otroci, vse je teklo k obrežju. Ribiči so poskakali v čolne in ji veslali naproti, toda niso je dosegli. Kakor da je nenadoma zapihalo od juga, se je obrnila navzgor, zaplavala proti severu.
Glas o njej se je naglo raznesel od mesteca do mesteca po vsej obali. Dolge procesije vernikov so jo spremljale ob bregu: škofje in duhovniki v cerkvenih oblačilih, s križi in banderi, molitvami in petjem, vzkliki in solzami... Barka z belim jadrom in božjo martro je plavala mimo, bolj in bolj proti severu; za seboj je puščala oljčne gaje, vinograde in pusta pobočja z ovčjimi čredami.
Pri Piranu je zaplavala čez široki zaliv proti drugemu bregu, proti bridki, skalnati kraški zemlji z borovimi gozdiči, brinjem in pelinom.
i prinesel poslednjo tolažbo, mu zatisnil oči, i ga zagrebel v rjavo zemljo in zmolil oče-
Takrat je bila kuga v deželi. Prišla je bila Bog ve odkod, sedla na skalnata kra-ška tla in morila.
Ljudje so padali ko snopi. Bežali so drug od drugega; brat ni poznal več brata, sin ne očeta. Ni ga bilo, ki bi bil bolniku ponudil požirek vode, mu zrahljal blazino,
naš za njegovo dušo. Zapuščeni so šepetali k Bogu za odpuščanje grehov, umirali, se razkrajali v vročini, širili smrad in grozo; slednjič so ostale le gole, bele kosti.
Takrat je v borni koči, ki je stala na obrežju Doberdobskega jezera, živela mati. Umrl ji je bil oče, umrl mož in umrla hči, ostal ji je le leto dni star otrok. Vse je izgubila, ostala ji je ta edina ljubezen. Njeno srce je bilo toplo ko kraško sonce, privijala je dete na prsi, kakor da ga hoče s tem obvarovati pred kugo in smrtjo, ustnice so ji venomer ponavljale:
»Bog ne daj tega! Jezus, saj ne boš dopustil.«
Otrok je bil zdrav, pil je mleko, klical mater, iztezal roke, kakor da bi hotel zgrabiti božje sonce, in se smejal.
Zbolela je mati.
»Saj ni res,« je ječala v svojem srcu. »Saj ne more biti res. Le slabotna sem tako, ker že dolgo nisem jedla.«
Postlala je otroku in tudi sama legla, da si v spanju nabere novih moči.
Vso noč se je prebujala, se premetavala na ležišču, mučile so jo strašne sanje.
Ko se je zaznala zarja, je čutila vroč
po vsem telesu. Hotela se je dvigniti, bi nasitila otroka, ki se je plazil po d in jokal, a se je brez moči kot poseka®1 drevo zgrudila nazaj na posteljo.
»Saj to ni mogoče, saj to ni resni®3' si je ponavljala. »Moj Bog, moj Bog!« Bila je resnica.	,
Vročične oči so ji krvavo strmele, f telesu se ji je sprehajal ogenj, ustnic® j imela razpokane, občutila je strašno ž®J Minute omotice in blodenj, ko so ji m1®1, obraza vršale strahotne predstave in je e vorila nesmiselne besede, ko se ni več 2 vedela, da je na svetu, da ima otroka, zunaj sije sonce in se upira v požgana t bočja, da leži bolna za kugo.
In znova trenutki jasne zavesti, ko* sredi rdečih kolobarjev zagledala jok®!
čega otroka in vso grozo jutrišnjega Umrla bo, a kaj bo z otrokom? Izdihni!
za lakoto, se udušil v smradu, zbolel za j;
$
go, a ne bo nikogar, ki bi mu dal kap!]1.
vode ... Groza tega spoznanja je bila k®!
ša od smrtne groze. Ni bila telesna < bilo je materino srce, ki jo je dvigni!0 ležišča.
(Dalje)
'