GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 1—2. • 1. JANUARJA 1958. • LETO XVII. • CENA 40 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
PRAGU NOVEGA LETA
Tone Pavček:
Jlovcietna
Dobro srečo, dobro srečo! Kot veleva stara šega, zopet roka v r6ko sega, zopet vsepovsod smo priče, kako znanec znancu kliče z eno mislijo gorečo: dobro srečo, dobro srečo!
Vsem članom Zveze sindikatov in vsem delovnim ljudem v naši domovini prisrčno voščimo srečno novo leto in jim želimo vse najboljše.
V novo leto gremo upravičeno zadovoljni In ponosni, saj smo v preteklem letu opravili pomembna dejanja, ki našemu delovnemu človeku zagotavljajo lepše življenje.
Razširili smo pota nadaljnjemu razvoju našega gospodarstva, povečali smo samoupravne pravice naših proizvajalcev In skrb za boljše življenjske pogoje delovnega človeka v podjetju in ustanovi, bolje pa smo poskrbeli tudi za stare dni.
Novo leto je pomembno tudi zato, ker smo ustvarili pogoje za še temeljitejše 'Odstranjevanje ostankov mezdnega dela in tako obogatili svobodo in dostojanstvo našega delovnega človeka z novimi vrednotami.
Naj nas te dragocene pridobitve spodbujajo k še večji delovni vnemi v tovarnah in rudnikih, v podjetjih in ustanovah. Neizčrpna ustvarjalna sila naših delovnih ljudi zagotavlja nove uspehe, lepše in boljše življenje — socializem.
Razvijamo še naprej nove, socialistični družbene in človeške odnose, ki so porok za lepšo sedanjost in bodočnost.
Tovariši in tovarišice, vsem vam želimo, •da bi veselo in zadovoljno preživeli praznične dni v prepričanju, da bomo sleherni dan W novem letu uresničili naše skupne želje.
Vso srečo v novem letu!
Zveze sindikatov Jugoslavije Centralni svet
Novo leto, leto 1958 je tu!
Se se spominjam, kako smo nekdaj ljudje s strahom in upanjem, z obupom in uporom, skrušeni in stisnjenih pesti, vpraševali na pragu slehernega novega leta: kaj neki nam bo prineslo? To je bilo v tistih letih, ko je bila usoda našega delovnega človeka še v rokah gospodarjev proizvajalnih sredstev, ko je, ne le mero kruha, ampak tudi človečnosti, modrosti, pameti, poštenja in dobrote krojila, narekovala in dovoljevala zgolj samo glad po dobičku, glad po prisvajanju plodov ustvarjalnega dela delovnih ljudi, po plodovih njihove.tvorne in življenjske sile.
Toda, odkar smo postali gospodarji v svoji hiši, nas ob novem letu zaposlujejo misli gospodarjev: kaj nameravamo ustvariti, kakšne so naše moči in sile, koliko bomo zmogli, kako bomo kos svojim načrtom in kakšnih sadov si obetamo od svojega dela? O tem razmišljamo in razglabljamo ob letošnjem novem letu tudi vsi, ki delamo v delavskih sindikatih.
Ob teh razmišljanjih in razglabljanjih pa se nam, če tenko in skrbno prisluhnemo utrinom dosedanjega dela naše organizacije, porode nekatere misli, ki jih je vredno posebe' omeniti.
Med naša najvažnejša družbena spoznanja in dognanja nedvomno sodi to, da je veš naš napredek neločljivo povezan z razmahom socialističnih družbenih razmerij, s krepitvijo organizma neposredne delavske demokracije. Kolikor bolj je sproščena in razvita gospodarska in družbena tvornost delavcev, kolikor bolj je,razvit in izoblikovan mehanizem delavske demokracije, toliko močnejša je notranja gibalna sila delovnih ljudi v proizvodnji in v družbenih službah. V pogojih namreč, ko so sredstva za proizvodnjo v družbeni lasti in jih upravljajo neposredni proizvajalci, se znajdeta interes lastnine in interes dela povezana v povsem novem delavčevem družbenoekonomskem interesu. Delavec namreč, ki neposredno sodeluje v proizvodnji in ki upravlja družbeno lastnino nosi in druži v svojem ekonomskem interesu dva interesa: da se bogati in razvija družbena lastnina, ker jejta pogoj za prospeh dela in ker omogoča socialistična proizvodnja razmerja, in da je delo nagrajeno po družbeni vrednosti plodov, ki jih je dalo. Ta dva nasprotujoča si interesa, interes lastnine in interes-dela, sta neločljiva celota, dialektična enotnost nasprotij, združena v ekonomskem interesu našega sodobnega delavca.
V Zvezni ljudski skupščini je pred časom dejal tovariš Kardelj o tej zadevi naslednje:
»Proizvoda neke tovarne v družbeni lastnini ne moremo obravnavati kot državno lastnino, ki jo upravljajo organi zunai neposredr^ga vpliva delavca, proizvajalca, ki je' soSiloval pri njegovi proizvodnji. Ta proizvod je enotnost protislovnega odnosa med kolektivno družbeno in osebno lastnino proizvajalca. Ločiti ta dva elementa drugega od drugega bi pomenilo bodisi spremeniti delavca v sužnja državnokapitalistič-nega sistema, bodisi odpraviti družbeno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi. Mirno in progresivno reševanje teh nasprotij je možno samo s pogojem, da prvič delovni kolektiv sam upravlja podjetje na bazi demokratično sprejetega splošnega družbenega plana, ki mora zagotoviti skladen razvoj gospodarstva, in drugič, da v okviru komune in preko nje tudi v višjih organih neposredno vpliva tudi na osnovno razdelitev presežka dela. Pojem družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi torej brezpogojno vsebuje nujnost določene materialne in a ijske neodvisnosti, s tem pa tudi stabilnosti družbene ekonomske baze... To pa predvsem pomeni, da je treba utrditi ekonomski in politični status, prvič, posameznega delovnega človeka pri njegovem delu na družbenih proizvajalnih sredstvih, drugič, delovnega kolektiva v podjetju, in tretjič, lokalne samoupravne skupnosti, ki mora postopoma čedalje bolj zrasti v skupnost socialističnih proizvajalcev... Politični sistem socializma se mora graditi tako, da delavski razred in druge delovne množice neposredno vplivajo nanj, ne pa samo preko vladajoče partije, ki je podvržena birokratizaciji. Nove politične oblike se lahko normalno pojavljajo in razvijajo samo v pogojih, ko napredne težnje delovnih množic, ki rasto vzporedno z razvojem materialne baze socializma in z afirmacijo socialističnih odnosov, zares lahko pridejo do izraza v ustreznih demokratičnih organih družbenega in državnega upravljanja.«
Iz vsega tega izhaja, da je družbenoekonomski interes naših delavcev kvalitativno drugačen od družbenoekonomskega interesa delavcev, ki
Jlepomem&na
Dobro srečo, dobro srečo! Tudi v tem nemirnem veku človek govor: človeku, roža roži, kot po svoje isto željo veter poje nad krajino belo, spečo: dobro srečo, dobro srečo!
Dobro srečo, dobro srečo!
Naj vse prav bo v novem letu vsem ljudem . po širnem svetu in še nam, ki zdaj s pijačo, dobro kapljico domačo vam nazdravljamo to slavje: dobro srečo, dobro zdravje!
Potočnik je pazljivo potisnil pokrov, obvil oguljeni kovček z vrvico in jo krepko zadrgnil. Razgledal s« je po sobi, da oi morda česa ne pozabil, si po-tiisnil oražnji klobuk na oči, poravnal še posteljo m stopil aa hodnik. Nikogar nt srečal ne na hodniku, ne ko je stopil iz dolge barake. Lepo so se razšli, stisnili so si roke, si voščili k novemu le tu in si rekli ve., el o besedo. Iz tehnične mu je nekdo zakLeal:
»Srečno!«
»Srečno in na svidenje.«
Potočnik je hitel kar počez prek gradbišča. Globoko doli si je penila v zoženem koritu -e-ka. Stopal z dolgimi koraki 'n na obrazu posinelem od strupenega mraza, so se mu sklesane gube ukrivile v komaj zaznaven nasmeh.
V mislih je doma. pri »ta vo ji« in ob .njiju vsa družina Vsa družina? Kar pomni, so vedno oh novem letu vsi doma Tudi zadnji, ko so vsi raztepeni on svetu. Marija v Kooru. Lojze v Celju, Ivanka v Kropi in Peter na Reki Le Tone. najmlaiš' bodoči strugar, se še tišči materinega krila. Sicer jih tudi druge krati nanese vse na kup
Recimo prvega maja. Toda takrat ni tako hud greh, če koga zaradi sile ni domov. Ob novem letu, to pa je nekaj drugega. Za Potočnikovega očeta, ki se. kar pomni, klati po gradbiščih, in za Potočnikovo mater, kj sta jo garanje in skrb za svoje »mulce« — »moji mulci« jim pravi, da bi skrila, kako rada jih ima — postarala tako. da vedno toži, ker ne more vsega opraviti kot v mladih letih, — je novo lete praznik, domač praznik, največji praznik
Potočnika pa je skrbelo. Skrbelo tako, da se niti ni menil za gnečo in direndaj v prepolnem avtobusu. Prvega^ maja bili vsi doma. In takrat se Je dogodila grda reč. Kaj pa je takega, če se v družini spro? Nič: To je včasih celo potrebno Če ne bi bilo prepira, bi ga bilo treba narediti. Da. Toda, to pot je bilo drugače. Lijze. tisti, ki je v Celju, jo je zagodel Pa kaj bi pravil. Grda reč Mati je hlipala, bratje in sestre v laseh, otroci v jok.
Potočnik pa. je napravil red Pokazal je Lojzu vrata: nimaš tu kaj iskati in da ne prestopi? več praga
Na Silvestrovo je bilo pri Potočnikovih živo. Potočnik in Potočnica sta bila zagledana v svoje sinove in hčere, ti v svoje može in žene in ti v svoj drobiž, ki. bi ga težko preštel. Tisto. kar je bilo v kovčku, ki ga je pred nekaj urami Potočnik tako skrbno zaprl in omotal, je bilo že v rokah in na mizi in v ustih. Ne, res je bilo lepo. Sleherni kotiček je bil poln in v zraku razgiban vrišč.
In vendar! Oče i mati - i bratje i sestre, — saj ni nihče ničesar takega črhni’ — so bili. kot da nekaj ni v redu. Kot da nekaj v prepolnem prostoru ma.njka
In čimbolj je ura šla k dvanajsti, večja je bila praznina. Tedaj pa je nekdo potrkal. Za hip so glasovi utihnili, tudi otrošk' — mogoče je Dedek Mraz.. Potočnik je stopil ven, odprl vrata, pred vrati je stal Lojze z ženo.
»Ne vem . . oče. .. oprosti . srečno ...«
»Pusti,« je zaklical Potočnik, »kar je bilo, je bilo.«
Lepo so odpravili staro leto. polni dobre volje in upov drftakali novo.
delajo v pogojih ko proizvajalna sredstva niso v družbeni lasti in da zavzema tudi njegova družbenoekonomska aktivnost, ki sledi temu interesu, kvalitativno nova razmerja in oblike.
Delavski sindikati so prvi poklicani, da slede tem spremembam v interesu delavcev ter prilagode svojo aktivnost, tako v pogledu družbene orientacije kot v pogledu oblik delovanja, novim težnjam v družbenoekonomskem interesu delavcev. To pa se seveda pravi predvsem odločneje odvreči stare koncepcije in metode delovanja, ki so odgovarjale družbeni aktivnosti sindikatov v pogojih mezdnega dela in tedanjim ekonomskim interesom delavcev, ter razviti nove. Delavski interesi se v naših družbenih pogojih ne odločajo več v borbi med lastnikom proizvajalnih sredstev in mezdnimi delavci za delež pri višku dela, amoak se odločajo na dveh temeljnih vprašanjih: kako je zagotovljeno odločanje neposrednih proizvajalcev pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in, drugič, kako je zagotovljeno ekonomsko in družbeno najučinkovitejše in najzrelejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi s stališča družbenoekonomskih potreb neposrednih proizvajalcev. Doseči to, da neposredni proizvajalci deiansko odločajo in odločijo o slehernem dinarju, zakaj in kako bodi uporabljen, da potem tudi spremljajo svoje odločitve, kako in v kakšnem času se uveljavljajo in uveljavijo, doseči to, da postanejo dejansko družbene, ekonomske, socialne in duhovne potrebe neposrednih proizvajalcev osnovni kriterij za razporejanje in uporabo družbenih sredstev, doseči to, da se posamezne probleme ureja po takem vrstnem redu kot to terja družbenoekonomski interes neposrednih proizvajalcev določene gospodarske skupnosti, doseči to v vseh organih in organizmih družbenega upravljanja na vseh nivojih, se pravi slediti dejanskim družbenoekonomskim interesom delavcev in se aktivno vključiti v proces njihovega uveljavljanja.
Sleherno nerazumevanje sodobnega družbenoekonomskega interesa delavcev in sleherno nerazumevanje družbenih . torišč na katerih se danes dobivajo bitke za socializem, zelo pogosto zavaja sindikalne odbornike v slepo ulico. Zato se neredko dogaja, da posamezne organizacije vso svojo aktivnost zože na golo negodovanje nad premajhnimi zaslužki delavcev in nad posameznimi nepravilnostmi v sistemu plačevanja in v delovnih razmerjih, ne vidijo rn niti vzrokov za obstoječe stanje in pojave v njem, niti potov in načinov, kako stvari izboljšati. V takih primerih je povsem razumljivo, da se delavci, ki bolj ali manj zavestno slede svojim družbenoekonomskim interesom in ki dobro vedo, da v življenju pri realnih zahtevah ni nerešljivih problemov, upravičeno vprašujejo: čemu jim tak sindikat? Mezdna razmerja so za nas zgodovina in vse, kar je z njimi povezano, je prav tako zgodovina. Ostajati torej v okvirih, ki so odgovarjali družbenoekonomskim interesom delavcev v pogojih mezdnega dela ,se pravi zapuščati prve linije bojev za dejanske družbenoekonomske interese delavcev in se z vso navlako mezdnih razmerij umakniti v družbeno preteklost. To seveda ni niti želja niti težnja nobenega sindikalnega odbornika; o tem sploh ni nobenega dvoma. Iskrena želja nas vseh je, biti v središču delovanja za uresničevanje dejanskih1 družbenoekonomskih inte- asov delavcev in je zato nujno organizacijo odločno usmeriti v tej smeri in jo usposobiti za tako aktivnost.
Osnovno kar morajo sindikati skupno z ostalimi socialističnimi silami uveljaviti v našem življenju je, da se niti v gospodarstvu, niti v družbenih službah ničesar ne ukrene, o čemer ne bi neposredni proizvajalci predhodno sklepali in odločali. Za to načelo bi se morali sindikati z. vzeti s tako doslednostjo, da bi vsaka drugačna praksa bila v pojmovanjih javnosti nedopustna in nemoralna.
To za nas ni formalnost, kot bi nekateri radi označili boj za dosledno izvedbo delavskega samoupravljanja. Za nas je delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje eno izmed odločilnih vprašanj socializma. Proizvodnja je ne samo pridobivanje ljudem potrebnih dobrin, ampak istočasno družbeni odnos med posamezniki, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji. Torej ne gre samo za proizvajanje dobrin, temveč predvsem za njih prisvajanje. Zelja po dobrinah je osnovna gonilna sila proizvodnje, kajti ljudje proizvajajo iz potrebe, ne pa iz dolgega časa. Nosilci družbene proizvodnje pa šo neposredni proizvajalci. Vsako razdvajanje interesov lastnine in interesov dela, to je odločanje mimo neposrednih proizvajalcev je v svojem bistvu nesocialistično, ker deformira pravi značaj družbene lastnine in degradira položaj svobodnega dela na mezdno delo.
Prav zaradi vsega tega pa uveljavljanje delavskega samoupravljanja v praksi in težave, ki se s tem v zvezi pojavljajo, niso zgolj neka organi-zatorična zadeva, čeprav te plati, ki je za razvoj novih oblik upravljanja neverjetno pomembna ne gre podcenjevati, ampak je vprvi vrsti stvar dokaj resnih družbenih konfliktov med dejansko socialističnimi silami in najrazličnejšimi ostanki upravnega, ekonomskega, tehnokratskega in političnega birokratizma, ali pa celo najrazličnejših pojavov in tendenc za popolno denarno blagovno stihijo. Organizatorične težave v zvezi z delavskim in družbenim upravljanje največkrat nastajajo vsled nepremaganih birokratskih in lumpenproletarskih pojmovanj. To nas opozarja, da je osnovne bitke dobiti v družbenopolitični areni, to se pravi, da je treba naše organizatorične ukrepe in vse praktične akcije družbeno politično jasno opredeliti in na tej osnovi sprejeti boj za njihovo uveljavljanje. Osnovni činitelj socialističnih sil v tem boju pa so nedvomno tudi delavski sindikati.
Ta boj pa je tisto ključno izhodišče, s katerega je mogoče s stvarnimi izgledi na uspeh obvladovati vso pestro problematiko, tako ekonomske, socialne, delovne, duhovne itd. prirode, ki vsakodnevno zaposlujejo delavce, ki jim povzroča tegobe in neprilike in ki so jo sindikati poklicani pomagati reševati. Boj za dosledno uveljavljanje delavcev pri odločanju torej še zdaleč ni boj za neki socialistični demokratični formalizem, ampak je boj, ki naj zagotovi, da si v senci delavskega in družbenega upravljanja, v imenu poslovne ekspeditivnosti, toda s sredstvi družbena skupnosti ne bodo posamezniki postavljali spomenike svojemu razsipni-škemu gospodarjenju, da posamezniki ne bodo izvajali svojih tehničnih akrobacij brez gospodarskih računic in da si »sposobni posamezniki« ne bodo delili plač po svojih željah in neomejenih potrebah, ampak da jih bodo, tako kot vsi ostali, dobivali po svojem delu. Ta boj je vsled tega usmerjen v to, da postane izhodišče in cilj v gospodarjenju z družbenimi sredstvi jv vseh organizmih delavskega in družbenega upravljanja, dejanski družbenoekonomski interes neposrednih proizvajalcev" in njihovih potreb v danih realnih možnostih.
S tem j željami in načrti gremo v novo leto 1958 v prepričanju, da bomo imeli dovolj sil in vztrajnosti zi to, da bomo novoletne želje čim uspešneje uresničili. S temi željami se pridružujemo vsem tistim, ki v mislih in hotenjih kujejo svoje načrte, za to, kako in kaj bodo napravili pri našem skupnem delu za napredek našega gospodarstva in za razmah socialističnega družbenega sožitja.	Roman Albreht
Sieene
REPUBLIŠKI SVET Zs.1 ZA SLOVENIJO IN DELAVSKA ENOTNOST
/
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
'Ena izmed značilnosti letošnjih občnih zborov sindikalnih podružnic je v tem, da so udeleženci občutno zreleje in temeljiteje presojali posamezne gospodarske, socialne, družbene in prosvetne probleme, kot je bilo to opaziti pred leti. Predvsem so delavci letos presojali posamezne probleme z jasno in iskreno kritično noto. Vsled tega je bilo mnogo več kot doslej kritičnih razprav o posameznih problemih. Za te kritične probleme je bilo značilno predvsem dvoje: kritike so v veliki meri imele dokaj širše izvore, kot je zgolj osebna prizadetost, posamična krivica in podobno, čeprav je tega bilo tudi precej, in drugič, v kritikah so se udeleženci občnih zborov spuščali na najrazličnejša družbena, gospodarska, socialna itd. področja in izrekali svoje pripombe na račun posameznih pojavov, ukrepov, organizacijskih slabosti itd. na teh področjih. Torej tudi po tematiki ni več prevladoval v kritičnih pripombah predvsem problem ozko neposrednega materialnega položaja in socialnih problemov delavcev.
Na osnovi teh opažanj je mogoče ugotoviti, da daje vse večji razmah delavskega in družbenega upravljanja in aktivno sodelovanje vse širšega kroga delavcev v teh organih, tudi v pogledu kritične presoje svoje ugodne sadove. Opazno je, da so se začeli delavci resno in temeljito poglabljati v našo družbeno problematiko in da s svojim delavskim posluhom spremljajo in presojajo dogajanje v našem družbenem življenju.
Za razliko od razgovorov na občnih zborih v preteklih letih je bilo letos opaziti, da delavci skrbneje in tenkočutneje začenjajo zasledovati probleme v organizaciji dela in v gospodarjenju v podjetju in probleme, ki se tičejo medosebnih razmerij v podjetjih in ustanovah. Letos niso bili več redki občni zbori, na katerih so imeli udeleženci resne pripombe na premajhno skrb odgovornih činiteljev za posamezne probleme v proizvodnji. Vse kaže, da so prvi koraki v smeri dejanskega nagrajevanja po delu že začeli usmerjati pozornost delavcev na bistvo stvari: na organizacijo in pripravo dela, na problematiko proizvodnega procesa, na način vodenja proizvodnje, na probleme strokovnega usposabljanja, rekonstrukcij, amortizacije itd. Prav tako pa niso bili več redki občni zbori, na katerih ne bi udeleženci, tam kjer je to problem, jasno in dokaj odkritosrčno povedali svojega mnenja o pojavih samovolje, poslovne nemorale, upravne nesposobnosti itd. Seveda vseh teh pojavov ne gre pretirano idealizirati in posploševati. To bi ne dalo stvarne slike. Prav tako pa bi bilo zelo površno, če bi pri analizah letošnjih občnih zborov prezrli te pojave. To bi bilo napačno predvsem vsled tega, ker bi prezrli zelo pomemben napredek v vključevanju delavstva v ne-posradno upravljanje in odločanje, ki vendar temelji na zrelosti ljudi, na sposobnosti za realno in družbeno zrelo presojanje vseh gospodarskih, družbenih itd. pojavov. Prav tako pa bi bilo napačno prezreti te pojave tudi s stališča družbenih razmerij v gospodarstvu. Prav ti pojavi namreč jasno govore, da moremo s pravilnim aktiviziranjem delavcev, z nenehnim družbenopolitičnim delom okrepiti in razviti neposredno upravljanje proizvajalce-^ in okrepiti družbeno učinkovitost naprednih teženj delavcev v borbi proti birokratski samovolji in podobnim pojavom.
O kritičnih pripombah, ki jih je bilo mogoče slišati na letošnjih občnih zborih na račun posameznih problemov gospodarske organizacije, pa je potrebno spregovoriti še z nekega vidika. Gre namreč za odnos vodstva sindikalne organizacije do teh pojavov. Nobenega dvoma ni, da je ena izmed pomembnih družbenih dolžnosti sindikalne organizacije prav v tem, da predstavlja družbeno silo, organizirano silo, ki mora delovati na področju kritike zlasti v dveh smereh. Prvič, da nenehno izvaja družbeno selekcijo porajajočih se kritik. To je, da kritičnim opazkam, ki so utemeljene, ki izhajajo iz dejanskih slabosti, tako v pojavih kot v ravnanjih, daje družbeno vrednost in veljavo. Da pa istočasno zavrača z družbenimi argumenti pojave neutemeljene kritike. Drugič, da skrbi za organizirano uveljavljanje kritičnih pripomb preko celotnega mehanizma delavskega in družbenega upravljanja. Gre namreč za to, da se sindikalne organizacije pojavijo kot dejanski družbeni filter porajajoče se kritike. To je, da vse kritične pripombe hitro, skrbno in tenkočutno soočijo in presodijo z dejanskimi socialističnimi družbenim merili in normami. To se pravi, da so sindikati poklicani, da se nenehno spopadajo s pojavi nergaštva, kritikastrstva, podtikanja itd., da pa vsem resnim in družbeno utemeljenim kritikam dajo pravo vrednost, da take kritike ne puščajo na ravni gostilniškega kritikastrstva in nerggštva, ampak da se za take kritike postavijo kot organizacija in postanejo nosilec takih kritik.
Gre namreč za to, da marsikje vse kritike in kritične pripombe zmečejo enostavno v en koš in jih enako vrednotijo. In to v primerih, ko kritika izvira iz povsem negativnih pobud, kakor v primerih, ko je kritika družbeno povsem utemeljena.
Glede odnosa sindikalnih vodstev do kritičnih pripomb delavcev je treba opozoriti na dva negativna pojava, ki jih je v praksi sindikalnih organizacij opaziti. Marsikje še pojmujejo sindikat kot organizacijo, ki je predvsem poklicana, da obvešča delavce o sklepih posameznih organov in da jih pridobiva za njhova stališča in ukrepe. Po tem pojmovanju, ki je v svoji osnovi zgrešeno, je sindikat samo neke vrste zvočnik, neke vrste transmisija stalinskega kova, ki deluje samo enosmerno, samo v smeri od upravnih organov proti delavcem. To je družbeno povsem zgrešena zasnova, ki je bila pri nas načelno že zdavnaj zavržena, v praksi' pa ne še povsem iztrebljena. Sindikalna organizacija je organizacija delavcev, ki mora delovati v obeh smereh, če hoče ugodno vplivati na razvoj delavskega samoupravljanja. Predvsem pa je za sindikalno organizacijo važno, da ne deluje formalno mehanično, ampak da nastopa kot zavestni družbeni faktor in da kot tak nenehno povezuje delavstvo z organizmom upravljanja in obratno. Na te stvari je nujno potrebno opozoriti, ker se sindikalna vodstva marsikje, brez sleherne družbene presoje, postavijo zoper kritiko kot tako, če je naslovljena na katere koli organe. V nekaterih primerih pa zavzema vodstvo sindikalne organizacije do kritičnih pripomb povsem indifirentno stališče. To se pravi, da v takih primerih organizacija prepusti posameznim delavcem, ki so opazili določene napake v družbenem dogajanju ali ravnanju posameznih organov, oziroma odgovornih činiteljev, da sami uveljavljajo svoje kritične pripombe.
V tem pa je slabost sindikalnih organizacij v odnosu do kritičnih pripomb delavcev. Organizacija je vsekakor poklicana, da tenkočutno prisluhne posameznim presojam delavcev in da tudi na tej osnovi izoblikuje svoja stališča do posameznih problemov. Marsikdaj posamezniki, ki imajo zelo razvit občutek za presojo posameznih zadev, ne znajo svojih opažanj razložiti, dajo svojim opažanjem preveč osebno noto. Vsled tega ostanejo marsikdaj zelo dragocene kritične pripombe povsem nezapažene, če se ne zgodi celo to, da jih posamezniki ne osmešijo in družbeno razvrednotijo. V takih primerih se dobronamernemu kritiku kaj rado nalepi etiketo kritikastra in nergača, če ne še hujših epitetonov, in na osnovi tega uravnavajo tudi družben odnos kolektivu do njega. Seveda so to res le posamični primeri in jih je zelo malo. Toda, nepravilen odnos sindikalne organizacije do kritičnih pripomb posameznikov lahko privede do tega, da se prej omenjeni pojavi pomnože. To pa bi bilo zelo kvarno tako
Ko razmišljamo o pojavih kritike v delovnih kolektivih, ne gre prezreti tudi dejstva, da je bil dobršen del kritičnih pripomb za razvoj družbenih razmerij, kot za uveljavljanje naprednih teženj v gospodarstvu.
na račun posameznih organov in posameznikov v gospodarskih organizacijah povedan zelo previdno, anonimno. To da slutiti, da v marsikaterih kolektivih še ne vlada dovolj sproščeno vzdušje, da bi si ljudje na enakopravni nogi, iz obraza v obraz, odkritosrčno povedali svoja opažanja in ugotovitve in se potem o vsem tem tovariško in strpno pogovorili. Vzroke za vzdušje, ki duši Izmenjavo kritičnih pripomb in sodb, je treba skrbno ugotavljati in jih tudi odpravljati. V veliki večini primerov gre namreč za to, da se kritizirani smatra užaljenega in poklicanega, da se v taki ali drugačni obliki maščuje svojemu kritiku. Ta zadeva je seveda občutljiva zlasti v odnosih med podrejenimi in nadrejenimi. V takih primerih namreč podrejeni, ki je iz poštenih namenov opozoril na slabosti v ravnanju nadrejenega, maščevanje nadrejenega krepko občuti na lastni koži. Temu pojavu morajo sindikalne organizacije napovedati ne deklarativno, ampak akcijsko, najodločnejši boj. Z vso svojo silo, z družbenim ugledom in z vso svojo dejavnostjo morajo zasledovati take pojave In najodločneje preprečiti, da bi uspelo posameznim ljudem uveljaviti prej omenjena maščevanja. V primerih, kjer bi se posamezniki poskušali maščevati nad kritiki in v te namene celo Izrabljali svoj položaj, bi morali sindikati, v interesu razvoja
(Nadaljevanje na 3. strgani)

■ 'J
ZVEZNA LJUDSKA SKUPSOlNA ZAKLJUČILA SVOJE DELO
kupščina razpuščena volitve razpisane
Zvezna ljudska skupščina je izglasovala 223 pravnih
aktov
Kolektiv steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini je priredil svojim bivšim sodelavcem, upokojenim steklarjem, za praznik republike prisrčen tovariški sestanek, na katerem so jih pogostili in obdarili
»Razglašam, da je začel veljati odlok o razpustu Zvezne ljudske skupščine in da je Skupščina s 23. decembrom 1957 razpuščena ...« Tako je zaključil delo Zvezne ljudske skupščine njen predsednik Petar Stambolič v soboto, dne 21. decembra ob koncu zadnje plenarne seje.
Zvezna ljudska skupščina, izvoljena dne 22. in 24. novembra
ALI SMO NA OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KAMNIKU SLIŠALI KAJ ZANIMIVEGA
minute
JM*nj bi bilo težav, če bi son-dikakre organizacije posvečale svojim članom več pozornosti kot sicer, zlasti- v .manjših podjetjih, je dejal nek delegat, na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Kamniku.
V tej občini je 36 sindikalnih organizacij, ki so med seboj zelo oddaljene. Sindikalni svet je v preteklem letu na svojih sejah pretresal številna pereča vprašanja, člani predsedstva so razpravljali o predlogu zakona o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, sindikalnim organizacijam so pomagali v pripravah za volitve v zbore proizvajalcev, pozabili pa tudi niso na izobraževanje odraslih delavcev Na sejah so govorili tudi o sklepanju kolektivnih pogodb s privatnimi obrtniki itd.
Torišče dela je bilo torej obsežno. Zdi se, da občinski sindikalni svet v Kamniku v tem letu ni držal križem rok. Toda upravičeno se vprašamo, ali je zadnji občni zbor osvetlil vse številne probleme, ki so v tej
Tovariš Luka, častni član kolektiva velenjskih rudarjev
Na slavnostni seji delavskega sveta velenjskega rudnika, ki je bila pred nedavnim, so tovariša Franca Leskoška-Luko imenovali za častnega člana tega delovnega kolektiva. Ob tej priliki so tovarišu Luki izročili spominsko darilce, ki simbolizira velenjskega rudarja ter razvoj modernega Velenja. Nedvomno ima za ta razvoj slavljenec veliko zaslug. V. S.
IZ RUS
PRISRČNA
SLOVESNOST
Na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Rušah je bila tudi krajša prisrčna slovesnost. Delegati 21 podružnic, kolikor jih je v občini, so izrekli priznanje za dosedanje desetletno vestno delo najstarejšemu odborniku in blagajniku občinskega sindikalnega sveta tovarišu Franju Anušku. Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Drago Magdič pa je izročil tovarišu Franju Stu-panu, odborniku ObLO, republiškemu ljudskemu poslancu v zboru proizvajalcev ter večletnemu predsedniku občinskega sindikalnega sveta Red dela III. stopnje, s katerim ga je odlikovala za njegove zasluge Zvezna ljudska skupščina.	G. G.
IZ LJUBLJANE
Tople malice za delavce
Le v malakat.e.rih podjetjih v bežigrajski občini v Ljubljani dobe delavci v odmoru toplo malico. Menda bo odslej bolje, kajti v nekoliko razširjeni dosedanji menzi podjetja Tesar, bodo že sredi januarja pripravljali okoli tisoč pet sto malic, ki jih bodo z avtomobili v posebnih posodah vsak dan razvozili v podjetja. Malica bo obilna in poceni, ker bodo vsa zainteresirana podjetja poskrbela za čimboljše poslovanje te menze, ki pa se sedaj imenuje Zavod za družbeno prehrano.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET LJUBLJANA-ŠENTVID ★
želi srečno in uspehov polno novo leto 1958 vsem svojim podružnicam, političnim in družbenim organizacijam občine Šentvid.
gorenjski občini? Površen opazovalec hi zlahka dobil vtis, da je v kamniški občini vse lepo, da nimajo nobenih težav itd.
Zadnja nedelja je bila zares deževna, tako da je precej delegatov ostalo doma. Toda nekateri izmed tistih, ki so prišli na občni zbor, So si želeli, da bi čimprej spet prišli domov. Razprava po poročilu predsednika občinskega sindikalnega sveta je bila dokaj mlačna. Lahko bi cei-o rekli, da so gostje, ki so bili povabljeni na občni zbor, izpopolnili vrzel, ki je nastala nrav zaradi tega, ker je bilo premalo delegatov, ki hi se oglasili k besedi.
Nekoč, 'pred leti, ko smo se delavci še bojevali za svoje pravice, smo prihajali v dežju
in blatu in ni nam bilo žal naporov. Danes, ko smo sami svoji gospodarji, pa se bojimo m dragocene minute. Stara generacija, prekaljena v težkem boju, počasi odhaja. Za delo bodo zagrabili mlajši. Komu pa zapuščamo našo dediščino? Ali tistim, ki bodo z veseljem začeto delo nadaljevali? Morda pa ljudem, ki jim je vsaka minuta dragocena.
Te misli sem zapisal prav zavoljo tega, ker menim, da bi morale sindikalne organizacije v podjetjih svojim članom marsikaj povedati o tem, kakšna je vloga sindikalnih organizacij v sedanjem obdobju graditve socialističnega družbenega sistema in uspeh ne bi izostal. Tako pa...
1953. leta, je do svojega razpusta opravila kot najvišji organ oblasti obsežno in zelo pomembno delo. V tem obdobju smo dosegli velike uspehe v izgradnji sistema socialistične demokracije. Za izgradnjo tega sistema je bilo zlastj važno zakonodajno delo Zvezne ljudske skupščine. Težišče njenega dela je bilo na izglasovanju tistih zakonov, ki bodo delavsko in družbeno upravljanje razvijali in mu omogočili Polni razmah. Tako je Zvezna ljudska skupščina v štirih letih razpravljala o 223 pravnih aktih in jih sprejela. Oba zbora sta skupno zasedala 49-krat. Zvezni svet je imel 68, zbor proizvajalcev pa 59 sej. Ljudski poslanci, člani skupščinskih odborov, pa so se sestali na 1170 sejah raznih odborov. Zvezna ljudska skupščina je na zadnjem plenarnem zasedanju sprejela tned drugimi pomembnimi akti družbeni plan za leto 1958.
Takoj ko je Zvezna ljudska skupščina sprejela sklep o svoji razpustitvi, je bila seja Zveznega izvršnega sveta. Ta je sprejel sklep o razpisu volitev za Zvezni zbor in Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Volitve ljudskih poslancev, ki jih volijo državljani neposredno za Zvezni svet Zvezne ljudske skupščine, bodo v vsej državi v nedeljo, due 23. marca 1958. leta. Volitve ljudskih poslancev za Zbor Proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine obeh skupin proizvajalcev bodo v vsej državi dne 26. marca 1958. leta. Priprave na volitve Pa se začenjajo s 1. januarjem 1958. leta.
OBČNI ZBOR SINDIKALNEGA SVETA V RUŠAH
Odborniki predlagajo
na} tudi v Mariboru čimprej ustanove šolo za delavsko upravl}an]e
Sredi decembra je bil v Rušah redni letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta, k: sta se ga kot gosta udeležila tudi France Blazar kot predstavnik Republiškega sveta ter predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov Ivan Gorjup.
V ruški občini je zaposlenih 2606 delavcev in uslužbencev, od tega jih le 66 ni sindikalno organiziranih. Sindikalne podružnice že nimajo v Kmetijski zadrugi Sv. Duh in v selniški drevesnici. Sindikalni svet si je že med letom večkrat prizadeval, da bi pri Sv. Duhu ustanovili sindikalno podružnico, vendar je naletel na močan odpor vodstva tamošnje zadruge.
Podatki za prva tričetrtletja lanskega leta kažejo, da bodo v večini podjetij ruške občine izpolnili proizvodni plan. Naj-slabše je v tovarni TOBI, kjer so do takrat izpolnili le 52.9 odstotkov letnega plana- Vzrok je bržčas v nerealnem planira-
v ncuflj
nju in v slabem predvidevanju, kje bodo dobili polizdelke.
Na občnem zboru so podrobneje razpravljali o delu občinskega ljudskega odbora, 0 osnut-
ku zakona o delitvi dohodka, odborniki pa so predlagali, naj bi tudi v Mariboru tak0 kot v Celju čimprej odprli' šolo za delavsko upravljanje. G. G.
Takale je podoba zgradbe, v kateri je celjska šola za delavsko opravljanje
___'j&fe.-.vvfrjia.
SEBOJ
Najprej nekaj besed za uvod vsem našim dopisnikom in zaupnikom Delavske enotnosti v delovnih kolektivih.
Doslej ste največ pisali o delu organizacije bodi sindikalne, mladinske ali katere druge, kar je sicer v redu prav in so nam tudi taki prispevki zelo dobrodošli. Manj pa je vesti o delu delavskih organov upravljanja, kaj je sklenil svet ali upravni odbor, kaj svet potrošnikov, šolski svet, sveti občinskih ljudskih odborov, samih ljudskih odborov itd. Polagamo Vam torej na srce, da se zanimate tudi za te zadeve, ki naše bralce nedvomno zelo zanimajo, saj na ta način posredujemo izkušnje in si jih izmenjujemo. O delu same organizacije pa pišite kratko in jedrnato, brez obširnih uvodov. Seveda pa morajo biti taka poročila novinarsko točna, kar pomeni, da je treba napisati* kdaj, kaj, kje, kako. zakaj in kdo. To je tistih šest »K«, na katere je treba v vsakem dopisu odgovoriti.
Razen tega bomo zelo veseli dopisov, v katerih nam hi opisali probleme, ki tarejo bodi člane delovnih kolektivov, bodi občane. Ko smo že v zadnji številki povedali, so področja, ki posebej zanimajo Delavsko enotnost: družina, kolektiv, komuna — in s teh področij nam pišite. Pri tem vam želimo obilo uspehov in
—	čimveč objavl.lenil* dopisov. V tem kotičku pa se bomo sami med seboj pogovorili o tem, kaj je bilo dobrega in kaj slabega, kar nam boste poslali.
F.	S. — Ljutomer. — Dopisa o družini, ki je sprejela naše državljanstvo, nismo objavili, ker ga je objavil že lokalni časopis. Tudi sicer je dopis sila dolg. Družini pa, ki živi pri nas že štirideset let, ob sprejetju državljanstva čestitamo.
M. Dj., Iskra, Kranj. — Sporočila o športnem življenju v vašem delovnem kolektivu smo bili zelo veseli in ea bomo objavili v nekoliko skrajšani obliki. Upoštevajte, dane bero lista le v Iskri, marveč tudi drugod, zato marsikoga podrobnosti ne zanimajo.
Marija, Ravne na Koroškem.
—	Dopis o »sindikatu« je zelo prijetno napisan in bo prišel na vrsto,
Ana Bergant, Kamnik. — Vašo zadevo smo predložili Republiškemu zavodu za socialno zavarovanje, naj še enkrat prouči, če so kakšne zakonite možnosti, da se vam pomaga in da pridete do polnih otroških doklad. Ne bi bilo napak, če bi vse svoje težave razložili tudi občinskemu sindikalnemu svetu, ki lahko v občini marsikaj ukrene, da vam pomagajo.
Fe. Medvode. — Vaš dopis je dolg za pol tiskane strani Časopisa. Vsekakor pa Je bistvo vse zadeve zelo aktualno in se bomo potrudili ter dopis seveda močno skrajšali* navedli pa le tisto, kar odgovarja naslovu. Tiste stvari namreč od začetka, ko je bilo podjetje ustanovljeno in vsa kasnejša zgodovina res niso tako važne in postane ?Unek zaradi navajanja takih podrobnosti dolgovezen. Ce se strinjate, bomo dopis v toliko predelali, kar pa zahteva seveda orecej časa. Kaj pravite?
G.	G., Ruše. — Dopis o občnem zboru občinskega sindikalnega sveta smo precej skrajšali. Želeli bi, da bi prav tisti del, ko so delegati govorili o občini, razširili. Tako pa ste to le mimogrede opravili, pisali pa več o organizacijskih zadevah. Občinski sindikalni svet se mora v komuni uveljaviti in občni zbor je najboljša priložnost, da pove, kaj pričakuje od novega ljudskega odbora In zbora proizvajalcev. O tem so nedvomno precej govorili, v dopisu pa prav tega manjka. To smo zapisali bolj zato. da bi drugi dopisniki, ki bodo pisali o občnih zborih občinskih in kasneje okrajnih sindikalnih svetov, v to smer obrnili svoja peresa.
® CENTRALNI SVET ZSJ je ob koncu leta priredil seminar o nekaterih aktualnih nalogah sindikatov v zvezi z izpolnjevanjem perspektivnega družbenega plana, pri čemer so posebej naglasili, da morajo postati sindikati instrurftent povezovanja kolektivov s komunami, to pa s takimi praktičnimi ukrepi, ki bodo zagotovili vpliv delavcev na politiko komune. Med drugim so razpravljali tudi o zakonu o pokojninskem zavarovanju ter o zakonu o delovnih razmerjih.
® NA ZADNJI SEJI REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ŽIVILCEV SLOVENIJE so razpravljali med drugim tudi o osnutku zakona o delitvi dohodka. Ugotavljajo, da v podružnicah osnutka še niso proučili. Centralni odbor je razpisal anketo o nagrajevanju za leto 1956-57. Iz ankete je razvidno, da so kvalificirani delavci sicer bolje plačani, vendar so razmerja še prenizka. Glede premij pa je ugotovljeno, da v premijskih pravilnikih še vedno ni ekonomskih meril za premije, marveč, da so še vedno največkrat le dodatek k plačam. Občni zbor Republiškega odbora bo v prvi polovici januarja.
Q OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOMUNALNIH IN OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE bo 12. januarja v Ljubljani. Pred občnim zborom bo še ena seja predsedstva, na kateri se bodo pogovorili o perspektivnem planu razvoja obrti in o pripravah na občni zbor.
® NOVA PODRUŽNICA. Sredi decembra so ustanovili v Šoštanju novo sindikalno podružnico v podjetju Toper, kjer je zaposlenih okrog 80 žena. V kratkem bodo ustanovili v Velenju še tri podružnice, kar kaže, kako se Šaleška dolina gospodarsko razvija. Občinski sindikalni svet v Šoštanju bo štel potemtakem 33 podružnic. — V. S.
® POL MILIJARDE KILOVATNIH UR je poslala v omrežje že šo.štanjska termoelektrarna. Obratovati je začela 20. marca 1956, do 13. decembra 1957 pa je proizvedla že pol milijarde kilovatnih ur električne energije. To je toliko, kolikor jih je proizvedla velenjska elektrarna od 1929. leta. V šoštanjski elektrarni pa so letni proizvodni plan izpolnili že 7. novembra. — V. S.
Q ZA NOVOLETNO JELKO bo Svet za socialno varstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Rušah obdaril tudi letos vse socialne podpirance ter otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. S sredstvi, ki so jih sami zbrali, nekaj pa so prispevala tudi podjetja, bodo obdarili okrog 250 ljudi. Razen tega pa je pripravljalni odbor zbral v občini sredstva za obdaritev otrok. Delovni kolektivi pa bodo obiskali pripadnike JLA na obmejnih karavlah in se tudi njih spomnili s primernimi darili. — G. G.
Q SVOJ PRAPOR ima Zveza borcev v Velenju. Razvili so ga 29. novembra. Ta organizacija šteje 278 članov. — V. S.
® ELEKTRIČNA LUC JE ZASVETILA pri Arehu na Pohorju, zdaj pa tudi pri Martinci nad Rušami. Vse kaže, da bo Pohorje kmalu vse elektrificirano. — G. G.
® 31.000 Članov Šteje sindikat kovinarjev Slovenije, ki so včlanjeni v 143 podružnicah. Na zadnji seji predsedstva tega Republiškega odbora so sklenili, da bo občni zbor Republiškega odbora 19. januarja v Ljubljani. — G. G.
® TOVARIŠ JAKOB KVAS, predsednik Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, je zbolel. Bolezen je živčnega izvora in se tovariš Kvas zdravi v zdravilišču Gozd Martuljek. Zdaj poteka deset let, odkar je na čelu tega sindikata. Želimo mu, da bi čimprej okreval in se vrnil spet čil in zdrav med nas. — G. G.
© K-4 NE STOJI PRI DIMNIKU V ZAGORJU, kot smo
pomotoma napisali v 51. številki našega lista, marveč v Trbovljah. Zraven se je vpletel še tiskarski škrat, ki je odstotek kvalificiranih delavcev pri zagorskem rudniku povečal od 46,5 na 56,5 odstotkov.
• DRAMSKI ODSEK SVOBODE CENTER v Trbovljah je postavil na oder komedijo »Družina Blo« v režiji Milka Raka. Komedija je lepo uspela in jo je trboveljsko občinstvo toplo sprejelo. — P.
© CEZ 3000 DELAVCEV je že bilo v delavskih svetih in upravnih odborih trboveljskih podjetij. V okraju je 60 podjetij, ki imajo delavske svete in upravne odbore. V teh organih je 1300 članov, od katerih je več kot tisoč delavcev. — P.
© 44.000 TON PREMOGA VEC so nakopali lani v zasavskih rudnikih. Od tega v rudniku Trbovlje—Hrastnik 19.000 ton, v Krmelju 12.760, v Zagorju 10.000 ton itd. Na izboljšanje proizvodnje je vplival predvsem nov način odkopa v nekaterih rudnikih in premiranje rudarjev, — P.
© NOV STROJ za izdelavo tako Imenovanih Hollerjevih kartic so kupili v papirnici v Radečah. Te kartice smo morali doslej uvažati. Razen tega so kupili še nov stroj za klejenje papirja. — P.
© TRI SERVISNE DELAVNICE je ustanovilo podjetje »Elektro-Gorica«. Servisne delavnice so v Novi Gorici, Ajdovščini in Kanalu. V njih popravljajo razne električne stroje in strojčke za gospodinjstvo. V prihodnjih mesecih namerava podjetje ustanoviti še tri podobne delavnice. V vsaki bo zaposlenih 4 do 12 kvalificiranih delavcev. Pobudo podjetja »Elektro-Go-rica« so potrošniki toplo pozdravili, saj so morali take reči nositi popravljat v Ljubljano ali pa prepuščati popravilo šušmarjem ter jih drago plačevati. — j.
© 335 METRSKIH STOTOV krompirja na hektar je pridelala kmetijska zadruga v Ponikvah na Tolminskem. V tekmovanju za večji hektarski donos je bila druga zadruga v Mostu na Soči s 312 stoti, tretja pa KZ Volče z nekaj manj kot 300 stoti. — j.
© NOVI PREDSEDNIK MLADINSKE ORGANIZACIJE ▼ ŽELEZARNI ŠTORE je tov. Borko Vrečko, sekretar Franc Petri#, blagajnik pa Jožica Lončar. — J. M.

OBČNI ZBORI SIN Dl KALNIH ORGANIZACIJ
POLOŽAJ IN NALOGE DIREKTORJA
V DELAVSKEM UPRAVLJANJU
V zadnji številki našega lista smo objavili prvi del govora tovariša Staneta Kavčiča, podpredsednika Izvršnega sveta LRS, ki ga je imel v Klubu gospodarstvenikov Gorenjske o položaju in nalogah direktorja v delavskem upravljanju. Danes objavljamo še drugi del tega govora.
Odnosi med direktorjem, in organi delavskega upravljanja v praksi že vedno niso jasno odrejeni; ni še prave raizmeji-tve pravic, dolžnosti in odgovornosti, Zato se v podjetjih še vedno dogaja, da so z,a uspešno delo ali ukrep zaslužni vsi, kadar pa je kaj narobe, se izgovarjajo drug na drugega in nihče noče biti kriv. To je dokaz, da se v podjetjih še vedno preveč po doma-če dela in gospodari. S pravili je treba jasno odrediti vsakemu njegove pravice in dolžnosti. Predvsem pa bi morala biti delovna praksa taka, da se točno ve, kdo odgovarja za določeno delo, sklep ali predlog. Ce se potem pokažejo uspehi, mu je treba dati priznanje, v nasprotnem primeru pa ga poklicati na odgovornost in ga kritizirati ne glede ali je to direktor, strokovnjak, delavec ali pa organ delavskega upravljanja. Kjer ti odnosi niso urejeni, trpi opera-tiva in nastajajo tudi politične težave, razni osebni spori, intrige in nesporazumi. Mnogokrat potom poskušajo te osebne odnose reševati popolnoma ločeno od problematike pod-
direktorja boje. Ne smejo se ga babi, ampak ga morajo spoštovati. Direktor mora imeti vso avtoriteto, toda ta avtoriteta ne sme izhajati iz strahu, ampak iz zavesti, da je to sposoben človek in da je tisto, kar reče jn predlaga, vredno premisleka. Ce bi se delavci direktorja bali, potem bi bil to delodajalski, ne pa socialistični odnos. Tudi ni prav, če je direktor familiaren. Odnos do zaposlenih v kolektivu in ocena njihovega dela ne sme biti odvisna od imen ali poznanstva, temveč mora sloneti na praktičnih rezultatih dela vsakega posameznika. Prav tako je treba odkloniti tudi. nekatera sektaška In. primitivna gledanja tistih, ki stalno brskajo Po direktorjevem privatnem življenju. Vsaka njegova družba, zabava, oddih ali prijateljstvo jim je takoj sumljivo in se ob r egu jej o obenj. V tem prenapetem moraliziranju in kritizerstvu je vedno mnogo zavisti ali primitivizma. Vsak delavec ima pravico, da si privatno življenje in prosti čas uredi tako, kakor mu najbolje ustreza, upoštevaje pri tem splošne družbene nor-
jetja. Taki poskusi ne uspevajov me, načela in navade. Isto pra-
zato, ker so ti osebni spori posledica neurejenih metod in slabe delovne prakse. Če bi uredili to, če bi imel in vedel vsakdo za svojo dolžnost, pravico in odgovornost, potem ne bi mogel nihče z raznimi snlet-kami zakrivati svojega slabega dela niti ribariti v kalnem.
oekateri direktorji iuoi napačno mislijo, da je njihova najvažnejša naloga, urejati osebne spore ip nesporazume-Praktični primeri dokazujejo, da je zelo napačno in zelo škodljivo, če direktor misli, da se mora vtakniti v vsako najmanjšo stvar, da mora vsako tovarniško čenčo razčistiti in biti nekak dušebrižnik, ki za vse skrbi. Po podjetjih marsikaj govore in čenčajo — pametne in neumne stvari. Pameten direktor pa je od vseh teh stvari malo odmaknjen, nanje gleda malce zviška in ne dovoli, da ga potegnejo v osebne drobnjari.je in prepire. Tisti direktor, ki tako dela, lahko vozi in lahko načelno rešuje. Napak dela direktor, k: še v vse vmešava in ki mu mogoče včasih še žena pride na pomoč. Potem pa je zmeda tu; pride do prepirov, drug drugemu začenjajo gledati v lonec in v denarnico. Od tu do raznih komisij pa potem ni več daleč; potem Pa zaslišujejo tega, zaslišujejo onega, go-spodarsko-političnl položaj podjetja pa postaja čedalje slabši.
Rekel bi nekaj tudi glede osebnih direktorjevih odnosov do delavcev in do vseh, ki so zaposleni v podjetju. Ta odnos ne sme biti brutalen in poniževalen, marveč človeški in kulturen. Ni prav, če Se delavci
vico ima tudi direktor. Zato pa je že skrajni čas, da delovni kolektivi odločno odklonijo in obsodijo neupravičeno in neutemeljeno obrekovanje teh kadrov.
Na področje političnih odnosov sodi tudi odnos do komune in položaj podjetja v komuni-Vsak direktor se mora dobro zavedati, da postajajo podjetja čedalje bolj sestavni del celotnega življenja in problematike določene komune. Direktor bi moral poznati in spremljati ta razvoj in sodelovati pri reševanju tekočih problemov v komuni. V tem pogledu se st-tfori v zadnjem času dobro razvijajo, še hitreje pa se bodo, ko bomo izpopolnili naš ekonomski sistem. Toda povezanost podjetja s komuno mora biti načelna. Nepravilno bi bilo, če bi bilo to sodelovanje med komuno in podjetjem ali med vodstvom podjetja na osnovi poznanstva, prijateljstva In osebnih zvez. Kadar gre za pomoč, za prispevek iz kakega fonda, se to ne da urediti kar Po telefonu, mimogrede, z malo dobre volje ih pod geslom »usluga za uslugo«. V teh vprašanjih se je treba načelno dogovoriti; če podjetje da denar, se mora povedati, za kaj ga daje, kakšne bodo koristi in kdo bo nadziral njegovo uporabo. Direktorji bi morali biti borci in nosilci takih odkritih in načelnih odnosov med komuno in podjetjem in he bi smeli dopuščati, da se ti odnosi razvijajo na osnovi prijateljstva in poznanstva. Prav tako pa je potrebno, da podjetja in vodstva podjetij ohranijo v svojem okviru samostojno, lastno po-
slovanje in odgovornost zanj. Ne sme se spreminjati v občinskega funkcionarja, ki dela v občini, na raznih področjih in • v številnih organih, plačo pa dobiva v podjetju. Tak. razvoj stvari prav gotovo ni dober. Ponekod pa je tako in to je nepravilno in sicer iz dveh razlogov. Pirvič zato, ker se s tem zanemarja problematika podjetja. Ce.je nekdo postal prvi aktivist v okviru občme, potem ne more istočasno uspešno voditi podjetja. Teh dveh nalog običajno ni mogoče združiti. Kjer se to dogaja, se potem zanemarja delo v komuni ali pa v podjetju. Druga slabost, ki se zaradi takega razvoja stvari že pojavlja in ki je še večja, pa je ta, da potem začne tek direktor izkoriščati svoj položaj in vpliv, kj ga ima v komuni, za protekcijo svojega podjetja, zato da ščiti svoje podjetje, da ščiti njegov monopolni položaj in da se bori za privilegije svojega kolektiva. V tem se skriva še večja nevarnost. To je zlasti nevarno pri trgovini, obrti in pri tisti drobni dejavnosti, ki je vključena v blagovno izmenjavo v okviru komune. Imamo mnogo primerov, ko so taki vplivni tovariši iz trgovskih krogov, ko je bil postavljen predlog, da bi čez cesto osnovali novo konkurenčno podjetje, naenkrat začeli izkoriščati svoje zveze in vplive zato, da bi tako konkurenco onemogočili.
In končno taka praksa ni v redu še z nekega drugega gledišča. 2e danes je v delavskih svetih izredno veliko ljudi, ki so s svojo ekonomsko in politično ravnijo najmanj dosegli horizont komune, če ga že niso presegli. O tem najlepše govori kongres delavskih svetov, na katerem so diskutanti — člani delavskih svetov — zelo jasno pokazali, kaj vse razumejo. Zato nima smisla biti v teh stvareh ozek. Skrajni čas je, da preneha praksa, ko nekaterim natovorimo zelo mnogo funkcij, zraven njih pa stoji mnogo novih ljudi, ki nikakor ne morejo priti do veljave. To je bilo morda v prvih letih delavskega upravljanja in našega komunalnega sistema še razumljivo, ker zavesti nc gre idealizirati. Toda ljudje rastejo iz dneva v dan in iz dneva v dan spoznavajo, kakšno politiko je možno in potrebno voditi. To se pravi: v komuno moramo pritegovati nove ljudi, ne samo zato, da bomo povečal; demokratični videz, ampak iz dejanske rasti ljudi v naših kolektivih, ki jim je treba dati možnost širšega razvoja- Nič hudega ni, če pride do različnih mnenj med podjetjem in komuno ali med gospodarskim in kakim drugim svetom v komuni. Ce pa so bbl.j ali manj povsod isti ljudje, pa do takih nasprotij ne more priti, vse se zdi v redu. Vendar je vprašanje, če je to za razvoj najbolje. Seveda ne mislim s tem, da je treba iti zdaj v drugo skrajnost in reči, da mora biti direktor samo v podjetju, marveč samo opozarjam na nekatera pretiravanja in nepravilnosti.
Direktor mora biti tudi nosilec naprednih idej; biti mora v svojem bistvu borec za zmago naprednega in novega. Zelo nepravilno in naravnost smešno bi bilo kakor kol: podcenjevati naprednost organov delavskega samoupravljanja, k; jo kažejo na vseh področjih. Toda jasno je, da .morajo biti direktorji na čelu tega razvoja, ne pa capljati za njim. Marsikdaj morajo kake stvari odločneje in jasneje postavljati v interesu napredka, kot pa jih lahko postavi kdor koli druži v podjetju. V interesu napredka je treba včasih zaplavati tudi proti toku. Včasih se je treba tudi v delavskem svetu Zelo . jasno in odkrito postaviti in reči: Sem globoko prepričan, da je to in to koristno in pravilno za razvoj našega podjetja, kolektiva in komune. Imam samo en
borbenosti je premalo, te druge preveč. Skratka, z birokratskega stališča, odnosno za birokratske pozicije se še vedno kaže velika borbenost. Ta borbenost je nepravilna, škodljiva in se mora prej ali slej končati z bankrotom. Toda borbenost za demokratični napredek, za rentabilitetno gospodarjenje, za dobro organizacijo podjetja, boja proti postopanju in razsipavanju, tega boja — odprtega, jasnega in načelnega, je z direktorskih položajev premalo! Če pa hočemo, da Sa bo tudi z direktorskih položajev več kot sedaj, pa je nujno čimprej zrušiti še tiste primere, kjer se za temi funkcijami skriva birokratska samovolja ali popolna nesposobnost. Po naših podjetjih je še enega in drugega sorazmerno precej in mnogo preveč. Predvsem v majhnih, manj
glas, če bo večina drugje, se bom podredil, ampak jasno in odkrito povem, da mislim tako in tako. Prepustimo praksi, da bo pokazala, kdo je imel prav. Takih načelnih nastopov pri funkcionarjih je še vedno premalo.
Treba se bo še zelo borit; za izboljšanje proizvodnega postopka, za nove delovne metode, za novo organizacijo dela, za večje varčevanje, za boljšo kakovost, za solidnejše in komercial-nejše poslovanje- Ta boj je precej pisan in zamotan. Direktorji morajo biti na čelu teh naprednih prizadevanj. Ni še odstranjena uravnilovka, slaba delovna disciplina jn nered v poslovanju. Zaostrovati ta vprašanja — to je mnogokrat nepopularno. Toda direktor ne bi smel stati v ozadju in prepuščati političnim organizacijam, da se samo s političnim .prepričevanjem bore s temi nepopularnimi težavami. Na žalost nj mnogo takih direktorjev, ki bi v tem' pogledu in v interesu napredka zaostrovali in odločno postavljali. Te odločnosti in borbenosti, ki je zelo potrebna in koristna, je zelo malo. Dosti dn preveč pa je še vedno odločnosti in borbenost: za to, da lahko nekdo samovoljno gospodari in za to, da očuva položaj oblastnika, ke.r hoče biti začetek in konec oblasti v podjetju. Tiste prve odločnosti in
9 10 DO 12 NADALJEVALNIH SOL ZA KMEČKO MLADINO bo delovalo to zimo v goriškem okraju. Potrebovali bi jih seveda več, vendar ponekod ne kažejo posebnega zanimanja zanje. S tem v zvezi pa se postavlja tudi vprašanje organizacije seminarjev in tečajev za člane delavskih organov upravljanja ter člane raznih svetov pri občinah In v drugih družbenih organih, o čemer bo treba prej ali slej resno razmišljati. — j.
9 RENTGENSKI APARAT za zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah bi bil zelo potreben, da ljudem ne bi bilo treba hoditi na preglede v Celje. Na skupnem sestanku predstavnikov podjetij so se dogovorili, .da bo vsak nekaj prispeval, nekaj bo dal pa tudi Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, saj bodo s tem precej zmanjšani stroški za potne stroške.
9 PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO so imeli tudi v Slovenskih Konjicah. Odbor je zbral ves denar, ki so ga v kolektivih'in organizacijah namenili za obdaritev otrok ter ga enakomerno razdelili med vse otroke, da pri obdarovanju ni bilo prevelikih nesorazmerij. — V. L.
© TOVARNA KLOBUČEVINE V MENGŠU spada v vrsto manjših podjetij v občini. Kljub temu pa je ta delovni kolektiv zelo prizadeven in se trudi, da bi povečal proizvodnjo. Sindikalna podružnica je pred nedavnim razvila svoj prapor. — V. D.
9 V LJUBLJANI sta se srečali kegljaški reprezentanci tovarne Iskra iz Kranja in tovarne »Rog«. Zmagalo je moštvo i: Iskre z 2312:2197 podrtimi keglji. Strelci iz Iskre pa so se pomerili s strelci iz tovarne Sava. Nepričakovano je zmagalo moštvo Save z devetimi krogi razlike. — M. Dj.
9 POLJSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA, ki se je te dni mudila v Jugoslaviji, si je po sprejemu na mariborskem okrajnem ljudskem odboru ogledala tudi tovarno TOBI v Bistrici pri Rušah. Z vodstvom tega podjetja so se med drugim menili tudi o možnostih medsebojnega sodelovanja. — G. G.
fl "	'	■
i' mm
. . . .......
@ 60»/o NORMIRANIH DELOVNIH MEST je že v trboveljskem okraju. Največ jih je v hrastniški steklarni, kjer so dosegli tudi najvišje norme v steklarski industriji Jugosla-ijo.
© KONFERENCA LMS V DOMŽALAH je bila te dni. Ugotavljajo, da se je mladina zadnje čase močneje uveljavila v delavskem upravljanju, saj je precej mladih ljudi v delavskih svetih, nekaj pa tudi v občinskem zboru proizvajalcev. Uspešno so se uveljavili tudi klubi mladih proizvajalcev in mladih zadružnikov. Ob koncu so sklenili, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti izobraževanju mladih delavcev, posebej pa se še zanimati za življenjske in. delovne pogoje mladih delavcev. —
© »STOL«, tovarna upognjenega' pohištva v Duplici pri Kamniku je dosegla zadnje čase lepe proizvodne uspehe. Vodstvo podjetja je uredilo avtobusni prevoz iz okolice Doba, Lukovice tja do Blagovice tako, da delavci ne zgube na poti na delo in z dela po nepotrebnem toliko časa. Zdaj pa nameravajo zgraditi skladišče v neposredni bližini železniške postaje v Kamniku. —
9 POSEBNA KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE pri Socialistični zvezi v Mengšu. Te dni je občinski odbor Socialistične zveze v Mengšu imenoval posebno komisijo, ki naj skrbi za izobraževanje delavcev. Dogovorili so se z Ljudsko univerzo v Ljubljani, da bodo prihajali predavatelji tudi iz Ljubljane. —
© KOMUNALNA BANKA V KAMNIKU se bo kmalu selila v svojo novo stavbo. Z gradnjo bodo pričeli zgodaj spomladi, v dosedanje prostore banke pa se bo vselila osnovna šola. — V. D.
9 KAMNIK POTREBUJE NOV HOTEL. Tako so ugotovili na nedavnem posvetovanju Turistične podzveze v Kamniku. Sedaj je v Kamniku le okoli 20 oseb s 40 ležišči, kar je za sezono vsekakor premalo. — V. D.
9 KMETIJSKO GOSPODARSTVO NA FALI ima nič manj kot 776 parcel, kar jim delo silno otežkoča. 2e večkrat so pritiskali na občine, naj bi zemljišča arondirali, vendar se te stvari precej vlečejo. Upajo, da se bodo novi občinski odborniki te stvari temeljiteje lotili. Posebna težava so še stanovanja za delavce. Na posestvu je precej hiš, v katerih pa ne stanujejo delavci s posestva, marveč drugi. — G. G.
© NAMIZNOTENIŠKA EKIPA ISKRE se je na Dunaju pomerila z odličnim moštvom Semperita ter srečanje izgubila s 5:1. Tekmovali so tudi z moštvom tovarne »Standard-telefon«, to srečanje pa so odločili v svojo korist z rezultatom 5:3. — M. Dj.
9 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V TOLMINU je poleg drugih stalnih komisij in svetov obeh zborov, v katerih sodeluje nad sto državljanov, izvolil tudi stalno komisijo za delavsko upravljanje. V tem smislu je bil dopolnjen tudi statut občine, ker so bili odborniki mnenja, da je ta komisija potrebna z ozirom na čedalje širšo in pomembnejšo vlogo, ki jo zavzema samoupravljanje v razvoju našega gospodarstva in socialističnih družbenih odnosov pri'nas. — -j.
© ESPERANTSKO DRUŠTVO V PTUJU je s svečano akademijo proslavilo sedemdesetletnico esperanta in 98-letnico rojstva začetnika esperanta dr. L. L. Zamenhofa, ki ju te dni praznujejo
Direktor je dirigent proizvodnje. Ce se kje zatakne — posvet z obratovodji, s strokovnjaki in delavci
razvitih podjetjih so še marsikje ljudje, ki so dejansko »&a-zde«- Tam se še dogaja, da tak direktor ljubosumno čuva svojo oblast, strahuje okolico in sam odloča o vsem. Razvoj družbenega upravljanja tu ne dopušča omahovanja, ampak zahteva odločnost! Dalje so še komune premalo odločne tudi v tistih primerih, ko gre za sicer zelo dobrega človeka, vendar sta mu danes ta funkcija in to delo že zrasla čez glavo; razvoj ga je — kot pravimo — prerasel dvakrat, trikrat! Toda zaradi sentimentalnosti ali zaradi kakih drugih ozirov je danes še vedno na tistem mestu. Zdi se mi, da je to velika škoda predvsem za kolektiv. Razvoj tjefavskega in družbenega upravljanja absolutno narekuje, da so na teh položajih ljudje, ki bodo s svojo sposobnostjo vsaj v osnovi dorasli nalogam, ki jih ta položaj daje.
Na koncu bi opozoril še na eno stvar. Zdi se mi, da bi mo-ni v kolektiv, kot pa so bili doni v kolektiv kot pa so bili doslej. Mnogokrat prideš v podjetje in vprašaš, kje je direktor. Ga n'! Ali je na konferenci v Beogradu, ali na konferenci v Ljubljani, na sestanku v komuni ali na okraju, ali na potovanju v tujino. Za to nepravilno prakso je več razlogov. So razlogi v podjetju in izven njega. Dire.kto.riji morajo bitj glavni del svojega delovnega časa v. podjetju, morajo se zares ukvarjati s podjetjem, da se bo njihova prisotnost v kolektivu neprestano čutila. Ce pa hočemo to doseči, potem s j morajo direkorji ustvariti krog sposobnih sodelavcev, ki bodo
(Nadaljevanje z 2. shrani)
socialističnih odnosov, v interesu rasti tvornega sodelovanja posameznikov pri odločanju in upravljanju, stvar zaostriti do zadnjih konsekvenc, če se ne bi dalo drugače rešiti: to je, zaščititi morajo upravičenega kritika in doseči, da se uveljavijo upravičene pripombe.
Ena izmed ugotovitev, napravljenih ob letošnjih občnih zborih sindikalnih podružnic, je bila tudi v tem, da so sindikalne organizacije še vse preveč usmerjene samo na problematiko znotraj kolektiva, da se ne spuščajo v svojih obravnavah in presojah tudi na problematiko komune. Ta ugotovitev v celoti drži. Vendar pa' je bilo na letošnjih občnih zborih jasno opaziti, da je bil dobršen del kritik usmerjen tudi na probleme, ki po svojem pomenu sodijo v komunalno skupnost: problematika blagovnega prometa, stanovanjska problematika, zdravstvena služba in podobno.
Ce poskušamo presoditi značaj teh kritik, opazimo predvsem dvoje: da so bile kritike odraz neposrednega reagiranja na probleme, ki jih delavci sami čutijo, in drugič, da v pretežni večini kritik sploh ni bilo razloženih predlogov, kako se spoprijeti s posameznimi problemi. To namreč opozarja na dejstvo, da se s problemi, ki jih delavci čutijo, vodstva sindikalnih organizacij ne ukvarjajo dovolj. Vsled tega se na naslov problemov, ki nastajajo v komuni, z enakim žargonom in z enako družbeno vrednostjo kopičijo najbolj neodgovorne in nezrele kritične pripombe in najbolj tehtne in utemeljene pripombe. To jemlje omenjenim kritikam njihov družbeni pomen.
Prej omenjene kritike pa opozarjajo tudi na to, da so delavci s stvarnim stanjem komunalne problematike mnogo premalo spoznani in da vsled tega tudi ne vidijo dovolj jasno metod in načinov, kako se posamezne probleme more urejevati. To se da jasno občutiti, če primerjamo kritične pripombe, ki jih je bilo moči slišati na občnih zborih na račun problemov, ki nastajajo v gospodarski organizaciji, s kritičnimi pripombami, ki so bile povedane na račun komunalnih problemov. Pri prvih je bilo jasno čutiti, da kritiki do podrobnosti poznajo stvarno stanje in so vsled tega nastopali s povsem konkretnimi in konstruktivnimi predlogi za ureditev posameznih problemov. V drugem primeru pa je jasno opazno, da delavci mnogo premalo poznajo stvarno stanje v komuni in vsled tega tudi ne znajo presoditi, kako in na kakšen način posamezne probleme urediti. Vsled tega v marsikaterih primerih dobivajo pripombe na račun prilik v komuni dokaj kritikastrski prizvok, čeprav v svoji osnovi najčešče izhajajo iz povsem utemeljenih in upravičenih opažanj.
To nas vse skupaj resno opozarja na dve stvari: prvič, potrebno je, da se sindikalne organizacije intenzivneje zavzamejo za vključitev delavcev z delovnih mest v celoten mehanizem upravljanja v komuni, in drugič, da problematiko komune in komunalnega življenja skrbno in tehtno proučujejo z delavci in da jim pomagajo izdelati konstruktivne predloge za urejevanje posameznih problemov. Samo na ta način je pričakovati, da bodo kritične pripombe delavcev na račun prilik in razmer v komuni vse bolj stvarne in konstruktivne in da bodo '' lavci pripravljeni sodelovati pri njih uresničevanju.
Seveda pa veljajo vse ugotovitve glede odnosa vodstva sindikalne organizacije do kritičnih pripomb, ki jih povedo delavci, v enaki meri za primere, ko delavci kritizirajo pojave v podjetju ali pa v komuni.
O teh stvareh je zlasti vredno temeljito razmišljati v tem času, ko imajo občinski sindikalni sveti svoje občne zbore. Pričakovati je namreč, da bodo prav občni zbori občinsirh sindikalnih svetov postavili na pravo mesto vse kritične pripombe, ki so bile povedane na občnih zborih sindikalnih podružnic o komuni, pa bodisi, da so bile zaradi nepoznav: nji stvari, ali premaiega poznavanja stvari povedane samo do polovice, bodisi, da so ostale gola deklaracija, kateri ne sledi nobena akcija organizacije. Prav od občnih zborov občinskih sindikalnih svetov je pričakovati, da bodo v pogledu kritičnih pripomb napravili odločilni korak naprej. Ta korak pa je v tem, da se sindikalne organizacije ne zadovolje samo s tem, da kritične pripombe izrečejo, oziroma da’ dado tribuno za to, da se izrečejo, ampak morajo biti organizirana sila. ki uporabi ves svoj mehanizem in vse mehanizme delavskega in družbenega upravljanja za to. da se napredne, zrele in pretehtane kritične pripombe tudi v družbenem, gospodarskem, socialnem itd. življenju in ravnanju uveljavijo. Samo uveljavljanje utemeljenih kritik je največje poroštvo za to, da se bo zrela in odgovorna družbena kritika, brez katere si pravih socialističnih odnosov ;.I mogoče predstavljati, še bolj razvila in še bolj razmahnila.
Roman Albreht
potovali okrog in se udeleževali raznih sestankov. Ne rečem, da je treba biti vedno v podjetju, toda stvari gredo danes tako, da se je tu in tam ta funkcionar spremenil že v nekega potujočega poslovnega agenta, ki je danes tu, jutri tam, sem in tja pa pride še v podjetje. Jasno, da to n; dobro- Tak0 direktor ne more poznati problemov in imeti zveze s kolektivom. Taka škodljiva praksa zbuja upravičeno negodovanje in kritiko v kolektivu. Sposoben in pameten direktor se bo zato sam boril proti taki praksi. Sistematično in premišljeno razvijal in dvigal nove ljudi teko, da bodo na osnovi splošnih napotkov sposobni samo-
stojno opravljati naloge na posameznih položajih- S tem pa bo tudi direktorju delo olajšano in bo lahko posvetil največ svojega časa kolektivu in problemom, ki so za kolektiv alj gospodarsko organizacijo najvažnejši in najbolj pereči.
Navedel sem nekaj praktičnih izkušenj, misli, dobrih in slabih pojavov, ki se kažejo v zvezi s položajem direktorja in nalogami direktorja. Kar ie povedano. ni povedano z namenom, dati popolno oceno in vse naloge tej funkciji. Povedano je z. namenom dati prispevek k izoblikovanju ekonomske, politične fiziognomije te funkcije
•p Is K 1 • o »i v—tl I 1r - r!	n i U
njaki tudi poučevali.
D. D.
OB POSVETOVANJU VARNOSTNIH TEHNIKOV IN INŽENIRJEV LRS
f mm m
m
f
iSi po vsem svetu.-------o
V nekem slovenskem rudniku se je primeril ta dogodek: V jašku se je pokvaril neki električni stroj. Njegov izpad pomeni zmanjšanje proizvodnje, neizpolnjeno normo ... Potrebno ga je takoj popraviti. Delovodja je naročil: izklopite elektriko. Izklopili sp jo, toda zato so prenehali delovati tudi ventilatorji. Posledica — nesreča..- Varnostnega tehnika ni bilo.
Drug primer: Nekje se je pokvaril transformator. To je izredno težka naprava. Potrebno ga je bilo popraviti, to je odpeljati v »remont«. Toda nihče — ker varnostnega tehnika ni bilo — ni proučil, na kakšen način bodo lahko pripeljali pokvarjeni transformator, oziroma naložili na avtomobil, ker je okolica transformatorja na močvirnatem, mehkem terenu. Enostavno so postavil; trinog, toda ena noga se je pogreznila in transformator - se je prevr-gel. K sreči žrtev ni bilo. toda transformator je bil potem še bolj pokvarjen kot prej.
Ta primera, ki ju je navedel ing. Gostiša na nedavnem posvetovanju varnostnih tehnikov, ne pričata o tem, da bi imelo
tehnično vodstvo v katerem koli podjetju kaj prot; »varnostnim ukrepom«. Seveda ne upoštevajo vedno nasvetov varnostnega tehnika, posebno ko gre za vprašanja, ali lahko sam zaustavi obrat. To je odvisno od stroke ali od kakšnih drugih posebnih pogojev- Vsekakor bi mogel na primer v gradbeništvu varnostni tehnik sam zaustaviti tudi delo, če vidi, da je delo nevarno, oziroma, da lahko pride do nezgode. Sicer pa je varnostni tehnik v prvi vrsti svetovalec tehničnim vodjem v podjetju.
O vsem tem so se pomenkovali na svojem posvetovanju v Ljubljani varnostni tehniki in inženirji. Se posebej so opozo-
rili na to, da bi kazalo v bodoče posvečati več pozornosti vzgoji referentov HTZ, varnosti pri delu sploh in pri vseh izpitih bodisi za polkvalificira-ne ali kvalificirane delavce in mojstre pa tudi v vseh strokovnih šolah zahtevati potrebno znanje iz predmeta delovne varnosti, ki bi ga naj strokovnjaki tudi poučevali.
GOSPODINJE f PRIJETNO PRESENEČENJE
is§t
ČISTILO ZA KOMNE IM STEKLO
DELAVSKA ENOTNOST
Glasb0 sindikatov Slovenije, izdaja Republiški svet Zveze sin-dikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — T1vN Časopisno - založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« ,	P N“lov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva
ulica 3, postni predal 284. — Telefon uredništva 32-538, uprave 30-04«. skupni za uredništvo in upravo 32-031. - Račun pri Mestni hranil-niči v Ljubljani 601-606-1-221. — List Izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. -- Posamezna številka stane 20 din. — Naročnina
L ^?iPl.aeilliJeJ,mes/ena 80 din’	24o din. polletna 4€0
In celoletna 900 din. Ce sc plačuje za nazaj, teh popustov ni in sa plača vsaka izišla številka po 20 dinarjev.

PRAVNI iNASVETI
RAZGOVOR O OBČINSKIH VOLITVAH, ZBORIH VOLIVCEV IN O MAJHNIH TER VELIKIH SKRBEH
Večkrat
odkrito
Sestali smo se v Turnišču pri Pltuju:
predsednik terenskega odbora Socialistične ziveze;
državljan, član Socialistične »veze;
in jaz, novinar.
Bilo je nekaj dni po občinskih volitvah in raapravljali emo — o volitvah.
Pomenek se je začel nekako takole:
Predsednik: Ne da bi se hvalili, ampak z volitvami smo se kar dobro.,,
Državljan: ... odrezali.
Predsednik: Ne gre samo za organizacijo volitev, za izvolitev odbornika, gre tudi za nekaj drugega.
Državljan: Za kaj?
Predsednik: Za zavest, da moramo sarm odločati, da je od nas odvisno... In te zavest; je sedaj, bi dejal, več kot pr,gj. Volitve so nas nekoliko razgibale, opozorile so na nekaj bistvenih zadev, ki smo jih, bi dejal, premalo resno jemali.
Jaz: Povedati hočeš, da ste pred volitvami, na zboru volivcev, na sestankih Socialistične zveze, pogledali nazaj in naprej ter ugotovili, da se boste morali v bodoče za marsikatero stvar v občini bolj zanimati.
Predsednik: Vzemimo, na primer ...
Državljan: Najprej mu povej, kaj smo, kaj delamo, kako živimo. Glej, jaz delam v Ptuju. On v Kidričevem. Tako približno kot midva je nekako vse Turnišče. Nekaj nas odiraj a v Ptuj, drugi v Kidričevo. Doma jih ostane izredno malo:	starci,
upokojenci, redki obrtniki, gospodinje. In državno posestvo? Turnišče je razpeto med Ptujem in Kidričevem. Tri četrt dneva preživimo tam. Včasih še več. Domov prihajamo jest in neredkofcdai samo spat. V Ptuju in Kidričevem smo v športnih društvih, v Ljudski tehniki. V Ptuj hodimo v kino, gledališče. Doma 'mamo dramsko skupino in...
in bolj
Predsednik: Vse to je res, toda na nekaj pozabljaš. Ti si sam .. (Pozabil sem povedati, da je predsednik noročen, medtem ko je naš prijatelj, državljan, zagrizen samec, jg,z pa, saj veste, sem kandidat za ženitev) ... nimaš žene ne otrok. Ko se človek poroči, pridejo skrbi. Otrok hodi v šolo, In razumljivo, človek se mora zanimati za šolo. Otrok zboli, potrebuješ zdravnika, zdravstveno posvetovalnico, zdravstveni dom, bolnišnico. Družina se ti veča, stanovanje je premajhno. Prosiš za novo in ga ne dobiš. Stanovanj ni. Zena gre v Ptuj, na trg. Jabolka so draga ko ža-
V CELJU:
Iran. Da o mesu sploh ne govorim. Eh, skrbi je veliko ...
Jaz: Spoznali ste torej, da bi moral; o vseh teh skrbeh večkrat in bolj odkrito razpravljati na sestankih, na zborih volivcev, skupaj z odborniki.
Predsednik: Da, večkrat in bolj odkrito. .Skupaj z odborniki. Ne gre za kritiko. Treba je opozarjati in iška tj rešitve. Odbornik je eden in on ni oblast. Ne dela nekaj petnajstega. Njegovo delo je odsev naših splošnih koristi, potreb in želja. In možnosti. Za svoje delo odgovarja volivcem. Oblast je torej v rokah slehernega državljana, volivca. Vidiš, za to spoznanj e gre. In tega spoznanja je sedaj, po volitvah, nekoliko več.
Državljan: Glej, pa ima le prav.
Sestali smo se ob sedmih. Deževalo je. Razšli smo se ob pol devetih. Se je deževalo.
Občina-druga mali
Izobraževanje!
»Nedvomno so si že same sindikalne podružnice močno prizadevale za izobrazbo članov delavskih organov upravljanja,« je dejal tov. Matija Marinček, predsednik celjskega občinskega sindikalnega sveta, ko ga je naš sodelavec obiskal. »Zlasti v večjih kolektivih kot n. pr. Cinkarna, železarna Store, Tovarna emajlirane posode, Beton, Metka itd. so prirejali seminarje za člane delavskega sveta. Na našo pobudo, Socialistične zveze in Sveta Svobod pa smo začeli v Celju temeljito razmišljati, kako bi omogočili delavcem, da bi prišli tudi do širše splošne izobrazbe. Zato je bila pr; Ljudski univerzi ustanovljena šola za odrasle, v katero se je vpisalo v lanskem šolskem letu 70 slušateljev, od katerih pa jih je le 40 vzdržalo do konca, medtem ko ie za večerno delavsko gimnazijo precej večje' zanimanje. V šoli za odrasle pač ne izdajajo ^pričeval, zato tudi ni toliko zanimanja zatud* kot bi ga sicer zaslužila.
Prav to, da 1 so delavci in uslužbenci pripravljen; študirati, nas je pripeljalo do misli, da bi redno šolstvo nudilo širše
možnosti za nadaljevanje študija. V srednji ekonomski šoli je že letos dana možnost takega izobraževanja in je zanimanje zanjo kar precejšnje. Podjetja' pa tudi pomagajo tistim, ki so se vpisali s tem, da jim odobravajo krajši delovni čas.
Nedvomno pa smo napravili v Celju naj večji korak naprej prav z ustanovitvijo šole za delavsko upravljanje, ki je začela decembra z rednim poukom. Tečaji v njej trajajo po štirinajst dni in jo vsakokrat obiskuje po 30 s tuš at sijev.
Lilo je kot iz škafa, ko sem oni dan kolovratil po Logatcu.
»Uh, kakšno vreme, in to decembra, ko bi moralo snežiti. . . Kaj, ko bi se nazaj grede ustavili' na Vrhniki? Tam imamo v reji neko dekletce. Mati je odšla v Trst, spoznala nekega ameriškega vojaka in odšla z njim v Ameriko. Hči je ostala sama. Poskrbeli smo -zanjo. Danes je zelo pridna učenka. Ze si dopisuje z materjo. Mati jo vabi k sebi, ker »si pridna in lepo vzgojena ...« Tako se je začel razgovor v pisarni socialnega skrbstva v Logatcu.
V Lazah pri Planini živi vdova, ki je pri prometni nesreči izgubila obe nogi, s tremi otroki. Mati sama, ki jo je življenje tako hudo prizadelo, ne zmore vsega.
Pred nekaj dnevi je učiteljica sporočila, da starejši fant pretepa svojega šestletnega bratca in osemletno sestrico. Zato je deklica začela zanemarjati šolo. Vsi se najraje potepajo po vasi... Starejši fant je star petnajst let. Bil je v domu za mladoletne, ko je priišel domov, mu je občina preskrbela delo. Za oskrbo v domu ie občina plačala 161 tisoč dinarjev. Toda doma ga mati ne mOre držati na uzdi. Tudi dekle je bilo nekaj let v domu. Ko so ga razpustili, je prišla dcanov. Škoda za de-, fcle, ko je prišla v tako okolje. Socialno skrbstvo že išče človeka, ki bi vzel mlajša dva v rejo ...
In tako je tekel razgovor o žgočih zadevah, ki jih je življenje tako polno. V pisarno je stopila mlada mati. Lepo je ob-
lečena, morda prekričeče našminkana.
»Poklicali ste me«, ie malce zaskrbljeno pogledala referentko, kot bi ji bilo nerodno, da ni sama v pisarni.
Še ena zgodba.
Dela v Ljubljani. Zgodaj vstaja, pozno popoldne prihaja domov. Deset let starega sina ima.
Ko matere ni doma, je pri stari materi, toda tudi ta je zaposlena v tovarni. Nje se otrok ne boji. Ko pride matj domov, pe-re, šiva, lika, pomaga materi, ki pa skrbi še za sestrinega devet mesecev starega dojenčka. Pred osmimi meseci je pobegnila, otroka pa pustila ...
»Saj bi rada pomagala fantu pri učenju. Pa sem hodila v italijanske šole... Če prinese sla-bo sipričevalo, ga nabijem.« Skomignila je z rameni kot bi hotela reči, kaj naj še storim. »Rada bi plačala oskrbnino za otroka, če bi ga mogla kam dati. Saj bom bolj pazila nanj«, je še deiala bolj v opravičilo.
Fant, da, čeden fant. In kako bister! Toda poreden je, nagaja, če le more, in ne loči dobro, kaj je njegovo in kaj tuje. Iz nekega stanovanja je ukradel uro ... Vaščani branijo svojim otrokom, da bi se družili z njim.
Poklicali so mater in ji pove- (( dali ter jo opozorili: »Saj gre za vašega otroka ...«
»Da, za mojega otroka«, je kot odmev odgovorila mlada mati.
Z lic se ji je utrnila solza.
Če ne bo šlo, bodo na občini poskrbeli za skrbnika. 'Lahko pa ga ni najti.
Kaj pa vajenci ?
Lindičev Lojze je previdno odložil okrasek, ki ga je hotel pravkar obesiti na novoletno jelko, in se med radovednim drobižem prerinil do kuhinjskih vrat. Dolge, suhljate roke je potisnil globoko v žepe in se v zadregi smehljal.
»Saj bi govoril, če bi mojstru ne prišlo na ušesa,« je začel. »Že tako smo vajenci vsega krivi, kadar gre kaj narobe, potem bi nas še bolj gnjavil, Z našim mojstrom si ni dobro priti navakniž! ... Kaj si želim od komune? Rad bi videl, če bi vsaj včasih prišel kdo v delavnico pogledat, kako se učimo in kako ravnajo z nami. Vsaj pri privatnih mojstrih. Glejte, moral bi imeti mesec dni dopusta, pa sem smel samo dvakrat za teden dni domov. Mojster je rekel, da ni časa za lenarjenje ... Kaj sem hotel drugega, kakor delati, ko pa ne vem, na koga naj se obrnem, da bi dosegel svoje. Če bi kdo redno prihajal k nam in se zanimal, kako živimo, hi bilo najbrž drugače-«
Lojze je doma iz Tržišča na Dolenjskem in se pri ljubljanskem privatnem mojstru Cundru uči torbarstva. Stanuje pri delavski družini, ki se stiska v enosobnem stanovanju. V kuhinji je komaj za majhno mizo prostora, v spalnici pa je zdaj mrzlo, ker je pač kurjava predraga.
»Pa ne bi šel raje v internat?« sem ga vprašala,
»Še kako rad bi šel tja, če bi ne bilo tako drago. Dobro, da me tukaj trpijo - za štiri tisoč dinarjev ... Dva sam zaslužim, dva pošiljajo od doma. Za kino ali kake športne prireditve mi ne ostane niti fič-nik ... Komaj čakam, da se izučim. Eno leto bom že še kako potrpel ... Pa še tole napišite, da naj bi na občinskih sejah govorili tudi o tem, kako bi se dalo znižati vzdrževal-nino v vajenskih domovih. Vem, da je malo vajencev, ki ne bi bili raje tam, kakor pri tujih družinah, ker je v domovih dobra hrana in red, pa kaj, ko nismo vsi toliko premožni.,da bi lahko vsak mesec odšteli pet ali šest tisočakov.« In svet za delo v občini Ljub-Ijana-Center?
»Kako deluje naš svet? Sedite, prosim!
Tako vprašanje, ki ste mi ga zastavili, me spravlja v zadrego, Zakaj? Ker je tako obširno, kof je obsežno področje, na katerem naš svet dehtjie. oziroma bolje. bo moral delovati- To je skorajda celokupno področje delovnih odnosov. Naš svet za delo je, kot v vseh občinah, tudi v naši občini med najmlajšimi. Še pred dobrim letom je mnogo tega, kar sodi danes v domeno našega sveta, reševal svet za socialno varstvo ali gospodarski svet, predvsem pa sam okraj.
Ob najboljši vodji smo pač še zmeraj na začetku- To seveda nič kaj pohvalno ne zveni-Spričo izredne pestrosti v našem centru, zamislite si na stotine obrtnih delavnic, trgovin, gostišč, uradov, ustanov in šol, jo naš svet še zmeraj dokaj odmaknjen od svojih občanov.
Naj navedem en sam droben problem. No in takih ni malo-
V vseh letnikih raznih vajenskih šol na območju občine Ljubljana-Center je vpisanih 1078 mladih ljudi! To ni majhna stvar- Toda kako ti mladi ljudje žive. kako strokovno in duhovno napredujejo, o tem še malo vemo. Da pa obstajajo zelo resni, naravnost kočljivi problemi, vam lahko pove le-ta številka- V letu 1957 smo od 1. oktobra registrirali 492 vajenskih učnih pogodb. V istem času pa smo obravnavali 141 primerov za razvezo učnih pogodb in v 93 primerih smo pristali na razvezo.
Da, te številke nam zgovorno govore- da nekaj ni v redu, da ni v redu v družini, v delavnici. v šoli. Tu čaka naš svet še mnogo dela- .
Alj vzemite še ta primer. Večina mladine prihaja v uk iz zunanjih krajev, z dežele. Kje stanujejo, kako s,e hranijo?.--Dali smo pobudo za zidavo doma.
Dejal sem da je to le drobec, pa vendar ’'elik drobec.
Kako ie c našim; načrti? Delati! V lat-j 1958 bomo morali vzpostaviti tesnejše sodelova-pje z našim; delovnimi kolektivi, da ne bomo samo gasili požarov, temveč da bomo po svo-. jih nočeh uravnavali delovne odnose znotraj podjetij- tako kot to pristoji položaju delovnih ljudi v naši ureditvi-
Tako Ste zadovoljni?«
Življenjska raven ni odvisna zgolj od tega, kar bomo ustvarili v tovarnah, marveč predvsem od skupnih prizadevanj delovnih kolektivov in občine. Zato se bomo morali delavci še bolj kot doslej zanimati za delo občinskega ljudskega odbora ter združevati tudi sredstva iz podjetij, s katerimi si bomo uredili stanovanja, komunalne naprave, šole, razvili trgovsko mrežo in vse tisto, kar en sam kolektiv ne more napraviti.
Ivan Šket, član nadzornega odbora sindikalne podružnice LIP Savinja v Celju, pa nam je pojasnil stališče sindikalnega odbornika do tega vprašanja.
»Kljub temu da je že sedem let, odkar so delavski sveti prevzeli upravljanje podjetij v svoje roke, je po mojem mnenju še vedno treba pojasnjevati članom, kakšne so pravice in dolžnosti delavskega sveta ter kakšne so njegove naloge. To še vedno šepa in član; delavskega sveta dostikrat glasujejo Po zaupanju in ne iz prepričanja, ker ne vedo, iz katerega sklada se sme dati denar za kakšno reč itd. Potlej se pa dogaja, da odo-bre. nekaj, kar gre iz plačnega sklada, potem pa se čudijo, zakaj ni dobička. Predlagatelj pa kaj rad zamolči take zadeve, da se kdo v delavskem svetu ne bi spomnil in še druge prepričal, da dajejo pravzaprav iz svojega ■žepa. h'
Občinski sindikalni svet naj bi bolj pogosto analiziral posamezna vprašanja gospodarjenja, skliceval potem posvetovanja vseh delavskih svetov ter jih seznanil z rezultati analize. To bi bila zelo konkretna pomoč delavskim svetom in upravnim odborom podjetij. Mi sami pa smo se že domenili z delavskim svetom tovarne v Podpeči pri Ljubljan,- ter si izmenjujemo izkušnje, prisostvujemo izmenično sejam delavskega sveta itd.
Rad bi povedal še nekaj besed o strokovnem izobraževanju. Ne bi bilo napak, če bi večje tovarne organizirale strokovne tečaje, vendar ne samo za svoje delavce, marveč bi sprejemale na te tečaje tudi člane drugih kolektivov iste proizvodne nanose, ki bi se hoteli izpopolniti. Velike tovarne razpolagajo res s specialisti za posamezne proizvodne procese in naj to svoje znanie posredu-lejo tud; drugim. To ne bi bilo nič novega, saj no svetu velika podjetja to že zdavnaj delajo.
NA JESENICAH:
lato za standard
»Res,« je pritrdil tovariš Ivan Saksida, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov na Jesenicah, »za standard je bilo doslej na Jesenicah dokaj malo storjenega. Prvič je bila občina glede denarja vedno v precejšnjih stiskah, drugič so bila pa tudi politična in družbena vodstva premalo iznajdljiva.
Zgrajenih je nekaj športnih objektov in nekaj stanovanj. Po vojni je bilo zgrajenih 61 hiš s 423 stanovanji, kar je seveda za Jesenice zelo malo. Družine nekaterih jeseniških delavcev stanujejo še vedno v barakah in še te so nekatere slabo vzdrževane tako, da ljudem na glavo teče. Tudi tovarna n,' poskrbela dovolj za svoje delavce kljub temu, da je precej gradila. Občina bi se predvsem morala tesneje povezati s podjetji jn jih spodbuditi, da bi tudi sama gradila stanovanja.
Sole so na Jesenicah in v vsej občin,- hud problem. Načrti za dvojno osemletko na Jesenicah so sicer narejeni, zidati jo bomo začeli spomladi, zgrajena pa bo predvidoma 1959. leta. Vendar bo naslednje leto zelo veliko povpraševanje, kam z otroki, ker so vse šole močno pretesne in so že sedaj uvedene tri izmene. Zaprte so otroške jasli in je tudi v njih sedaj pouk.
Železarna namerava graditi v Ankaranu hotel, politične organizacije pa se temu upirajo, ker na Jesenicah na primer niti kopališča še ni. da bi se človek lahko pošteno umil. Na Javorniku so sicer že napravil; načrte za javno kopališče, ustavilo pa se je pri denarju.
Potlej je še tržnica, o kateri je govora na vseh zborih volivcev. mlečna restavracija in sla-
bo organizirana trgovska mreža.
Zaenkrat še ni kakšnih perspektiv, da bo občina mogla vsa ta vprašanja rešiti. Pred novim občinskim odborom stoje torej velike naloge, ki jim bo kos le, če bo užival podporo vseh družbenih organizacij na Jesenicah in če mu bo uspelo z zborom proizvajalcev pridobiti sodelovanje teh podjetij.«
Ivanka in Olga sta oteh stvareh govorili še bolj podrobno.
»Poglejte jeseniške trgovine na primer. Trgovine za konfekcijo so kar štiri na kupu, prodajaln čevljev je pet: Alpina, Runo, Borovo, Peko in Planika imajo svoje poslovalnice na Jesenicah, za zelenjavo Pa je ena pri knjigarni, ena pa pri občini in če gospodinja tu ne dobi, mora na Javornik, ali pa spremeniti jedilni list ter kuhat; kaj ■ drugega. O tržnici je bilo dosti govora, samo načrt, so menda taki, da bi stala čez dvajset milijonov djnarjev. Zakaj ne na-rede raje enostavno, pa čeprav samo streho, da prodajalke in kupovalke ne b; bile na dežju, kot imajo na primer v Ljubljani? Za ostali denar naj grade raje stanovanja, ko ie pa taka stiska na Jesenicah.
Zdaj so še otroške jasli ukinili, v njih je sedaj šola. Kam naj dajo zaposlene matere svoje otroke? Kopališča nimamo, sicer je pa dosti takih stvari, ki 'se končujejo na »išče«, kegljišče. strelišče, drsališče itd., otroško igrišče se tudi konča na »išče«, pa ea na Jesenicah vendar še nimamo. Menz za delavce je sicer precej, so pa drage in vendar si 47 mladih delavcev iz železniške kurilnice sam« pripravljajo hrano. Kakšna je ta hrana, si lahko mislite.«
DELOVNA DOBA
C. F. Kočevje: V bivši jugoslovanski vojski ste odslužili 18 mesečni redni kadrovski rok. Leta 1945 ste bili poklicani v JLA in ste služili v KNOJ. 14 mesecev te službe Vam nočejo priznati v delovno dobo. — Odgovor: Ce je Vaš opis točen, potem je nepravilno odbijati čas službe v KNOJ, ker ste namreč že odslužili redni kadrski rok. Čas 14 mesecev, ko ste bili v KNOJ, zato ni morda nadaljevanje oziroma doslužitev rednega kadrskega roka, temveč je čas, ki se všteje v delovno dobo. Ker niste povedali, kdaj ste dobili odločbo o priznanju delovne dobe in kateri organ Vam jo je izdal, pač ne moremo svetovati, ali bi bila pritožba umestna ali ne. Če ste namreč zamudili pritožbeni rok, potem bi bilo priporočljivo predlagati obnovo.
S. D. Videm-Krško: Ali ima pravico do ,dodatka za ločeno življenje uslužbenec, ki je šel v upravno šolo, njegova žena pa prav tako zasluži, ker je uslužbenka, otrok pa še nimata? — Odgovor: Ni pogojev‘za dodatek za ločeno življenje. Uslužbenec še naprej dobiva svoje redne mesečne prejemke, prav tako njegova žena, premestitve po službeni dolžnosti ni, uslužbenci pa so dani vsi pogoji, da se strokovno izpopolni. Ni nobene osnove, da bi sedaj terjal celo zboljšanje svojega materialnega položaja, ko mu že itak skupnost omogoča, da si brezplačno pridobi večje strokovno znanje.
DOPUST
K. S. Otoški vrh: Kljub temu, da imate že 31 let priznane delovne dobe, so Vam za letošnje leto priznali samo 22 dni dopusta. Vi menite, da Vam pripada daljši dopust. — Odgovor: Ce bi stalno zasledovali naše odgovore, bi Vam ne bilo treba vpraševati, ker bi lahko vedeli, da Vam po sedanjih predpisih pripada toliko — koledarskih dni dopusta kolikor Vam jih prizna pristojni starešina v okviru od 14 do 30 dni. Delovna doba je bila doslej samo eno od meril, ki jih je bilo treba upoštevati pri določanju dopusta. Nikjer pa zaenkrat ni bilo še določeno, koliko dni rednega dopusta pripada glede na delovno dobo. To bo uredil šele novi zakon o delovnih razmerjih, ki bo stopil v veljavo oziroma v uporabo s 1. januarjem 1958. leta. Zaenkrat pa so pravilno ravnali in vas niso prikrajšali v nobeni pravici.
K. M. Nova Gorica: Službena potovanja po istem opravku opravite večkrat s presledki po več dni. Kljub temu pa Vam računovodstvo potne stroške obračunava tako, da sešteje vse ure službenega potovanja v isti kraj po istem opravku, kar se vam zdi nepravilno. — Odgovor: Tudi obračunavanje potnih stroškov mora biti urejeno v tarifnem pravilniku. Zato bi morali poznati tarifni pravilnik vašega podjetja, da bi mogli Vašo zadevo res vsestransko pretehtati. Vendar pa bi mogli ne glede na to reči, da ravnanje računovodstva ni pravilno, če je res kar pišete in nastajajo presledki med službenimi potovanji ne po Vaši osebni krivdi, temveč je dela tako urejeno ali odrejeno. V takih primerih je vsako potovanje treba obračunati samostojno in neodvisno od prejšnjega.
PLAČEVANJE
C. F. Kočevje: Slišali ste, da bodo v bodoče plače za 20% nižje, od sedanjih in da bodo morali plačati tudi davek.od plač. Glede na to bi radi vedeli, koliko bo znašala v bodoče Vaša plača. — Odgovor: Govorica o znižanju plač je popolnoma zgrešena in morda celo zlobna. V načrtu zakona je bilo namreč zapisano, da se bodo začasno minimalni osebni dohodki izračunavali v okviru za 20% znižane ravni tarifnih postavk, dokler ne bodo s posebnim zakonom določeni minimalni osebni dohodki. Nikjer pa ni bilo govora o znižanju plač. Raven tarifnih postavk nima namreč nič skupnega z — osebnimi dohodki. Pa tudi tarifna postavka ni — plača, temveč postane v bodoče zgolj merilo za obračun osebnega dohodka t. j. za razdelitev sredstev, Jn jih bo iz doseženega dohodka določil delavski svet za osebne dohodke. Torej v bodoče osebni dohodki delavca ne bodo odvisni ne od ravni tarifnih postavk, ne od minimalnih osebnih dohodkov, temveč od tega, kaj delavec dela, kakšen je njegov deibvni uspeh ali učinek in kakšen dohodek dosega gospodarska organizacija. Vsak delavec pa bo od doseženega osebnega dohodka plačal proračunski prispevek, prispevek za socialno zavarovanje in .stanovanjski prispevek. Prispevke, ki jih je doslej plačevala gospodarska organizacija, bodo odslej plačevali neposredno delavci od svojih osebnih dohodkov. Seveda pa je predviden tak način obračunavanja, da bi osebni dohodki ne bili praviloma nižji od sedanjih plač, če bo gospodarska organizacija obdržala vsaj sedanji obseg proizvodnje. Seveda če bo proizvodnja padla, potem bodo neizbežno tudi osebni dohodki nižji. Toda ne zaradi tega ker zakon tako določa, temveč ker bi bilo delo slabše.
UPORABA SREDSTEV DOBIČKA ZA PLAČE
M. F. Ljubljana: AH lahko delavski svet sklene, da se sredstva iz tistega dela dobička, ki je določen za plače, uporabijo za dotacijo sindikalni organizaciji za obdaritev otrok, za gradnjo stanovanj, za nabavo strojev? Dalje bi radi vedeli, kako se izračuna večina v primeru referenduma' in ali se lahko refemedum izvede z javnim glasovanjem, to je z dviganjem ro,k? — Odgovor: Osnova za odgovor na ta vprašanja so določbe v 38. in 39. čl. uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij ter zlasti v 30., 31. in 67, členu uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij. Iz določb teh členov je ugotoviti, da so sredstva za plače iz dobička načeloma namenjena samo za plačevanje, ker so te plače realizacija tudi od gospodarskega uspeha podjetja. Dobiček za plače so torej namenska sredstva in njihova uporaba mora bistveno vplivati na plačevanje, na njegovo stimulativnost. Uporaba v druge namene načeloma torej nd zaželena in more biti le izjema, praviloma dopustna tedaj, če so ta sredstva tolika, da bi plače iz dobička presegle neke normalne povprečne okvire in ne bi več vplivale ugodno na delavca, na njihovo prizadevanje za boljše delo, večje delovne učinke. No, doslej so bile še dokaj soglasne ugotovitve, da največkrat ta sredstva niso tolikšna, da bi mogla bistveno vplivati na plačevanje, na stimulativnost plač. Za gradnjo stanovanj si lahko gospodarska organizacija ustvarja sredstva iz drugih virov in ne iz virov, namenjenih za plačevanje. Se bolj to velja za nabavo strojev. Seveda pa kot rečeno, vendarle ni popolnoma izključena tudi taka uporaba teh sredstev. Toda takšna izjemna uporaba mora biti vnaprej predvidena in določena v tarifnem pravilniku. Po že omenjenem določilu 30. čl. uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij je izrecno prepovedano, da bi se smelo prepustiti kateremukoli organu gospodarske organizacije, torej tudi delavskemu svetu ne, da bi smel po lastni oceni in' presoji uporabljati in deliti sredstva za plače iz dobička drugače kot to dovoljuje in določa tarifni pravilnik. To pomeni, če bi delavski svet vendarle hotel ta sredstva uporabiti kako drugače kot predvideva in dovoljuje tarifni pravilnik, potem mora poprej spremeniti tarifni pravilnik in sicer po postopku, ki je predpisan in ne morda zgolj s kakšnim svojim sklepom. Ce delavski svet uporabi dobiček za plače drugače kot dovoljuje ali predpisuje tarifni pravilnik, je njegov sklep nezakonit. Morda se bo zdel komu ta odgovor — birokratski. Toda pomisliti je treba, da delavsko samoupravljanje ne pomeni — anarhije id samovoljnosti, temveč na lastnih odločitvah zgrajen trden red. Eden od temeljev tega reda pa je prav tarifni ’ pravilnik kot tisti avtonomni predpis gospodarske organizacije, pri katerem mora zaradi njegovega pomena sodelovati celotni kolektiv, in ki ureja vse, kar je v zvezi ’z uporabo in delitvijo sredstev za plačevanje delavcev. In v prvi vrsti je delavski svet tisti, ki mora bdeti nad tem, da se ta predpis spoštuje, izvaja, za kar pa je potrebno, da ga spoštuje in se po njem ravna delavski svet sam. Ce pa smatra, da je v čem zastarel ,ald neprimeren, potem je upravičen sprožiti postopek za njegovo spremembo in dopolnitev.' Tak način le utrjuje delavsko samoupravljanje, ugled in pomen delavskega sveta. — Referendum pravno sicer ni urejen v sistemu delavskega samoupravljanja. Vendar iz navedenih določil sledi, da se z referendumom ne more sprejeti sklep, ki bi pomenil spremembo tarifnega pravilnika, ker je postopek za njegovo spremembo posebej urejen. Referendum se lahko uporabi kvečjemu za odločitev o vprašanju, koliko sredstev iz tistega dela dobička, ki je namenjen za plače, naj se v okviru določb tarifnega pravilnika uporabi za kakšne druge namene. Za referendum pa velja kot temeljno pravilo, da je to odločanje o posameznih vprašanjih s posebej organiziranim tajnim glasovanjem. Glasovanje z dviganjem rok na sestanku ni referendum. Drugo pravilo velja za ugotavljanje večine. To je vedno — večina vseh zaposlenih in ne morda samo tistih, ki delajo v izmeni, ko se ravno organizira »glasovanje«. Za veljavnost referenduma mora biti torej večina vseh, ki so v rednem delovnem razmerju in ki so se s tajnim glasovanjem izrekli za eno izmed dveh (i možnosti.
Pohorje premore dvoje bogastev in tretjega poL Prostrane smrekove gozdove, ki dajejo zaslužek kmetom, sekačem, voznikom ...
Kamen, pohorski granit, trd, da se iskri pod dletom kamnarja...
Pašnike na rebrastih lehah in višinskih planjavah, kjer se je svoj čas paslo nič koliko čred, danes pa...
.. _ ; ■illii*®
m
■a	V" .-v/-
Kmalu bodo ladje naše trgovske mornarice vozile prek morja v Egipt, Ameriko in druge obmorske države granit, razžagan v plošče, zglajen, da se sveti kot steklo. Granitna industrija je začela preusmerjati proizvodnjo in »žlahtiti« kamen, ki smo ga doslej uporabljali le za tlakovanje cest
Mir pohorskih gozdov moti brnenje avtomobilov, ki drvijo naloženi z lesom in granitcjm, s Peska proti Oplotnici im Bistrici, z Josipdola proti Podvelki ... Ozračje pretresajo jeki eksplozij, ki trgajo zemlji iz njenih neder granit.
Mukanje čred pa danes ne moti -več spokojne tišine tako kakor svodeas, zakaj pomenki pohorskih kmetov se vse prepogosto sučejo okrog lesa in trgovine in zato so danes rebraste lehe in višinske planjave 1® Pol bogastva v primerjavi z včerajšnjim dnem.
Takšni so prvi vtisi, ki se človeku porode, ko pešači iz Konjic proti Oplotnici, ali Podvelke proti Joaipdolu, ko srečuje kamione, naložene z lesom in granitom, ko se povz-pemja po rebrastih lehah na višinske planjave, kjer ni več toliko čred kot nekdaj, ko prisluhne pomenkom ljudi.
Prvi vtisi?
XXX
Na Pohorje prihaja pomlad pozno in zima zgodaj potrka na vrata. Tudi letošnja jesen je Pohorcem že prinesla zimo. Na osojnih straneh so se že pred tedni belile zaplate zgodnjega, prezgodnjega snega. Nad Božjim, Kotom, Nadgradom, so se podili deževni oblaki, nadležno je pršelo iz njlih. Oblaki in dež so obetali zimo.
Oplotniški kamnarji v ce-zlaškem kamnolomu so si otrple prste kdaj pa kdaj greli s sapo, pogledovali izpod ut v nebo in zmajevali z glavo. Prezgodnja zima jim zna prekrižati račune, kajti zmrznjen kamen je težje klesati in ogrevati ga morajo, če ga hočejo sklesati, bolj ogrevati kot svoje premrle roke.
Po blatnih, razhojenih in razvoženih cezlaških poteh sem hodili od kamnoloma do kamnoloma, od kamnoseka Kosa do Juharta, postal pri Stranadu, se menil z Vebrom ... V prijateljskih pomenkih so razgrinjali pred menoj podobo podjetja, težave, ki so jih prebrodili, razlagali načrte, ki so pred njimi.
»Lani smo tarnali, kam z našim granitom«, le razlagal Stranad, medtem ko je iz posode zajemal gobovo juho, ki mu jo je prinesla hčerka za malico. »Kupčev je bilo malo in kocke so nam vračali. Kle-* šali smo jih s cepilci. Res niso bile prav vse enake. Kupci pa so zahtevali, naj jih klešemo tako, da bodo druga drugi podobne. Samo kvalitetno blago plačamo, so trdili in — kocke smo morali klesati na roko • • «
»Ali veste kaj se pravi klesati kocke na roko? Komaj sto jih sklešeš na dan in trdo moraš pljuniti, 3 in pol dinarja smo zaslužili pri eni. tri in pol stotaka na dan ... Tako je računal Založnik in tako so računali vsi.
Veber je odložil kladivo in «i prižgal cigareto.
»Vprašujete, kaj razpravljamo na delavskem svetu in kolikokrat se sestanemo. Letos ne tako pogostokrat kot lani. Lani človek ni vedel, kdaj bo
prost. Danes sestanek delavskega sveta, jutri upravnega odbora, zvečer mogoče sindikata, pa spet sestanek vsega kolektiva. Sestanek na sestanek. Morali smo se sestajati, saj nam drugo ni kazalo, morali smo iskati rešitve. Veste, lani smo komaj splavali. Investicije so se ustavile. Manj cest in hidrocentral gradimo in zato kupijo 'kupci manj kock in blokov. Mi pa smo doslej delal skoraj samo kocke in bloke. 2e prej smo računali na preusmeritev proizvodnje, vendar nas, j e lansko leto še bolj izučilo, ims k temu prisililo.
Kupili smo žago, kupili po-lirko in tri izdelali sami, prevzeli smo montažo svojih izdelkov, dobili iz Jablanice vagon črnega granita, ki ga obdelujemo v naših delavnicah. Naša proizvodni a narašča. Granit, brušen in klesan gre v denar, prodali bi ga lahko v tujino, če ...
Letos se redkeje sestajamo. Takole vsak mesec enkrat. O razširitvi podjetja razpravljamo na delavskem svetu, o odpiranju novega kamnoloma marmora in granita pri Bistrici, o strojih, ki nam jih še manjka, o kvaliteti, izdelkov ...
Oplotniški kamnarji so lani večkrat spregovorili besedo »če«.
»če bi bilo več investicij, bi več prodali ...
»Če ne bi bili na Avtocesti tako natančni bi več zaslužili ...
če bi imeli stroje, bi lahko obdelovali granit z njimi.
Če. če. če.«
Vendar niso samo razpravljali, ugotavljali in tarnali. Težave niso bile zid, pred katerim so se ustavili. Razširitve, preusmeritve proizvodnje, so se lotili z vso resnostjo, z zavzetostjo — in splavali. Granit, razžagan v plošče, spoliran.
gre še bolj v denar. Na stari žagi razžagujej plošče, na po-lirfcah, ki so jih izdelali sami, ga gradijo. Se več bi ga lahko prodali, prodali v Ameriko, v Egipt, Zahodno Nemčijo. Vendar na stari žagi ga ne morejo razžagati do milimetra natančno, tako kot zahtevajo tujci. Zafo pravijo:
»Če bomo lahko kupili moderno šestdeset ali stodvajset listno žago, bomo lahko proizvodnjo povečali, prodajali naš granit za daviize ...«
In da jim proizvodnja ne bi zastala potrebujejo večji začetni sklad obratnih sredstev, kot jim ga je odobrila banka. Podjetjem, ki so jim sorodna, je banka dodelila več kredita. Oplotničanom, ki so splavali iz težav, ker so se bolj potili, jim ga je dala manj. In to jih boh. Lani so razpolagali z 22 milijoni dinarji za tekoče izdatke. V letošnjem letu naj bi začeli s šestimi milijoni. Kako le? pet in pol milijonov dinarjev potrebujejo za plače. In kje je potem denar za dragoceno jeklo, za gorivo, les...
Več skrbi pričakujejo od bistriške stanovanjske skupnosti za stanovanja, zgrajena z njihovim denarjem. Tudi v novih stavbah je treba že marsikaj popraviti, in nekaj barak, v katerih še stanujejo delavci, ne morejo imenovati stanovanja. Srce jih boli, ko zrejo na gradbišče stanovanjske stavbe, ki so ji temelje zgradili z denarjem, odtrganim od plač. Bistriška stanovanjska skupnost je prevzela skrb za stanovanja, skrb za zgraditev nove
stavbe. Gradbišče je pusto. Nekaj delavskih družin pa premika ob deževnih dneh postelje iz kota v kot, da jim ne premoči odeje, da jim deževna kaplje ne kapljajo na glavo.
Lani oplotniški kamnarji niso vedeli kam s pohorskim granitom. S trdim delom so se skopali iz težav. Letos je več kupcev. In pred njimi so velike naloge. Do spomladi morajo obložiti zagrebški most s ploščami, ki jih klešejo Kos,* Juhart. Založnik ... Z brušenimi ploščami oblagajo kranjsko skupščinsko palačo. Dogovarjajo se, da bodo z granitnimi ploščami oblagali novo poslopje kemičnega inštituta v Beogradu.
Lani in prej so vozili dolgi vlaki granitne kocke na Avtocesto fn kvadre na gradbišče hidrocentral. Letos fin poslej bodo vlaki tudi vozili granit. Vozili pa bodo veliko »žlahtnejšega« kot prej, razžaganega v plošče, spoltiiranega, za oblaganje palač pri nas in v tujini.
Oplotniški kamnarji razširjajo podjetje, preusmerjajo proizvodnjo po starem reku »Kamen do kamna ...«
XXX
Večerilo se je, ko sem se poslavljal od kamnarjev v Ce-zlaku nad Oplotnico. In kakor v prijetno slovo so mi doneli na ulio zvoki godbe na pihala. Po truda polnem, trdem delu, so nekateri izmed kamnosekov zamenjali dieta in kladiva za klarinet in trobento. Vadili so, da bodo za praznik svojega


SPLOŠNO
GRADBENO PODJETJE
PIONIR
NOVO MESTO
želi vsem investitorjem, poslovnim prijateljem, sorodnim kolektivom ter delavcem in uslužbencem podjetja uspehov polno novo leto 1958.
			 			
kraja, prve dni januarja, za novo leto, zaigrali prebivalcem v novi dvorani. V novi dvorni, ki so jo družno uredili kamnarji, gozdni in trgovski delavci ... prebivalci kraja pod Pohorjem.
XXX
V gostilnici pod Pohorjem sem prisluhnil pomenkom ljudi. Zastaven obrtnik je trdil:
»Naš pohorski kmet je revež. Le kaj naj pridela na svoji zemlji? Oves in krompir. In kako naj se preživlja s tem? Gozd bi ga lahko redil. Sekati pa sme vse manj in manj.«
Delavec, ki mu je sedel nasproti, pa mu je odgovarjal.
»Misli naj še na kaj drugega, ne samo na les. Samo o lesu govori; Kaj pa pašniki, živina, ki so jo včasih toliko redili na Pohorju? Sedaj, kakor da se boji živinoreje. Razširja naj proizvodnjo, naj preusmerja kakor jo mi ...«
Res. pomenki pohorskih kmetov se preveč vrte okrog panjev in posekov, okrog lesa,
bogastva in zla Pohorja. Vse zadruge še niso našle svojega mesta. Saj večina njih ne. Nekatere pa vendarle. V konjiški zadrugi pod Pohorjem so tarnali in včasih še tarnajo, da izgubljajo zaslužek, ker jim jemljejo trgovine. Toda našli so drugo pot. Ogledati si je treba njive, ki jih pravkar orjejo za hmeljske nasade, stroje, ki so jih kupili, perutninarsko farmo, rejska središča, pa se človek prepriča, da so tu že krepko zaorali ledino. Skupnosti ustanavljajo. Hmeljarsko skupnost, žitno-strodno ... Razširjajo proizvodnjo. Pohorski kmetje — zadružniki tudi ne bi mogli večno živeti samo od lesa, zakaj smreka dolgo, dolgo raste. Tudi ti se bodo morali ravnati po starem reku, »zrno do zrna ...«, da ne bodo lehe in višinske planjave in hlevi takp osamljeni kot so, temveč, da bo mukanje številnih čred motilo tišino na Pohorju.
P. D.
KOLEKTIV RUDNIKA BREZE V BOSNI SLAVI TE DNI PETDESETLETNICO PODJETJA
AVTOMATIZIRANA
SEPARACIJA
V perspektivnem petletnem plann gospodarskega razvoja naše države je predvideno, da bo proizvodnja premoga porasla do leta 1961 za 48 odstotkov ali od 17 milijonov na 25 milijonov ton. Pomemben delež pri povečanju proizvodnje premoga prisoja družbeni plan med drugim tudi rudarjem v rudniku Brezi v Bosni, ki prav te dni slavijo petdesetletnico podjetja.
Tekoči trak si
rudnik Breza
V rudniku Breza so rudarji že junija meseca letos začeli kopati premog po širokočelnem načinu. Kjerkoli so to dopuščale razmere so že začeli podpirati krovino z jeklenimi oporniki. Letos bodo nakopali rudarji Breze 580.000 ton premoga letno. Sirokočelno odkopavanje premoga ni edina novost v tem rudniku. In proizvodnja ne bo zastala ob omenjeni tonaži. Cez dve leti, ko bo rudnik moderniziran, bodo rudarji nakopali v letu dni 1,100.000 ton premoga. Dve tretjini premoga bodo na-
M Slavko Marjanovič : PROUCeVAMOe DELA
rK-1
Zadnja le>ta pri nas veliko govorimo in pišemo o storilnosti dela. To ni nič čudnega. Od storilnosti dela, večje ali manjše, je odvisna življenjska raven, Ce storilnost narašča, je proizvodnja in blago cenejše. Zato so razumljiva naša prizadevanja, da bi storilnost •rasla. Vendar je že kar v navadi, da v naših podjetjih govorimo o storilnosti in organizaciji dela takole nasploh, čeprav je- to zelo konkretna stvar, ki se je moramo lotevati različno, prilagojeno značaju tehnološkega procesa vsakega podjetja, značaju vsakega delovnega mesta posebej. In prav zato, ker govorimo o organizaciji dela, o večji storilnosti kar takole nasploh, ker teh stvari ne povezujemo s podatki, dobiva govorjenje o večji storilnosti pomen fraze.
Če bi z.vsakomer, s katerim govorimo o storilnosti, govorili bolj konkretno, bi govorjenje o storilnosti ne dobivalo prizvoka fraze, in priga-njaštva. Če vsakomur razložimo, da je to v resnici boljša organizacija dela. boljša razporeditev strojev in orodja, pravočasna tehnična, pripre-va, zmanjšanje odvisnih gibov pri delu, boljše izkoriščanje delovnega časa, delo po normah in akordu in uvajanje premij, z eno besedo, vse tisto, kar lahko olajša delo in povečuje delovne uspehe, potem bi bilo vsakomur jasno, da govorjenje o storilnosti ,ni neke frazerstvo, ni neka velika filzofijia, ni stvar, ki je mi ne bi mogli uresničiti.
Zakai smo se odločili, da bomo v n-ašem listu objavljali v nadaljevanjih knjigo ing. Slavka Marjanoviča:
Proučevanje dela? Zato, ker tovrstne literature pri nas ni dovolj, zato ker ing. Slavko Marjanovič v tej knjigi kolikor se da preprosto in razumljivo razlaga, kako naj se lotevamo proučevanja dela, kako naj delo bolje organiziramo, da bomo manj trpeli, več naredili in seveda tudi več zaslužili.
Pisec je v uvodu svoje knjige napisal tole:
»Delo proučujemo tako, da proučujemo metode dela in merimo čas. Prvi neposredni uspehi, ki jih dosežemo s proučevanjem dela, so: ekonomičnost gibov (to pomeni, da zmanjšamo napenjanje) in skrajšanje časa izdelave (to pa povečuje storilnost).
Precej večji uspeh pa lahko še dosežemo, če ob proučevanju dela upoštevamo činitelje, od katerih je odvisno napenjanje mišic in izdelavni čas. Ti činitelji so predvsem sredstva za delo (stroji, orodja, priprave, naprave in druga pomožna sredstva). Če zmanjšamo človeški napor pri delu s tem, da zboljšamo sredstva za delo, pravimo, da smo delo mehanizirali. S proučevanjem dela ugotavljamo, katere gibe lahko na kakšen način zamenjamo, oziroma zmanjšamo mehanizacijo.
S tem, ko pri proučevanju dela upoštevamo mehanizacijo, se znajdemo pred novimi vprašanji. Prav tako kot lahko z mehanizacijo zmanjšamo fizični napor delavca,, je mogoče z mehanizacijo sprostiti rekonstrukcijo proizvodov, ki jih izdelujemo. Š proučevanjem dela torej lah-
ko vplivamo na drugačno konstrukcijo proizvodov in drugačen, bolj sproščen način proizvajanja, še več, na drugačno prenašanje, razmestitev in izkoriščanje proizvodov.
Končno zajema proučevanje dela tudi tretjo skupino činiteljev, od ka-katerih je odvisno manjše napenjanje mišic, in sicer delovne pogoje, vključno ureditev delovnega mesta. Ko z konstrukcijo proizvodov ugotovimo, kako naj se dela in ob tem, ko proučujemo mehanizacije, ugotovimo, kakšnega napenjanja z njo ne moremo zmanjšati pri delu, je treba proučiti delovne pogoje zato, da tudi nujno napenjanje mišic kolikor mogoče zmanjšamo. Vse kar je treba prijeti z roko, naj bo pri roki, delovni prostori naj bodo čisti, svetli, prijetni.
Od tu naprej pa prehaja proučevanje dela iz področja industrije na področja vseh ostalih gospodarskih panog, gospodinjstva in intelektualnega dela. Zato da bi bili gibi čimbolj ekonomični, zajema proučevanje dela problem mehanizacije z vseh področij človeške dejavnosti. (Konstrukcija in oblika držajev vozil v javnem prometu, ureditev operacijskih dvoran v bolnišnicah, razporeditev delovnih mest v hotelskih kuhinjah, organizacijo dela pri proda-jalnih mizah itd.)
Proučevanje dela obsega torej številna vprašanja, ki se pri praktičnem reševanju razčlenjujejo in razraščajo, V tej knjigi so ta vprašanja opisana samo v glavnih potezah. Takšen način obravnave je narekovalo stanje
organizacije dela pri nas, pomanjkanje podobne literature na našem jeziku in pomanjkanje naših lastnih praktičnih izkušenj s področja proučevanja dela. Namen knjige je, da bralci spoznajo nalogo in vsebino proučevanja dela, ob čemer so razložena tudi določena navodila, ki jih je moč tudi neposredno uresničiti. Bralcem bom iskreno hvaležen za pripombe, saj mi bodo koristile kot dopolnila pri morebitni bodoči izdaji.
Neposreden povod za sestavljanje te knjige pa je bil tečaj za proučevanje gibov in merjenje časa, ki je bil v Beogradu od februarja do maja 1955. leta Na tem tečaju je predaval Američan J. W. Campbell, član Ameriške tehnične pomoči (FAO). Pisanje knjige in omenjeni tečaj je organiziral Zvezni zavod za proučevanje storilnosti dela ob pomoči Komisije za storilnost dela pri Zvezi inženirjev in tehnikov Jugoslavije.«
Sedaj, ko je uveljavljen spodbud-nejši način delitve dohodka in plač, ko je osebni dohodek delavcev odvisen bolj kot doslej od dohodka podjetja, bo treba še bolje, smotrneje organizirati delo, da bo dohodek podjetja čim večji in da bo s tem naraščal osebni dohodek vsakega zaposlenega. Za objavljanje te knjige smo se odločili zato, da bomo na ta način posredovali organizatorjem proizvodnje in vsem delavcem gradivo, ki ^jim bo v veliko pomoč pri proučevanju organizacije dela, kajti s premišljenim delom je mogoče veliko več narediti kot ob kakršnem koli napenjanju.
kopali v Smailbegovičih, kraju pol kilometra daleč od Breze proti Sarajevu, kjer so pred leti začeli kopati 200 metrov globok jašek (ko bodo izčrpali gornje sloje premoga, ga bodo poglobili še za okoli 100 metrov), kjer odpirajo nove sloje premoga, grade separacijo, upravne zgradbe, delavnice, urejajo prostore za moderen laboratorij itd.
Na separaciji, ki bo opremljena z najmodernejšimi stroji, bodo dnevno očistili 260 ton premoga. Vse naprave bodo upravljali z enega mesft, in sicer s pomočjo sinoptične (pregledne) plošče. Vsak trenutek bodo lahko na tem komandnem mestu videli, kako delujejo posamezni stroji. Sedaj še izpirajo premog na stari separaciji v Brezi. V eni izmeni dela 112 ljudi. Nova separacija bo, kot rečeno, opremljena z najmodernejšimi stroji. Vse delo od čiščenja, prebiranja in tehtanja premoga bo avtomatizirano in zato bo v eni izmeni opralo, prebralo in stehtalo premog le 12 ljudi, ostale bodo seveda zaposlili na drugih delih.
Zanimivo je, da bodo skoraj tri četrtine strojnih delov izdelali delavci naših podjetij, in sicer delavci iz Strojnih tovarn Trbovlje, »Rade Končar«, »Šestnajsti oktober« in še iz nekaterih drugih podjetij.
Separacija bo začela poizkusno obratovati v drugerp polletju 1958. leta. Za modernizacijo rudnika (kopanja jaška, odpiranje oken, opremo jaška, gradnjo separacije in vseh potrebnih .poslopij itd.) bodo potrošili okoli 2 in pol milijarde dinarjev (separacija s pomožnimi napravami • bo stala okoli 1.300,000.000 dinarjev).
. Precej denarja bodo potrošili za modernizacijo rudnika v Bosni, kajne? Res, precej Toda izplača se vložiti denar v modernizacijo tega rudnika, saj predvidevajo strokovnjaki, da je v tamkajšnjih predelih za okoli 7 milijard ton premoga (ležišča treh in pol milijard ton premoga so že raziskana, ostale pa podrobno raziskujejo.) Del premoga bodo koksirali v Zenici in Lukavcu, ostalega pa porabili za kurjenje železniških lokomotiv, za potrošnjo v industriji in seveda tudi v gospodinjstvu.
-	D. P.
9 Lani je začela obratovati vrsta novih tovarn
Mimilo 1957. lefco je bilo raz-merojiiia mirnega vzpona v gospodarskem življenju naše države.
Vse leto smo si prizadevali, v skladu z načeli naše nove gospodarske politike, obdržati obseg investicij na enaki ravni kot leto prej, obnoviti naprave v številnih, obstoječih podjetjih in ustaliti trg. Glavna naloga pa je bila pospešiti rast življenjske ravni našli delovnih Ij udi.
Še bolj kot leta poprej, smo si prizadevali krepiti in razvijati gospodarsko samostojnost podjetij, razširiti delavsko upravljanje, gospodarsko okrepiti državo. Vse to naj bi še bolj spodbudilo posameznike in kolektiv« pri njihovem delu, da
bi ustvarjali več, za boljše življenje nas vseh, v okviru velikega kolektiva — naše socialistične skupnosti. In res. Delavci v tovarnah so izdelali več blaga za široko potrošnjo kot prejšnja leta.
9 Stotine milijard stroškov — prihranek v devizah
Veliko število tovarn, ki smo jih dogradili in ki so začele obratovati v minulem letu, smo zgradili zato, da bi prihranili naši skupnosti devize, da bi še bolj modernizirali industrijo, da bi se uvrstili med industrijsko razvite države, zato, da bi bilo življenje naših delovnih ljudi lepše in boljše.
Stotine milijard dinarjev, ki smo jih potrošili za graditev tovarn, niso bile potrošene tja v en dan.
Naši delovni ljudje so se odrekli temu denarju zato, da bi tovarne — objekti, ki so bili zgrajeni z njihovimi prihranki, omogočili hitrejši napredek gospodarstva.
In teh objektov, tovarn je bilo v minulem letu precej. V vseh republikah, v vseh panogah gospodarstva, so zgčele obratovati nove tovarne.
Skoraj ni bilo meseca, da oe bi naši časopisi poročali o obratovanju tega ali onega podjetja, v tem ali onem- predelu naše države.
Vsak nov objekt, ki je začel obratovati, pa čeprav je bil manjši, kot kateri izmed prejšnjih, je pomenil istočasno zmago novega nad starim, zmago •napredka nad zaostalostjo, ^ma-go bodočnosti nad preteklostjo. Z vsako novo tovarno pa je postala naša država bolj močna, bolj bogata.
Zato se je vsak naš človek veselil, kadar je zvedel,, da je 1 začela obratovati tovarna alt tovarnica.
V	tem sestavku vam bomo povedali samo o nekaterih najpomembnejših novih tovarnah in obratih. Vsega ni moč našteti.
• Nova predilnica, valjarne, tretja visoka peč
V	prvem polletju lani je začela obratovati v Tetovem predilnica za česano volno. Njen proizvodni plan do konca leta je: 250 ton česanega volnenega prediva — surovine za izdelavo najkakovostnejših tkanin, okoli
130.000	ton vlečenega volnenega prediva in okoli 1,600.000 kvadratnih metrov gladkih volnenih tkanin. Prav tako je začela' obratovati sortirnica za krpe in odpadni material.
V	istem času je kolektiv Železarne Zenica slavil eno izmed pomembnih zmag. Poizkusno ie začela obratovati srednja valjarna z zmogljivostjo 150.000 ton valjanih proizvodov. Kmalu nato pa je začela obratovati tretja visoka peč. Obratovanje srednje valjarne je zelo pomembno tudi zato, ker pomeni to zaključek gradenj v tem našem naj večjem metalurškem kombinatu.
V	tej valjarni so montirali bluming naprave, kontriproge za valjanje pol izdelkov in naprave za srednjo drobnožičnato valjarno, za, proizvodnjo končnih izdelkov. V valjarni bodo lahko zvaljali na leto 300,000 ton izdelkov.
V	kratkem 6a.su so osvojili okoli 20 različnih proizvodov, v bližnji bodočnosti pa jih bodo osvojili še 180. V valjarni bodo valjali okroglo, kvadratno in ploščato jeklo, nosilce, železniške tračnice iltd. Proizvodni proces je mehaniziran.
i
Takole so gradbeni delavci gradili del poslopja nove tovarne porcelana v Titovem Velesu
V	prvih mesecih minulega leta je začela obratovati v železarni Nikšič Siemens martinova peč z zmogljivostjo 30.000 ton jekla, eletotropeč z zmogljivostjo
10.000	ton jekla, valjarna težkih profilov, kjer bodo lahko zvaljali 100.000 ton končnih izdelkov. V valjarni pločevine pa bodo izvaljali 30.000 ton pločevine.
9 Tovorne za predelavo kosti, prva rečna pomorska ladja
V	bližini Bjelihe, v Selu Dvorov!, so zgradili tovarno za predelavo kositi. 3000 ton letno jih bodo predelali, polovico proizvodnje bo surovina za klej, okoli 250 ton pa surovina za tehnično mast. Sabačka »Zorka« je dala naprave za obratovanje tega novega objekta. Kosti bodo dobili iz Bjeline, Brčkega, Vla-sinice, Zvornika ...
V	prvem polletju lami je začela obratovati nova tovarna mavca v Debru. 12.000 ton surovega in 3000 pečenega mavca bodo izdelali letno v tej tovarni.
Ročna plovba je dobila prvo vodmo-pomorsfco ladjo »Koluba-ro«, izdelano v.naši državi. Ladja lahko prepelje, 1050 ton bla-
ga, pogrezne se 'samo 3 m, lahko pristane ob rečnih pristaniščih in ima moč 1000 konjskih sil Kmalu pa bosta začeli pluti tudi ladji »Mlava« in »Tamnava«, ki jih grade v Titovi ladjedelnici v Kraljeviči.
S temi ladjami bo kmalu odprta naša prva vodno-pomorska linija od Beograda do Aleksandrije. Zaradi ugodnega zemljepisnega položaja bomo lahko proizvode našega Podonavja prevažali naravnost na trg Bližnjega vzhoda in nazaj.
Junija meseca so pustili v pogon daljnovod Rogatica—Više-grad, dolg 36 kilometrov. Z njim je rešena preskrba električne energije v tem delu Boane
Na Titov rojstni dan, dne 25. maja, je začela obratovati separacija tovarne celuloze v Pri-boju. Ta bo izboljšala kakovost proizvodov tovarne. Sprva naj bi opravili montažo tuji strokovnjaki, kasneje pa je bila ta naloga zaupana domačim strokovnjakom. ki so delo uspešno opravili.
In v prvem polletju je začela obratovati tovarna margarine v Vrbasu, ki izdela letno 250.000 ton prečiščenega olja in 250.000 ton margarine za gospodinjstvo in industrijo. Obratovati je za-
■ W
VSEM ČLANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO NOVO LETO 1958
REPUBLIŠKI ODBORI STROKOVNIH SINDIKATOV
kovinarjev,
rudarjev in metalurgov,
kemičnih delavcev,
gradbenih delavcev,
tekstilnih in usnjarskih delavcev,
živilskih delavcev,
grafičnih delavcev,
železničarjev,
prometnih delavcev,
PTT delavcev, kmetijskih delavcev, obrtnih in komunalnih delavcev trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev, zdravstvenih delavcev, državnih uslužbencev, kulturnoumetniških delavcev, združenja učiteljev in profesorjev, združenja učiteljev strokovnih šol, združenja defektologov, društva visokošolskih profesorjev, društva knjižničarjev, društva upokojencev
OKRAJNI SINDIKALNI SVET LJUBLJANA
Z OBČINSKIMI SVETI: Borovnica, Cerknica, Črnuče, Domžale, Grosuplje, Ivančna gorica, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Siška, Ljub-Ijana-Vič, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Polje, Ljub-Ijana-Sentvid, Dobrova pri Ljubljani, Logatec, Loška dolina, Medvode, Mengeš, Ribnica, Sodražica, VeMka Loka, Videm Dobrepolje, Vrhnika
OKRAJNI SINDIKALNI SVET MURSKI SOBOTA
Z OBČINSKIMI SVETI: Beltinci, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Bori, Murska Sobota, Gorišnica, Lešje, Ormož, Ptuj, Središče, Videm
OKRAJNI SINDIKALNI SVET NOVO MESTO
Z OBČINSKIMI SVETI: Črnomelj, Kostanjevica, Metlika, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Trebnje, Žužemberk
OKRAJNI SINDIKALNI SVET MARIBOR
Z OBČINSKIMI SVETI: Črna, Dravograd, Gorišnica, Lenart, Maribor-Center, Maribor-Košakd, Ma-ribor-Tabor, Maribor-Tezno, Ormož', Podvelka, Poljčane, Ptuj, Rače, Radlje, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Središče ob Dravi, Šentilj, Ravne
0KBAJNI SINDIKALNI SVET CELJE
Z OBČINSKIMI SVETI: Celje, Slovenske Konjice, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Šentjur, Šmarje, Šoštanj, Vojnik, Žalec
OKRAJNI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE
Z OBČINSKIMI SVETI: Brežice, Hrastnik, Videm-Krško, Radeče, Senovo, Sevnica, Trbovlje, Zagorje
OKRAJNI SINDIKALNI SVET KOPER
Z OBČINSKIMI SVETI: Divača, Herpelje, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Pivka, Postojna, Sežana
OKRAJNI SINDIKALNI SVET KRANJ
Z OBČINSKIMI SVETI: Bled, Bohinjska Bistrica, Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri
čela tudi tovarna za prolzvodjo ribje moke v. Apatinu. 40.000 vagonov letno je bo izdelala. To naj bi bil eden izmed najbolj moderno urejenih kombinatov pri nas. Predeloval bo ribe, in pozneje, ko bodo kombinat dogradili in namestili vanj potrebne stroje in naprave, bo naštela tu delavnica za izdelavo in popravilo ribiškega orodja, za plovne objekte in hladilnike. S tem, ko je začela obratovati ta tovarna, nam ni več potrebno trošiti deviz za proizvode, ki smo jih doslej uvažali. Razen tega pa bodo v njej predelali v ribjo moko manj kakovostne ribe in školjke — vse to, kar je doslej ostalo neizkoriščeno.
V	drugem polletju minulega leta je prav teko začela obratovati vrsta novih tovarn. Naštejmo jih samo nekaj.
9 Azbestna vlakna, nov proizvod
Za gospodarstvo je pomembna nova predilnica za azbestna vlakna »Nikodije Stojanovič-Tatko« v Frokuiplju. Azbestne niti so novi proizvod za jugoslovansko industrijo in ne zaostajajo za uvo-. ženim predivom. 120 ton prediva letno bodo lahko izdelali, polovico manj teh surovin bomo uvažali in prihranili okoli 2 milijardi deviznih dinarjev.
Omeniti velja tudi tovarno konzerv in hladilnico »Jagoda* v Tetovem, ki je zelo pomembna za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje tega področja. Poizkusno obratovanje tovarne 'e bilo uspešno. Ze v času poizkusnega obratovanja so predelali okoli 2000 ton paradižnikov. 70 ton sliv, 20 ton jabolk itd. v kompof, marmelade itd. Kolektiv te tovarne je sklenil, da bo predelal 9000 ton raznih kmetijskih proizvodov. Obljubo je izpolnil.
© Preizkušnja naprav in sposobnosti delavcev
Prve tone predelanega in zmrznjenega. mesa v novi klavnici in hladilnici na Kosovem polju so bile istočasno tudi preizkušnja modernih naprav in preizkušnja sposobnosti delavcev, ki so doslej delali s primitivnimi pripravami. V kratkem času so predelali 50.000 ton ovčjega mesa. Proizvodne možnosti tovarne pa so še precej večje. Vse delo teče po tekočem traku.
V	drugem polletju letos je bil v vasi Junkovci pri Tetovem zgrajen naš največji kemični kombinat kromovih spojin »Ju-gohrom« z nekaterimi obrati, ki so pred časom začeli poizkusno obratovati. V tej tovarni bodo izdelovali bikromat, ferolegure. karbid itd. Te proizvode kaj lahko prodamo v tujini.
Na dan republike je začela obratovati hidrocentrala Jajoe I (z letno proizvodnjo 230 milijonov kWh), dalje daljnovod Novi Sad—Subotica, dolg 101 kilometer, največji objekt te vrste v Vojvodini. V šestih mesecih so ga zgradili. Za daljnovod so porabili 480 ton železnih konstrukcij, 350 kubičnih metrov armiranega betona, nad 200 ton jekla itd.
Tudi na turizem nismo pozabili, saj nimamo dovolj zgradb in tujci se zanimajo za naše
kraje. Samo v Srbiji smo v zadnjih treh letih porabili za gradnjo hotelov v Nišu, Poiar-revcu, Leskovcu in drugih krajih okoli 3 milijarde dinarjev. Hotele so letos odprli. V Beogradu so odprli letos hotel Metropol, zelo moderno urejen.
9 12.000 ion rude dnevno
Letos so zaključili dela za odpiranje rudnikov bakra v M«j-danpeku. To bo eden izmed ..a-ših največjdh rudnikov s površinskim kopom. Toda ne samo to, največiji rudnik barvastih kovin v Evropi, saj bodo tu nakopali dnevno 12.000 ton rude. Prednost rudnika je v tem, ker je ruda na površini, na zemljišču, ki meri približno 25.000 kvadratnih metrov. V naslednjih štirih letih pa bo tu zgrajena flotacija, razni prometni in industrijski objekti.
V	drugem polletju lani je bil odprt beograjski sejem in na nj^m je že bila prva zanimiva razstava Sejem tehnike in tehničnih pridobitev. Površina sejmskih prostorov znaša 300.000 kvadratnih metrov.
• Vsak dan dva tisoč ton suhega premoga
V	začetku decembra je začela poizkusno obratovati sušilnica v Vreocih. Za sedaj obratuje z enim kotlom in tu posušijo dnevno 200 ton premoga. Ko bo obratovala s polno zmogljivostjo, bo znašala njena dnevna proizvodnja 2000 ton posušenega premoga, ki bo dajal vročino 4000 kalorij. Uprava sušilnice j.e že sklenila z železnico pogodbo za 30.000 ton posušenega premoga. Prve količine premoga je železnici že tudi poslala.
Konec lanskega leta so bila dokončana dela pri rekonstrukciji tovarne cennmta »Partizan« v Ka.štel Sučurcu pri Splitu. Nad 3 milijarde dinarjev ji potrošenih za rekonstrukcijo tovarne. Zmogljivost tovarne je sedaj
320.000	ton cemente letno. S starimi napravami so ga izdelali le 125.000 ton na leto. V prihodnjih letih bodo lahko izdelovali v tej tovarni nove vrste ceimen-ta, in sicer super in pucolan, verjetno pa tudi teko imenovani »črni« cement za izvoz, kakršnega doslej pri nas še nismo izdelovali.
Nove turbine se vrtijo
Te ni je začela obratovati četrta turbina hidrccentrale v Malem Zvomiku in pred tedni je začela obratovati tretja turbina na hidrocentrali Vuhred.
Raze i vsega naštetega pa velja omeniti, da so letos začeli obratovati še nekateri objekti. Separacija, v bsiioviškem premogovniku z zmogljivostjo 1,500.000 ton premoga, novo naftno polje v Jermeoovcih z zmogljivostjo
40.000	ton surove nafte, nova tunelska peč v podjetju »Mag-nokrom« pri Kralj evu, tovarna cementa Us j e, zadnja turbina v Jablanici itd.
Nove tovarne, : ovi objekti, ki so začeli obratovati lani, bodo letos omogočili naraščanja proizvodnje, uspeh teh tovarn pa bomo občutili šele čez leta, saj so komaj začele obratovati.
Arsa Lazarevič
Branko Djukič
V Zenici, v našem največ jem metalurškem kombinatu, so lani dogradili tretjo visoko peč in montirali naprave za srednjo
valjarno
Srečanje s televizijo
»TiSina! Prosim mir. Začeli bomo s poskusnim snemanjem. Avizo prosim.. Nič ne slišimo. Prosim še enkrat. Tako, zdaj gremo lahko naprej.«
Režiser M. K. se je obrnil k napovedovalcu Marjanu K.:
»Pomakni se malo na desno. Zapomni si mesto, kjer si zdaj stal. Pa sleci si tisti plašč, precej širok je.«
Še enkrat avizo.
»Majda, začni z napovedovanjem, da bomo videli, če boš prišla do kraja aviza.
Kamera ena, kamera dve, kamera tri, kamera ena, tri, dve .. «
Vaja je stekla.
XXX
Srečal sem se s televizijo. Menda je bilo tokrat prvič. Že pred leti sem sicer gledal slike na televizijski zaslonki — toda televizija me tokrat ni navdušila. OČi so se mi kmalu utrudile, zamahnil sem z roko. Ce je <o tista televizija o kateri toliko govorij in pišejo, potem me zlepa spet ne bodo dobili pred sprejemnik. Tako sem mislil še pred leti, ko sem gledal tuj progiam.
Pa vendar me je v tednu razstave gnala radovednost na Gospodarsko razstavišče. Nenehno sem se spraševal: Ali bo slovenskim televizijskim delavcem uspelo, da bodo osem dni zdržali v studiu ob napornem programu, ko nimajo niti pripravnih aparatur, kadra, še manj pa izkušenj. Morda niti nisem bil edini, ki je tako mislil. In če smo vsaj malo prisluhnili pogovorom na ulici, smo lahko večkrat ujeli besede:
Kaj pa še hočejo, izvajalci so brez treme, skoraj da ni tehničnih spodrsljajev, oddaje niso slabe ...
Še tak nasprotnik televizije je moral priznati, da je naša prestala, sprejemni izpit. Skok v vodo je uspel.
Vsak začetek je težak. Bilo je leta 1949. V inštitutu za clektrozveze so delali nemški strokovnjaki, ki so se pri nas ukvarjali s televizijo. Ko so odšli je delo obviselo na ramenih naših strokovnjakov, ki so ostali brez izkušenj, materialne podloge in brez strokovne literature.
Takrat je nastala prva snemalna kamera, z že zastarelo snemalno cevjo in ikonosko-pom. Kmalu so dobili moderno snemalno cev. Lotili so se izdelave nove kamere, ki je stekla na prvi razstavi radia in telekomunikacij v Ljubljani na Taboru.
Bili so brez oddajnika, signale so vodili naravnost v nekaj sprejemnikov. Leta 1955 so z®-črVi graditi oddajnik za snemanje v studiih in za prenos filmov. Z gradnjo so morali pohiteti, kajti že naslednje leto naj bi bile na razstavi Nikole Tesla v Beogradu prve domače oddaje. Uspeli so. Pot, ki jih je vodila v Ljubljano na Gospodarsko razstavišče, kjer smo prvič videli naše slovenske televizijske oddaje.
Nekako pred letom dni so tudi začeli na ljubljanskem Radiu z večjimi pripravami za slovensko televizijo.
Sprva je bilo le pet sodelavcev, pripoveduje tovariš Lado Pahor, direktor naše televizije. »Dva režiserja, reporter in jaz ter administrativna moč.- Odšli smo na prakso, trije v Nemčijo, mene pa so poslali v Ve-
liko Britanijo, v posebno šolo BBS. Ko smo se vrnili, smo priredili seminar. Skušali smo 25 udeležencem pripovedovati o tujih televizijskih programih. Po tečajih smo odšli v Zagreb in pripravili oddajo »Televizija prihaja.«
Naša skupina je morala pokazati svoje znanje pred kamero, ob njej in za njo. Tej oddaji je sledila druga, zahtevnejša, in prav zavoljo tega slabše izvedena.
Od tistih dob, ko smo gostovali v Zagrebu, pa do decembra letos je preteklo dosti časa. Televizijski delavci nismo držali križem rok. Med drugim smo si omislili lasten laboratorij, v katerem že izde-delujemo filme (med zelo uspe-
Prvi televizi jski program smo lahko videli le na ljubljanskem področju, medtem ko so Mia ostala področja prikrajšana. Ce bi vse te oddajnike zgradili, potem bi lahko našo televizijo gledali skoraj v vseh krajih jsaše domovine. Seveda pa bi ostala kljub temu nekatera področja brez programa. Tudi to ni nerešljiva stvar. Posebne naprave pretvornike velja vgraditi- na telefonske drogove. V nje je vloviti signale in jih usmeriti tja, kjer želimo dobiti dober signal, pa je del skrbi odstranjenih.
Precej prostora bi še potreboval, preden bi uspel popisati vse neštete težave, s katerimi se bori slovenska televizflja, da bi se dokopala do kvalitetnih
ste pravkar do smrti povozili pešca«.
»Ali prav slišim — povozil pešca«.
»Nikar ne tajite, morda pa le ne veste, da je televizijska kamera zabeležila nesrečni dogodek. Oblecite se in pojdite z namiii, spotoma si bomo pa ogledali naše vozilo.«
XXX
Da, televiziiija posega tudi v promet. Nevestne šoferje, so ujeli nekaj minut potem, ko so mislili, da so že ušli roki pravice. Televizijske kamere opazujejo in urejajo promet že v vseh večjih evropskih središčih. Kljub temu, da se televizija pri nas še ni tako udomačila, jo bomo začeli prav kmalu uporabljati v prometu.
ODDAJA ZA NASO VAS. TOKRAT PRED TELEVIZIJKO KAMERO.
le filme sodi Festival telesne kulture, Obisk Gomulke, Pogreb podpredsednika Kozaka itd.).
Večdnevni televizijski program je za nami. Preizkusili smo svoje moči, zdaj se pripravljamo na redne programe.
V devetih dneh prvega televizijskega programa smo skušali tudi ugotoviti, na kakšen odmev je televizija naletela med ljudmi. Seveda pa smo imeli veliko premalo časa, da bi se dokopali do kakšnih večjih rezultatov.«
TRIJE ODDAJNIKI
Spomladi bo slovenska televizija pričela z rednimi oddajami. V Sloveniji imamo sedaj približno 400 televizijskih sprejemnikov. Televizorjem tujih znamk se bodo prav kmalu pridružili domači sprejemniki panorama, ki jih izdelujejo v Telekomunikacijah. Izdelani so v glavnem jz domačega materiala. Toliko zaenkrat o sprejemnikih, morda drugič kaj več.
SloveniHa je hribovita dežela in neštete lepe planine nam delajo kopico preglavic. Je že tako, televizija ne trpi planin. Prav zaradi tega nam oddajnik, ki je na Krvavcu, ne bo zadostoval. Treba bo postaviti še dva, morda enega na Nanosu, drugega na Pohorju, da o četrtem, ki naj bi bil nekje na Kumu, ne rečemo preveč.
programov, kakršne že imajo v drugih deželah, kjer se je televizija že dobro udomačila.
TELEVIZIJA — PROFESOR
Nekdo je dejal, da bi morala imeti šola, ki hoče kupiti kinoprojektor za ozki trak, kar
400.000	dinarjev, seveda bi šolsko vodstvo moralo odšteti precej denarja za filme. Zakaj to pripovedujem? V naših šolah želimo posredovati otrokom čimveč znanja, želimo si čimbolj nazornega pouka, toda le s težavo uspemo. Pravijo, da nam bo televizija pomagala. Oh, kako bi ustregli otrokom, če bi stopil pred televizijsko kamero najboljši pedagog in predavatelj, kar jih premoremo, jn otroke ob sodobnih pripomočkih popeljal v neznani svet. Šoli ne M preostalo nič drugega, kot da bi si kupila sprejemnik.
In izobraževanje odraslih delavcev?
Precejšnje težave imamo s predavatelji, točneje povedano, manjka nam dobrih predavateljev, ki se ne morejo pretrgati na dvoje. Toda glejte, za toliko in toliko ljudi potrebujemo le enega, ki nam bo pred televizijsko kamero veliko pomenil.
In televizija v industriji, prometu ...? Najprej kratek intermezzo.
Prižgal je cigareto, se zleknil v naslonjač. Pozvonilo je.
»Kje imate avto, s katerim
Organi prometne milice bodo dobili domače televizijske aparature, ki se jih izdelali v »Industriji za elektrozvezc« v Ljubljani.
TELEVIZIJA V MEDICINI
Tesni so prostori televizijskega laboratorija Industrije za elektrozveze. Na mizah so razporejeni aparati, pripravljeni, da jih naročniki vsak čas prevzamejo. Ko sem tisti dan stopil v laboratorij, so pravkar preizkušali televizijsko aparaturo, ki bo čez nekaj dni stekla v IjubUanskA ginekološki kliniki.
Neko5 ko še ni bilo televizije, se je v operacijski dvorani nagnetlo precej študen-tov-medicincev polnih želja, da bi se ob taki operaciji čim več naučili. Kdo ve, morda se bodo čez nekaj let znašli v prav takšnem položaju, v kakršnem je prav zdaj njihov uči-tej — kirurg.
Kmalu tudi tega ne bo več, namreč študentov v operacijski dvorani. Le-ti se bodo zgrnili ob televizijskem sprejemniku, daleč proč od operacijske dvorane in sede bodo lahko sledili operaciji zdravnika—kirurga.
NAMESTO POTAPLJAČA
Bilo je leta 1951. Nekje v Veliki Britaniji so na zaslonih televizijskega sprejemnika opazili pod morjem, 80 metrov
globoko potopljeno ladjo Afray. Od takrat je postala televizija najboljši sodelavec potapljačev. Podvodna snemalna kamera lahko prodre v' vsako globino, lahko menja svoj položaj, upravljajo jo lahko z vsake ladje, podvodne slike pa je moč prenašati na velike daljave. Prav zaradi te velike uporabnosti so podvodno kamero v zadnjih letih temeljito izpopolnili. Tudi naše podjetje »Brod os pas« je že večkrat pri podvodnem delu uporabilo televizijske aparature.
TELERAN SISTEM
Kaj pa je to? Ob vsej jadranski obali naj bi postavili radarje. Radarske slike bi posnemali s televizijskimi kamerami, na ladjah pa bi radarske slike spet sprejemali na televizijskih sprejemnikih. Zakaj se ogrevajo za tak sistem?
Varna plovba po morju je včasih mogoča le, če so ladje opremljene z radarji. Te naprave pa so precej drage. S te-leran sistemom, pri katerem bi imele poleg radarja glavno besedo televizijske kamere, bi celoten problem popolnoma rešili. Vsaj tako zatrjujejo v »Industriji za elektrozveze«.
ZVEST ČLOVEKOV SODELAVEC
V	mnogih ameriških trgovskih hišah so postavili skrite televfizijske kamere, da bi z njimi nadzorovali kupce in odkrivali morebitne tatove.
Televizija varuje denar v bankah, ograjene naprave vojaških objektov, preprečuje pobege iz zaporov ali pa ilegalne prehode čez mejo.
V	neprehodnih gozdovih pomaga preprečevati požare. Na stolpih so televizijske kamere, ki krožijo okoli svoje osi in oddajajo slike brezžični kontrolni postaji, kjer lahko opazijo dim požara podnevi ali ponoči.
Industrijska televizija osvaja vse industrijsko razvite dežele. Televizijska kamera s pridom nadomešča človekovo oko, saj jo lahko namestimo tudi tam, kjer za človeka ni prostora, oziroma so življenjske razmere zanj nevzdržljive.
Uporabljajo jo na nedostopnih mestih tehnološkega procesa. V Angliji so s televizijo nadzorovali popravilo atomskega reaktorja. V drugih deželah s televizijskimi kamerami nadzorujejo visokonapetostna stikala, uporabljajo jo pri kontroli raznih trdnostnih poizkusih v letalstvu, za opazovanje raketnih izstrelkov, eksplozij atomskih bomb, pri jedrskih raziskavah ... In naposled se upravičeno vprašamo, kako pa je pri nas z industrijsko televizijo. Počasi si tudi ta utira pot v naše tovarne.
Aparatur ni treba več uvažati, saj jih že izdeluje Industrija za elektrozveze. (Za televizijske aparature so nam izdelali že precej sestavnih delov, nekaj pa jih moramo še uvažati: n. pr. snemalno cev, ki je precej komplicirana, optiko itd.).
Smo šele na začetku poti in daleč za drugimi državami. In ■ če smo se že tolikokrat spraševali, ali nam je televizija potrebna, potem bomo tokrat lahko odgovorili: Oh, pa še kako. Zakaj, televizija marsikdaj pomaga človeku, rešuje dragocena življenja.
N. BORŠTNAR
NA NAJBOLJ ŽIVLJENJSKO NEVARNIH DELOVNIH MESTIH BO BUDNO ČLOVEKOVO OKO ZAMENJALA TELEVIZIJSKA KAMERA. — NA SLIKI VIDIMO CELOTNO TELEVIZIJSKO APARATURO, KI SO JO IZDELALI V TELEVIZIJSKEM LABORATORIJU »INDUSTRIJE ZA ELEKTROZVEZE« V LJUBLJANI.
PRI PRVEM SLOVENSKEM TELEVIZIJSKEM PROGRAMU SO SODELOVALI TUDI SODELAVCI ZAGREBŠKE IN BEOGRAJSKE TELEVIZIJE. — NA SLIKI: DETAJL IMPROVIZIRANEGA TELEVIZIJSKEGA STUDIA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
POT DO SREBRNO -BELE KOVINE
(Nadaljevanje in konec)
Da bi ločili koristni aluminatni lug od neuporabnega rdečega blata je treba opraviti več delovnih operacij in sicer:' razredče-nje avtoklavne zmesi, ločitev aluminatnega luga od rdečega blata in filtracija aluminatnega luga.
Rdeče blato najprej izpirajo, nakar ga filtrirajo in pripravijo za odvoz. Povedali smo že, da potisne pritisk izluženo zmes iz avtoklava v razredčenje.
Ražredčenje je potrebno zavoljo tega, ker le pri določeni stopnji razredčenja avtoklavne zmesi lahko gospodarstveno ločimo aluminatni lug od rdečega blata, seveda pa je treba povedati tudi to, da aluminijtev hidrat izpada le v določenih mejah razredčenja. Pri razredčenju uporabljamo tri velike posode z mešali. Tod se razredčuje gosta izlužena avtoklavna zmes s tako imenovanimi pralnimi vodami, ki jih dobimo pri izpiranju in pranju rdečega blata. Pralne vode sesajo s črpalko v razredčevalne mešalnike toliko časa, dokler z areometrom (priprava za določevanje specifične teže tekočin) delavec ne ugotovi, kolikšna je stopnja razredčenja. Zdaj lahko pričnejo izmenično in enakomerno spuščati razredčeno avtoklavno zmes, ki jo še poprej segrejejo nad 90° C v približno 400 m3 veliko posodo. Ta posoda, ki je opremljena s posebnim mešalom, je pregrajena v 4 komore, ki stojijo druga nad drugo. V
vsako komoro je posebej speljana cev, skozi katero teče razredčena avtoklavna zmes. Rdeče blato se zaradi teže vseda na dno vsake komore, mešalo pa ga počasi potiska proti sredini vsake komore. Iz sredine spodnje komore sesajo rdeče blato s posebno sesalko v nadaljnjo fazo. Pri vrhu vsake komore se nabira bistra in čista tekočina — natrijev aluminat, katerega odvajajo iz posameznih komor. Čisti natrijev aluminat nato še filtrirajo preko več plasti celuloze, ki so v posebnih okvirjih in ploščah. S temi napravami izločijo iz aluminatnega luga še zadnje ostanke rdečega blata.
Rdeče blato, ki ga črpajo iz spodnje komore, zadržuje v sebi še precejšnje količine natrijevega aluminata. Zato rdeče blato razredčijo z vodo in ga vodijo v podobno posodo, kot smo jo že prej opisali, le da ima eno komoro manj. Tod se rdeče blato dejansko izpere in na vrhu posameznih komor dobimo čisto aluminatno lužino, ki pa je seveda močno razredčena. Uporabljajo jo kot pralno vodo za razredčenje v razredčevalnih mešalnikih. Izprano rdeče blato se črpa iz dna spodnje komore in se ga po ceveh vodi do posebnih naprav za filtracijo in izpiranje rdečega blata. V teh napravah blatu odvzamejo čimveč aluminatnega luga.
Naprave za filtracijo so votli ležeči valji, v katerih so posebne zelo goste mreže. Rdeče blato se izloča, medtem ko slaba aluminatna lužina potuje v razredčevalne mešalnike. Po
končani filtraciji blato izpirajo z vročo vodo. Mreže, na katerih se je nabralo gosto, na pol trdo rdeče blato, izvlečejo in ga spihajo s paro in stisnjenim zrakom. Blato pada v silos, od tod pa ga odvažajo z vagončki ali kamioni (za zasipanje gramoznih jam)-.
Tako< so ločili aluminatni lug od blata. Zdaj pa je treba iz aluminatnega luga ločiti aluminijev hidrat. Aluminatna lužina'razpada takole:
Izločanje aluminijevega hidrata in aluminatnega luga
Velike posode, ki so opremljene z mešali, imenujemo jih tudi beli mešalniki, ker se v njih izloča aluminijev hidrat, ki je bele barve — to so naprave za izločanje oziroma razpadanje aluminatne lužine. Mešalnik ima na vrhu dotočno cev za aluminatni lug. Aluminatni lug, še preden z njim napolnijo beli mešalnik, ohladijo na približno 60° C. Beli mešalnik najprej napolnijo z določeno količino že poprej izdelanega aluminijevega hidrata. Ta učinkuje na aluminatno lužino tako, da začne razpadati v aluminijev hidrat in matični lug. Beli mešalnik meša približno 4 do 6 dni. Medtem izpade iz aluminatnega luga približno pol aluminijevega hidrata. Seveda pa ima pri tem besedo tudi obratni laboratorij. Ko namreč že ugotovijo, da je izpadla zadostna količina aluminijevega hidrata, mešalce ustavijo. Aluminijev hidrat pade na spodnjo polovico mešalnika, medtem ko je v zgornjem delu mešalnika matični, to je že izrabljeni lug. Matični lug odtočijo v posebne rezervoarje skozi cevovod, ki je na sredi belega mešalnika. Gosti hidratni lug,' ki je ostal v spodnji polovici mešalnika prečrpajo v posebno napravo — bobnasti filter. To je precejšen boben, s fino žično mrežo. V spodnjem delu se boben dotika gostega hidratnega luga. S posebno črpalko v
bobnu napravijo vakuum (brezzračen prostor). Ko boben zavrtijo se na mreži nabira. aluminijev hidrat, ostali lug pa sesajo iz bobna in spuščajo v rezervoarje za matični lug. Ob mreži je še premičen nož, z njim strugajo aluminijev hidrat. Pred tem pa aluminijev hidrat še dobro izperejo na bobnastem filtru. Aluminijev hidrat je vlažen, bel prah, je polproizvod glinice. Topljiv je v kislinah in lugih in ga zato uporabljajo pri proizvodnji aluminijevih soli (na primer aluminijev sulfat, galun itd.).
Odtočeni matični lug iz belih mešalnikov in iz bobnastega filtra zbirajo v posebnih rezervoarjih. Da bi ga lahko ponovno upo-
rabili, ga morajo zgostiti oziroma iz njega izpariti odvišno vodo. Za izparevanje uporabljajo posebne naprave. Matično lužino v velikih izparilnikih, ki so opremljeni z gostim cevnim sistemom, izparevajo s paro pri znižanem zračnem pritisku. Ko so matični lug zgostili, ga še prefiltrirajo, da bi izločili iz njega vse nezaželene primesi, nakar ga črpajo kot gosti lug za ponovno luženje boksita.
Aluminijev hidrat je treba le še spremeniti v glinico. To imenujejo kalcinacijo aluminijevega hidrata.
Kalcinacija aluminijevega hidrata
Stojimo pred posebno valjasto pečjo, ki se vrti. Podobna je tisti za sušenje boksita, ki smo jo videli ob prvih korakih našega sprehoda, le da je daljša in večja. Z ene strani piha vanjo generatorski plin, z druge strani pa po nagnjeni peči drsi aluminijev hidrat, ki se v peči, v kateri je temperatura od 1100 do 1200° C — spreminja v glinico.
Glinico preko dvigalnih naprav spuščajo v silos in polnijo v vreče (po 60 ali 80 kg).
Kje je aluminij?
Pri kraju'smo. Ob potovanju skozi tovarno s&o Vam pripovedovali o proizvodnji glinice. Govorili smo Vam o težavni poti, po kateri potuje boksit, preden iz te rude dobimo bel prah — glinico. Prav gotovo pa boste rekli, da nismo zadostili Vaši radovednosti, kajti prekmalu smo se ustavili.
Kje pa je aluminij, ta tako iskana srebrno bela kovina. Glinico bi morali le še elektro-lizirati, pa bi dobili aluminij. Za to pa so potrebne naprave, ki jih v ljubljanski kemični tovarni nimajo. Glinico zato pošiljajo drugam, kjer iz nje nastaja kovina našega stoletja — aluminij.
TEKST K OBLAK RISBE M. JEMCEVA
Morje zamolklo buči in enakomerno buta ob obalo. Pokrito je z belimi lisami, kot da so se na njegovo sinjo ravnino spustile ne-številne jate ptic, ki plavajo v isto smer, Izginjajo in se znova pojavljajo.
Sediva na skali ob morju in starec spra: Suje:
— Pisal bi rad, praviš, a? O življenju... O ljudeh?
Podoben je ptici:	obraz majhen in
stisnjen, nos grbast, nevidrie oči, skrite v ostrih, rjavih gubah.
— Pod noč bo močno zapihalo.
Vzame ogorek iz ust, ga pogleda, vzdihne In vrže v morje.
— Kakšni ljudje žive tod? Kot povsod. Ljudje so takšni, kakršne hočeš videti. Če jih gledaš z dobrimi očmi, ti bo dobro in njim tudi; spričo tega postanejo boljši in ti tudi...
Veter je vedno močnejši, valovi višji in bolj beli...
Pod noč je res močan veter razburkal morje in prinesel dež.
Debele deževne kaplje potrkavajo na okno in mi odganjajo spanec.
Ves dan sem hodil in-se pošteno nahodil. Pogovarjal sem se z ljudmi, spraševal in zapisoval.
Vzamem zapiske in jih prebiram.
— Sečovje, občina Piran, okraj Koper. Kraj ou Dragonji v Piranskem zalivu: premogovnik, soline, kmetijstvo, ribištvo...
Teh nekaj besed sem zapisal še v Ljubljani. To je vse, kar leksikon ve o Sečovljah. To in nič več.
Tn vendar bi lahko o Sečovljah marsikaj napisali. O ljudeh, ki žive tod. Na primer rudarjih, o njihovem življenju, o težavah in hrepenenjih. O človeku iz Sečovelj.
Povesti o ljudeh se navadno začenjajo takole: »V neki viharni noči leta tega in tega Je privekal na svet...«. AH pa takole: »Leta tega in tega se je kovaču Matevžu in njegovi ženi Neži rodil...«
Nič takega ne morem napisati.
Njegove rojstne letnice ne poznam.
Vem le, da je- dolga leta hlapčeval, pa naj
2 DRAVO T6L0

m
si bo tukaj, ob morju, ali pa kje drugje, da mu je gosposka tenko rezala kruh in da je moral biti priden, pohleven in pokoren božjim in cerkvenim postavam.
Vem, da so mu dolga leta vladali tujci in mu z bičem dopovedovali, kako je majhen in reven.
Medtem pa je zrasel in postal velik in bogat.
Delo ga je izklesalo takšnega kakršen je. Plazil se je.v črnih rovih globoko pod zemljo in kopal premog, se upiral talni vodi tn plinom in neizmerno zahrepenel po soncu. Sredi širnega morja je razpenjal svoje mreže, kljuboval zavratnim vetrovom in neizmerno zahrepenel po življenju, ki je vredno človeka. V solinah je garal od zore do mraka; kopal je težko kamnito zemljo in jo negoval kot otroka;, vse dneve je pregaral sključen k tlom in neizmerno ši je zaželel, da bi se zravnal.
Delo mu je odprlo okno spoznanja. Vlilo mu je vero v pravico, v njegovo pravico.
Zmagujejo le tisti, ki verujejo. Verpval je in zmagal.
Deževne kaplje potrkavajo na okno ... Odprem droban zvezek, na katerem z velikimi črkami piše: DNEVNIK. Posodil mi ga je star rudžtr, dolgoletni delavski prosve-tar. In berem.
Še ena stopnica mojega življenja, upam — poslednja. Zagorje, Leoben, Merlabach, Trbovlje — in sedaj Sečovlje. Nisem prvi niti zadnji. Še prihajajo. Tisti, ki so prišli pred menoj, pripovedujejo, da so Lahi zalili rudnik z vodo. Premog je dober, črn. Toda kakšno razdejanje ...

ZDRAV DUH
Tako so pred leti prihajali rudarji iz vseh naših revirjev, da bi obnovili premogovnik v Sečovljah.
Italijani, ki so odprli rudnik leta 1935, niso preudarno gospodarili z njim. Ravnali so se po roparskem načelu: Vzemi čimveč in čim hitreje; kaj bo jutri, nam nič mar.
Po osvoboditvi so se nekateri rudarji italijanskega rodu odselili v Italijo. Prišli pa so novi — iz Trbovelj, Zagorja, Rase, Hrastnika ... Prišlo jih je več, kot jih je bilo kdajkoli poprej, kajti domovina je potrebovala ogromno premoga.
Začetne težave sem nekako prebrodil. Kraj je razdejan, kot bi ga veter raznesel po okolnih gričih. Središča ni nobenega, da o kulturnem domu itd. sploh ne govorim. Začeli smo zbirati ljudi za Svobodo. Zanimanje je veliko. Učitelji pomagajo. S prostovoljnim delom smo v rudniški dvorani napravili oder. Kupili kulise. Uredili knjižnico . . Kakih sto nas stanuje v Portorožu (n Piranu. Vozim se z avtobusom... V jami pobiramo laške ostanke...
Tako se vrste jedrnati zapiski starega rudarja. Tarna nad tem. da »le pobira ostanke« in ve, da prej, preden ostankov ne bodo pobrali, nima smisla odpirati novih oken. Huduje se nad vodo, ki je vdirala v jamo, nad električno energijo, ki jim je jemala 42'1''* proizvodne cene, nad stanovanji, ki jih je premalo. Piše o sestankih delavskega sveta, o tem, da ni kreditov, ki jih nujno potrebujejo, in pravi: »Vse perspektive so, da odpremo soliden rudnik.« Pretežen del zapiskov je posvečenih Svobodi. Društvo se je razvijalo
V NOVO LETO
Doslej v našem listu nismo spremljali telesnovzgodnega uveljavljanja doma in po svetu. Lahko kar rečemo: zanemarili smo to področje. Saj nismo dovolj pisali niti o športnem uveljavljanju delavcev v raznih kolektivih, o težavah, ki so jih morali premagovati ob tem, niti ne o uspehih, ki so jih dosegli In s tem, kako so jih dosegali, da bi tako seznanili druge.
Res je, kamor koli se ozremo, srečamo športnike. V vsakem naselju imajo kakšen teren, kjer se mladina zbira k igri z žogo ali meri svoje moči na lahkoatletski stezi alj kar na travniku. V vsakem kraju je organizacija »Partizan«, koliko pa je še drugih klubov, društev in aktivov v podjetjih in ustanovah! Zato ne gre zanemarjati tako pestrega področja.
V	letih po osvoboditvi je dosegel naš šport velik razmah in Steviln; jugoslovanski športniki so vpisani na visokih mestih mednarodnih lestvic. Naši številni uspehi so zrasli iz množičnosti, ki je temeljno načelo in vodilo naše telesne kulture.
V	srečanjih s tujimi reprezentancami so Jugoslovani dosegli veliko zmag. Če bi hoteli to povedati s številkami, bi lahko rekli, da so se naši srečali s športniki '60 drugih dežel. In šport je pomemben črnite 1 j v zbliževanju mladine različnih narodov in tako je Jugoslavija, navezovala .in utrjevala prijateljske odnose z mnogimi tujimi narodi.
Od 9. maja 1946. leta, ko je bila prva mednarodna tekma naše reprezentance (v nogometu s Češkoslovaško v Pragi) pa doslej, so različne jugoslovanske reprezentanc© imele skoraj tisoč mednarodnih srečanj (še več pa je bilo srečanj med posameznimi klubi) in v več kot polioviiici vseh tekem so naši zmagali. Če upoštevamo velikost naše dežele, tradicijo, pa tudi pogoje, pod katerimi se razvija naš šport, potem lahko sodimo, da ti uspehi niso majhni, še posebej pa lahko poudarimo, da emo v mnogih panogah prekosil; veliko večje narode — v vaterpolu, nogometu, namiznem tenisu, boksu, kegljanju, padalstvu, strelstvu.
Tudi letos so imeli Jugoslovani številna srečanja, ki se jih bomo še dolgo spominjali. Leto 1957 je bilo leto smučarskih po-
letov v Planici, Balkanskih iger (Jugoslavija prva), Trofea d' Italia v Zagrebu (kjer je jugoslovanska vaterpolo reprezentanca zasedla drugo mesto za Sovjetsko zvezo in pred Madžarsko!). Ne smemo prezreti niti zmage naših nogometašev nad Italijo (6:1) in po nekaj spodrsljajih najpomembnejšo zmago, k; smo je bil; tudi najbolj veseli, nad Romunijo
(2:0), ker nam je dala potni list za Švedsko, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo v nogometu. Potem so tu še Miha-ličeve zmage v teku, posebno pomembna v Moskvi. Lorgerje-ve zmage v Rimu in drugod in na koncu še zadnj; uspeh, tokrat na šahovskem polju, ko je na pred dnevi kočanem turnirju v Dallasu (ZDA) naš velemojster Gligorič dosegel prvo
................ ■ ...................................................................................................................'
Na dan JLA je bilo v Ljubljani tradicionalno strelsko tekmovanje za Perov pokal
300 tekmovalcev
Športna tekmovanja članov kolektiva tovarne Iskra v Kranju v počastitev dneva republike so postala že tradicionalna. Skoraj vsako leto se jih ude. leži okoli 300 članov kolektiva. Tekmovanja prireja komisija za šport pr; izvršnem odboru sindikalne podružnice, gmotno pa jih podpre sindikalna podružnica. Letos so porabili za šport 205.000 dinarjev, za prihodnje leto pa je predvidenih 300.000 dinarjev. Malo je podjetij na Gorenjskem, ki bi tako skrbela
Pri Gradisu so kegljali
Ljubljanski Gradis je priredil v počastitev dneva JLA kegljaški turnir ženskih ekip. Poleg ljubljanskih so nastopile še Mariborčanke in Zagrebčanke.
Zmagala je ekipa Gradisa, ki je podrla 2331 kegljev.
• ••«•••••• •••«••••• ••«•«••<}> ••««••••• ••«•••••« •••*••••« «••••««•• ••■•••••
TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA
Telefon: 17 — Telegram: Tekstil Ajdovščina
IZDELUJE: vse vrste bombažnih in staničnih tkanin za Izvoz in domači trg. Vzorci enobarvni in karirasti so irdelani v lepi in okusni barvi, flane! rjuhe barvane in bele — izretfno dolge.
Podjetja poslužujte se nakupa v
TEKSTILNI TOVARNI V AJDOVŠČINI T Vsem želimo srečno Novo leto 1 9 5 81 •£••••• •• ••••••»•*	*•••••••• ••••••■•« «••••«••• ••««••••• .• «•••- ••
za športno življenje svojih članov kolektiva.
Letos so vsa tekmovanja potekala ob dobri organizaciji in tekmovalci so bili zelo disciplinirani. V nogometu so letos tekmovala štiri moštva: produkcije, montaže, orodjarne in »nebotičnika«. Na papirju je bil favorit nebotičnik, toda žoga je okrogla in nebotičnik se je znašel na zadnjem mestu. Zmagalo je moštvo montaže, ki si je nabralo štiri točke.
V	namiznem tenisu se je pomerilo 18 tekmovalcev ter štiri moštva. Med posamezniki je zmagal Lado Petrovič, med moštvi pa prav tako moštvo montaže.
V	streljanju z zračno puško je merilo svoje moči deset moštev, razen tega pa še 61 tekmovalcev. Vsako moštvo je sestavljalo pet članov. Zmagala je ekipa priprave dela, ki je dosegla 630 krogov od 750 možnih. Na drugem mestu je bila industrijska kovinarska šola, na tretjem pa justirnica. Med posamezniki je bil najboljši Franc Černe, ki je dosegel 137 krogov od 150 možnih.
Razen tega so tekmovali še v drugih športnih panogah, kjer so bila tekmovanja povsod množična. le šahistd se tokrat niso izkazali. Priredili so brzoturnir. na katerem si dele 1.—3. mesto s po petimi točkami Taševski Čopič in Šorli ml.	M. Dj.
mesto skupaj z velemojstrom Reshewskym.
To leto pa je še posebno pomembno za našo republiko. Velike uspehe so dosegli košarkarji (01ympda iz Ljubljane), ki so postali prvaki države, prav tako kolesarji (Rog), plavalci (Mladi Brinovec!), zelo uspešno so nastopali še telovadci, lahfcoatleti, dvigalcj uteži, judoisti in drugi. Predvsem pa je za leto 1957 pomemben prvi festival slovenske telesne kulture, ki je pokazal pravo podobo razširjenosti telesne kulture med našo mladino in ka.r je še važnejše, nakazal novo pot naši telesni kulturi.
V tem letu smo začeli Urejati odnose v našem športu, ki je v nekaterih panogah — zaradi različnih škodljivih vplivov — dobival vedno bolj podobo profesionalizma. Postavili smo načelo enotnosti telesne vzgoje, kar zagotavlja večjo množičnost in še višjo kvaliteto.
Prepričani smo, da bo leto 1958 prineslo našim športnikom še nove uspehe, toda ti uspehi bodo toliko večji, kolikor prej bomo odpravili razne težave, ki ovirajo še večja razvoj. Se in še nam primanjkuje prostorov, igrišč, rekvizitov itd., skorajda nimamo pokritih bazenov in umetnih drsališč. Kaže, da bo leto 1958 prelomnica tudi v tem pogledu. Naj bo to leto prelomnica še v nečem: vodstva sindikatov v delovnih kolektivih naj bi organizacijsko zajela v aktivih vse tiste, zlasti mlade ljudi, ki se zanimajo za šport in telesno kulturo sploh, jim omogočila nadse koristno ih zdravo razvedrilo po truda polnem delu. Pri tem pa pričakujemo vsestransko pomoč športnih in te-lesnovzgojnih organizacij ter posebej strokovnjakov. D. D.
obenem z delovnim kolektivom in kolikor bolj složni so bili rudarji, toliko bolj trdna je bila Svoboda.
Sekcije so zaživele. Primanjkuje strokovnih moči. Vse leži na plečih nekaj starih svobodarjev in učiteljev. Domačini, ki so bili prej večinoma vključeni v italijansko prosvetno društvo, le počasi prihajajo k nam. Več moramo storiti, da bi se tesneje povezali, spoznali drug drugega, postali prijatelji.
Hvali nekatere sekcije, graja druge. Piše o proslavah ,kd so jih prirejali skupno s šolo in Partizanom, o tem, kako so v rudniški električni delavnici popravili kinoaparat, kako se šolski otroci vedno bolj zanimajo za tamburaški orkester, lutkovno sekcijo... In tarna nad vodo. ki jo morajo stalno črpati iz jame, kar za 3.000 din poveča proizvodne stroške tone premoga.
Po velikem deževju aprila 1957 je voda vdrla v rudnik.
Bili smo boj, kakršnega ne pomnim. Deset dni nisem zapisal niti besede. Deset dni smo se borili z vodo, da bi rešili, kar se rešiti da. Vsi, knapi in nameščenci in direktor. Nihče ni vprašal za nadure. Hudo nas je zadelo, toda človeku, ki je te dni skupno s sto in več drugimi pregaral v jami, človeku, ki je v teh desetih dneh občutil nedopovedljivo silo kolektiva in tovarištva, je v prsih toplo in v pesti čuti moč.
Katastrofa jim je prizadejala velike težave. Voda je zalila rudnik. Odpustiti so morali nad sto ljudi, ki so jih zaposlili v piranskih podjetjih in v Raši. Boj z vodo pa jih je tudi prekalil. Zvezal jih je s tisočerimi nitmi tovarištva, in vsi, kar jih je ostalo, so se z novimi močmi vrgli na delo. Izčrpati vodo, odpreti rudnik, storiti vse, da voda nikdar več ne bi mogla škodovati. Če so leta 1954 napredovali v -novih plasteh po 50 metrov, sedaj po 113. Kar so prej storili v osmih urah, sedaj v šestih in še prej. In uspeli so. Rudnik bo v kratkem odprt.
Voda pa je škodovala tudi društvom. Mnogi člani so odšli, ker so se zaposlili drugod. Delo pa m zamrlo.
Življenje je kot ura. Gledaš jo in zdi se, da se kazalci ne premikajo. Poglej čez čas in videi boš; premaknili sb se. Tako je tudi z našo Svobodo. Gledaš in se zdi, da stoji in spi. Medtem pa mine mesec in mine leto. In ko se ozreš nazaj, ugotoviš, da dela ni bilo malo in tudi sadov ne ... Dramska sekcija hiti ni bila tako slaba, kot je sprva kazalo, lutkovna sekcija je sedemkrat nastopila, tamburaši imajo že dve skupini in so zelo pridni, z Ljudsko univerzo smo v glavnem zadovoljni. S pevskim zborom pa imamo težave, kajti pevovodja je odšel na tečaj ...
Pozno je že. Dež je pojenjal in veter utihnil.
Sečovlje, kraj ob Dragonji v Piranskem zalivu. Premogovnik, soline ... In sto in sto ljudi s svojimi, velikimi in majhnimi težavami, velikimi in majhnimi junaštvi in hrepenenji po dobrem in lepem... In starec ob morju, ki zre na sinjo ravan in modruje:
— Vse dobro prihaja od človeka.
*
Spet sediva na skali ob morju, ki se je čez noč zdivjalo in je zdaj mirno kot zrcalo. Valovi lenobno spirajo sive skale. Na obalo veje oster duh po morski soli.
— Si napisal... o ljudeh, a?
Od nekod se pripodi gruča veselih otrok. Droban paglavec priteče k starcu in ga objame.
— Dedek.
Morska gladina se blešči kakor jeklo.
— Otroci bodo boljši od nas in živeli bodo lepše.
Starčkov temnorjav, uvel obraz se dobrodušno smehlja.
V-8
ki jo
je §akiim£ sprevodnik
DRAGAN LUKIČ
Dva dečka stopita v trolejbus. Večji rečeš
— Prosim dve karti po pet dinarjev.
— Kako po pet? — se začudi sprevodnik.
— Zato, ker še nisva stara deset let.
— Od kod pa naj vem, da še nimata deset let?
Tedaj se oglasi neki mož:
Nič lažjega, tovariš sprevodnik. Vprašajmo ju nekaj iz računstva, nekaj takega, kar se uče v četrtem razredu. Če ne odgovorita, potem gotovo še nista stara deset let.
— O, prosim vas, boter, vem za mulce, ki še v prvem razredu gimnazije ne znajo toliko računati kot v osnovni šoli.
— Res, tako ni mogoče za trdno vedeti, — reče neka žena. — Pač pa jima poglejmo v usta, če že imata kočnike. Kočniki zrasejo okrog desetega leta. — Oprostite, — se oglasi druga žena. — Moja punčka je stara šele sedem let, pa ima že vse kočniki:. Da jo vidite, kako tre z njimi orehe!
— Prosim vas! — se vmeša neki zdravnik. — Kakšni kočniki neki! Važne so mišice in kosti. Te se močno okrepe okrog desetega leta starosti. Naj se za trenutek slečeta, da ju prpT'"rt"m.
— Pa ju vendar ne boste tu slačili! Trolejbus ni nobena ambulanta, — zakliče neka starka. — Deset let sta stara! Jaz to vem. Krivi pa so starši. Pošljejo otroke v mesto, pa jih naučijo, naj reko, da so pet let »tari. Vem za polno takih primerov.
— Prosim, to ni lepo od vas. Tale dva sta videti poštena, — se oglasi nekdo drug.
— Kako pa veste, da sta poštena? — brž povpraša sprevodnik.
— Vem, — odločno nadaljuje prejšnji. Dostojno sta oblečena, ne prerivata se, ne silita k sedežu ob oknu in, konec koncev, vljudno sta zaprosila za vozne listke.
— Tiha voda globoko dere, — jezika starka.
— Vi ste ml prava prepirljivka, — jo zavrne boter.
In medtem ko so se potniki in sprevodnik med seboj prepirali, kdo ima prav, je trolejbus pripeljal do postaje, do katere sta se otroka nameravala peljati.
Večji je pogledal sprevodnika, pogledal potnike, spravil denar v žep, prijel malega za roko in izstopil.
Iz »Mladega Sveta«, pfev. Ivan Minatti
V
Žogica
Imel sem prijatelja. Njegovi starši so bili bogati, mi pa smo bili revni. Pa kaj sva tedaj vedela o bogastvu in revščini. Rada sva se imela in skupaj igrala.
Bil je lep dan. sonce je sijalo, ko sem odšel spet k njemu.
»Se greva igrat?« sem ga vprašal.
»Seveda. Novo žogico imam, boš videl, kako je lepa!«
Bila je majhna žoga, sešita iz pisanih krpic in napolnjena z žagovino.
»Pa je res lepa!« sem občudovaje dejal in jo pobožal. »Se bova žogala?«
»Ne, metala jo bova na streho in jo lovila. Takole, vidiš!... Glej. kako se kotali navzdol . . Si videi, kako sem j0 ujel? . No, zdaj pa še ti poskusi.«
Vrgel sem žogo na streho in razprtih oči in rok čakal, kdaj se bo prikotalila do roba strehe. Ne vem, kako mi je uspelo, a žogica, mehka, drobna žogica, se je le znašla v mojih rokah. Od vzhičenja sem jo krčevito sti-' skal in vzkliknil: »Vidiš, jaz tudi znam!«
»Ivan, pridi sem!« je zaklicala Tvanova mati skozi kuhinjsko okno.
Ostal sem sam z žogico. Nekaj časa sem jo samo gledal, potem mi žilica ni dala miru, vrgel sem jo na streho, toda previsoko. Žoga je zletela čez streho.
Takoj nato se je vrnil Ivan.
»Kje pa im»š žogo?«
»Čez streho sem jo vrgel. Veš, nisem hotel. Saj jo bova našla!«
Na drugi strani hiše je bil komaj poldrugi meter od zidu velik ribnik, zarasel z visokim bičevjem.
Iskala sva, pretaknila vsak kočitek, toda žoge ni bilo nikjer. Nekaj v Ivanovih očeh se je spremenilo. S tujim glasom je ponavljal:
»No, kje je žogica?«
»Saj mora biti tukaj!« sem v zadregi izjecljal in povesil glavo.
Toda žogice iz majhnih pisanih krpic in iz žaganja ni bilo nikjer... Nenadoma me je Ivan zgrabil za ramo in siknil skozi zobe:
»Lažeš! Ukradel si jo. Ti. tat. tat... čisto navaden tat si!«
Potem me je Izpustil in izginil za vogalom.
Strmel sem za njim. v grlu me je dušilOj v ušesih ml je razbijalo:
»Tat. . . Tat. . Čisto navaden tat si!«
Tako rad sem ga imel, prijatelja, danes pa ga nimam več	M. T.
Se nekaj uric in stali bomo pred novim leto1" !kot pred belo, nepopisano stranjo. In ko bo odbila ura polnoč, se bomo že »spominjali« leta, ki je tako naglo minilo. Tu nekje na pragu iz reta v leto obudimo s kratkimi pomeniki ia kramljanjem nekaj spominov na filmsko leto 1957.
Lov na čarovnice
Mariljn Monroe je od konca svetovne vojne dejansko reševala Hollywood iz zagate, v kateri se je znašel zaradi številnih vzrokov. Med temi je bila tudi televizija, katero so sprejeli filmski mogotci kot tekmeca, ne pa za bolj zahtevno obliko oblikovanja, ki ima svoje korenine dejansko v filmu. Toda Hollywood je hitro navdušen, naglo postane nehvaležen. Marilyn Monroe so kovali v zvezde, privatno pa mislili o njej, da je »mala neumnica«, ki je bila pripravljena prodati svoje telesne čare industriji sanj. Na vsem lepem je pokazala »atomska lepotica* roge. Najprej se je sprla z računi glede njenih telesnih čarov. Potem je ustanovila svojo filmsko družbo, sama pa se preselila v New York in se zaprla v stanovanje. Pravijo, da je nakopičila okoli sebe gore knjig in se zaklela, da se ne pokaže na ulico, dokler jih ne prebere. Vzdržala je! Nato je stopila v Actor’s Studios — v šolo za filmske igralce, ki jo vodi sloviti Elia Kazan — im začela študirati filmsko igro. Na internih predstavah v šoli je bila na mah med najbolj prizadevnimi in najbolj nadarjenimi igralkami. Lo.ila se je od športnika, ki ji ga je vsilil zaradi senzacije Hollywood, poročila pa.se je z najslavnejšim dramatikom našega časa — Arthurjem Millerjem. Potem je odpotovala na vsem lepem v London in posnela v družbi g sirom Laurencom Olivierom film »Speči princ«, Režiral je Laurence Olivier — »prvi Igralec Njenega Veličanstva«, glavni Vlogi sta igrala Laurence Olivier — oboževalec Shakespeara, In Marilyn Monroe — oboževalka Dostojevskega. Pravijo, da je ta film izredno uspel. Ameriški kritiki so ga pohvalili, toda doslej ni bilo distributorja in kinematografa, ki bi bil film »gospe Millerjeve« postavil na *voj program... Hollywood se je maščeval »nepokorni Marilyn« in izrabil za to maščevanje sijajno krinko — gospod Arthur Miller je stal pred komisijo za raziskovanje proti-amerišike dejavnosti in tam »ni hotel govoriti« ... Za izgovarjanjem na moža, ki ga zaradi njegovega odločnega odgovora »lovcem na čarovnice« spoštuje ves svet in tudi Amerika, se dejansko skriva pravi cilj: uničiti žensko, ki jo je Hollywood naredil, za zvezdo, pa se mu je uprla biti takšna zvezda, kakor bi jo hollywoodski finančniki radi Imeli in potrebovali za svoje dobičkarske načrte... In ker se tudi sedaj ni priklonila pred filmskim Babilonom, so izstrelili na hollywoodsko nebo novi zvezdi — Anito Ekberg in Joane Mansfield. Obe sta pokazali roge in zahtevali karakterne vloge brez računov na njune telesne čare...
Televizija in film
Televizija je smrtni sovražnih filma! Tako so zatrjevali vsa leta po drugi svetovni vojni v Ameriki. Skušali so premagati televizijo. Staremu profesorju Chretienu so odkupili četrt stoletja star izum, ki ga je on Imenoval hipergonar, in »rodili« tehnično novost kinoskop (CinemaScope). Stari Rene Clalr je grenko pripomnil, da so malo pred tem evropski filmski ustvarjalci razpravljali o problemu formata filmske slike in upoštevajoč vse estetske in tehnične principe filmskega jezika ugotovili, da bi bilo koristno format filmske slike malce povečati v vertikalni emeri. Hallywood je razpotegnil format filmske slike v horizontali. Kaj so ga brigale razprave evropskih filmskih umetnikov ... Kljub kinoskopu dn VistaVisionu in Cine-rami in ne vem kakšnem »scopu« je televizija še kar naprej ostala »smrtni sovražnik filma«.
Na vsem lepem pa se je s filmom »Marty« začelo nekaj nepričakovanega. Televizijski scenaristi, dramaturgi, režiserji in igralci so prišli k filmu, da ga rešijo iz resnejše in bolj Usodne nevarnosti, kakor pa je televizija, da ga rešijo umetniškega, vsebinskega propada. Leto 1957 je v polnem smislu besede rešilno za ameriški film. Rešila pa ga je televizijska generacija, ki je ustvarila mojstrovine, kakor so »Poročno kosilo«, »Fantovščina«, »Dvanajst jeznih mož«, »Mladi tujec«, »Mož je bil deset pednjev visok« itd. Najlepše pa je pri vseh uspehih omenjenih filmov, na katere se Hollywood sedaj tako rad Sklicuje, da so jih ustvarili možje, ki so se pred hollywoodskimi preganjalci progresa in svobodne misli zatekli k televiziji. John Firamkenheimer, Delbert Mann, Paddy Cha-yefsky, Sidney Lumet, Martin Ritt, Sianey
AN E KDOTE
POSREČILO SE MO JE
Francoski cesar Ludvik XIV. je nekoč pokazal slavnemu kritiku Boileauu svoje pesmi in ga vprašal, kaj si misli o njih. »Veličanstvo«, mu je odgovoril Bolleau, »vam ui nič nemogoče. Hoteli ste napraviti slabe verze in posrečilo se vam je.«
DUHOVIT KRITIK
Sirakuški vladar Dioniz I. je bil prepričan, da je velik pesnik. Pisal je tragedije, pesmi, vabil ]e intimne može na svoj dvor in jih visoko odlikoval, če so ga hvalili. Pesnik Filoksen pa ga ni hotel priznati za dobrega pesnika in je bil zato obsojen na delo v kamnolomu. Prijatelji so prosili zanj in Dioniz ga je pomilostil; povabil ga je k obedu in ga zopet vprašal, kakšne so njegove pesmi. Filoksen mu na to ni odgovoril; obrnil se je k stražnikom in jim rekel: »Peljite me takoj nazaj v kamnolom!«
PREVELIKfi UŠESU
Neki neumnež se je norčeval iz pametnega, češ da ima prevelika ušesa. »Res je.« pravi ta, »prevelika ušesa imam za človeka, toda pritrdili mi boste, da imate vi premajhne za osla!«
Poitiers, Robert Muligan — vsi so želeii delati v filmu, toda tedaj ni bilo tam prostora za napredne duhove, temveč le za klečeplazce. In danes prav ti »nezaželenci«. rešujejo ameriški film iz najhujše stiske — stiske vsebine, izraza, umetniškega izpovedovanja.
Človeku se vsiljuje misel na drugega moža, ki smo ga nedavno spoznali po filmu »Piknik«. To je Joshua Logan. Pred tridesetimi leti so mu pokazali v Hollywoodu vrata, češ da je neuporaben ... trideset let pozneje (medtem je dokazal,-da je »uporaben« v gledališču) je s svojim prvim filmom (Piknik) zatemnil slavo večine »uporabnih« ...
Rim: madež na italijanski kulturi
Če bi pisal takšno kramljanje konec leta 1956, bi moral najprej omeniti grdo obrekovanje, ki je bilo spočeto v Rimu in naperjeno proti novorealistom, z drugimi besedami proti tistim mojstrom sedme umetnosti, ki so rehabilitirali italijanski film in ponesli njegovo ime širom sveta. Visok predstavnik italijanske oficialne kulture je namreč zapisal, da je novorealizem sramoten madež italijanske kulture ... Novorealizem pa ob takšnem vsaj nedostojnem obrekovanju ni utihnil, temveč spodbudil nove ustvarjalce, mlade ljudi. In če pogledamo hitro nazaj na leto 1957 v italijanskem filmu, bomo resda videli, da so polnili časopise in tednike z nadrobnostmi ob rojstvu Gininega sinčka, da so svetohlinsko zavijali oči ob poroki Sophie Loren — pa tudi, da je to leto prineslo razvojno novo formo, ki je dedič bogate in tako pomembne tradicije novorealizma — imenovali so jo novoromantika. Sicer pa oznaka ni važna. Odločilna je vsebina, umetniška moč. Za tistega, ki ljubi filmsko umetnost, je lansko leto italijanskega filma pomembno predvsem po delih, kakor so Antonionijev »Krik«, Viscontijeve »Bele noči«, Massellijeva »Zenska dneva«, Castellanijeve »Sanje v predalu«, Lattuadova »Guendalina«, Fellinijeve »Cabi-rijine noči« itd. Mar bodo tudi te umetnine »madež italijanske kulture«, kakor naj bi takšni »madeži« bili filmi »Umberto D«, »Tatovi koles«, »Rim ob enajstih«, »Brez milosti«, »Čudež v Milanu«, »Zemlja se trese«? Objektiven svet ljubiteljev filma se samo prizanesljivo nasmehne in navdušeno zaploska de Sdci, de' Santisu, Lizzaniju, Visoon-tiju, Felliniju, Germiju, Lattuadi. .. vsem, ki so doumeli poslanstvo filma v našem času in. tako dosledno uveljavili načelo, da je »film ljubezen do človeka«.
Vzljubili smo domači film
Ko smo pred leti dobili v Benetkah za »Kekca« prvo nagrado med mladinskimi filmi, skoraj nismo mogli verjeti resnici. Naš film se je boril z začetniškimi težavami in na vsem lepem takšno priznanje. Leto 1957 nam je prineslo odlična priznanja. Na prvem mestu je brez dvoma nagrada za režijo Vladimirju Pogačiču na festivalu v Karloyyh Varih. Potem je Srebrni medved iz Berlina filmu. »Plitvička jezera« in nato nagrada za najboljšo moško vlogo Johnu Kitzrmllerju za »Dolino miru« v Cannesu. Saj je človek ko-
r
maj verjel. In vendar... da — leto 1957 je bilo nenavadno pomembno za naš film. To je dokazal festival v Pulju, ki nam je predstavil tako pomembna dela, kakor je Han-žekovičev »Gospodar svojega telesa«, Poga-čičev omnibus »V soboto zvečer«, Soje Jovanovičeve »Pop Čira in pop Spira«, pa tudi Zivanovičeva »Zenica« in Hladnikova ter Gostiševa »Fantastična balada«. To niso več uspehi »jugoslovanskega merila«, temveč rezultati vztrajnega dela in snovanja, ki vzdr-že vsako merilo. Mislim, da nam bo leto 1958 prineslo v mednarodnih srečanjih marsikakšno prijetno priznanje.
Toda leta 1957 se je zgodilo še nekaj drugega. Film »V soboto zvečer« so predvajali v ljubljanskem Unionu petnajst dni in videlo ga je skoraj 50.000 gledalcev, film »Pop Čira in pop Spira« je v Beogradu potolkel vse »rekorde«, isti fSm je v Ljubljani potolkel »rekord« kina Vič, v Zagrebu je film »Gospodar svojega telesa« posekal vse dosedanje domače in tuje filme... Naši gledalci so vzljubili domač film in so v svoji ljubezni postavili samo eno zahtevo — kvaliteto! Tudi to je izredno pomembno.
Nova pomlad
Spominjam se prvih dni maja 1957, ki sem jih doživljal ob prelepi Ažurni obali, v Cannesu. Na programu je bil sovjetski film »Enainštirideseti«. Ustvaril ga je mladi Čuh-raj, ki ga doslej ni nihče poznal. Kako tudi! V Cannes je prišel s svojim prvim filmom. Nihče ni mogel verjeti, da je tako nenadoma sovjetski film doživel novo pomlad. Pomlad v polnem smislu besede. Na platnu so zaživeli zopet ljudje iz mesa in krvi, ljudje z ljubeznijo v srcih, z ljubeznijo, ki je prav takšna kakor v kakšnem francoskem, italijanskem, švedskem . .. kateremkoli filmu. In tedaj mi je bilo v splošnem navdušenju za Cuhraja, Izvickajo, Striženova in »Enainšti-ridesetega« iz srca žal, da ni bilo med nami simpatičnega Sergeja Jutkeviča. Ko sem ga ob filmu »Ana na vratu« povpraševal po generaciji mladih sovjetskih ustvarjalcev, mi je rekel, naj počakamo leto ali dve, pa bodo njihovi mladi povedali svojo besedo v Canne_ su. In to se je zgbdilo prav maja 1957. Svojo besedo je povedal njegov učenec Čuhraj, kakor jo je leto poprej povedal v Benetkah Samsonov s »Cvrčkom«.
Generacija mladih ši je utrla pot v sovjetski film in nastopili so pogumno. Zavzeli so se za človeka in dosegli, da je človek po dolgem času, ki so ga polnila filmana politična gesla, zopet zaživel v polnokrvni podobi v sovjetskem filmu. To je bilo brez dvoma veliko dejanje. Zaupanje v sovjetski film se zopet vrača, počakajmo, kaj nam bodo ravno ti mladi povedali leta 1958. .
Film — umetnost mladih
»Dovolj, gospod Cloiiizot!«. so Skoraj soglasno vzkliknili ob pariški premieri Clouzo-tovega filma »Vohuni« francoski filmski kritiki. Kaj se je zgodilo? Clouzot se je znova cinično poigral z^ivci gledalcev. To je storil
V
Stisk roke in nekaj vljudnostnih besed ... razglednice ali vizitke ... ples ... konfeti, lampijončki, papirnati dimnikarji in štiriperesne deteljice . .. pijača, da, precej, pijači ... kaj dobrega za pod zob in morda še kulturna prireditev ali srečolov (na Novega ietg dan pa svinčeno težka glava) — pa smo našteli skoraj vse današnje novoletne navade, če izvzamemo novoletno jelko, ki je otrokom v neznansko veselje, marsikomu pa povzroča večkrat dokajšnje skrbi. Res, postali smo suhoparni, vsaj v mestih, čeprav je tudi za nas Novo leto obmejni kamen, do katerega smo bolj ali manj srečno prispeli na svoji življenjski poti...
Nekdaj je bilo drugače. Morda manj zabavno, pa zato bolj pestro. Silvestrovo ni bilo samo opravičilo za zabavo oziroma »li-kof« nad srečno preživelim letom, ampak tudi dan, ko so skušali ljudje pokukati v srečo — prihodnjega leta, zavarovati dom in družino pred nesrečo, zvedeti, kaj jim je namenila usoda.
Z vraževernostjo vred izginjajo tudi novoletni običaji, ohranili so se le še tu in tam, pa čeprav tudi tam le malokdo še verjame v vedeževanje. Seveda s tem ni rečeno, da se ljudem ne naježijo lasje, kadar se jim svinec ulije v kepo ...
Dekleta, ta so najbolj radovedna, kaj jih čaka v ndvem letu. Na Silvestrovo ulivajo svinec, jajca ali vosek v vodo in po oblikah, ki nastajajo iz vsega tega, sklepajo, kako bo z ženitvijo. Kolikšna sreča, če se jim ulije kaj konjski podkvi podobnega! Podkev pomeni denar in srečo, ženin pa — naj bo že dober ali slab — najbrž pomeni tudi srečo Svinec vlivajo seveda tudi moški in poročene ženske. Gorje, komur se napravi kepa iz njega! Ta je ne bo srečno izvozil. Seveda pa se smrt prav nič ne ozira na svinčeno podkev, ki je po naključju nastala na Silvestrovo . ..
V Zahomcu v Ziljski dolini poveznejo na Silvestrovo po večerji devet posod ali klobukov (če jih imajo toliko) na mizo ali na klop. Pod enega dajo prstan (ženitev), pod drugega denarnico (bogastvo), pod tretjega punčko (otrok), pod naslednjega ključ (gospodarstvo), in potem zapovrstjo rožn: venec (duhovnik, nuna), smrekovo vejico (sreča, veselje), culo (slovo od doma), glavnik (vdov-
stvo), ped zadnjega pa kos oglja (smrt), če dekle trikrat zapovrstjo odkrije prstan, se bo v novem letu zagotovo poročilo. Tako skušajo zvedeti za svojo usodo tudi drugi člani družine. Če kdo prvič odkrije prstan, drugič ključ, potem pa culo, se mu obetata ženitev in grunt, nazadnje pa bo moral s trebuhom za kruhom ...
Ponekod nanosijo dekleta na Novega leta dan polna naročja drv v kuhinjo in potem štejejo polena. Če je število parno, se bo še pred pustom oglasil ženin. Belokrajskim dekletom pa je' vedeževanje premalo. Ženina si skušajo izprositi od vode. Na novega leta dan vržejo navsezgodaj kos kruha v vodo in pravijo: »Voda, to darujem jaz tebi, ti pa obdaruj mene!« Vzhodnoštajerska dekleta niso nič manj podjetna: vodo podkupujejo z jabolki in denarjem, da bi jim dala moža. Tudi drugod stresajo dekleta v studenec jabolka, orehe, denar in podobno. V škofjeloških hribih, na Malenškem vrhu, pa prižgejo ob potoku ali vodnjaku lučke in položijo zraven potico, v katero so zasadile kovanec. Tako darilo ne gre v nič, vzame ga namreč prva gospodinjska pomočnica, ki pride zjutraj po vodo. Pač dokaz o gospodarnosti Gorenjcev! Na Primorskem se ponekod dekleta na Silvestrovo ob luninenj svitu zbirajo okoli studencev in ob potokih, da bi na vodni gladini uzrla obraz svojega bodočega moža.
No, pa niso samo dekleta radovedna. Kmečkim fantom sicer ni toliko mar, ali bodo stopili v zakonski jarem ali ne, bolj jih zanima, ali bodo ostali na »gruntu«. Zato še marsikje mečejo na Silvestrovo čevelj čez glavo. Če pade čevelj tako, ,da gleda njegova konica proti vratom, bo moral prihodnje leto od doma, če pa je obrnjen s prednjim koncem proti sobi, bo ostal doma (seveda, če ne bo prišlo kaj »posebnega« vme?).
Kakor smo že rekli, poskušajo marsikje z uiivanzem svinca zvedeti, ali bolje prihodnje leto preživeli ali ne. Bohinjci pa še dandanes uporabljajo drugačen recept za to: Čeprav na splošno obsojajo prisluškovanje, ki ga smatrajo zgolj za slabo žensko lastnost, na Silvestrovo sami prisluškujejo pri vseh hišnih vratih. Bujna fantazija jim pomaga, da v tišini slišijo iz enih hiš godbo, iz drugih pa, kakor da kdo razbija po krsti.
Na Dolenjskem si skušajo zagotoviti zdra-
že v »Hudičevkah«. In Cayatte, ta filmski odvetnik, katerega besedo smo vsi nestrpno pričakovali? V Benetkah je njegov traktat o problemu krivde, ki se je tokrat imenoval »Oko za oko«, razočaral. Clement je po filozofsko analitičnem- prenosu Zolajeve »Ger-vaise« odšel na Pacifik in se tam zagrizel v delo, da bi prebolel spodrsljaj, pred katerim ga ni mogla obvarovati niti Maria Schell... Ko so se najuglednejši francoski filmski kritiki razgovarjali o situaciji v francoskem filmu, so soglasno ugotovili, da je zapadel v intelektuallztranje. Največja imena med francoskimi ustvarjalci ne upajo več tvegati pogumnega, pa četudi nenavadnega in nepričakovanega dejanja, temveč se raje zatekajo v »varno zavetje« velikih, klasičnih literarnih predlog. Hugo, Zola in drugi eo postali njihovi avtorji... Filmski kritiki in francoska publika menijo, da to ni pot razvoja in napredka.
Nekdo je pred časom že poudaril,,da je film umetnost mladih. Ne samo Amerika, Italija, Sovjetska zveza, Poljska — tudi današnja Francija potrjuje to mnenje. Mladi v francoskem filmu pa so Roger Vadim, Astruc, Alain Resnais, Camus. Vodilen med njimi je brez dvoma s svojimi tremi filmi Roger Vadim, ki je bil nekoč mož tudi mlade Brigitte Bard*t. To so imema, ob katerih bomo podej
Zadnji film Marilyn Monroe pred njenim sporom s Hollywoodom je bil
©	»Avtobusna postaja«
pazljivo prisluhnili, kajti od njih smemo pričakovati — presenečenja.
»
In ... kramljali bi lahko v nedogled. Toda ob tem kramljanju sem vas hotel, dragi bralci, spomniti samo na nekatere najpomembnejše dogodke lanskega filmskega leta.
Vitko Musek
J
vo živino in obilo kokoši tako, da vržejo v sobo lončen lonec z orehi in lešniki, ki jih morajo otroci pobrati, kar seveda z veseljem store. Prekmurke pa na Silvestrovo poberejo na sosedovem dvorišču nekaj kamenčkov in jih stresejo v domač kurnik, da bi njihove kokoši bolje nesle kot sosedove.
Se in še bi lahko naštevali, kaj vse počno ljudje, ali bolje, kaj so počeli, da bi bili srečni v novem letu. Toda življenje gre svojo pot in se ne meni za svinčeve ulitke, ne za privide obrazov v studencih, ne za miro in kadilo.. . Večina se tega zaveda, zato .vse bolj opuščajo običaje, ki naj bi zagotovili srečo in blaginjo. Kolikor so še ohranjeni, in mnogih ne bi kazalo povsem zapustiti, so le navade, ki ljudi ob Novem letu prijetno razvedre. To pa tudi nekaj velja!
Joane Woodward je ena izmed igralk elevizijske generacije«, o kateri da-© nes govori Amerika več kot o kateri-®	koli drugi zvezdnici
V pretresljivem Fellinijevem filmu Cabirijine noči« sta igrala poleg Giullette Mašine tudi Amadeo Nazza-ri in Nadia Gray, ki ju vidimo na sliki zgoraj. Med snemanjem so se v enem - izmed ateljejev zbrali mojstri filmske H igre Spencer Tracy (desno), Jean Sim. (g mons (sredina) in Theresa Wright (levo)
Karel Destovnik - Kajuh:
\A$/\ PESEM
Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas!
Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas!
Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi
brez mladosti biti mlad, zreti starega sveta propad, skrivat1 premnogo nad, to se pravi biti mlad...
Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad!
(Iz zbirke »Kajuhove pesmi«.} Matej Bor:
LJUBEZEN V VIHARJE
v
Menil sem iti sam tja h goram, tja h goram, pa d1 z mano Sla, ljubica, z mano — kam?
Tja h goram, tja h goram.
Zvabil ni te na pot, na to dolgo pot, kak prešeren falot, zvabila ni na pot,
'na to svetlo pot. mesečina,
nek samoten večer potrkala je na dver in povabila te na pot, na to težko pot — domovina.
(Iz zbirke »Pesmi*, 1946.)
Cene Vipotnik:
DREVO NA SAMEM
V svetlobi, v šene1 menjajo obraz stvari sveta:
najlepša vigred sleče rosna čuda, a česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca.
(Iz zbirke »Drcvr, r>a »nmem*.)
Jože Brejc:
i/, mn
Veter brije, sneg prši.
Gozdovi so v samoti obnemeli.
Bog ve, kje zdaj moj brat bedi? Noč ... Nekje v daljavi streli.
Vrzi brinje v rdečo peč, da bo zadišalo; meni je preveč hudo, da bi povedal vam, kako, ker bi vse v meni zajokalo.
Moral bi iti skoz veter, v mraz, boriti se s puško, umreti.
Ali je vredno tak prazno živet?, z dlanmi si zakrivati bledi obraz?
(Iz zbirke »Partizanska lirika, 1947.) Miha Klinar:
ZIMA
Zima je odprla dveri, v ivju hoste se srebrijo, v led drobijo se večeri.
Burja sika melodijo: gladni, bosi v hostah boste!
Le zakaj odšt? ste v hoste, zapustili domačijo.
Vrag s teboj, ledena burja!
Vrag s teboj in s tvojim mrazom! Mi smo vajeni neurja, mi navajeni smo mraza in nazadnje: onkraj laza vabi hiša kmeta Jur ja.
Dobra hiša kmeta Jur ja vabi nas za onim lazom.
(Iz »Lirike 1941—1945«)
RAZMIŠLJANJE 0 NASI KNJIŽEVNOSTI
DO KAM SMO PRIŠLI
Slovenska književnost je z letom 1941. z vdorom okoipatorja v našo domovino, zaključila veliko in pomembno obdobje medvojne generacije. Ta medvojna generacija, ki se je s svojimi umetniškimi deli vključila v nezadržen politično revolucionaren premik širokih ljudskih množic z delavskim razredom v ospredju, je tudi doživela zmagoviti rezultat naše socialne revolucije, ki je vzporedno z narodnoosvobodilno vojno uresničila vsa gesla te borbene generacije. Delež vsakega posameznika iz književnega rodu te medvojne generacije v pripravah za revolucijo in v revoluciji sami bo osvetlila literarna zgodovina, delež vseh pa je bil izredno velik, prav tako žrtve, ki jih je ta generacija s svojo lastno krvjo darovala revoluciji sami. Preganjanja, ječe, mučenja in nasilna smrt pesnikov in pisateljev ter ostalih umetnikov te generacije bodo najbolj svetla poglavja naše literarne zgodovine, kajti še nobena umetniška generacija doslej ne beleži toliko žrtev kot le-ta, da omenim samo nekaj imen: Miran Jarc, Ivan Grahor, Tone Čufar, Vinko Košak, France Kozar, Kajuh-Destovnik, Hrnčič in drugi. Razumljivo je, da je ta tako imenovana medvojna generacija povečini osebno in s svojimi umetniškimi deli sodelovala v narodnoosvobodilni vojni in sodeluje (kolikor jih je ostalo živih) tudi v povojni graditvi. Pesnik revolucije Matej Bor in padli pesnik Kajuh-Destovnik sta zapela najmočnejše verze ob začetku najbolj usodnih dni našega naroda, ko je tudi slovenski pesnik s peresom in orožjem tesal svojemu narodu svobodo, neodvisnost in socialno pravičnost, da ne govorimo o mlajšem pesniškem rodu, ki je prav tako v partizanskih brigadah napisal svoje umetniške prvence.
Kot sem dejal, je obdobje pesniške generacije med obema vojnama časovno zaključeno — toda še zdavnaj ni izpeto. Umetniška gesla revolucije so se izpolnila, zdaj pa se je razprostrlo pred nami novo življenje, ki ima spet svojo posebno vsebino za sedaj in za vnaprej. V tem novem življenju že gore plamenice vojne in povoje mlade umetniške generacije, ki si s svojo umetniško izpovedjo gradi svoje poglede nase in na svet okoli sebe. Oblikuje se nova vsebina, nov umetniški izraz. Proces razvoja vsakega umetniškega rodu je naraven in vedno naslonjen na izgorevanje velikih in usodnih dogajanj časa in ljudstva, v katerem ta rod živi. Najsi bo književna žetev od leta 1941 do danes taka ali taka, je vendarle odjek vsega tega, kar je naš človek v zadnjih šestnajstih letih preživljal v mislih in dejanjih, pa čeprav tudi v pojavih, ki vsaka velika obdobja spremljajo vzporedno z dobrimi in plemenitimi. Preživljal pa je naš človek v teh letih (in seveda še preživlja) velike stvari, skoraj bi trdil, naj večje in najbolj usodne v zgodovini slovenskega naroda, posredno in neposredno vezan na usodo ostalih narodov Jugoslavije in končno vezan tudi na usode narodov vsega sveta, kolikor je duha posameznega pesnika ali pisatelja že zajela tako velika vsečloveška umetniška izpoved, ki se lahko razlije čez meje njegove ožje domovine.
Ce je že tako, da je sleherna resnična umetnost izpoved umetnika o času in ljudeh ter tudi izpoved jasnovidca, ki mu gori srce preko časa daleč naprej, dalje, če je že tako, da zajema umetnost čase in ljudi nazaj, tedaj ni nič čudnega, da se je zlasti preživela medvojna umetniška generacija, zlasti pa vojna in deloma tudi povojna izbrala za vsebino svojega umetniškega izraza tisto obdobje, ki je do sedaj najbolj pretreslo ne samo posameznika, ampak ves narod — narodnoosvobodilno vojno, to se pravi partizanske čase, partizanske ljudi, partizansko vojsko. Menda ga ni slovenskega pesnika in pisatelja. ki ne bi posegel v to neizčrpno zakladnico človeških usod iz tistih časov, ko se je slovenski človek odločil za biti ali ne biti. Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Janez Potrč, Juš Kozak. Matej Bor, Anton Ingolič, Tone Seliškar, Peter Levec, Vida Brestova, Ivan Minatti, Mimi Molenškova, Vasja Ocvirk, Ivan Ribič, Cene Vipotnik, Karl Grabeljšek, Beno Zupančič, Ferdo Godina, Ignacij Koprivec — in še cela vrsta starejših in mlajših so pisali in bodo še pisali o partizanskih ljudeh. Poudarjam, da bodo še in še pisali, kajti v merilu zgodovine nekega naroda je tak čas sicer zelo kratko obdobje, ki pa še zdavnaj ni od vseh strani osvetljeno, še manj pa izčrpano, pa naj sl bo to v pesniški, prozni ali dramski obliki. Mnogo je bilo o vsem tem napisanega, mnogo dobrega pa tudi mnogo manjvrednega. To je povsem razumljivo, kajti v svetu umetnikov je že tako, da tudi najboljši pisatelj včasih napiše slabo stvar. Dobre stvari se bodo ohranile, na slabe bo človek pozabil. Pa vendar: do kam smo pravzaprav prišli v slovenski književnosti s partizansko vsebino?
V nekem razgovoru o teh stvareh je nekdo dejal: »Dovolj nam je pokanja pušk in regljanja mitraljezov ter eksplozij min in granat, saj smo vendar kulturni ljudje in nam ni treba nikakršnih slovenskih indijanaric!« Ta, ki je to povedal, je sicer zelo pameten človek, toda s to izjavo ga je polomil, kajti borba Indijancev proti evropskim osvajalcem njihove domovine je bila prav tako gigantska in usodna, kakor' je »bila naša borba proti okupatorju in njihovemu domačemu zavezniku, in dobre »indijanarice« so še danes priljubljeno čtivo zlasti .mladine, saj so vsebovali Indijanci v svoji borbi vse tiste plemenite elemente, ki so bili značilni za našo borbo:, ljubezen do rodne grude, junaštvo, zvestobo. tovarištvo, preziranje strahopetstva, izdajalstva. nezvestobe itd. V drugo ga je polomil, ker je s tem priznal, da mu je bilo ljubše preživeti vojno doma lepo na toplem pri peči kot v gozdovih. Ker se je tudi izogibal doma na kakršenkoli način koristiti Osvobodilni fronti, je na očitek dejal: »Imam eno samo glavo — in ta je več vredna kot vse glave partizanske brigade.«
Njemu, razumljivo, take knjige o partizanskih ljudeh niso po godu. kajti če jih že bere, ga peče vest, da ni v najbolj usodnih dneh pomagal svojemu narodu. A če danes kljub temu prejema zelo lepo pokojnino zaradi svoje pametne glave, so mu knjige o partizanskih ljudeh še celo zoprne, ker so se za njegovo pokojnino borili in padali ljudje, o katerih bodo pisali pisatelji še mnogih generacij.
To primero sem zapisal zaradi tega, ker se tu in tam sliši domneva, da so se naši ljudje že naveličali partizanskih povesti in romanov. Toda to nikakor hd res. Naveličali so se jih pač taki ljudje, kot sem enega od njih zgoraj omenil, nadalje vsi tisti, ki jim je
»Dolomiti se krušijo« — razen romana »Sedmina« pisatelja Bena Zupančiča, ki obravnava majhne borbene, ljudi iz Ljubljane.
Letos so izšle kar tri značilne knjige o partizanskih ljudeh, in sicer: »Hajka« Vasje Ocvirka, »Daj mi roko pomlad« Mimi Ma-
TONE SELIŠKAR
naša socialna revolucija odvzela dominanten položaj v naši politiki in gospodarstvu, nadalje vsi tisti, ki so stali na strani sovražnika in zajedalcev in pa končno tisti domišljavi puhloglavci, ki stoje danes osamljeni v svoji lastni zamaknjenošti izven ljudstva, brez katerega ne more biti ničesar dobrega in plemenitega.
če pa je trohice resnice tudi v taki domnevi, tedaj je temu krivo prenekatero pisanje o partizanskih ljudeh samo, kajti v množici partizanskih knjig je dokaj slabo na-
lenškove in »Rosa na pajčevini« Manice Lob-hikove. O vseh teh treh knjigah so že precej pisali, a oglejmo si jih še mi, ne s stališča književne kritike, temveč s stališča ugotovitev, do kam so segle te knjige.
Nobena od njih ni slaba. S tem je sicer malo povedano, toda tudi rečeno, da nobena od teh treh knjig ne dosega tistega, kar zdaj že lahko pričakujemo od pisatelja za tako snov. Najbolj vemo in najbolj jasno sliko partizanskih ljudi je dala prav gotovo »Hajka«, v kateri nam pisatelj opisuje strnjeno
potlej je vse to, ves ta prenos ranjencev in ves ta prehod čez most tako neusmiljeno naivno nepartizanski, da je to v resnici velika škoda za tako dobro pisateljico, ki je leta 1950 izdala v sindikalni založbi roman »Kovinarji«, ki je mnogo boljši od tega^, ki pa je šel takrat za čudo neopažen mimo sleherne kritike.
Slovenskega pisatelja torej še vedno čaka »veliki tekst« o partizanskih ljudeh. To tako usodno obdobje slovenskih ljudi je še silno malo izčrpano. Doslej smo zajemali iz tega globokega vodnjaka snov le s korcem — kdo se ga bo drznil zajeti z vedrom? Sicer pa se ne mudi! Dolga desetletja smo čakali na Prežihovega Voranca, pa bomo še zdaj čakali na tistega, ki nam bo napisal veliki partizanski tekst, ki ga bomo lahko imenovali slovenski »Tihi Don«.
DUŠAN MEVLJA:
KRITIK
IZ CEHOVSKIH SONETOV
Nikoli se ne smejem in ne jočem.
Obraz je moj kot maska brezizrazen. Sodnik sem, ki deli pohvalo, kazen.
Z dogmatsko ragljo strašim in ropočem.
V drobovje pesnikom poklicno rijem, obračam čustva kot požeto travo in če lahko odbijem komu glavo, v pobožnem zadovoljstvu zbrano sijem.
Pero je moje kakor nož zdravnika.
Pri razduhovljenju ga vneto rabim
(In večkrat - joj! - v trebuhu ga pozabim).
Pri rezanju mi roka ne trepeče, ko vljudno pesniku vso kožo sleče, ' saj hladnokrvnost moja je odlika.
IVERI
Ce bi lahko smrt prespali v obrokih.
*
pisanih, bodisi da ne prepričujejo, ker niso umetniško dognane, bodisi da so izmaličile marsikaj v zgolj literaturo o pokanju pušk in regljanju mitraljezov. Ce smo šli sprva le v skrajnost črno-belega, smo zlasti v zadnjem času napisali marsikaj silno zmedenega o partizanskih ljudeh. Če smo sprva pisali, da so šli ljudje »s pesmijo v borbo«, smo v zadnjem času napisali, da so partizanske ljudi mučile strašne duševne muke in v mnogih pisanjih so te duševne blodnje tolikšne, da niso nikomur več podobne in že meje na skaljenost duha. partizanskega človeka, še bolj pa na skaljenost duha pisatelja, ki je to napisal. Ne prvo ne drugo se ne ujema z notranjo podobo človeka, ki se je boril z zavestjo. Kajpak, med partizanskimi ljudmi niso bili zgoj dobri in plemeniti — ne, bili so navadni ljudje, saj zgolj dobrih in plemenitih ljudi sploh ni. Ljudje, kot smo pač vsi. Le posameznika so se na kak način prav posebno izkazovali kot junaki, silno požrtvovalni, nadvse tovariški, dobrodušni, veseljaki, nekateri kot omahljivci, strahopetci, toda vsa ta množica tako različnih ljudi je bila povezana z vsečloveško idejo, ki jih je dvigala nad njihovo osebno vsebino in pomanjkljivostjo. Le majhno število posameznih likov je izstopalo iz te splošne množice, in prav opisovanje teh posameznikov, ki so dajali značaj četam, bataljonom, brigadam in divizijam, je do danes premalo obdelano, psihološko premalo umetniško poglobljeno — če pa so se do sedaj lotevali pisatelji takih ljudi, ki so s svojimi osebnimi vrlinami ali pomanjkljivostmi odločevali o usodi tisočerih drugih, so jih izmaličili, mnogokrat samo karikirali in jih do sedaj niso znali podati take, kot so v resnici bili. Ob tej priliki mj' prihaja na misel izpoved grškega kritika Pa-panoutsosa, ki pravi o sodobni grški književnosti takole: »Oprti smo na evropsko literaturo, predvsem na zahodno, ni pa nas še potegnilo v njen glavni tok, ki za naše občutje in gledanje vse preveč vrta po človekovi največkrat razrvani notranjosti, se izgublja v niansah in detajlih in je poln nemira in negotovosti. Za ekonomsko in zgodovinsko pogojeno rafiniranost zahodne literature je tak izraz, taka manifestacija ' sodobnega sveta najbrž povsem realna in če že ne more najti izhoda iz slepe ulice, išče vsaj razloge, zakaj se je ta svet znašel v tej slepi ulici življenja.« Ta grški kritik ne govori o književnosti s partizanskega področja, pač pa o pisanju sodobnega grškega književniškega rodu, kar bi veljalo tudi za slovensko mlado pokolenje, karkoli že piše, zlasti pa kadar se spušča po snov v partizanske hoste, ki jih osebno ni doživelo.
Od vseh narodov, ki so imeli svojo partizansko vojsko kdajkoli, je tej tematiki najbolj dorasel ruski šolohov s svojim romanom »Tihi Don«, ki ga do danes še nihče ni prekosil. Srbi so, recimo, s Cosičevim partizanskim romanom »Daleč je sonce« mnogo pred nami. prav tako s Copičevim romanom »Ognjeno leto« (Frolom). V poeziji smo Slovenci s »partizansko liriko« dosegli velike uspehe (Matej Bor, Kajuh-Destovnik, Peter Levec, Ivan Minatti itd.), v dramatiki tudi nekaj (Bor, Potrč), v prozi pa le v kratkih manjših stvaritvah, čeprav imamo tudi že daljše tekste o partizanskih ljudeh. Za najbolj uspeli daljši tekst o partizanskih ljudeh bi dal na prvo mesto Grabeljškov roman
skupino partizanov iz časa roške ofenzive. Ta knjiga je prijetno branje že zaradi tega, ker nam najbolj verno slika ljudi in čas. Čeprav ne modernizira »razrvano notranjost« svojih junakov, nam je Ocvirk le podal skoraj dokumentarno umetniško podobo teh ljudi. Morda je prav to odlika te knjige, ki nekaj le pove, in to preprosto, ponekje sicer v podobi umetniške reportaže, toda knjiga je dosegla svoj namen in je postala priljubljena, kar je že velik uspeh. .
»Rosa na pajčevini« je delo mlade pisateljice Manice Lobnikove, ki nam opisuje življenje štajerskih partizanov, pravzaprav opisuje temeljito le glavnega junaka Gačnika, nezavednega ptujskega Slovenca, ki prebegne iz nemške vojske na Pohorje k partizanom. Pisateljica je talentirana in če so njeno knjigo raztrgali in razcefrali v raznih kritikah, so ji prav gotovo storili veliko krivico. Knjiga je zanimiva, polna sočnega branja, zlasti še zaradi tega, ker nam odkriva za nas do sedaj še nepoznani svet mariborskih ilegalcev, gestapovcev in mnoge like štajerskih ljudi iz tistih časov. Umetniško je skoraj bolj dogna-» na kot »Hajka«, čeprav se z marsičem ne strinjamo, zlasti pa ne z nesrečno Židinj o,‘ki daje sicer knjigi silno napet zaplet, ni pa prepričljiv. Pisateljici med drugim tudi očitajo, češ da niti slovnice ne pozna. »Rosa na pajčevini« je njeno drugo delo. Kako že pravi nekje sloviti francoski pisatelj Balzac, ki je pisal sprva strahotno zanič romane? »Pri prvem romanu sem se učil francoskega jezika, pri drugem slovnico, pri tretjem dialoge, pri četrtem sintakso .. «. Ob teh besedah naj se uči tudi Lobnikova in končno vsi pisatelji, saj ni še nihče dovršen padel z neba.
Z romanom Mimi Malenškove »Daj mi roko pomlad« je pravzaprav največ preglavic — ker je dobro i-n spretno napisana knjiga na splošno. Toda pisanje o partizanskih ljudeh v tej knjigi je tako neprepričljivo, da vsakega resničnega partizana kar zaboli. Povrhu tega'pa sta knjigi botrovala Cosič z »Daleč je sonce« in Hemingway s »Komu zvo. ni«. Knjiga ima odlične odstavke, zlasti o likvidaciji brivca-izdajalca, vsi partizani pa so nemogoči in takih partizanov sploh ni bilo. Komisar, ki zaradi svoje lastne krivde pogubi skoraj ves bataljon in ki zaradi tega nosi svojo glavo v torbi, se v enem samem dnevu, ko preživeli rešujejo ranjence in ko se je treba brez odloga prebiti čez most, ki ga stražijo Nemci v bunkerju (Cosič), se ta čas zaljubi v aktivistko (Hemingway) in
Tiste, ki Jecljajo, zdravimo s frazami. Tisti, ki frazarijo — ne znajo jecljati.
•
Vedno se na svetu najdejo Eskimi, ki Izdelujejo za prebivalce Belgijskega Konga pravilnik o obnašanju v pasjih dneh.
*
Nasvet pisateljem: ko pride določen trenutek, nehajte pisati. Včasih celo pred začetkom!
Ko despot zapre oči, jih ljudstvo odpret
«
Ko opravljanja zastšre, postanejo miti.
•
Trepetlike trepetajo v vsaki družbeni ureditvi, toda gromska strela — vedno so zelenel
«
Neumnost je mati zločina. Toda očetje so pogosto genialni.
•
Poglej včasih na lastno dvorišče skozi luknjo v ograji.
•
Vse je v človeških rokah. Zato jih je treba pogosto umivatil
Krava ne prežveči svojih misli.
*
Rajši imam napis »Vstop prepovedan« kot pa »Ni izhoda«.
Temno okno je pogosto svetel dokaz.
*
Ne odpiraj vrat tistim, ki jih preradi odpirajo brez tvojega dovoljenja
ZMAJ J. JOVANOVIČ:
MRAK
Človek bi pomislil, ko pogleda mrak, da je mrak mogočen, da je mrak silak!
S to opevano močjo k sreči ni tako hudo. Svečico prižgi, mrak se razbeži.
(pivi in %adnji	peiegii§a
Perogriza, referenta za statistiko, so imeli trniogi mladi uradniki za človeka, ki tiči samo v aktih in sta mu tuja i fis i kultura.
Te domneve so bile krivične, kajti Perogriz je bil velik prijatelj kulture. Sicer se mu je ta kultura mešala v malce zamotanem krogu od Straussa preko E. Wallacea, Karla' Maya, Dumasa starejšega, Lebarja in »Strip zabavnika« do avtorja knjige »Kako si pridobiš v družbi ugled« — vendar ne bi mogli reči, da se Perogriz ne izobražuje in ne stremi za kulturnim napredkom. Zadnjič je celo vzdržal do konca na koncertu klasičnih moj-
strov (njegov ideal je opereta) in ni niti zakinkal med sporedoml
Prebral je eno poglavje iz romana Dostojevskega »Igralec«, istega avtorja naslov romana »Idiot« pa ga je tako preplašil, da je izgubil veselje do tega ruskega mojstra psihologije. Veliko bolj prijazen se mu je zdel Rousseau, čigar izrek »Nazaj k naravi«, se mu je globoko vtisnil v dušo in ga je znal povedati na pamet.
Da bi dokazal mladim uradnikom, ki so se radi norčevali iz njega, svežino svojega telesa in duha, se je odločil, da pojde v planine na smuko. Stvar je kajpak preprosta. Rousseau pravi »Nazaj k naravi« in Perogriz ga uboga in se odpravi!
Nikoli še ni imel smučk na nogah. Zaradi tega se ni vznemirjal. Dejal si je: »Instinkt je v meni, ta me bo vodil.« Vseeno si je kupil smučarski priročnik za začetnike — za vsak primer, če bi mu instinkt odpovedal.
Teden pred odhodom v planine, se je teoretično temeljito podkoval. Smučarsko izrazoslovje je odlično obvladal in mu izrazi kot: pluženje, kristia-nija, prečno drsenje, plužni zavoji, prežeči smuk, telemark itd. niso delali nobenih težav.
Ko je prebral kopico knjig iz domače in tuje smučarske strokovne literature, si je zatrdil: »Smuko imam v mezincu! Zdaj lahko ubogam nasvet velikega francoskega filozofa: »Nazaj k naravi!«
V planine se je peljal z žičnico. Otovorjen z velikanskim nahrbtnikom, s priročnikom v rokah, ki ga ni niti za hip izpustil, in s smučkami na rami se je s hriba, kamor ga je pripeljala prijazna žičnica, oziral v dolino.
»Kako majčkeni so zdaj vsi tisti .uradnički' In njihove zavisti,« je pomislil.
»Narava je naša mati in v njenem objemu je pozabljenje,« je glasno modroval in globoko vdihnil čisti planinski zrak. Potem je spet izpustil priljubljeni rek francoskega genija in srebnil dva krepka požirka slivovke iz čutarice, ki mu je bingljala : nahrbtnika.
»Upam, da mi veliki Francoz ne bo zameril, če družim pametno s koristnim.«
Sonce je pokukalo izza hribov in oznanilo Pero-grizu začetek sijajnega smuškega dne. Pred njim j"
Zdaj pa še veseli koledniki trkajo na vrata. Se njim odprimo!
VESELI KOLEDNIKI
Čase pregledujemo,
zase koledujemo
in za lepo leto mlado
preobračamo navado:
nič od vas ne prosimo,
mi darove nosimo,
smeh za smeh in vrečo sreče
Ciciban za nami vleče,
ne za hišo zidano,
le za voljo zidano!
bila gaz in vsa lepota gorske pokrajine se mu je prijazno smejala v obraz, da je pričel mežikati z očmi.
Smuči je vrgel, z rame v sneg in odprl priročnik. Medtem ko si je ponovno priklical že pridobljeno znanje v spomin in je vneto listal po knjižici, je leva smučka počasi, a vztrajno drsela po nagnjeni gazi navzdol. Ko je Perogriz zaprl priročnik in'zadovoljen ugotovil, da je njegovo smuško znanje spet v najlepšem redu, jo je ravno še videl, kako je izginila za ovinkom. Prebledel je in se vprašal: »Kaj bo pa zdaj?«
Potem se je spomnil na priročnik in z blazno naglico zalistal po njem. Toda groza, o tem, kako uloviti ubežno smučko, ni pisalo v priročniku hiti besedice. Potem se je spomnil, da je še najbolje, če teče za njo, morda se bo kje ustavila. Spustil se je v dir, če smemo tako imenovati obupno in žalostno ■ ugrezanje nog v mehko gaz. Četrt ure se je boril z materjo naravo, h kateri tako ljubko, a zdi se neodgovorno poziva francoski filozof — smučke pa ni bilo na spregled.
Skoraj bi že obupal in pričel po priljubljeni šegi preklinjati, če ne bi nenadoma zagledal kmečke
Pred hišo so žalostni koledni ki; kaj nam bodo pa ti povedali?
ŽALOSTNI KOLEDNIKI
V dve gube hodimo,
Milo Jero vodimo, venomer se cmiha, joče, bog ga vedi, kaj si hoče; radi jo spečali bi, dober kup ji dali bi: kdor naprti jo na rame, za nameček naj si vzame še čmerika butaro, kisa polno čutaro!
sani s konjsko vprego, na katerih je sedel neki očanec z njegovo smučko v rokah.
»Zahvaljeni za uslugo,« je dejal Perogriz in vzel smučko spet v svojo last. • Očanec se je namuznil in ga povabil na sani. Ko sta dospela do mesta, kjer je Perogriz pustil prtljago in drugo smučko, je očanec ustavil konja in Perogriz se je od prijaznega kmeta poslovil.
Ko so se sani oddaljile, se je pridušil: »Ne sme se mi več pripetiti kaj tako neumnega!«
Oprtal si je nahrbtnik, položil najprej eno, potlej drugo nogo na smučko, zapel si je vezi, se podprl z eno palico in odprl priročnik na strani, kjer je pisalo »Prva priprava«. Odstavek je trikrat vestno preštudiral, nato pa si je dal znak za odhod. Rahlo se je pognal s palicama naprej. Držal se je, kakor da bi se mu nekam strahovito mudilo, potlej pa je bojazen popustila.
Strmina je postajala vedno hujša. Perogriz se med vožnjo ni hotel ločiti od priročnika. V trenutkih, ko si ni vedel pomagati, je hitro prebral kakšen odstavek. Tako se je imenitno strokovno izobraževal na tem letečem smučarskem kurzu.
Ko je prebiral poglavje »O smuku po blagi strmini«, sploh ni opazil, da je strmina, po kate: i drvi, vse prej kot blaga in da je že zdavnaj zašel s prave poti.
Zmanjkalo mu je tal pod smučkami, pa tega ni opazil, kajti ravnokar je prebiral »Kratko poglavje o padanju«, kjer je pisec zelo lepo napisal: »Če se ti posreči, da nudiš s padcem šaljiv prizor, naj te bodri misel, da si poskrbel drugim za zabavo! Smučanje je pač vesel šport!«
Medtem ko se mu je obraz razlezel ob teh vrsticah v smehljaj, je Perogriz plaval nad hišami gorske vasice.
Nato mri je študij priročnika zelo nesramno prekinil padec na neko streho in s strehe na neko dvorišče, kjer je bilo na srečo mnogo mehkega snega.
»Narava je naša mati in v njenem objemu je pozabljenje.«
Obiski v bolnišnici so do nadaljnjega prekinjeni — zaradi tega smo primorani zgodbo o Pero-” grizu nasilno zaključiti. Pa brez zamere! Kljun
Neki zimski večer se je štacunar pripravljal, da zapre svojo trgovino. Medtem ko je stal zunaj na snegu in zapiral okno izložbe, je opazil, kako nekdo, ki je ostal v trgovini, naskrivaj tlači pod klobuk kepo .surovega masla. Takoj je sklenil, da se mu bo maščeval.
»Hej, Seth!« je zaklical, ko je vstopil in zaprl vrata za sabo.
Stresel je sneg s škornjev in udaril tata po rami. Seth, ki je imel na glavi pod klobukom maslo, je hitro prijel za kljuko, da bi jo popihal.
»Posedi malo, mu je- rekel štacunar,« v tem hudem mrazu nama ne bo škodil požirek toplega.
Seth se ni mogel odločiti. Zaradi ukradenega bi bil rad čimprej odšel, ampak obljubljeni topli požirek mu je razdražil grlo.
Njegovo omahovanje je pretrgal štacunar. . blago kretnjo je porinil Setha proti peči. Postavil mu je stol za kup škatel in sodov tako, da sploh ne bi mogel ven, če bi mu zastavil pot na ozkem prostoru med škatlami in pultom. Prav nasproti njemu je mirno sedel štacunar.
»Pila bova grog,« je rekel.
Odprl je vrata peči in jo napolnil z drvmi do vrha.
»Sicer bi človek zmrznil,« je dodal, »v tem strupeno mrzlem večeru.«
Seth je že čutil, kako maslo pritiska na -- ^e in mu jih lepi. Nenadoma je poskočil in dejal, da mora domov.
»Boš vendar prej izpil,« je rekel drugi. »Poslušaj Seth, povedal bi ti neko zgodbico.«
In prekanjeni mučitelj ga je potisnil nazaj na stol.
»Tu je prevroče!« je stokal nesrečni tat in je poskušal vstati.
»Ampak kam se ti tako mudi! Sedi,« je odvrnil Štacunar in ga je spet porinil na stol.
»Moram nakrmiti živino in nasekati drva. Ne zamerite mi, ampak moram iti,« je vztrajal trpinčeni malopridnež.
»Ne, tako mi ne boš ušel! Sedi in pusti krave. Ne vznemirjaj se! Nekam živčen si danes,« je rekel štacunar in se zlobno zahihital.
Hitro je natočil grog v dva kozarca.
»Zdaj bova trčila, Seth, in čutil boš, kako ti bo kot maslo polzel po grlu,« je dejal trgovec s tako preprostostjo, da ubogi Seth ni čutil, da kaj sumi. »To človek požira s takim užitkom kot božičnega piščanca, dobro zapečenega, pa brez masti ali masla. Daj no Seth, vzemi svoje maslo... svoj grog, sem hotel reči.«
Ubogi Seth se je kuhal in topil. Stisnil je ustnice, kot da bi bil mutast. Maslo mu je v potočkih lezlo izpod klobuka na vrat, njegov robe ’ pa je bil že popolnoma umazan.
Kakor da se ni nič zgodilo je zlobni štacunar spet vrgel drva v peč, ubogi Seth pa je sedel rav: i kot palica, naslonjen na zaboje in s koleni pred razžarjenimi vratci peči.*
»Kakšna mrzla no^i« je pripomnil gospodar. »Pa kaj je to, saj si ves poten! Kaj ti je vroče? Zakaj ne snameš klobuka z glave? Daj, daj mi ga sem.«
»Ne!« je vzkliknil ubogi Seth. »Ne, moram iti. Pustite me. Ne počutim se dobro! Pustite me, da grem!«
Potočki raztopljenega masla so mu lezli na obraz in po vratu ter se spuščali navzdol po telesu v škornje.
»No, pa lahko noč,« je dejal štacunar, »vidim, da hočeš na vsak način pobegniti.« In medtem, ko se je ta odpravljal, je še dodal: »Slišiš, Seth, ta šala z grogom stane ravno osemnajst centov. Tako nama ne bo treba govoriti o tisti kepi surovega masla, ki sa imaš pod klobukom ...«
MARK TWAIN
HITROST	SKUPNO STMOVSNJE
Preddelavec: Prav ti je tako, zakaj pa ne nosiš čelade!
Delavec; Kaj bi tisto, čelado! Cevi so krive, cevi, ker so prenizko napeljane!
NESREČK P A TIKU
— Kako naj imamo sestanek hišnega sveta, ko so Pa vsi skregan; med seboj in ne govore drug z drugim.
OBISK
NISTA SE RAZUMELA
— Veš, ko si mi pripovedoval »Ali ne veste, da morate ob o svoji sobi s posebnim vhodom, tako pozni uri čisto tiho domov? sem si jaz to povsem drugače »Kdo pa pravi, da grem do-
predstavljala.
mov?«
Pl - Pl - Pl . . .
— Nisem vas klicala, le satelit leti nad našim mestom
OTROŠKA LOGIKA
»Ata, zakaj pa tako tečejo?
»Prvi bo prvak in bo dobil lepo nagrado.« »A tako. Zakaj pa drugi tečejo?«


— To je tisti fant, k; je rekel, da bo skočil iz te šestnad-stropne hiše tedaj, ko bo zgraje na.
SESTANEK
sedstvo!
Brez besed.	— »Tako, sedaj lahko pričnemo!
KINE OPAClC

. :i«:?;•-'.■v.*^.-.•« .,■ 'v:?:., ‘r r
.:j]
%
m


±<.:. .± '■ '

...-■ 5; ; . ,

PRVI
I
Kurir je pritekel veš zasopel. Zagoreli obraz mu je zalivala zaripla rdečica. Dihal je burno, vročično, v njegovih črnih, žarečih očeh je gorel plamen neme groze. S pestjo se je dotaknil zamaščenega roba triglavke, skozi katero je silil znoj.
»Tovariš komisar, Nemci napadajo z boka.«
Konj pod Danilom je nemirno trzal. Glavo g preplašenimi, okrvavljenimi očmi je metal v stran, se besno vzpenjal, cukal uzde in z zadnjimi nogami kopital po tleh. Komisarja so zabolele roke. Drhteč je skočil na tla in treščil konja s pestjo po nozdrvih.
V	prvem trenutku ni mogel dojeti. Gledal je v prebledele kurirjeve ustnice in čutil, kako ga v grlu stiska, pred očmi pa se mu je zelena okolica razblinila v bledo, zame-gleno gmoto.
V	glasu je čutiti razburjenje.
»Nemci?« je presenečeno vprašal. »Kje je
komandant bataljona?«
V	tem trenutku je zrak preparal strahovit žvižg. Prihajal je bliže in bliže in pošastno zavijal. V zraku je zamolklo brnelo. Konj se je prestrašeno povzpel na zadnje noge in potegnil Danila za sabo. Komisar se je z nogami uprl v tla in samogibno sklonil glavo.
»Mina!« je kriknil kurir in se prilepil na ledino, skrčen v smrtnem strahu.
Vsa kotlina se je stresla in že jo je preplavilo težko, dušeče valovanje. Mina je udarila nekam zadaj, v brezov gozdič. Za trenutek se je prikazal curek plamena, potem pa se je neko deblo prelomilo na pol; odlomljene veje so zanihale v zrak in počasi popadale v kadečo se jamo.
. Danilo je odprl oči. Kurir je v strahu pogledal proti raztreščenemu drevesu, v ušesih mu je bučalo od pritiska. Komisar je obstal omamljen, ko da bi ga kdo z batom udaril po temenu. Vse, kar se je zgodilo, se mu je zdelo neverjetno. Usta je imel široko odprta. Ves prepaden in brez moči je poslušal žvižganje min, zamolklo zavijanje v zraku in ostro, hitro bevskanje mitraljeza za Marinim bregom. Zrak je bil težak in hladen. Nebo pokrito s sivimi, bronastimi oblaki.
Naglo se je obrnil. Pred njim je stal bataljonski obveščevalni oficir; bil je ves premočen in izčrpan, sopel je in iz ust mu je molel jezik. Po zalitih, rdečih licih so mu tekle debele kaplje znoja, okrogle, izbuljene oči pa so prepadeno gledale v komisarja odreda. Z izrazom globokega strahu je stežka pregibal debele, razpokane ustnice:
»Ustaši!... Četrto četo so napadli v hrbet...«
Danilo je začutil srce v grlu. Z znojnim čelom se je obrnil In s pogledom preletel nizko gozdnato gričevje, ki se je raztezalo tam zadaj. Skozi daljne, negibne krošnje je videl kratke bliske in tenke stebre dima. Dih mu je zastal — šele sedaj je dojel, da tud!
tam tolčejo. Četrta četa je bila na začelju bataljona.
»Obkoljeni!« ga je preblisnilo. V žilah mu je zastala kri — bataljon je obkoljen. Nato je pobesnel;
»Ti!« je zasikal, »kako je prišlo do tega? Kje si imel oči?« je bruhal iz sebe in v grlu ga je dušilo. «Kaj pa izvidnica — kaj je pa izvidnica počenjala?«
Obveščevalni oficir je osuplo buljil vanj. Molčal je in spodnja ustnica se mu je žalostno povesila. Obilno, zabuhlo telo se mu je revno sesedlo. A zdaj ni bilo časa za razmišljanje. Bataljon je, ne da bi kaj slutil, padel v ognjeno zasedo.
Danilo je obrnil konja in besno vrgel uzde obveščevalnemu oficirju, v obraz.
»Kaj zijaš? Brž h komandantu bataljona, pri drugi četi je. Takoj naj se z bataljonom umakne proti Vukolegu. Prva četa bo zadrževala Nemce, dokler se druge ne prebijejo. Smer Brezvodje.«
Ščetinasta glava obveščevalnega oficirja se je sklonila prav do konjevega vratu, pete je zaril v serčeve boke in zdrvel skozi redko hosto po strmem bregu navzgor. Na vrhu se je pred njim nenadoma dvignil oblak prsti in se kadeč sesedel na zemljo. Konj se je vzpel, potem pa v divjem galopu zdrvel nazaj po bregu navzdol. Oficir ga je komaj zaustavi!, ga nagnal nazaj in po strani obšel slap sivega dima.
Danilo je snel strojnico z rame in s kurirjem krenil naprej proti Marinem bregu, od koder so žvižgaje frčale krogle in treskale bombe. Kmalu je bilo vse naokrog v ognju. -Danilo je poznal vsak breg in vsako kotanjo v tem predelu, vsak potok in vsako jaso, zdaj pa se mu je zazdelo, da se je vse to zožilo in zmanjšalo, se strnilo v nepretrgano verigo brnenja, prasketanja in zavijanja, v katerem je samo hladnokrvno in izurjeno uho lahko prepoznalo posamezne zvoke — pušk, bomb, mitraljezov in min. To nenehno regljanje in zavijanje se je prelivalo v prodirno in oglušujoče brnenje, od katerega se je vse treslo v tem neskončno majhnem prostoru med nebom in zemljo.
Tekla sta po redko poraslem bregu, se poganjala od drevesa do drevesa. Izgubljene krogle so udarjale v veje in cefrale listje. Danila je od hoje navzgor zabolelo v prsih, glava se mu je hotela razpočiti. Razburjeno je poslušal strele, ki so prihajali vedno bliže. Prva četa se je umikala pod strašnim ognjem, ki so ga Nemci usipali iz gozda.
Ko je prispel na vrh, je imel popolnoma premočeno bluzo in po hrbtu mu je tekel znoj, čeprav je pihal večerni marčevski veter. Kurir je hripavo stokal za njim.
Na ravnici vrh brega se je prva četa obupno hrabro borila. Danilo je iz neposredne bližine z »enim samim pogledom oceni! položaj; kri mu je zastala v žilah. Četi je pretilo, da jo bodo popolnoma uničili. Nemško streljanje je grmelo od vseh strani, naj-
pogosteje pa je sekalo iz gozda na desni. Spredaj, iz nizkega zelenega grmovja so tolkle strojnice, minometalci pa so bruhali ogenj od leve. Danilo je dojel, kaj se je zgodilo. Čelna četa bataljona se je mirno pomikala po bregu in ni niti najmanj slutila nevarnosti, saj je hodila po svojem svobodnem ozemlju, varnem pred sovražnikom. Do Klenova, ustaške postojanke ob progi Romir-je—Selanovo, kamor je bataljon šel v nočni napad, je bilo še več kot petdeset kilometrov. Toda takoj za Marinim bregom, pred nizkim gozdičem, je četa nenadoma naletela na nemški ogenj. Zajeli so jo na goli ravnici, kjer je samo nizko drmovje lahko nudilo slabo zaklonišče, potem se . j e . umaknila proti gozdu, ki se je raztezal ob desnem robu brega. tam pa jo je dočakal še hujši ogenj. V obupu se je četa poskušala prebiti skozi kotanjo na levi strani brega, ta umik pa je preprečil ogenj iz minometalcev. Nemci so napravili zasedo v obliki podkve, tako da je bil edini izhod — umik v kotimo, iz katere sta pravkar prišla Danilo in kurir. Četa je v trenutku dojela, da bi bil to samomor, kotlina bi bila past, v kateri bi jo brez obrambe pobili kakor kup nebogljenih miši, zato se je zakopala v razrito planjavo in se postavila Nemcem brezumno v bran. Toda smrtonosni jekleni dež jo je tako zasipal od spredaj in od strani, da se je morala korak za korakom umikati proti kotlini.
Bobnelo pa je tudi že zadaj. Pokanje je nenehno paralo ozračje. Bataljonsko začelje se je že borilo s sovražnikom, ki se je nenadno pojavil za hrbtom. Onkraj kotline so lajali težki mitraljezi, v sivem predvečernem somraku so migljali rdečkasti plameni.
prizor uničevanja resničen. Težko je dihal in nepremično zrl v to skorajda sanjsko podobo; ni razpoznava! senc, ki so švigale sem in tja, padale, se lomile, nihale, se z rokami in no-
gami vkopavale v zemljo, se klicale in vpile, se stapljale v klin in spet v krvav klobčič razmesarjenih udov, ni slišal strelov, ne nabijanja strojnic, ki je paralo ušesa in stresalo vsako ped zemlje, tako od blizu je prihajalo, in ni videl dima, ki se je dvigal in se sukljal nad toplo krvjo, čelo se mu je oznojilo, pod čelom pa mu je možgane kljuvala nedojemljiva uničujoča misel, vprašanje brez odgovora in pojasnila: Nemci — od kod so se le vzeli? Zakaj neki se mu je v trenutku, ko se je v tem razbeljenem kotlu, sredi sikanja krogel in hahljanja min odločala usoda četrtega bataljona, prav to vprašanje zdelo najvažnejše? To vprašanje se mu je kakor črv zarilo v podzavest in na meji resničnosti obviselo kakor skrivnosten, pomenljiv privid.
II
Ustavil je konja.
. Nato je previdno potegnil desno nogo Iz -stremena, jo vrgel čez konjeve sapnice in se počasi dotaknil tal. Konja je odpeljal v stran in se skril za drevo. Opazoval je pot, ki je vodila prot; vasi; postal je eno samo uho. Obraz se mu je mrakobno razvlekel. Zdelo se mu je, da od nekod daleč prihajajo nejasni glasovi, da veter prinaša topotanje podkev po trdi poti, ki je peljala iz vasi.
Pozorno kakor na mrtvi straži je nepremično zrl v vetrovno noč, ki jo je osvetljevala bleda mesečina. Z eno roko je trdno držal konja, drugo pa je prislonil k ušesu. Ta pot in vsa pokrajina, ki jo je že tolikokrat prehodil podnevi in ponoči, se mu je zdaj prikazala v popolnoma drugačni podobi, v, kakršni je doslej še nikdar ni videl. Po bledosivem nebu so plule temne gmote oblakov, vzdolž poti na planem so njihove mrač-
ne sence valovile in drsele dalje; tam, kjer je pot izginjala, za klancem na bregu, pa je zijal globok črn prepad, ki se je vse bolj širil in tonil za motno nejasno črto obzorja.
Zraven človeka je nadušljivo sopel konj, nad njim je lahno šumel veter v borih, na tleh med travo pa je pokalo suho igličevje. Zrak je bil hladen in je opojno dišal po trpki smoli in po prvih spomladanskih sokovih.
Mož je še bolj stisnil glavo med ramena, skozi motno tenčico se je s pogledom zapičil v modre sence drevja in panjev, v sence oblakov, ki so drveli po nebu in ki jih je lunin krajev oblival s svojo motno svetlobo. Vsepovsod, na tleh in v zraku, skorajda zahrbtna tišina — samo zavijajoči glas vetra in nič drugega. Toda kljub temu je mož s tesnobo v srcu napeto prisluškoval; vse svoje telo je prilagodil enoličnemu, znanemu valovanju vetra.
Tedaj so se mu poteze na obrazu, ki ga je skrival v borovi senci, še bolj zaostrile in vrat se mu je za spoznanje podaljšal. Živci so se mu do skrajnosti napeli. Nekaj časa je tako stal, potem pa je nalahno potegnil za uzdo. Uho mu je med šumenjem vetra, ki je pihal od vasi navkreber, kdaj pa kdaj zaznalo čudne, nerazločne šume, kakršni opozarjajo na nevarnost.
Še v istem trenutku je odšel naprej in vlekel konja za seboj. Utrujena žival je poslušno sledila vsakemu njegovemu gibu. Skozi visoke goste veje so prodirali do tal ozki trakovi mesečine in izginjali, kadar je lunin krajec zakril oblak. Iz črne globine gozda je vel hlad.
Stopal je tiho in previdno s konjem med drevje, poiskal pripraven kraj, pognal konja v goščavo, sam pa se je spustil v travo. Skrit v temi je od tod lahko prav dobro opazoval pot. Naslonil se je na borovo deblo in pričel prisluškovati. Za vratom je čutil konjev rep. Podzavestno je odtrgal kiselkasto travnato bilko in si jo dal v usta. Medtem ko je žvečil grenko, zagatno tkivo, je nepremično sedel, upiral pogled proti motnemu obrisu poti' in v enoličnem šumenju vetra čutil dih neznane in bližnje nevarnosti. V tem pritajenem pričakovanju so potekale minute, a na njegovem obrazu ni bilo še ničesar opaziti. Zdelo se je samo. da mu živci podrhtevajo na površini kože.
Konj je s suhim, mehkim gobcem mirno ovohaval skorjo drevesa, upogibal vrat in z zobmi lovil travo, kar je njegovega gospodarja še bolj vznemirjalo. Mož ga je živčno cukal za rep in ga tiho rotil, naj bo miren.
Nenadno je skrivnostni jezdec previdno dvignil glavo in se s široko razprtimi očmi pomaknil naprej. Ko je nastavil uho proti
poti, je komajda zaznal, da se šumenje vetra prepleta z nekakšnimi grgrajočimi glasovi, Slišal je te čudne šume. ki so prihajali bliže in bliže, nerazločni, nejasni, nerazumljivi. Kdaj pa kdaj so za trenutek utihnili, potem jih je bilo slišati še bliže dn so bili še jasnejši in nevarnejši. Mož je razklenil pesti in jih spet stisnil. Zdaj je že čisto razločno slišal lahen topot konjskih kopit, zvok govorice.
Zastal mu je dih. Na poti so se začele prikazovati sence, razločno jih je videl iz gozda. Temne podobe jezdecev so se počasi brezbrižno pozibavale. Črna cevi pušk so jim štnlele iznad ramen kakor negibne roke mrtvecev. Štirje neznani jezdeci so se počasi premikali po medlo osvetljeni poti. Razločno je videl obrise triglavk. Veter je prinašal njihove glasove. Eden je bil mehak, žametast bariton: prvi jezdec. Zdaj ga je neznanec videl natanko pred seboj.
Prepoznal je njegov glas in vztrepetal. Nevede je začel stiskati konja in ga božati po hladni, drhteči nogi, samo da bi ga ne izdal.
V gozdu je vladala zamolkla tišina. Konj je neslišno strigel z ušesi. Mož se je globoko oddahnil, nekaj v njem se je odtrgalo in zrušilo. Glasovi so počasi zamirali, veter jih je odnašal drugam, sence so utonile. Kmalu nato je utihnil tudi topot kopit, potem ni bilo slišati ničesar več, ne glasov ne konj. Na pot se je spet spustila tišina, ki jo je zdaj motil samo še pojemajoči šum vetra.
Zadovoljno se je stegnil po travi. V razburjenju ni opazil, da se je konj obrnil in se s toplimi nozdrvmi približal njegovemu obrazu. Čutil je samo hladno zemljo pod seboj, hladen dotik sapice na čelu, ki se mu je po prestanem strahu zdel prijeten in poživljajoč, videl je nizko, temno nebo nad sabo,- daljni odsev ugašajočih zvezd, valujočo mesečino. Sence so blodile po nemem, zagonetnem prostranstvu.
Dolgo je ležal tako, srečen in negiben. V mislih se je zahvaljeval tisti čudoviti sposobnosti notranjega sluha, ki mu je pravočasno naznanil bližino nevidne nevarnosti. Z jezo je pomislil na srečanje z jezdeci, posebno s tistim, ki je imel mehak, zvočen bariton. Samo za las je manjkalo, pa bi se srečal z njim na poti, v bledi mesečini, zakaj srečanje z njim bi bilo ob tem času in na tem kraju v vsakem pogledu neugodno in nezaželeno.
Konj se je mirno pasel naokoli in se počasi oddaljeval, dokler ni neznanec naposled dvignil glave in tiho zažvižgal. Konj se je ubogljivo vrnil. Ne morem ga peljati s seboj, je premišljeval, ko ga je privezoval. En konec jermena je trdno zadrgnil okoli debla, drugega pa je privezal konju okoli vratu; jermen je bil tako dolg, da se je nemoteno pasel. Lahko ga je pustil tu, ker do vasi ni bilo več daleč, največ pol ure. Vas je ležala v borovem gozdu, ki se je lahno spuščal navzdol.
Nežno je potrepljal konja po vratu, se še enkrat obrnil, pogledal, kako se sestradana žival mirno pase, potem pa je krenil proti vasi. Po temnem gozdu se je počasi spuščal; postal je spet samozavesten. Ko je' prispel do spodnjega parobka gozda, je zagledal majhno samotno naselje. Hiše so bile precej oddaljene druga od druge, obdajali so jih sadovnjaki, skozi katere so se medlo svetlikali zidovi. Vas je bila potopljena v sen im grobno tišino, zdela se je mirna in varna. Nikjer nobenega osvetljenega okna, celo glasni vukoleški psi so zadremali pod toplimi strehami kašč.
Šel je ob potoku proti gornjemu koncu vasi. V temni noči se je bistri planinski potok svetlikal in skrivnostno žuborel. Ni bil globok, zato ga je v škornjih zlahka prebrodil. Potem jo je previdno mahnil poprek čez travnik, se počasi vzpenjal v breg; roka mu je počivala na pištoli. Sadovnjakov se je izogibal, da ne bi prebudil psov. Trava je dušila topot njegovih korakov.
Pri nekem skrbno urejenem slivovem nasadu na vrhu zaselka je obstal in prisluhnil. Zagledal se je v bele zidove nizke hišice. Za trenutek je občutil, da mu srce hitreje utriplje. Beli zidovi, po katerih so se počasi plazile čudne sence oblakov, so se mu zdeli pošastni. Mesec je zašel za oblak, v temi je bila njihova belina še izrazitejša. Strehe ni bilo videti, zato so se zdeli zidovi še večji, odsekani, kakor napeta gusarska jadra na črni, razburkani morski gladini. V hiši je bilo vse tiho. Okna so bila zaprta, podobna črnim krpam na belem platnu. Neznanec je potisnil triglavko še niže na čelo in krenil skozi slivov nasad. V temi se mu je vojaški plašč zatikal za veje. Na (Jvorišču je zalajal pes. Prišlec je moral vedeti, da je privezan, ker je mirno nadaljeval pot. Dvorišče je bilo veliko in razrito. Pes se je trgal z verige in se besno zaganjal vanj. Iz žepa je potegnil kos kruha in mu ga vrgel. Čuvaj ga je zgrabil s tacami in ga renče potegnil k sebi.
Ko je stopil k nizkemu lesenemu oknu, mu je roka zadrhtela. Dvignil jo je in takoj nato spet spustil. Ni vedel, kaj bi, znoj mu je lil po vratu. V ustih je začutil okus po žolču, bil je izčrpan, neodločen. Najbolje bo, da malo počakam, je premišljeval, čeprav je vedel, da je čakanje odveč. Naslonil se je na steno in pogled mu je zdrsel čez slivov nasad in še dalje čez travnik. Gledal je in gledal, čeprav je prav takrat mesec zašel za oblake in ni mogel v temi ničesar videti. Gotovo je sama doma, je ponavljal sam pri sebi, kot da bt se hotel otresti mrakobnega trepeta in strahu. Prebuditi bi se že morala, saj ve, da pridem nocoj. Saj je morala slišati psa :.. Nato se'je ozri proti oknu in počasi potegnil pištolo. Predel jo je v levo roko in prislonil uho k oknu. V hiši je bilo vse tiho, ena sama tišina. Spet so mu zaklecala kolena. To sem neumen, je pomislil. Doslej je šlo zmeraj vse po sreči. Zakaj bi moral imeti nocoj smolo? Bolestna domišljija, nič drugega! Tedaj je pomislil na žensko. Čudno, zakaj neki to počenja? Za ženske se najde še kaj pametnejšega. Sicer pa, vsak po svoje! Toda kakšna je? .Prepričan sem, da je prava čistokrvna ženska, saj ima mil, čisto ženski glas. Morda jo bom pa le videl . .. Razjezila ga je ta nesmiselna radovednost, s prstom je otipal cev pištole, otipal petelina, odrinil zaklopko, da je škrtnila, in ugotovil, da je vse v redu. Spomnil, se je, kako je zadnjič šlo vse gladko, neopazno.
Moja otroka sta že odrasla, fant je zrel za vojsko, hčerka za možitev, pa sem sklenil, da majave in dotrajane postelje prodam Odpadu.
Pri DOZ sem se zavaroval pred nesrečo, ki je nikomur ne privoščim, niti sebi ne, potem sem lepo uokviril police in odšel na poročno potovanje, to se pravi lovit poroke.
Pri tem sem se poslužil neke novotarije. Ker sem dobil štiri police, sem po dve in dve spel kot naramnice za hlače In si jih obesil čez plašč. Na tablico v obliki transparenta sem napisal; Iščem poroka.
In sem našel kar dva. Mirne duše sta mi podpisala. Tako sem dobil ček za 150.000 dinarjev.
Ves srečen sem odšel v mesto kupovat novo spalnico. Zena ni mogla z menoj, zaradi gripe...
Med ogledovanjem izložb sem obstal pred trgovino z radijskimi aparati in televizorji.
V trgovini se je trlo ljudi. Razprodajali so radijske nadomestne dele.
Stopim k pultu in ves zaripel začnem nekaj govoriti in z rokami kazati velikost škatle.
Poslovodja zapusti druge stranke in skoči k meni; Seveda. Vse imamo, kar želite!
Najprej me je obsul s poljubi. Pogledam... Bil je televizor. — Vi ste sila! Kulturen človek, sa pravim. Nekaj posebnega imam za vas. Poglejte, prosim. Zadnji izum tehnike!
Premikam ustnice, opletam z rokami, pa zaman.
Poslovodja me objema in pogublja, kakor da bi bil ujčev brat. Iz rok mi je kar iztrgal 'ek in napisal račun. Kot bi mignil. Od nekod se je vzel tudi iasač.
Jaz pa — kakor da bi me za-iela kap. Samo buljil se.ro redse in krilil z rokami.
— Tale ... Hotel sem povedati, da sem kupil radio pri podjetju Telekomunikacije.
Medtem so spravili televizor v škatlo.
— Vaš naslov, prosim?
Molčim in krožim z očmi.
— A, razumem, razumem, tako ste srečni, da vam je vzelo sapo.
Mož ml je segel z. roko v žep, izvlekel mojo osebno izkaznico in si prepisal naslov za nosača.
Potem me je zgrabil za roko, jo položil na voziček in jo priveza! z "'-'•-o pasom za hlače.
— Pa srečno! In bog z vama! — je še rekel.
Sel sem za vozičkom kakor zamaknjen. In podzavestno držal hlače.
Nosač je samo odnesel televizor v stanovanje. V trenutku je bil spet zunaj. In takoj za njim moja žena.
— Nesrečni Zika, kaj si pa storil? Res, samo še televizor ti manjka, ti zguba zgubljena, — je tarnala žena. — Kaj pa postelje, a? Na čem boš pa nocoj spal, ko sva zjutraj prodala tisto ropotijo? — In vame je zletel zvrhan krožnik zavitka.
— Zguba, samo še televizor ti manjka!
* * *
Sin In hči nenehno gledata televizijske oddaje.
Spimo pa na tleh.
Vsega tega sem seveda jaz kriv. Ker strašansko jecljam. Zlasti če je kdo poleg, ko gqvorim. In še celo. če ga. ne poznam.
Kakor tistega dne v trgovini z radijskimi aparati...
»lile Nikolič
qri draga, svobodna domovina! Tudi oni so te ljubili z neugasljivim 1 ognjem. Tudi oni so se rodili s teboj in umirali zate, in njihova dela, pa čeprav niso tako znana in slavljena, so svetel in herojski prispevek k tvoji svobodi in neminljivosti.
Ta roman posvečam prav tem hrabrim partizanskim obveščevalcem. Naj živi spomin nanje, dokler bomo mi in dokler boš ti.
Morebitna podobnost junakov tega romana s še živimi ljudmi je samo slučajna.	Pisatelj
9
D E L
Ko je Danilo videl, kako se borci prve čete poganjajo od grma do grma, kako se zapletajo in padajo, streljajo na tri strani, še spet pobirajo in hitijo naprej, ko je v trenutnem premolku slišal njihove umirajoče krike, je še bolj posinjel in noge so se mu zaši-bile. Ob tej zmedeni, nesmiselni in brezuspešni hrabrosti je v prsih začutil strašno bolečino. Od zmedenih misli mu je v glavi brnelo — komaj je verjel, da je ta strahotni
* f	*.	- '	41
— ROBERT T. ALLEN:


Nikoli ne bom uganil vsega, kar se plete okoli ženskih las. Moški lasje so nekaj, kar si damo ob priložnosti ostriči. »Kot po navadi, prosim,« porečete frizerju in vzamete v roke list ali revijo. In potem: »Na svidenje, 'mojster, in hvala lepa,« in že ste sredi skrbi za vsakdanji kruh.
Zenski lasje pa so trajno valovito vprašanje. Prav ta trenutek nemara sedi pod frizersko »kapo« kar preeej žena, še več pa jih čaka, da pridejo na vrsto. Ne gre prezreti tistih, ki prav ta trenutek razmišljajo, ali si dajo lase ostriči na kratko, ali naj jih pustijb, da jim bodo zrasli do ramen, ali naj jih povežejo s trakom ali stisnejo v 'figo.
Kadar se moja žena odloči za spremembo na svojih laseh, napove nekako takole: »V torek štirinajst dni bom šla k frizerju. Takrat boš moral paziti otroke.«
No, to je še daleč, zato se omejim na odgovor: »Prav.« Zena pa prebije prosti čas tistih štirinajst dni pred ogledalom. Zdaj vtika v lase sponke in igle, se obrača v levo in v desno, stopa, drži čop visoko nad glavo, kakor da se namerava obesiti, potem zdaj sem, zdaj tja in je tako rekoč poosebljena neodločnost.
Potem pride veliki dan. Zena odide ter me pusti samega z odpiračem konzerv in z otroki. Ves čas mislim na ženo, ki je — revica — tako sama v hudi uri odločitve.
Proti šesti zvečer se vrne. Svareče me pogleda in stopa naravnost proti spalnici. Navsezadnje le grem za njo. »Kako ti je všeč?« — »Kar dobro, samo malce preveč kodrasto.«
Žena pa je vsa iz sebe: »Tožila ga bom!« Pred ogledalo stopi, najprej je solzna, nato pa zaihti na ves glas in skuša zravnati vsak posamezni koder.
Včasih se skušam vživeti v žensko miselnost in zavzeti do njihovih »lasatih problemov« določeno stališče. Rečem vam, ne morem razumeti. Pa ti pride soseda, da bi povedala svoje o ženini novi frizuri. Njena glava jo polna polžov, sponk in drugih kovinskih reči, tako da je še najbolj podobna ananasu. Ker je v »normalnem« stanju na moč čedna, sem ves iz sebe, ko jo pozdravi moja žena: »Luiza, tole ti pa odlično pristoji!« Ves sem na trnih, ker se bojim, da bo soseda užaljena odšla, pa se samo sladko smehlja.
In potem pride soseda kdaj drugič. Povsem »normalna« je na pogled, moja žena pa pravi: »No, bodo že spet zrasli, toda k temu cepcu ne bi več šla«. Soseda odide, jaz pa vprašam ženo: »Kaj pa je? Meni je bila pričeska kar všeč.«
»Všeč!« se razburi moja žena. »In koliko čašo bo to držalo? Saj ji je porezal vso trajno!« — Potem Luiza spet pride in sta obe zadovoljni. Moja žena reče, da ima soseda lepo frizuro. Tudi sama je zadovoljna z njo, meni pa je tudi všeč, toda zvečer,
ko pride Luiza še enkrat na petminutni klepet, ima lase spet polne sponk. Jaz se čudim, žena pa pravi: . »Pa menda vendar ne misliš da bodo lasje kar sami od sebe taki, kali?«
Nekoč je prišla žena od frizerja in je rekla: »V torek grem k frizerju.«
Ne razumem jo več. »Glej, mar nisi bila danes pri frizerju?«
»Pa mi ni napravil trajne, marveč samo vodno.«
»Zakaj pa ne trajne?« — »Ker imam prekratke lase.« — »Zakaj so prekratki?« — »Danes mi jih je postrigel. — »Zakaj jih je postrigel?« — »Da mi bo napravil trajno,«
Potem sem šel iz hiše in si poiskal delo na dvorišču, da ne bi več mislil na tiste lase. Ustavim se pri avtu. Moja žena šofira, čeprav nima pojma, kaj je pod pokrovom pred krmilom. Čemu bi se torej ne razumel z njo, čeprav ne morem ugotoviti, kaj se dogaja pod kodrastim pokrovom nad njenimi lepimi očmi?

Znoj ga je Se bolj oblil. Le kaj je nocoj z mano, se je vprašal brez moči in si obrisal znojne veke. Prekleto, tisti na poti so me prestrašili. Toda zakaj’ bi se bal, saj se je vse dobro izteklo. Odšli so, kdo ve, kje so že ... in v mislih je sledil jezdecem po poti, po kateri so odšli. Kakšna sreča, da me niso opazili, si je rekel. No, zdaj so že daleč. Izteklo se je, da se ne bi moglo bolje. Zdaj pa' mir, mir! Brez neumnosti! Ampak ta drhta-vica — moj bog, kaj neki je to? No daj, obrni se!
Renčanje psa ga je zdramilo. Trznil je z glavo, se ugriznil v spodnjo ustnico in trikrat močno potrkal na okno. Nato je stopil malo v stran. Mislil je, da bo moral dolgo čakati in je ves drhteč obstal ob steni, prisluhnil, takoj nato pa se je zdrznil. Za oknom se je tiho, vendar razločno oglasilo:
»Kdo je?«
Vraga! — Saj je morala biti že za oknom, budna, oblečena. Silil se je, da bi bil miren, in je naglo odgovoril:
»Matilda«.
Zenska ni odgovorila. Napel je ušesa, da bi slišal njene korake. V hiši pa je bilo tiho kakor v grobu.
Stopil je za korak nazaj. Roke so mu gorele od vročice. Znova ga je popadel strah. Koliko časa že čaka? Pes je besno lajal.
Jeza ga je minila: okno je zacvililo. Počasi se je odprla ena oknica, tista zraven njega, tako da ni mogel videti ničesar drugega kakor roko, ki mu je pomolila nekaj, kar je bilo v temi podobno štirioglati škatli. Oknica je Ostala na pol odprta in ga je popolnoma zakrivala. Spomnil se je; zato, ker ga ženska ne sme videti.
Pograbil je škatlo.
Zenska je hitro zaloputnila oknico. Neznanec je znova prislonil uho k oknu. In zaslišal je njen glas, zdaj nekam hladen, Spremenjen, čuden:
»Prihodnjo soboto spet.«
V vroči, vlažni roki je začutil škatlo, potem je hitro odšel čez dvorišče in se iegubil v slivovem nasadu.
3
Krogla se je žvižgaj e zarila tik njegovih nog v zemljo.
»Lezi!« mu je zavpjl kurir in potisnil glavo v leskov grm.
Danilo se je zdrznil in opazil oblaček prahu, ki se je dvigal ob njegovih nogah. Drugi rafal je povzročil prav tolikšen vrtinec prahu. in to niti en meter daleč od njega. Ko je stal tako zravnan, ga je nemški mitraljezec zlahka vzel na muho.
»Tovariš komisar!« je zavpil kurir. »Skrij se, na tla!«
Kurir, ta pegasti fant, je že do pasu tičal v grmu, vrgel puško predse in meril proti gozdu. Danilo je šel opotekaje se še nekaj korakov naprej, v tem trenutku pa je znova zagrmelo. Zrak je prerezal strahovit žvižg, takoj nato pa je zemlja pod njim vzvalovila. Kratek, rdeč blisk, in steber zemlje se je dvignil ,s travo, s koreninami in vejami vred ter se potem začel počasi sesedati nanj. V oblaku prahu ga je kakor blisk prešinila neka misel; sklonjene glave je stekel naprej in se vrgel v jamo, ki jo je izgrebla mina. V levi rami ga je zabolelo od udarca kamna, ki ga je granata s prstjo vred vrgla vanj.
Potem se je obrnil in zagledal kurirjev pegasti, prestrašeni obraz. Zaklical je, naj se priplazi k njemu, a kurir ga ni slišal, ker se je lajanje mitraljezov spremenilo v nepretrgano rjovenje. V zraku je žvižgalo, zemlja pod trebuhom se je premikala. Vso planjavo je zajel vrtinec ognja...
Ko je Danilo tako čepel v jami, v kateri ga je pred kroglami ščitilo tudi podrta deblo, je premišljal, v kakšnem položaju se je znašla četa. Nobene možnosti ni bilo, da bi se umaknili iz tega kotla, saj so bile razen v dolino vsa pota zaprta. Na juriš skozi gozd ni bilo misliti. Na obronku gozda so Nemci napravili jekleni zid. Preostala je samo dolina, in prav tja so jih Nemci hoteli pregnati.
Zaklel je. V ušesih mu je zabobnela nova eksplozija. Kepe prsti in odčesnjene veje^ so se znova s' treskom zrušile nanj. Z rokami si je zakril obraz in se z glavo zaril v zemljo. Ko je tresk zamrl, se je previdno zganil in skrčil noge. Rama ga je neznosno bolela. Tedaj je zagledal kurirja. Med eksplozijo se je priplazil do njega, zdaj je ležal na trebuhu in zmedeno gledal okoli sebe.
Danilo mu je zavpil na uho:
»Slišiš, ali vidiš tistole hosto levo od doline?«
Kurir je bil v teh krajih doma in je poznal vsak kamen. Takoj je prikimal. Gozd se je v dolgem loku raztezal ob levi strani doline. Med ležanjem v jami ga je Danilo dolgo opazoval. Nemci še niso prišli tja. Ustaši pa so se zadaj spoprijeli z drugimi četami. V gozd bi prišli samo iz doline; od tod do roba gozda je bilo kakih sto rrretrov.
»Steci k drugi četi!« je zavpil Danilo. »Poišči komandanta. Druga četa mora za vsako ceno zasesti ta gozd. Mi ostanemo tu, dokler bo mogoče, ko bomo jurišali v dolino, pa naj druga četa iz gozda vžge po Nemcih. Sicer bo po nas. In naj se ne oglasijo, dokler se ne spustimo v dolino.«
»Razumem,« je rekel kurir in že se je odplazil po komolcih. Puško je vrgel na hrbet. Danilo ga je zgrabil za ramo in ga zadržal. Bil je bled kakor kreda.
»Pohiti!« mu je rekel ves v ognju. »Od tebe je zdaj odvisna usoda prve čete. Komandantu reci, naj se s tretjo in četrto četo umakne proti Brezvodju, mi pa se bomo z drugo četo med Nemci in ustaši prebili skozi tale gozd.«
Nemci očitno niso pričakovali, da se bo prva četa tako obupno postavila v bran in so podvojili ogenj. Na oblačnem obzorju se je že pričelo temniti; to jih je še bolj razbesnelo. Zdaj so streljali še bolj divje in kar tjavdan, saj so hoteli po vsej sili do mraka uničiti prvo četo ... Če bi jih prehitel mrak. bi ostali brez moči. To je vedel tudi Danilo, zato se je z brezumno hrabrostjo plazil po čistini, gluh za grmenje nad seboj. Nozdrvi so se mu širile in napenjale, z zobmi je škrtal od napora. Rokavi so se mu strgali in iz odrtih lakti mu je tekla kri. Bolečine v rami ni več čutil, s polnimi pljuči je željno vdihaval vroči zrak. Da, vzdržati mora na tej čistini, pa naj bo ta ognjemet še tako uničujoč, dokler druga četa ne zasede gozda. Zamisel je brezumno tvegana, toda drugi poti ni...
Tako se je priplazil do prvih borcev in pritisnil glavo k tlom. Nabijanje mitraljezov mu je paralo ušesa. Cisto blizu se je raztreščila mina. Potem je zaslišal prodiren krik. Nekega borca je zvilo in ga vrglo na hrbet. Iz ust mu je privrela kri. Puška se je zakotalila daleč v stran. Telo mu je zasula prst. Drugi borec mu je brž prislonil strojno puško na prsi, potisnil šaržer v odprtino cevi, pritisnil na sprožilec in začel streljati. Ročica petelina je ranjenca udarjala po rami. sev pa je trzala od njegovega drhtenja.
Strelna vrsta se je prelomila, četa se je ■•čela polzeč umikati. Veliko borcev je pad-
lo, izgube so se sleherni trenutek večale. Trupla so ležala vsevprek v najrazličnejših legah — z razmesarjenim trebuhom, z zdrobljeno glavo, s prestreljenimi prsmi. Krogle so padale kakor dež, v grlu je žgalo od smodnikovega dima. Zaklonišče je bilo preslabo, da bi še dalje ostali tu.
Danilo se je ves znojen priplazil k mitraljezcu, ker ga je rama začela znova hudo boleti. Ko je mitraljezec začutil, da se ga je nekdo dotaknil, ga je oblila zona. S sivim, spačenim obrazom je pogledal nazaj.
»Nehaj!« mu je čisto od blizu zavpil Danilo. »Ne trati streliva! Kje je komandir?«
Mitraljezec je pokazal zobe, toda preden je zaklel, mu je obraz nenadno oživel. Prepoznal je komisarja odreda. Spomnil se je, da je bil zraven, ko je šel batgljon napadat Klenovo.
»Komandir je padel,« je zakričal nekdo od zadaj. Danilo se je na komolcih obrnil. Mlad krivonos borec, še skoraj otrok, razoglav in z izrazom izkušenega borca je to povedal popolnoma mirno in zaupno, takoj nato je spet polnil puško. Pogled mu je ravnodušno drsel po čistini, za drdranje strojne puške se še zmenil ni.
»Prenehajte streljati! Povej naprej!«
Komisar odreda je takoj prevzel poveljstvo nad ostankom čete. Njegovo povelje je šlo od ust do ust: Nehaj streljati in ostani v zaklonišču!
Četa je vzvalovila in umolknila. Zgrbljenih in sklonjenih glav so se borci vkopali. Čez sive, prašne obraze se je razlil val hrabrosti in zaupanja: komisar odreda je med njimi! To ni kar tako. Vsak se je prilepil v zaklonišče, vsak se je zdaj čutil močnejšega, varnejšega. V trenutku je bil spet vzpostavljen red. Borci so tiho čakali na povelje.
»Ne steguj vratu, če sem rekel v zaklonišče!« je Danilo jezno nahrulil krivonosega fanta, ki je, ne meneč se za streljanje, dvigal glavo in s filozofsko mirnostjo opazoval okolico. Zdaj je prhnil skozi nos in se počasi ulegel.
Tam blizu je stokal vodnik drugega voda. Oči je imel zaprte, glavo oblito s krvjo, ramena so mu lahno podrhtevala. Krivonosi fant se je splazil do njega, si odtrgal kos srajce in mu obvezal rano. Vodnik je v obupu odprl oči, potem je izgubil zavest. Fant ga je obrnil vznak in poskušal z umetnim dihanjem.
Nenaden premolk na drugi strani je Nemce še bolj razjaril. Niso vedeli, kaj naj štore. Razrita čistina pred njimi je bila tiha in negibna, v besu so jo hoteli spremeniti v razburkano jezero. Pričeli so še bolj zagrizeno streljati, tako da se je zemlja odpirala, v zraku .pa je prasketalo in grmelo. Danilo je v krčeviti odrevenelosti divje stisnil zobe.
»Vzdržati! Vzdržati!« je zapovedoval.
Bilo je kakor čudež: divjal je ognjeni vihar, vendar se živa duša ni prikazala iz zaklonišča. Četa se ni zganila.
Ko so Nemci videli, da četa ne odgovarja na ogenj, so. popustili. Streljanje je pojenje-valo; čez nekaj časa je bilo samo še kdaj pa kdaj slišati kako puško. Mitraljezi so umolknili, iznad obronka gozda se je počasi dvigal
,dim. Opustošena čistina je mirovaln v grozljivem pričakovanju. Slišati je bilo presunljivo stokanje ranjencev.
Danilo je krčevito stiskal strojno puško in štel minute. Nastopilo je mrtvo zatišje, meglene daljave je že prekril somrak. Kmalu, s? bo dvignil tudi veter, ta dragi, odrešujoči znanilec noči. Danilo je nepremično opazoval strelne vrste v gozdu. Iz svojega zaklonišča jih je prav dobro videl. Ko je zapazil, kako so se vojaki v zelenih uniformah prav na robu gozda prehitevali in tekali sem in tja, je začutil, da mu po rebrih lije znoj.
Čez pet minut je od zadovoljstva odprl usta. Smodnikov dim ga ni več žgal v grlu. Da, prav na to je čakal: Nemci so se razporejali v strelsko vrsto. Kar naj jurišajo! Prav tega si je Danilo želel, zato je velel, naj prenehajo streljati; tako so prihranili strelivo in privabili Nemce- iz gozda. Naj le pridejo na
čistino in se jim približajo! Vedel je, da bosta bližajoča se noč in mir na čistini nagnala Nemce iz gozda. Ko izgubijo glavo, postanejo krdelo zbeganih veprov, ki jih je treba samo hladnokrvno pričakati in jim nasuti svinca pod kožo. Prva četa jih bo samo tako oslabila in zmanjšala svoje žrtve. Najvažneje pa je, da bo neuspeli juriš sovraž-
niku vzel pogum, prva četa pa bo pridobila nekaj dragocenega časa.
Zdaj je pojemalo tudi grmenje onkraj doline. Danilo je s strahom poslušal zamirajoče odmeve, ker ni mogel ugotoviti, v katero smer se oddaljujejo. To ga je še bolj vznemirilo. Ali so se druge čete prebile? Če drugi četi ni uspelo prodreti v gozd levo od doline, bo vse zaman. Ob misli na to je začutil, da mu srce ledeni. Zaman je upiral pogled v negibne obrise gozda in gričev onkraj doline. Ničesar ni mogel razbrati. Samo zamolklo bobnenje je postajalo zmeraj slabotnejše, pretrgano. Oblaki so jezdili nizko nad obzorjem, ki se je zmeraj bolj mračilo. Dvigala se je siva meglica.
A že so mu Nemci pregnali te misli. Na robu čistine so se prikazale zelene vrste. Tako so bili Samozavestni, da so šli na juriš brez temeljite priprave. Sli so vzravnani, v
strnjeni strelski vrsti, s puškami pred seboj. V gozdiču, ob sprednji strani čistine, je bilo vse tiho in mirno. Bilo je očitno, da se tudi minometi na levi ne bodo oglasili, ker bi lahko tolkli po svojih.
Danilo se je zdaj dosti bolje počutil. Bil .je prepričan, da bodo Nemci prekleli trenutek, ko so stopili iz gozda, četa je že prenašala njegovo povelje — ostati pri miru, pustiti Nemce čisto blizu, ne streljati, dokler se ne oglasi strojnica na desnem krilu. Pripravijo naj ročne bombe. Zavladala je napeta tišina. Prva četa je leže čakala, puške so slonele na zakloniščih, oči so merile. Danilo je bil v zaklonišču pri mitraljezu; grlo se mu je izsušilo, srce pa mu je razbijalo, kot da bi mu hotelo prebiti prsni koš. Zelene vrste so se vedno bolj bližale, samozavestno, neomahljivo. Obrazi so postajali razločnejši, čelade so se medlo svetlikale.
Mitraljezcu so podrhtevale ustnice. Vedno bolj je prebledeval. Krivonosi fant je silil iz zaklonišča, v jami se ni dobro počutil. Danilo ga je bliskovito zgrabil za vrat.
»Tri sto hudičev, lezi, daj mir!« je pridušeno zasikal.
»Naj začnem?« je vprašal mitraljezec in kar se da tiho dihal.
»Ne, počakaj še malo!«
Mitraljezec ga je nepremično gledal, prst se mu je tresel na sprožilcu. Nemci so mu prvič prišli tako blizu. Hotel je nekaj reči.
»Jezik za zobe!« ga je ustavil komisar, ki je nepremično gledal predse. Obrazi pod čeladami so bili spačeni.
Zdaj je napočil pravi trenutek. Nemci so že pričeli vpiti.
»Ogenj!« je šepetaj e vrgel Danilo.
Ploha je trajala deset minut. Svinec je pljuskal po zelenih vrstah, mitraljezi so besno nabijali, zemlja se je spet kadila in se odpirala, na čistini je grmelo in gorelo, Nemci so bežali, padali v snopu eksplozij, vpili, krilili z rokami, potem pa so se spremenili v čredo:
»Los! Los!«
Krivonosi fant je klečal in metal bombe. Lasje so mu vihrali, telo se mu je pri vsakem zamahu zvilo do tal. Po prvem neuspehu so se Nemci zmedeno sukali in padali. Videti so bili majhni, neznatni. Potem so spet planili pokonci in se v naletu brezglavo izpostavljali kroglam, ki so jih bruhale puške iz neposredne bližine. Dva sta se prebila do mitraljeza, toda krivonosi fant je mirno opravil z njima. Vrgel jima je bombo natanko pod noge, tako da so še isti trenutek frčale v zrak. Tretjega, ki je skozi svinčeni dež pritekel za njima, je pokosil Danilo s strojno puško.
»Krasne!« je rekel krivonosi.
Se nekaj trenutkov in že so se Nemci preplašeno raztepli. Bežali so nazaj v gozd., na čistini pa puščali svoje mrtve in ranjene. Danilo ni dovolil, da bi se pognali za njimi. Četa je ostala v zaklonišču, za Nemci je samo še nekajkrat ustrelila.
Tedaj je začel mitraljezec tarnati. Zmanjkalo mu je streliva.	(Se nadaljuje)
Arabska
REDKOBESEDNE2
Popotovala sta jezikoslovec in še neki mož, pa je jezikoslovec na poti nenadno zbolel. Ko se je njegov spremljevalec hotel sam vrniti domov, ga je jezikoslovec zaprosil, naj njegovi družini sporoči, kako je z njim. In mu j e. rekel:
»Takole povej mojim: v glavi se mu vrti, zobje ga bolijo, težko diha, roke so mu odpovedale, noge so mu otekle, v ušesih mu zvoni, kolena mu klecajo, križ ga boli, v prsih ga zbada, jetra ima zanič, z zobmi šklepeta, v kolkih ga trga, oči so se mu vnele, v mečih ga žge, spodnja čeljust se mu je povesila, v sencih mu kljuje, večkrat izgublja zavest in jezik mu je ohromel.«
»Oh, gospod moj,« mu je odvrnil sopotnik, »nerad veliko govorim. Rekel jim bom: umrl je — pa konec.«
DVAKRAT PREMISLI, PREDEN SPREGOVORIŠ
Nekoč je neka noseča žena rekla svojemu možu, ki je bil sila grd:
»Gorje, če bo otrok tebi podoben!«
»Gorje tebi, če mi otrok ne bo podoben!« ji je odgovoril mož.
LOVEC IN VRABEC
Nekega hladnega dne je lovec lovil vrabce. Ko jih. je imel že dovolj, jih je pričel klati, od mraza pa so mu po licih tekle solze.
»Ne boj se, revček, tega človeka,« je neki vrabec rekel svojemu prestrašenemu prijatelju. »Saj vidiš, da joče.«
»Eh, bratec, ne glej njegovih solz, glej raje, kaj počenjajo njegove roke,« mu je odgovoril preplašeni prijatelj.
ZAJKLJA IN LEVINJA
Srečala je zajklja levinjo in ji rekla:
»Glej, vsako leto skotim toliko mladičev, ti pa vse življenje samo enega ali največ dva!«
»Res je,« ji je odgovorila levinja, »toda jaz skotim — leva!«
LEV, LISICA IN VOLK
Nekega dne so se lev, lisica in volk skupaj odpravili na lov. Ujeli so divjega osla, srno in zajca.
»Daj, razdeli plen,« je lev rekel volku, ko so sedli, da se malo odpočijejo.
»Nič lažjega kot to,« mu je odvrnil volk. »Tebi divji osel. lisici zajec, meni pa srna.«
Ko je lev to slišal, je volka tako udaril s šapo po glavi, da mu je pri priči počila črepinja. Potem se je lev obrnil k lisici in ji rekel:
»Volk, ta tvoj prijatelj, je pa res velik cepec. Niti tega ne ve, kako je treba razdeliti plen. No, pa ga ti razdeli.«
»Nič lažjega kot to,« mu je odgovorila lisica. »Imel boš, dragi moj kralj, divjega osla za kosilo, srno za večerjo, zajca pa za malico.«
»Ti pa znaš, ti,« je vzkliknil lev. »Ampak povej mi, kdo te je naučil tako pametno deliti?«
»Volkova razbita glava,« mu je odgovorila lisica.
Rože diše poklicno. '
♦
Kako naj navadimo spomin, da bi znal tudi pozabljati?
*
Ko rušite spomenike, ohranite podstavke. Vedno pridejo prav.
*
Tako sta se zbližala, da med njima ni bil« več prostora za nobeno čustvo.
Delovni kolektiv TMovih zavodov
UT©ST»J
želi vsem delovnim ljudem naše domovine mnogo uspehov v letu 1958
DUŠAN MEVLIfl
Silvestrska balada
He jo! .Nagnimo sod, možje, morda je kapljica še kje.
Ej, žejna grla, vkup, le vkup! Pogumno zaženimo hrup!
Že zarja sili skozi šipe, a mi zaprli nismo pipe.
Le teci vince kakor reka.
Kdor se ga brani, je pokveka.
Zdaj, bratci, bomo vsi zapeli, kako smo mladi in veseli.
Kaj, nič glasu? Fej, sram vas bodi! Po tleh ležite kakor hlodi!
A jaz stojim tu kot svetilnik, ne vda se spancu še moj tilnik!
Hej! Kdo pri oknu še bedi in polpijan v dan bolšči?
Poklon, gospod! Vas smem prositi, če z mano bi hoteli piti?
Neznanec nič ne govori, le srepo gleda mi v oči.
Oho! Razumem vas, seveda: vam družba moja že preseda.
Pustite vendar vaš kompleks in z mano trčite zdaj. Eks!
Tedaj je končno spregovoril, ledeno, strogo me ukoril:
Poslušaj, žalostni pijanec!
Kaj ni odžejan še goltanec?
Kaj ni nanorel se tvoj duh?
Mar ni dovolj norčij? Si gluh?
Petelin že oznanja dan, a ti se pršiš tu pijan!
Iztrezni se glumač, iztrezni:
Na glavo vode si povezni!
Dejal je, ni ga več bilo.
Pijancu v srcu je tesno.
In ko za tujcem zre zavzeto, spozna: bilo je staro leto!
OB ZAKLJUČKU XII. ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Letošnje zasedanje generalne skupščine je vnovič dokazalo, da postajajo Združeni narodi vedno bolj potrebna in učinkovita organizacija
Dvanajsto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov je končano. Delegacije 82 držav, ki so tri mesece razpravljale o najbolj perečih problemih sodobnega sveta, so odšle iz Neve Iforka z različnimi občutki, ki so odvisni od njihovih posebnih koristi, potreb in želja, s katerimi so prišle na zasedanje. Kljub temu pa lahko rečemo, da prevladuje splošno prepričanje; Obračun letošnjega zasedanja Generalne skupščine ni negativen. Ce nič drugega, so razprave v palači OZN vnovič dokazale, kako pomembna in koristna je ta svetovna organizacija, kako postaja iz dneva v dan vsebolj potrebna in učinkovita.
Vtisi in komentarji o XII. zasedanju, ki jih te dni objavlja ves svetovni tisk, so zelo različni, saj v glavnem temelje na različnih težnjah in koristih posameznih držav ali političnih skupin. Vendar jih ni malo, ki menijo da se sestanek delegacij 82 držav ni končal s popolnim neuspehom. Večinoma se strinjajo, da je letošnje zasedanje (kljub povečani blokovski nestrpnosti in poslabšanim mednarodnim razmeram) prispevalo svoj delež k odstranitvi nekaterih mednarodnih nasprotij in utrdilo nekaj važnih temeljnih kamnov novega sveta. Pri tem izhajajo iz naslednjih
ugotovitev
Kovinar iz Milana je kupil »Avanti« in bral:
»Na kongresu delavskih svetov bodo jugoslovanski delavci prvič v zgodovini proučili uspehe delavskih svetov, te izvirne ustanove, preko katere delavski razred Jugoslavije upravlja tovarne in s tem ne odstranjuje izkoriščanja zasebnega kapitala, marveč tudi pritisk državnega kapitalizma, ki temelji na načelih birokratskega centralizma.«
Ladjedelniški delavec iz Saint Nazairea je razgrnil »France Tireur« in bral:
»Veličastne izkušnje delavskega upravljanja v Jugoslaviji ... Velikanski pomen ekonomske demokracije delovnih kolektivov povezane s sistemom neposredne demokracije komun ... V minulih sedmih letih so se jugoslovanski delavci zares veliko naučili.«
Tiste soparne junijske dni so številni delavci iz Evrope in Azije, Afrike, Avstralije in Amerike prebirali in poslušali poročila o nekem delavskem shodu v neki majhni deželi, majhni in vendar veliki, o shodu, ki jim odpira oči, bodri njihovega duha, kaže pot...
Prebirali in poslušali so poročila o govorih svojih voditeljev, ki so jih njihove sindikalne in delavske organizacije poslale v Jugoslavijo, na kongres delavskih svetov, da bi proučili izkušnje jugoslovanske socialistične prakse in izročil delavcem Jugoslavije proletarske pozdrave ter jim povedal, kako ogromno in za ves svet pomembno je njihovo delo.
»Z nestrpnostjo sem pričakoval, da bi obiskal vašo veliko deželo,« je dejal Vana Enr Thondaman, predsednik Kongresa dela Cejdona, »deželo, ki je imela toliko daljnovidnosti in junaštva, da pod vodstvom maršala Tita utre pot socializmu, zgrajenem na najboljših tradicijah demokracije. V svetu, v katerem so tako dolgo sodili, da so delavci sposobni samo slediti druge, ne pa upravljati, delati, ne pa načrtovati, poslušati brez ugovorov, ne pa prevzemati odgovornosti, prodajati svojo fizično moč, da bi zadovoljili svoje osebne interese, ne pa tudi zato, da bi uveljavili svoje duhovne sposobnosti v skladu z družbenimi potrebami — je Jugoslavija smelo krenila po svoji pomembni poti. S tem je razbila utvaro, da so samo izredno sposobni ljudje iz določenih privilegiranih razredov sposobni prevzeti naloge upravljanja.«
Tako je na kongresu govoril Vana Enr Thondaman, sindikalni voditelj iz daljnega Cejdona, in, tako so govorili številni drugi delavski voditelji.
»Izkušnje jugoslovanskega delavskega razreda niso samo vaše,« je dejal Raul Ampuero, generalni sekretar Socialistične stranke Čila, »te izkušnje so tudi naša last, last vsega mednarodnega delavskega gibanja.«
Sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij, večanje njihove odgovornosti in zainteresiranosti v upravljanju gospodarstva in vsega družbenega življenja, ni slučajen in niti ni samo jugoslovanski pojav, temveč se pojavlja kot zgodovinska nujnost v vseh deželah sveta, ne glede na družbeno ureditev, pogoje in možnosti za njeno realizacijo.
Kot je socializem enoten svetovni proces, katerega elementi se pojavljajo in uveljavljajo v različnih oblikah in na različne načine, tako je enotna tudi težnja po razširitvi vloge proizvajalcev in povečanju njihovih pravic v upravljanju gospodarstva, pa čeprav se ponekod uveljavlja v najbolj začetnih, drugod pa že v bolj razvitih oblikah.
Ze sto let se proletariat sveta — r vseh obdobjih razvoja delavskega gibanja in socialistične misli — bori za uresničitev ideje »Tovarne delavcem«. Ta ideja živi in se razvija od nastanka modernega proletariata in ima svoj odraz v poskusih utopističnih socialistov, v nauku Marxa in Engelsa, v revoluciji 848, prvi internacionali, pariški komuni, Leninu in oktobrski revoluciji ter njenih odmevih, španski državljanski vojni, tovarniških odborih, komisijah in drugih mešanih organih soodločanja med drugo svetovno vojno in po njej, v resničnem delavskem samoupravljanju v Jugoslaviji, delavskih svetih na Poljskem in podobnih poizkusih jn pobudah v vrsti evropskih in azijskih dežel.
Na razvoj te ideje vplivajo v sedanjem obdobju predvsem naslednji pogoji;
—	razširitev boja za socializem, uresničenje oblasti delavskega razreda v vrsti dežel, iskanje potov za demokratizacijo socialistične družbene ureditve, nujnost zagotovitve večje vloge proizvajalcev v proizvodnji ter, nujnost odpravljanja težav, ki jih povzroča centralistično administrativno vodenje gospodarstva;
—	družbeno-ekonomske spremembe v kapitalizmu, porast proizvodnosti dela, ostri spori na nacionalnih in svetovnih tržiščih itd.
Proces nastajanja delavskih svetov — ali podobnih, pb težnjah sorodnih organov — se odvija v različnih oblikah zavestnega boja revolucionarnih sil in stihije družbenega razvoja, kljub zaprekam, ki izvirajo iz zasebne ali državne lastnine, cen-
tralističnega administrativnega upravljanja, premajhne zavesti, nerazumevanja in dogmatizma v nekaterih delavskih strankah in gibanjih. Kljub vsem tem oviram si delavsko upravljanje nezadržno utira pot — kot zakonitost socialističnega razvoja in eno od osnovnih načel socialističnih družbenih odnosov.
Zato je v številnih državah — v delavskih strankah, sindikatih, med delavci v tovarnah in rudnikih - vladalo tolikšno zanimanje za prvi shod predstavnikov jugoslovanskih delavskih svetov. Zato so tiste dni prišli v Jugoslavijo predstavniki sindikalnih organizacij delavskih strank in gibanj, ekonomisti in socialistični teoretiki iz 22 držav — da bi proučili naše izkušnje in jih uporabili v svoji vsakdanji praksi, v boju za socializem v lastnih deželah. Prišli so iz Velike Britanije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Finske, Francije, Italije, Madžarske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Norveške, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Cejdona, Izraela, Kitajske, Vietnama, Indije, Indonezije, Maroka in Čila. Sindikalne organizacije Aystrije, Švice, Burme in Mehike pa so kongresu poslale pismene pozdrave.
Tako se je naš kongres delavskih svetov spremenil v prvi mednarodni shod delavskega upravljanja. Gostje iz tujih dežel so namreč aktivno sodelovali v delu kongresa, ocenjevali naše izkušnje in govorili o svojih težavah, uspehih in perspektivah.
Predsednik Zveze sindikatov Poljske, Ignac Loga Sowinyski, je na primer izjavil: »Snovanje in razvoj delavske samouprave je za nas eden temeljnih elementov poljske poti v socializem. Najprogresivnejši kolektivi v naši državi so bili tudi najnaprednejši v razvijanju pobude od spodaj in po njihovi volji so nastali delavski sveti v oktobru 1956... Pri nas z veliko pozornostjo proučujemo vaše izkušnje, tako pozitivne dosežke kakor tudi težave, ki se nujno pojavljajo... Poljski delavci dobro vedo, da vsak naš korak naprej predstavlja obenem tudi našo zmago, zmago vseh socialističnih dežel, zmago svetovnega socializma.«
Bob Edwards, predsednik sindikata kemičnih delavcev Velike Britanije, je povedal, da v britanskem laburističnem gibanju že nekaj let živahno razpravljajo o demokratizaciji upravljanja nacionalizirane industrije. »Zato, ker država povečuje nadzor nad gospodarstvom, bi moral obstajati tudi delavski nadzor nad proizvodnjo. Po mojem mnenju bi morali ustanoviti »industrijske parlamente« za vse nacionalizirane gospodarske panoge v Veliki Britaniji, ki bi jih sestavljali predstavniki delavcev in strokovnjakov. V teh »industrijskih parlamentih« naj bi izrekali pobude in nove ideje glede upravljanja in dela po-družabljenih industrijskih vej. In Nat Sarmah, predsednik Nacionalnega kongresa indijskih sindikatov: »Veseli me, ker vam lahko povem, da bodo v Indiji kmalu sprejeti zakonski predpisi, ki bodo zagotovili različne oblike posvetovanja med delavci in upravami podjetij. Zato z velikim zanimanjem spremljamo izkušnje, o katerih razpravlja vaš kongres.«
Naj zapišem še nekaj misli tujih predstavnikov na kongresu delavskih svetov, ki kažejo, kako močan je odmev delavskega upravljanja v Jugoslaviji.
Mustafa Abderazak, predstavnik Splošne zveze dela Maroka: »Maroški delavci z občudovanjem spremljajo vaše delavsko samoupravljanje. Vaši zmagoviti napori vlivajo vsem delavcem, zlasti pa delavcem v deželah, ki so se šele osvobodile, več vere in zaupanja na tej poti dostojanstva, ki smo jo, končno, z delavskimi sveti ponovno našli...«
Aron Gilat, član izvršnega odbora Splošne delavske organizacije Izraela (Histadrut): »Tudi mi želimo uresničiti neposredno sodelovanje delavcev v upravljanju gospodarstva, zato že od leta 1950 z veliko pozornostjo spremljamo razvoj delavskega upravljanja v Jugoslaviji.«
Nguen Ho, sekretar Generalne konfederacije dela Demokratične republike Vietnam: »Prevzelo me je navdušenje, s katerim delegati govore o svojih tovarnah. Občutil sem ponos ljudi, ki so izbrali socialistično pot v prihodnje. S takšnimi vtisi mora človek ocenjevati dejavnost jugoslovanskih sindikatov in delavskih svetov.«
Ruslan Vidjajasastra, član Izvršnega odbora Nacionalnega komiteja Federacije indonezijskih sindikatov (SOBSI): »Z delavskimi sveti ste zares našli najboljšo pot v socializem. Vaš kongres bo tudi za nas Indonezijce in za delo naših sindikatov v prihodnosti zelo koristen«.
Kovinar iz Milana, ladjedelniški delavec iz Saint Nazairea, čilski rudar, delavec na bombažnih plantažah v Indiji in tisoči in sto tisoči drugih so brali in poslušali in še berejo in poslušajo — o nekem veličastnem delavskem shodu v neki majhni deželi, majhni in vendar veliki, o shodu, ki jim odpira oči in bodri duha...
Leto 1957 bo zapisano v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja kot leto prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije in na vsem svetu.
m

&
9
9
9
9
9
©
9
9
9
®
0
0

9
Dejavnosti Združenih narodov ne moremo ocenjevati ločeno od dogajanj v sodobnem svetu, od pozitivnih ali negativnih prizadevanj posameznih držav. Neprijetna resnica je, da Združeni narodi delujejo v senci blokovskih trenj in jedrskega orožja, ki vzbuja negotovost in strah. Zagovorniki blokovske politike so v tej svetovni organizaciji še vedno zelo glasni, njihov glasovalni stroj še deluje, vendar ne več brezhibno. Novo pa se le poraja: nove ideje o odnosih med narodi in državami, med razvitimi in nerazvitimi, majhnimi in velikimi. Ideja, da je le moč odločujoč kriterij v mednarodnih odnosih, se srečuje z vedno večjimi težavami. Neodvisnost slehernega naroda, nesebična pomoč, enakopravni odnosi med državami, prijateljsko sodelovanje in skupni boj za mir vseh držav, ne glede na njihov družbeni sistem, so gesla, ki postajajo stvarnost.
Vse te ideje in težnje je bilo moč zaslediti tudi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine. Dilema vojna ali mir, je prevladovala tudi na tem zasedanju’, vendar je vsakdo, ki je pazljivo spremljal razprave v palači OZN, moral opaziti, da je večina delegacij bolj ali manj odločno zahtevala: Če so že velesile prepričane, da bi vojna pomenila svetovno katastrofo in povzročila strahotno uničenje, potem je skrajni čas, da odločneje krenemo po poti miru.
Prve seje Generalne skupščine in njenih pododborov niso napovedale nič dobrega. Bilo je mnogo medsebojnega obtoževanja, napadov in protinapadov v starem blokovskem jeziku; Spet je prišlo do propagandnih obračunov, kakršnih smo bili vajeni v obdobju hladne vojne. Zahod je skušal vsiliti skupščini razpravo o Madžarski in v palačo OZN je vnesel gonjo proti Siriji. Zaključek pa je bil bolj razveseljiv. Tik pred koncem zasedanja je Generalna skupščina enoglasno sprejela jugoslovansko-indijsko-švedski načrt resolucije o miroljubnih in prijateljskih odnosih med državami za katerega so glasovale vse države razen Formoze, ki se je glasovanja vzdržala.
Če ocenjujemo najvažnejše resolucije in sklepe letošnjega zasedanja Generalne skupščine, kaj kmalu ugotovimo, da razpoloženje, ki je vladalo na tem zasedanju, dostikrat ni dovolj odločno poudarjeno v resolucijah, ki so cesto rezultat kompromisov, nedemokratičnih akcij velesil in njihovega glasovalnega stroja. Včasih pa je razpoloženje večine le premagalo blokovske interese ter uveljavilo svoje ideje o miru in koeksistenci, o pravici slehernega naroda, da sam odloča o svoji usodi, o dolžnosti razvitih držav, da pomagajo nerazvitim.
Naj navedemo nekaj primerov.
RAZOROŽITEV
Glede razorožitve ni bil dosežen napredek, ki bi ustrezal težnjam večine držav. Stališča velesil se niso zbližala. Zahod je mobiliziral svoj glasovalni stroj, ki je vsilil skupščini resolucijo, v kateri se sicer zavzema za nadaljevanje razoro-žitvenih razgovorov, toda le na temelju njegovih načrtov. To pomeni, da so razpravo o razorožitvi praktično odložili. Sklenili so tudi, da bodo v Komisijo OZN za razorožitev sprejeli nove člane, v glavnem dežele, ki ne sodelujejo v oborožitveni tekmi. Sovjetska zveza pa je sporočila, da v delu. Komisije za razorožitev ne bo sodelovala, ker še ne strinja z njeno sestavo in ker Zahod ni hotel upoštevati njenega predloga, naj bi pri razgovorih o razorožitvi sodelovale vse članice OZN. Tako se problem razorožitve niti za las ni pomaknil naprej.
Zaostreni odnosi med velesilami so znova oživili težnje iz obdobja hladne vojne, čeprav je večina delegacij z veliko zaskrbljenostjo za usodo človeštva poudarjala, kako nujno je najti rešitev in čimprej storiti prvi korak k razorožitvi. V vzdušju, ki so ga ustvarile zahodne delegacije, vznemirjene zaradi sovjetskih tehničnih dosežkov, je bilo nemogoče najti skupne temelje, ki bi omogočili nove razgovore. Zahod je odklonil sovjetske predloge in jasno pokazal, da ni pripravljen iskreno razpravljati o razorožitvi, dokler se ne bo počutil močnejšega od Sovjetske zveze. Med razpravo pa se je vseeno uveljavilo prepričanje, da so se razmere na svetu kvalitetno spremenile in da takšni problemi kot je razorožitev, več ne morejo biti monopol velesil. O njih morajo spregovoriti vse države, velike in male, kajti ves svet si želi trdnega in trajnega miru.
MIROLJUBNA KOEKSISTENCA
Ze razprava o razorožitvi je torej pokazala. da razpoloženje večine v OZN ni
v skladu s težnjami imperialističnih sil. Spričevalo tega razpoloženja pa je bila ju-goslovansko-indijsko-švedska resolucija o miroljubni koeksistenci, ki je spet vlila precej upov, da bodo državniki končno le odstranili nevarnosti, ki groze človeštvu. Ta resolucija se ne zavzema za nekakšno koeksistenco, ki bi bila podobna oboroženemu premirju med vojaškimi pakti in ideološkimi bloki, ampak za aktivno in miroljubno koeksistenco med državami in narodi, me glede na njihovo velikost, geografski položaj in družbeni sistem.
Razprava o jugoslovansko-indijsko-šved-skem načrtu resolucije o koeksistenci je bila zanimiva in poučna. Politika sodelovanja in vzajemnega spoštovanja je žela močno podporo številnih držav. Sumničenja pa seveda niso izginila. Tudi težav ni nihče prikrival. Neštetokrat pa je bilo rečeno, da je sodelovanje možno in nujno. To^ nujnost je prepričljivo prikazal tudi grški .zunanji minister Averov, ki se je poslužil konkretnega primera — jugoslovansko grških odnosov, kot izrazitega primera aktivne koeksistence, ki ga ni moč zanikati, saj gre za dežele z različno družbeno ureditvijo, ki pa kljub temu sodelujeta v obojestransko korist.
POSEBEN SKLAD OZN
Ustanovitev posebnega sklada OZN za gospodarski razvoj nerazvitih in premalo razvitih dežel in področij je razen resolucije o koeksistenci najpomembnejši uspeh letošnjega zasedanja Generalne skupščine, kajti Vrez rešitve ekonomskih problemov si ne moremo zamisliti stabilnosti na svetu in trdnega miru.
Vsa povojna leta so velesile zavirala ustanovitev sklada za pomoč nerazvitim deželam, pa tudi letos niso bile kdove kako navdušene zanj. Vendar se niso mo-'gle še nadalje upirati volji večine. Ustanovljen je sklad, v katerem bo kmalu kakih 100 milijonov dolarjev. To pa je šela začetek. Prva leta bodo ta denar porabljali predvsem za pripravljalna dela, ki so potrebna za gospodarski razvoj nerazvitih dežel, kasneje pa ga bodo uporabljali tudi za kapitalne investicije.
KOLONIALNI PROBLEMI
Izredno živahna in dokaj ostra razprava o kolonialnih problemih je dokazala, da se protikolonialno razpoloženje na svetu in v OZN vedno bolj krepi in da se obdobje kolonializma resnično bliža koncu. Resolucija o alžirskem vprašanju je sicer plod kompromisa, vendar poziva neposredno zainteresirani strani, torej Francijo. in alžirsko Fronto narodne osvoboditve, naj v duhu Ustanovne listine, s pogajanji, pri katerih naj izkoristita dobre usluge Tunizije in Maroka, najdeta takšno rešitev alžirskega problema, ki ne bi škodovala upravičenim interesom alžirskega naroda in Francije. Tudi med razpravami o Cipru, Zahodni Novi Gvineji in skrbniških ozemljih se je bolj kot doslej uveljavijo protikolonialno razpoloženje, čeprav so kolonialne sile prisilile nekatere države, da kolonializma niso sodile in obsodile tako močno, kot so sprva nameravale.
To so glavni problemi, o katerih so razpravljali na XII. zasedanju. Napori zahodnih velesil, da bi vpregle OZN v svoj propagandni voz, so propadli. Tudi to je dokaz, da so se spremenili odnosi na svetu in da se v svetovni organizaciji uveljavljajo pozitivna stremljenja.
UGLED JUGOSLAVIJE
Jugoslovanska delegacija je aktivno sodelovala v razpravah o vseh pomembnih mednarodnih problemih ter pomagala iskati in najti rešitve, ki bi zmanjšale svetovno napetost in v skladu s težnjami večine dežel koristile miru. Miroljubna politika naše države, njen neodvisen položaj, ugled, ki ga uživa v svetu, so ji omogočili, da sodeluje pri iskanju vseh tistih pozitivnih rešitev, ki so zaenkrat možne in sprejemljive za vse zainteresirane strani.
Naša delegacija se je zelo zanimala za razorožitev. Ko je umaknila svoje predloge, ker je ugotovila, da velesile niso pripravljene sporazumno nadaljevati razgovorov, so številne delegacije ocenile jugoslovanske poglede kot kažipot za bodočnost. Jugoslovanska delegacija'je sodelovala pri ustanavljanju Posebnega sklada in bila je izvoljena v njegovo pripravljalno komisijo. Bila je med predlagatelji resolucij o miroljubni koeksistenci, tehnični pomoči in raznih problemih skrbništva. Podprla je upravičene težnje narodov Srednjega vzhoda in se zavzela za odpravo kolonializma.
Dvanajsto zasedanje Generalne skupščine je ponovno potrdilo, kako pomembna je mednarodna vloga Jugoslavije, kako velik ugled uživa naša domovina v svetu in Združenih narodih.
Velike razlike med gospodarsko razvitimi ixi nerazvitimi deželami so bile eden glavnih problemov, o katerih so razpravljali na dvanajstem zasedanju Generalne skupščine. Južna Azija, kjer živi 55% človeštva, dobi komaj 10% svetovnega dohodka, medtem ko vzamejo ZDA s 7% prebivalstva 42% svetovnega dohodka. Zaradi takšnih velikih razlik, ki povzročajo številne nevarnosti, so na zasedanju OZN ustanovili Posebni fond za gospodarski razvoj nerazvitih dežel. — Delo v Aziji.
T~	2	3	4	e« 5	6	D	8	s	9	10	11	12	BSBB	13	E2	14	15	IT5	7 ‘		19	m	20	21 ”	22	23
						m	25	26					d 35	27	„					TO mšd	29	30				
31	K				32	33						34			j			m 44	36	37				13		
38		s 4-8	39	40				d		41	42					E	43					n		45	46	
55	“t?						d S?		50				E		51	52				G		53	54			
				13		56						□	58	59			S je			60	61					
62			d	63	64				E		65	(q(o						6?	68					173 Lia	W	70
	La« 80		72				J3		73	7^					S	75					m		77			
79					E		81	82				E		83	84					93	85	86				
8?				d 96	88	89				E		90	91					100	92					E		
		104	95				S H3	E		97	98					S							110	101	102	
i** m	103							105	106						107	108				12		109				
				E		112						71 M	114				$2 m			116	117					E
118			[2 128	119	120					Las	121	122						12-5	12V					□ 134	nsl	is©
		117						73	129	130						131						E	133			
135	136						13?	138					m	139	140					(2	1M	142				
143				m	144	145					73	146						73 Im	148	149					b	
150		m	151	152						153	154						155	•156					2	w	158	
m LsšfeS	159	160					73	161	162					□	163	164					73 LaM	165	aGG			
16?				1 K		168	1&9					m 'j*		1?1					m	1?2	173					d
IfU				17s	176						^7	1?«					S	179	180					(73	181	182
	F3	183 		184					Tl	185	186					77 la«	iiT	188					d	189	190		
igT i		'92						igš~	194					73	igT	)96					m losi	igT					
(99			I		200 1		G				LEi		201	L				LE		202							
VELIK USPEH
»Kako pa kaj uspeva vaša Ljudska univerza?«
»Sijajno! Že štiri predavanja smo imeli.«
»Lepo.«
»Res. Prvič so prišli na predavanje ljudje, pa ni bilo predavatelja. Drugič je prišel predavatelj, pa ni bilo ljudi, ker je bila v gostilni veselica. Spet tretjič so prišli ljudje, predavatelja pa ni bilo, ker ni bil obveščen. No, zadnjič je pa prišel predavatelj, pa ljudi ni bilo, ker so bili že siti predavanj.«
ODKRITOSRČNOST
Sef: »Kako, da niste nikdar pri delu, kadar stopim v vašo pisarno?«
Uradnik: »Da, hm... oprostite, ker nosite gumijaste podplate.«
OPOROKA
»Pokopljite me cerkveno, toda brez moje vednosti!«
V CHSU SITETTTOV
— Kalfšen »Sputnik 3« neki. To je moj klobuk.
HIGIENSKO-TEHNIČNA ZHŠCITH
Vodoravno: 1. obrambne pregrade na ulici, 9. železni zaboji za podvodna dela, 14. z besedami ponazorim, 20. del, delež, 24. naprava, 25. ščitim, 27. pas dvanajstih ozvezdij neba, od katerih imajo nekatera živalska imena, 29. sveti spis starih Perzijcev, ki vsebuje Zaratuatrovo religijo, 31. na tleh kondenzirana nočna vlaga, 32. ena od celin, 34. tajni poslanec, oglednik, 36. vrsta mesojede rastline (množ.) 38. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (»Visoška kronika«), 39. naziv, 41. zaščitno pokrivalo (množ.), 43. ohlapen, medel, 45. predlog, 47. uspehi, učinki, 49. najvišji vrh Armenije, 51. brezglavo tekati naokrog, 53. južno-korejsko pristanišče, 55. osnutek, preprosta risba, 56. natakarji, 58. hkrati, 60. naziv nemških taborišč za vojne ujetnike med minulo vojno, 62. kazalni zaimek, 63. priimek izumitelja motorja na pogon s plinskim oljem, .65, del. psevdonima našega umrlega pisatelja (»Samorastniki«), 67. priimek našega smučarskega reprezentanta! 69. nota v soimizaciji, 71. cerkveni prazniki, 73. priimek našega skladatelja — romantika (Benjamin:	1829—1909),	75. spisek
oseb, 77. že tako, tudi tako (stara oblika), 79. optična priprava, ki razprši sončno svetlobo v spekter, 81. prevleka, ki sčasoma nastane na bronu, 83. še enkrat oprati, 85. eden od Napoleonovih maršalov, 87. irski naziv za Irsko, 88. pokrajina v Grčiji, 90. visok človek, 92. naziv za nekdanje kitajske dninarje, 94. začetnici imena in priimka slavnega izumitelja s področja elektrotehnike, ki je bil naš rojak, 95. muslimanski klicar vernikov k molitvi, 97. egiptovsko pristanišče vzhodno od Aleksandrije, 99. zahtevam, 101. električna napeljava, 103. sunki, 105. potihoma, 107. početi, 109. prav taki, 111. posestvo, kjer gojijo živali določene vrste, 112. pristaš nekdanje tajne indijske verske sekte morilcev, 114. naziv vlad.arjev starega Rima, 116. z glavnikom urejeno, 118. kratica naziva našega oblastvenega organa, 119. staro mesto ob sto-imepskem jezeru v Makedoniji, 121. obrežna, 123. prebivalec pred-nljeaizijske države, 125. kratica mednarodne dobrodelne organizacije, 127. drugo največje zahodmonemiško pristanišče, 129. eden od Titanov v starogrški mitologiji, ki je moral nositi ne-^ beškj svod, 131. vrsta ozkonosih opic starega sveta, 133. električno nabiti delci elektrolita. 135. dobrotniki, podporniki umetnosti jn znanosti, 137. mesto v gornjem Egiptu, znano po velikem jezu na T/du, 139. obdelam s pilo, 141. pojemam, ugašam, 143. Sveti egipčanski bik, 144. vrsta medicinske laboratorijske posode, 146. motorji, 148. opajati, 150. osebni zaimek, 151. priimek nizozemskega pisatelja — naturalista (Marcellus; 1848—1923), 153. izdelovalec krst, 155. prevarant, goljuf, 157. pojem v geometriji, 1S9. priimek našega pi-
satelja, rojenega v Prekmurju (»Bele tulpike«), 161. nabiralec trsja, 163. gostišča, 165. plužiti, 167. navijam v klobčič, 168. zloglasni slavonski ražbojnik, ki je nekaj let po prvi svet. vojni ropal tudi po Sloveniji, 170. prebivalec vasi blizu Ljubljane, 172. vrsta divjadi (množ.), 174. osebni zaimek, 175. ovoj pri knjigi,. 177. stroj za proizvajanje električnega toka, 179. pripadnik katerega od starih plemen na južnem Kavkazu, ki imajo skupen naziv, 181. avtomobilska oznaka južnoameriške države, 183. prislov, ki se nanaša na enega od letnih časov, 185. napadalec, 187. spojina dveh ali več kovin, 189. nadam se, 191. lepo vzgojen, 193. vrsta sadja, 195. bajeslovni raj pri starih Grkih, 197. velikani iz grške mitologije, 199. ujemanje glasov na koncu verzov, 200. priimek našega dirigenta in skladatelja lahke glasbe, 201. epizodna stopnja v dobi baročne umetnosti, 202, omamilo.	;	:
Navpično:	1. mesto v južni
Italiji ob jadranski obali, 2. lekarna, 3. etiopski knez, 4. Perzijec, 5. staroegipčanska duša, 6. spričevalo, pismeno potrdilo, 8. reka v Španiji, 9. nagla smrt, 10. matematično znamenje, 11. oblika pomožnega glagola, 12. rastlina —zajedalka, ki ima bele, okrogle plodove, 13. rezultat, zaključek, 14. slavnostna pesem, 15. primitivna vrsta čolna pri otočanih tihomorskih otokov (množ.), 16. glas, ki oponaša oslovsko riganje, 17. pravljično bitje, 19. ljudske množice, 20. Izdelovalec kruha. 21. brezkuž-nost, 22. del kopne zemlje, ki se zajeda v morje, 23. čreslovina, 26. krampi (orodje), 28. nekomu lasten, 30. priimek našega političnega delavca, sedaj generalnega sekretarja predsednika republike, 33. tisto, kar se natoči, 35. priletne, stare, 37. po-seti, 40. bajeslovni atenski junak, 42. glavno mesto Armenske SSR, 44. Shakespearova drama, 46. vrsta plašča, 48. fotografska potrebščina, 50. obdelovati s primitivnim plugom, 52. fermenti, 54. mesto v Črnogorskem primorju, 55. potrpežljiv, 57. ošpice, 59. vrsta bakterij, 61. kazalni zaimek, 64. pripadnik plemena, ki je nekdaj živelo na Apeninskem polotoku, 66. tiste, ki koga prijavi, 68. edini izvod kakega knjižnega dela, 70. sozvočja v glasbi, 72. prilaščam si, 74. na papir izražati misli, 76. bivša, pretekla, 78. kitajski naziv za Formozo, 80. verski obred-nik, 82. vrsta zdravilne rastline, 84. ozmerjan, 86. poslane menice, 89. zidovi, 91. umazan, popackan, 93. prebivalec mesta v Bosni, 96. služben, 98. mesto v jugozahodni Makedoniji,' 100. indijansko ljudstvo, . ki je pred prihodom Evropejcev živelo v severnem delu Južne Amerike. 102. nerodne, nespretne, 104. koščki, delci, 106. prazen, slab (n. pr. ajda), 108. svetišče boga Marduika v nekdanjem Babilonu (»Babilonski stolp«), 110. pristaš Hitlerjevega režima, 111. določena zunanja oblika, velikost, 113. Albanec, 115. mesto in
pristanišče v Schleswig-Hol-steinu, na desni obali Labe, 117. uganka, 120. civiliziran, 122. otok vzhodno od Sumatre, eden največjih rudnikov kositra na svetu, 124. nemški maršal, ki je med minulo vojno poveljeval nacističnim četam v Afriki, 126. z glavo pritrjevati, 128. vrtna okrasna rastlina, ki lepo diši, 130. pripadnik hamitskega plemena v srednji Sahari, 132. glinaste, 134. počaščen z nagovo-rom v tretji osebi množine, 136. posnemovalec v umetnosti, 138. sorodnice, 140. barvam jajca, 142. vas v jugovzhodni Švici, kjer je 1779. leta Suvorov porazil Francoze, danes pa je tam južni zaključek Gotthardskega predora, 145. primerjam, 147. mehka vrsta usnja, 149. grški zgodovinar iz II. stol. n. d. (»Zgodovina Rima«), 152. okras-
na rastlina z rumenim, grozda-s-tim socvetjem, 154. mesto v Perziji z največjo rafinerijo nafte na svetu, 156. pretegovati (se),	158. s prsti preizkušeno,
160. postanem brezčuten, 162. oponašati jelenov klic, 164. tako velik, enako velik, 166. plesna prireditev, 167. pogonski stroj, 169. pokrajina v Grčiji, kjer ležijo Atene, 171. svetlobni pramen, 173. grška muza ljubezenskega pesništva, 176. vrsta alkoholnih pijač (množ.), 178. bajeslovni letalec, 180. pripomočki za natakanje, 182. arabski knez, 184. votla in utežna mera na Vzhodu, 186. prekanjenec, 188. tuja predpona, ki v sestavljenkah označuje enakost, istovrstnost, 190. izraz pri šahu, 192. kemični simbol najlažje kovine, 194. pamet, 196. romanski spol-nik, 198. glina.
OTROŠKA LOGIKA
Janezek:	Majd k a, kor tebe
bom vzel za ženo.
Majdka: Saj se sorodniki n« ženijo med seboj.
Janezek: Pa se! Samo sorodniki se lahko ženijo.
Majdka: Kako pa to veš?
Janezek: Kar poglej. Očka je vzel mamico, dedek babico, strle teto . ..
NISTA SE RAZUMELA
—	Zakaj nimate ventilatorjev?
—	Saj imamo odlično zračenje.
OTROŠKO SPOZNANJE
»Ali se ti krave nič ne bojiš?« je vprašal otročiček očeta.
»Nič.«
»Tudi psa ne?«
»Bog obvarl. Cisto nič.«
»Kaj pa ose, ali se te bojiš?«
»Ne.«
»Ce pa grmi, se pa vendar bojiš?«	,
»Tudi takrat ne.«
»Potem se pa ti, ljubi atek, res nikogar ne bojiš razen mame.«
Šoferska
»Kako si mogel tako porezati gumo na avtu?«
»Peljal sem čez steklenico.«
»Neroda, pa je nisi videl?«
»Ne, možakar jo je imel v žepu.«
V DUHU ČASA
— Kod si se pa potepal tako dolgo?
— Naravnost iz šole prihajam; imel sem namreč nadure!
— Vrag bi vedel, ali mi je žena rekla, da ga smem spiti dva deci in da sem lahko do desetih od doma, ali pa je rekla, da ga sinem spiti dešet deci in da so lahko vrnem po štirih.
1. Ob divje lepih, nepreglednih gozdovih pod Rogom je čepela gorska vasica Hrastje. Sest domačij je štelo naselje in kovačnico Kovača Martina, ki je vsem hribovcem popravljal pluge, brane in vozove. Vas je bila tako na samoti, da sc je reklo tod — na kraju sveta. Globoko v dolini pa je bila občina in fara.
2. Hrastjani so živeli trdo življenje. Možje so hodili na delo v graščinske gozdove. Žene so se mučile na skopi zemlji za košček kruha. Kovač Martin je bil velik in lep človek. Njegov najstarejši sin Marlinčel: mu je že pomagal pri delu in oba, oče in mati, sta bila ponosna nanj, ker je že spretno vihtel kladivo.
3. Zena mu je obdelovala košček zemlje, njegova mati pa je varovala Mojčko in Tinčka. Živeli so skromno in srečno. In ker je bil Kovač v mladih letih v Ameriki, je videl mnogo sveta in je imel svojo posebno pamet. Možakarji so se zbirali včasih v njegovi kovačnici in tedaj je Kovač razlaga) ^ »Vi s srpom, jaz s kladivom! Tako združeni bom pregnali revščino!«
DELOVNI KOLEKTIV
KEMIČNE TOVARNE DOMŽALE
želi srečno in uspehov polno novo leto 1958 vsem delovnim ljudem naše domovine.	^
!
4. Toda sovražnik je zavojeval našo zemljo in tudi Hrastje se je znašlo pod peto tujega nasilnika. Ko so se vračali kmetje in Kovač iz razbite jugoslovanske vojske domov, so hoteli odnesti svoje orožje na občino in ga izročiti sovražniku. Toda Kovač jim je dejal: »Ali smo možje ali smo figarji? Zakopljimo orožje, morda ga bomo prav kmalu potrebovali!« In tako so storili.
5. Ne vsi, seveda, kajti nekateri imajo repo v prsih namesto srca. In ko je planilo čez vso domovino geslo: Svoboda ali smrt! so hrabri možje odkopali orožje in ga izročili partizanom, ki so prišli neke noči v vl'. Nekaj mož in mladih fantov je šlo z njimi; tudi Kovač Martin. Tudi Martinček bi šel srčno rad med borce, pa je bil premlad.
6. In pričela se je borba na življenje in smrt. Župnik je popisal vse tiste, ki so šli v gozdove, in nekega dne je prišel v Hrastje v spremstvu italijanskih fašistov Irt) zagrozil Hrastjanom: »Pregovorite može in sinove^da(| se bodo vrnili na svoje domove.,drugače bo gorje.'?vašt| možje in sinovi so šli med'Romaniste, a ti se etroet -, satana!«
t
POLJSKA SE KI USTAVILA KA POL POTI
mm
Q V Južni Italiji je 16. decembra prišlo do spopadov med policijo in nezaposlenimi delavcj. V mestu Foggii je policija zaprla 16 delavcev, obtoženih, da so s kamenjem ranili 12 policajev. V Cataniji (Sicilija) so policaji napadli skupino gradbenih delavcev. Prišlo je do pretepa, med katerim je bilo 10 policajev in pet delavcev ranjenih.
Nacionalni svet Socialistične stranke Francije je sklenil, da morajo socialisti izstopiti iz Generalne federacije dela, največje francoske sindikalne organizacije, v katero je včlanjenih nad 60% vseh sindikalno organiziranih delavcev v Franciji. Socialisti imajo sicer lastno sindikalno centralo, toda mnogi delavci, člani socialistične stranke, nočejo sodelovati v njej, češ da je preveč oportunistična. Resolucija Nacionalnega sveta poudarja, da je Generalna konfederacija dela »izrazito komunistična organizacija«, in zahteva, naj jo socialisti zapuste. Ne pove pa, komu bo to koristilo.
® V Buenos Airesu je v četrtek (19. decembra) stavkalo 35.000 uslužbencev zdravstvenih ustanov. Stavkalo je tudi osebje državnih bolnišnic. Stavkajoči so zahtevali zvišanje plač.
^ Pariški »Monde« je objavil intervju s predsednikom republike Tunizije Burgibom. Na vprašanje, če bo alžirska Fronta narodne osvoboditve, razočarana zaradi stališča ZDA, poprosila za pomoč vzhodne države, je Burgiba izjavil, da resnično obstaja takšna težnja in da bi se kaj takega lahko zgodilo, če se bo vojna zavlekla.
owy Szoncz

Življenje lomi okove birokratizimi
NOWY SZONCZ JE MESTECE NA OBRONKU KARPATOV. MAJHNO IN NEPOMEMBNO SREDIŠČE GOSPODARSKO PASIVNEGA KRAJA. O TEM NOVVT SZONCZU ŽE SKORO DVA MESECA PIŠE VES POLJSKI TISK.
PLENUM CK KP SOVJETSKE ZVEZE O DELU SINDIKATOV
korak k življenju
1)	PROIZVODNA POSVETOVANJA V PODJETJIH IN NA GRADBIŠČIH NAJ SE SPREMENE V STALNA POSVETOVANJA.
2)	TOVARNIŠKI SINDIKALNI ODBORI NAJ SODELUJEJO PRI SESTAVLJANJU INDUSTRIJSKIH IN FINANČNIH PLANOV PODJETIJ, PRI NORMIRANJU DELA IN PLAČ, NADZORSTVU NAD DELOVNO ZAKONODAJO IN IZPOLNJEVANJU KOLEKTIVNIH SPORAZUMOV.
Plenum je ugotovil, da je reorganizacija upravljanja gospodarstva že pokazala prve uspehe in da Sovjetska zveza lahko v petnajstih letih za dva ali trikrat poveča industrijsko proizivodnjo, močno poveča kmetijsko proizvodnjo in občutno dvigne življenjsko raven.
Sovjetski siindiikati so v zadnjem času izboljšali način dela. Z njihovo pomoči« s« i« razvila nova oblika socialističnega tekmovanja. Rešeno je bilo več važnih mezdnih in delovnih vprašanj.
V	resoluciji plenuma je rečeno, da bi morali planski organi obvezno upoštevati mnenje sindikalnih organizacij pri proučevanju proizvodnih načrtov in tekočih vprašanj iz življenja delovnih ljudi.
Na proizvodnih posvetovanjih naj sodelujejo razen sindikalnih voditeljev tudi zastopniki uprave in partijske ter komsomolske organizacije.
Tovarniški sindikalni odbori, ki naj razširijo svojo dejavnost, smejo izraziti mnenje o kandidaturi gospodarskih voditelj,ev ter soodločati pri odpustu delavcev in nameščencev.
Plenum poudarja, da se morajo zboljšati delovne razmere proizvajalcev. Sindikati in državni organi naj nenehno izpolnjujejo sistem plač. Premije in plače morajo postati gonilna sila gmotne zainteresiranosti za povečanje proizvodnje.
Še nadalje je potrebno izpopolnjevati sindikalni aparat, zmanjšati izdatke zanj in ga
BOJI V KAMERUNU
V	kamerunskih pokrajinah Baso in Bam.ileko divjajo ogorčena boji med francoskimi četami in uporniki, ki se borijo za neodvisnost Kameruna. V nekem spopadu je padel Francozom naklonjeni poslanec Vanko, ubitih pa je bilo tudi pet krajevnih oblastnikov.
približati delavcem. Tudi y prihodnje naj sindikati utrjujejo svoje mednarodne stike ter se zavzemajo za enotnost svetovnega sindikalnega gibanja.
V začetku novembra so varšavski listi, objavili »javno izjavo«, ki so jo podpisali predstavniki mesta in okraja Nowy Szoncz, v kateri je bilo rečeno: Nočemo več živeti priivezand k »državnim jaslim«. Sami hočemo zboljšati svoje gospodarstvo, da bi dajali skupnosti, ne pa da večno od nje le sprejemamo.
Pred dnevi so predstavniki Nowy Szoncza prišli v Varšavo, da bi naj višjim voditeljem pojasnili, kaj pravzaprav hočejo, da bi jim povedali :
»Sami vemo, da je dežela še vedno v težavnem položaju, zato nočemo nikakršnih daril in dotacij. Zahtevamo samo, da postanemo eksperimentalni okraji, ki bo samostojno odločal o svojih gospodarskih in finančnih razmerah.« .
Predložili so svoj načrt. Z majhnimi investicijami bi omogočili številnim turistom, da jih obiščejo, bolnikom, da pridejo n,a zdravljenje v njihove gozdove in zdravilne vrelce. Zgradili bi sanatorije, počdt-niiške in. zdravstvene domove. Navedli so številke: toliko lahko damo sadja, toliko zdravilnih zelišč, sočivja, jagod*. ••
»Radi bi delali. Nočemo sedeti prekrižanih rok. Z lastnim trudom bi radi dvignili naš kraj iz zaostalosti in mrtvila. Možnosti so ogromne. Pričakujemo pomoč vseh, ki mislijo kot mi.«
In teh je veliko. Tudi v vladi in Centralnem komiteju. Dobili so, kar so zahtevali: pravice in podporo, saj je nji-
hova pobuda v skladu s splošnimi težnjami poljskega vodstva.
Nowy Szoncz je danes za Poljsko primer in spodbuda. Življenje se ne da zaustaviti. Življenje lomi okove birokratizma. ki so ponekod na Poljskem še kar precej močni.
AZIJSKO-AFRIŠKA KONFERENCA V KAIRU
Tudi proletariat v Ugandi, britanski koloniji v Afriki, se je v minulem letu začel združevati v sindikate, ki so že dosegli nekaj socialnih in mezdnih uspehov. — Na sliki: delavci v skladišču bombaža ob Viktorijinem jezeru.
ODMEV ZASEDANJA ATLANTSKEGA PAKTA V NEMČIJI
Meč nad glavo
V**
Nemci so z ogorčenimi protesti sprejeli Adenauerja, ko se je vrnil iz Pariza
»NOČEMO, DA BI NASO DEŽELO SPREMENILI V SKLADIŠČE ATOMSKIH BOMB«, PIŠEJO LEIPZISKI DELAVCI.
»STORITE VSE, DA 81 PREPREČILI MOŽNOSTI IZSTRELJEVANJA USMERJENIH IZSTRELKOV Z NEMŠKEGA OZEMLJA«, ZAHTEVAJO OD ADENAUERJA HEIDELBERŠKI PROFESO RJI.
Ko se je kancler Adenauer preteklo soboto, po sestanku Atlantskega pakta, vrnil iz Pariza v Bonn, so ga Nemci sprejeli s takšnimi protesti in zahtevami. Velika večina Nemcev je prepričan:a( č|a bi uresničenje zaključkov zasedanja Atlantskega pakta in zgraditev raketnih oporišč v Zahodni Nemčiji pomenilo stalno nevarnost in »meč nad glavo Nemčije«, nevarnost za vso Evropo in za svetovni mir.
To prepričanje pa je močnejše in glasnejše v Vzhodni Nemčiji, medtem ko.se v Zahodni le posamezni izobraženci in redke
skupine socialistov in delavcev upajo javno protestirati proti atomski politiki vlade. Zlasti močno sta odjeknila protesta 13 znanstvenikov iz Gottingena in 84 profesorjev iz Heidelberga.
Nemci, ki žive v Zahodni Nemčiji, sicer nasprotujejo atomski oborožitvi, o množičnem gibanju pa ne moremo govoriti, kajti vsako gibanje mora imeti svoje voditelje, v Zahodni Nemčiji pa ni stranke, ki bi bila pripravljena organizirati Mzvenparlamentarno akcijo«. Socialnodemokratski voditelji groze, da bodo napadli vlado med zunanjepolitično parlamentarno razpravo, obenem pa trde, da so vedno za »moderno oborožitev« zahodno-
nemške armade. »Za protestne pohode je tako prehladno«, je dejal neki berlinski socialnodemokratski voditelj.
Medtem, ko se socialni demokrati zavijajo v kožuhe, ker je pač hladno, pa vlada pošilja ekipe na obmejna področja, ki so že začele pripravljati teren za bodoča raketna oporišča zahodno-nemške armade.
Težave z agrarno reformo v Indiji
Eden glavnih vzrokov za padec ugleda indijske Kongresne stranke med volivci je počasno izvajanje agrarne reforme. O tem problemu razpravljajo že deset let, pa ga še vedno niso rešili. Vlada je prepustila izvedbo agrarne reforme lokalnim vladam. Med poslanci Kongresne stranke v lokalnih skupščinah pa je precej veleposestnikov, ki zavirajo razdelitev veleposestniške zemlje revnim kmetom.
Rižna polja na Kitajskem, na katera so pred nedavnim prišli številni kitajski intelektualci, da bi nekaj let preživeli med kmeti, delali z njimi, pomagali njim — In sebi.
ZANIMIVA POBUDA KITAJSKIH KOMUNISTOV
Izobraženci med kmeti
AGENCIJA NOVA KITAJSKA JE V ZAČETKU DECEMBRA POROČALA: DOSLEJ JE BILO 810.000 LJUDI POSLANIH NA FIZIČNO DELO, NAJVEČ V KMETIJSTVO, MANJ V INDUSTRIJO IN OBRT. TO BO OMOGOČILO ZMANJŠANJE ADMINISTRATIVNEGA APARATA IN ODPRAVO BIROKRATSKEGA NAČELA DELA, KI SE KAŽE V LOČITVI OD MNOŽIC ...
Nekaj dni kasneje je Nova Kitajska objavila naslednjo vest:
»Kakih 2 in pol milijona voditeljev, izobražencev in nameščencev podjetij in državnih ustanov bo do konca prihodnje pomladi odšlo na vas. Največje število teh kadrov bo po dveh ali treh letih fizičnega dela prevzelo razne vodilne položaje.«
Kitajski časopisi objavljajo
številne članke o življenju in delu izobražencev* ki so odšli v vasi, njihove izjave, izjave n j ihovah sorodnikov. »Odšli smo prostovoljno,« pripoveduje Lin Li, predavatelj politične ekonomije. »Odzvali smo se pozivu Partije in vlade. Prišli smo, da bi pomagali kmetom in da bi se s fizičnim delom in skupnim življenjem z njimi tudi sami
šli na vas. Pravijo, da bi več izgubili kot dobili. Res, izgubili bi nekaj: sebičnost, nepravilne poglede na fizično delo kot na nekaj nižjega, buržoazno pojmovanje osebne svobode. Za tem naj nikar ne žalujejo.«
Nad 800.000 uradnikov iz ustanov in podjetij, prosvetnih in kulturnih delavcev, partij-skih in državnih voditeljev je že odšlo na vas. In še odhajajo sto tisoči/Odhajajo, da bi uresničili načrt Partije in vlade, da bi pomagali gospodarsko
in kulturno zaostali vasi, zmanjšali ogromen administrativni- veda, volitve se bližajo in de-prekalili.« Profesor Ču Bej pa aparat in se tesno povezali z mokristjjand so lahko upravi-piše: »Nekateri n© bi radi od- delovnimi ljudmi.	čeno zaskrbljeni.
SOCIALISTI IN RAZMERE NA ITALIJANSKI VASI
Volitve se bližalo
SOCIALISTIČNA STRANKA ITALIJE JE PRED DNEVI PRVIČ PO DOLGIH LETIH RESNO PROUČILA
RAZMERE V KMETIJSTV U IN SPREMEMBE, DO KATERIH JE PO VOJNI PRIŠLO V SOCIALNI STRUKTURI ITALIJANSKE VASI.
Program, ki so ga objavili v obliki sklepov »kmetijskega posvetovanja socialistov«, naj bi zamenjal dosedanje preveč splošne zahteve kmetov. Glavne zahteve tega programa so:
—	Agrarna reforma. Največ j a posestva ne bi smela imeti nad 100 hektarov.
—	Razvoj zadrug vseh oblik.
—	Velika kmetijska posestva naj upravljajo demokratično izvoljeni predstavniki proizvajalcev.
—	Pomoč za gospodarski razvoj zaostalih kmetijskih predelov.
Ta načrt naj bi bil sestavni del splošnega načrta za razvoj ostalih panog nacionalnega gospodarstva. Predvidevajo tudi gradnjo industrijskih objektov v predelih, ider zemlja ne more preživljati vseh prebivalcev.
Kmetijski program italijanskih socialistov je povzročil hudo kri demokristjanov, ki so si doslej lastili monopol nad vasjo, obenem pa so storili vse, da bi ohranili veleposestva nedotaknjena in da se ne bi spopadli z izkoriščevalskimi ambicijami veleposestnikov. Se-
SESTINDVAJSETEGA DECEMBRA SE JE ZAČELA V KAIRU DRUGA KONFERENCA AZIJSKO-AFRISKE SOLIDARNOSTI, KI SO JO SKLICALI ZATO, DA BI OKREPILI SODELOVANJE IN POVEČALI MEDNARODNI VPLIV DEŽEL AZIJE IN AFRIKE.
Od prve azijsko-afriške konference, ki je bila v Bandungu, sta minili dve leti. V tem času se je na svetu marsikaj spremenilo. Azijske in afriške države so se močno uveljavile in njdhov gla.s se ne sliši samo v Aziji in Afriki, ampak tudi v Združenih narodih. Med njimi so sicer razlike, vendar jih združujejo skupne težaye in težnje. O te težnjah in težavah govore v Kairu.
Na kairsko konferenco niso poslale svojih zastopnikov vlade, temveč komiteji solidarnosti in druge organizacije azijsko-afriškiih dežel. Prevladalo je namreč mišljenje, da bi bila konferenca različnih družbenih in političnih organizacij dežel Azije in Afrike zaenkrat bolj uspešna, kot pa konferenca vladnih delegacij. Prepričani pa so, da bo tudi ta konferenca močno odjeknila po vsem svetu.
Na konferenco so povabili družbene in politične organizacije iz vseh afriških In azijskih neodvisnih držav razen iz Izraela, Južne Koreje in Južnoafriške unije. Sodelovali bodo tudi predstavniki komiteja solidarnosti Sovjetske zveze. Povabili so zastopnike osvobodilnih gibanj afriških kolonialnih dežel in Cipra. Povabila je sprejelo nad 40 dežel.
Na dnevnem redu so naslednji problemi:	1. Mednarodne
razmere in njihov odmev v Aziji in Afriki. 2. Alžirsko-vprašanje. 3. Imperializem in nacionalna neodvisnost. 4. Prepoved poizkusov in uporabe nuklearnega orožja za množično uničevanje. 5. Rasna diskriminacija. 6. Gospodarsko in tehnično sodelovanje azijskih in afriških dežel. 7. Kulturno sodelovanje.
Pripravljalni komite, v katerem so Kitajska, Japonska, Indija in Egipt, je omogočil opazovalcem iz vseh dežel, da prisostvujejo konferenci .
Alžirska vojna, ki jo je povzročila Francija s svojo kolonialistično politiko, je storila alžirskemu ljudstvu ogromno zla. Nad 100.000 alžirskih beguncev, ki so v vojni vihri izgubili domove, je v zadnjem letu pribežalo v Tunizijo in Maroko Kot vidimo na sliki je med njimi tudi veliko otrok.
OKNO V SVET
PROCES PROTI MLADEMU ALŽIRCU V PARIŠKI PALAČI PRAVICE
BEN SflDOK OBTOŽUJE
Advokat: Rad bi vprašal Sadoka, če je sovražnik Franclje?
Sadok: Ne, res ne! Obstaja prava Francija, ki sem jo poznal v šoli, ko sem bral dela njenih pesnikov, pisateljev... Obstaja pa tudi tolpa intri-gantov, ki so povzročili v kolonijah Franciji veliko zla. Proti njim sem uporabil orožje, ne proti Franciji.
Poroto so vprašali? Ali je Ben Sadok ubil Ali Sekala zaradi osebnega prepričanja? Odgovorila je pritrdilno. In spet so vprašali: Ali je obstajal naklep? Odgovorila je: Da. Prvi odgovor je zavračal giljotino, drugi jo je zahteval. Sodišče je sklejiilo: Dosmrtna ječa. Žandarji so odpeljali Mohameda Ben Sadoka,- šestindvajsetletnega Aižirca, industrijskega tehnika, Jcoplarja francoske vojske, atentatorja na emirja Ali Sekala. Sodniki in priče, porotniki, branilci in tožilci so se razšli. Vrata Palače Pravice so se zaprla. Takšen je bil konec.
In začetek?
Naj pripoveduje Ben Sadok sam.
»Osem let mi je bilo, ko sem postal skavt. Z delegacijo te organizacije sem leta 1947 prvič prišel v Francijo. To jc bil zame hud udarec. Kljub manifestacijam simpatij sem videl, da so med nami dve vrsti delegacij: tiste, ki predstavljajo svobodne narode, in one, ki so iz kolonij. Tedaj sem doumel resnični položaj svoje dežele.«
In Ben Sadok je obrnil novo stran svojega življenjepisa:
»Bil sem odličen dijak, vendar nisem mo-
gel najti ustrezajoče zaposlitve, takšne kot moji sošolci Francozi. In ko sem zaposlitev končno dobil, je bila moja plača znatno manjša...«
Študiral je v francoskih šolah. Zaposlil se Je v Franciji. Vzljubil je Francijo velike revolucije, svobode, enakosti in bratstva, umetnosti in kulture. In zasovražil je Francijo nasilja, preganjanja in krivic, tisto Francijo, ki noče doumeti, da imajo vsi narodi pravico živeti svobodno, razvijati se enakopravno in neodvisno, Francijo, o kateri je na procesu dejal, da je »vzrok nesreč v Alžiru in vaših tukaj«. Spozna! je, kako reven je njegov narod in ugotovil je, kdo je kriv za to. Iz tega spoznanja se je v njem porodila želja, da bi storil nekaj za svojo domovino, nekaj koristnega svojemu narodu. In ubil je emira Ali Sekala.
Ali Sekal je bil eden tistih bogatih in »uglednih« Alžircev, ki najtesneje sodelujejo s francoskimi kolonialnimi oblastmi. 2e od začetka alžirske vsfaje se je zagrizeno boril proti osvobodilnemu gibanju in ob sleherni priložnosti izjavljal, kako rad ima Francijo, ki je. kot je govoril, njegova domovina. V imenu francoske delegacije je lani v Združenih narodih branil francosko nasilje v Alžifu.
Ben Sadok na procesu.
Dne 26. maja 1957 ga je pred stadionom »Uolombes« zadela Ben Sadokova krogla.
Ko je Ali Sekal pade!, je Sadok mimo počakal policaje. Izpolnil je svojo dolžnost.
Na zaslišanju je izjavil: »Da, premišljeno sem ubil Ali Sekala, ker je bil izdajalec. Atentat sem storil sam, na osebno pobudo, in nihče me ni k temu nagovoril.«
Za proces* ki se je začel 10. decembra, je vladalo veliko zanimanje. Ves francoski tisk je pisal o njem. Desnica je zahtevala smrt, levica je Sadoka branila. V Parizu so spraševali: Kdo je Ben Sadok? In odgovarjali: Revolucionar. Nacionalist. Terorist. Užaljen mladenič, ki mu je Francija dovolila, da postane njen ponižni državljan, ne pa njen sin. Osamljeni vitez, ki brani slabotne ...
Proces pa.je na vprašanje, kdo je Ben Sadok, odgovoril takole: Alžirec, ki se zaveda svojih dolžnosti.
Prič je bilo veliko — zanj in proti njemu. Obtoževala ga je tista Francija, ki se ji je uprl. Zahtevala je njegovo smrt. Branila ga je tista Francija, Id jo je vzljubil in v katero nikdar ni izgubil zaupanja.
Javni tožilec je skušal nagovoriti obtoženca, naj izjavi, da je njegovo dejanje posledica teroristične propagande. Hotel je posaditi na zatožno klop vse alžirsko osvobodilno gibanje. Toda ni mu uspelo.
Sadok: Kar sem storil, sem storil sam. To te bilo delo pravice. Sekal je izdal Alžirce in ni predstavljal nikakršnega alžirskega mnenja.
Predsednik: Ste trdno prepričani?
Sadok: Da. Bil je izvoljenec, ki ga je Francija prevzgojila. Deloval je na isti način kot Bao Daj ...
Javni tožilec: K dejanju vas je prisilila strast __
Sadok (ponosno dvigne glavo): Ne, ne strast, drugače bi bil med alžirskimi uporniki. Hotel sem pokazati primer. Ta človek je predstavljal nevarnost. Francija bi ga postavila za predsednika. Popeljal bi nas v
pustolovščine. On ni predstavljal alžirskega naroda...
Tožilec je poklical številne priče. Med njimi je bil tudi 'bivši rezident v Alžiru Sou-stell, zagrizen kolonialist, ki je hvalil Francijo in njeno alžirsko politiko ter napadal osvobodilno gibanje, končno pa je le moral priznati: »Nikdar nisem tajil, da želim reforme ...«
Tudi obramba je poklicala precej prič. Med njimi so bili ugledni francoski književniki in javni delavci.
Novinar Jean Rous je odgovoril na vprašanje, ki ga Sousteil ni hotel slišati.
Advokat: Ali so bile volitve v Alžiru vedno demokratične?
Rons: Nacionalistične kandidate so preganjali in zapirali. Administracija je vse uredila s svojimi triki.
Priče so se vrstile in odkrivale resnico o Alžiru.
Louis Viiiefosse (pisatelj In novinar): Obiskal sem neko vas blizu Alžira, v kateri sicer ne žive največji reveži med Alžirci. Ljudje stanujejo v jazbinah, po pet ali šest v eni. Delavci zaslužijo največ 300 frankov dnevno, toda štiri do pet mesecev na loto sploh nimajo dela... Ze leta 1951 so mučili Alžirce. . Evropejci ponižujejo muslimane, ki govore: Tujci smo — na lastni zemlji.
Rous: Narod, ki so mu vzeli pravico, da se izjasni na demokratičen način — izraža svoje prepričanje s puškami.
Ben Sadok ni trenil z očmi, ko je javni tožilec v imenu izkoriščevalske kolonialistične Francije zaklical poroti: »Zahtevam smrtno kazen!« Ko pa je zagledal očeta in mater, «e mu je utrnila solza.
To ni bil proces proti mlademu, ponosnemu Alžircu.
To je bil proces proti kolonialistični Franciji.
>W10000000000QCXXX>QOatXX3000CXX)C
J
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV
SLOVENSKA BISTRICA
želi srečno, zadovoljno in uspehov polno novo lete 1953
■
S
USPEŠNO POSLOVNO LETO 1358 ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE
KOLEKTIV PODJETJA
HfflAL
industrija naravnega in umetnega kamna
•
LJUBLJANA-MOSTE
Industrijska cesta
§==
■
SAVINJSKA TOVARNA OPEKE
ŽALEC
» Nudimo vse vrste premoga in drv, po zmernih cenah. Vsem odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu želimo srečno in uspehov polno novo leto 1958.
Trgovsko podjetje
»KURIVO-ŽELEZNIČAR«
LJUBLJANA
Sotufc
TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV
KRANJ
vam nudi kakovostne transportne trakove, izdelane na najsodobnejši rotacijski stiskalnici s kontinuirano vuikanizacijo $ Pridružujemo se ostalim delovnim kolektivom in želimo cenjenim odjemalcem tep vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno NOVO LETO 1958
NARAVNI KAMEN
LJUBLJANA
„ A lko‘
DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV
LJUBLJANA
' u
Vsem delovnim ljudem želji SftEČNO NOVO LETO 1-958
AGROOBNOVA
zadružno podjetje, LJUBLJANA, črtomlrova 4
IZVRŠUJE: s svojimi stroji krčenje, planiranje, teraslra-nje, rigolanje, rahljanje in osuševanje zemljišč s krtično drenažo £ GRADI: vse kmetijske gospodarske objekte, skladišča, hleve, remize, silose, gnojnične jame, vodne cisterne im drugo.
Želi srečno in uspehov polno
novo leto 1958
LESNO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
LIUBUANA
Zeli vsem svojim odjemalcem,
DOBAVITELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958.
Ljubljanske opekarne, Ljubljana
EMONSKA CESTA 4
s svojimi obrati:
»VIC«, »BRDO«, »OPEKA in »DRAGA«
ZELI SREČNO NOVO LETO 1958
Uvozno trgovsko podjetje
LJUBLJANA, Prešernova 40
UVOZ IN PRODAJA NA VELIKO: motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motorna vozila, dvokoles in njih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avtomate-riala, avtomobilskega orodja in pribora ter gradbenih strojev domače proizvodnje.
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1958

TRGOVSKO PODJETJE
PETROL
LJUBLJANA, Cankarjeva 5-11
Zeli vsem cenjenim odjemalcem in vsem delovnim
LJUDEM SREČNO IN USPEŽNO NOVO LETO 1958
Zavod za raziskavo materiala LRS
LJUBLJANA
ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958
B P D Ni K RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE HRASTN1R
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»GHEMO«
I M P O R T
LJUBLJANA. Maistrova 10
E X P O R T
želi svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ter ostalim delovnim kolektivom mnogo uspehov v poslovnem letu 1958.
Istočasno se zahvaljujemo vsem odjemalcem za njihovo naklonjenost ten se tudi v nadalje priporočamo.
Vsem poslovnim tovarišem in kolektivom želi kolektiv
KOVINSKEGA
PODJETJA
ŽALEC
srečno In uspehov polno NOVO LETO.
PODJETJE ZA UREJANJE HUDOURNIKOV
LJUBLJANA Crtomirova ulica
gozdno gospodarsko podjetje
LJUBLJANA Parmova ulica 37
Boris Kidrič
DELAVNICA ŽELEZNIŠKIH VOZIL
MARIBOR
ŽELI SREČNO m USPEHOV POLNO NOVO LETO 1V58
želi vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim stalnim "dobaviteljem in kupcem kar največ uspehov v NOVEM LETU 1958.
Vsem poslovnim prijatelj etn želi kolektiv
„Totre“
tovarne trakov LJUBLJANA, Zg. Hrušica 14
mnogo uspehov v NOVEM LETU 1958.
SATURNUS
L
Semenarna
LJUBLJANA, Gosposvetska 5
ZELI SREONO NOVO LETO 1958 VSEM DELOVNIM LJUDEM, SE POSEBEJ PA KMETIJSKIM ZADRUŽNIM ORGANIZACIJAM IN NJIHOVIM KOLEKTIVOM, VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM IN SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM Z ZELJO K ČIMVECJEMU NAPREDKU IN IZBOLJŠANJU SLOVENSKEGA SEMENARSTVA.
»SLOVENI JA-PROJEKT«
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE — LJUBLJANA — CANKARJEVA 1-V
ZELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM V NOVEM LETU MNOGO USPEHOV V INVESTICIJSKI IZGRADNJI.
tovarna kovinske embalaže
LJUBLJANA - MOSTE
Delovni kolektiv splošnega gradbenega podjetja
želi srečno, zadovoljno In uspehov polno NOVO LETO 1958.
„SAVA“
želi vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom mnogo uspeha v letu 1958
KOLEKTIV
Gozdnega gospodarstva
B R E Ž I C F
želi vsem poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno leto 1958
Lesno industrusko podietje Bled
PROIZVAJA: rezan les smreke • (jelke), ladijska tla, zaboje za embalažo vseh vrst, sredice za panel plošče, lesno volno, lesne vrvi, lesno moko, vratna krila ali kompletna, športne čolne za motorni pogon
V LETU 1958 ZELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU VSE NAJBOLJŠE
SVOJIM DOBAVITELJE!' ODJEMALCEM IN VSEM KADILCEM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1958
IZDELUJEMO: VSE VRSTE NEBELJENE SULFITNE CELULOZE KAKOR TUDI USNJARSKA POMOŽNA STROJILA FT-NOTAN IN KEMOTAN.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 28, telefon 39-241, poštni predal 65
Izvajanje gradbenih del vseh vrst: visoke gradnje, nizke gradnje, industrijske gradnje, termoelektrarne, stanovanjski objekti.
GRADBIŠČA: LJUBLJANA, JESENICE, GROSUPLJE, KRŠKO, CELJE, RAVNE NA KOROŠKEM, MARIBOR, KIDRIČEVO, KOPER
OBRATI: UPRAVA CENTRALNIH OBRATOV V LJUBLJANI, SMARTINSKA C. 32 — MEHANIČNE DELAVNICE V MARIBORU-STUDENCI — LESNI OBRATI V ŠKOFJI LOKI — OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV IN NOVIH GRADBENIH MATERIALOV V LJUBLJANI, SMARTINSKA C. 101a IN V BREŽICAH — PROJEKTIVNI BIRO V LJUBLJANI, BOHORIČEVA ULICA 24
ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958.
STROKOVNO ZDRUŽENJE PODJETIJ GRADBENE STROKE IN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA LRS
LJUBLJANA, Titova c. 25
želi vsem delovnim kolektivom v letu 1958 mnogo uspehov pri izgradnji socializma.
Gozdno gospodarstvo
LJUBLJANA
želi uspehov polno novo leto 1958 vsem delovnim lju* dem naše domovine.
KOLEKTIV
Elektrarne Brestanica
želi vsem delovnim ljudem srečno in zadovoljno novo leto 1958 ter obilo uspehov pri nadaljnji izgradnji socializma.
KOLEKTIV
■—	v
Tovarna cementa in salonita
ANHOVO
Okraini zavod za socialno zavarovanje
KRANJ
- ZELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO, VESELO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958 V IZGRADNJI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE.

v
USNJARSKI KOMBINAT — SLOVENSKE KONJICE
OBRATI: Usnjarna, oddelek Konita, jermcnarna, tekstilne utenzlllje PREDSTAVNIŠTVA IN PRODAJALNE: Predstavništvo in prodajalna KONUS, Beograd, Knez Mihajlova 47, tel. 20-630 0 Predstavništvo, prodajalna in skladišče KONUS, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, tel. 23-337 0 Predstavništvo KONUS, Zagreb, Bogišičeva 22, tel. 39-760 0 Prodajalna KONUS, Novi Sad, Ulica Narodnog heroja 10, tel. 29-78 0 Prodajalna in skladišče KONUS, Ptuj, Miklošičeva št. 1, tel. 173
t
DELOVNI KOLEKTIV
Tovarne lesnih izdelkov
fetiša4f
želi vsem delovnim ljudem naše domovine srečno novo leto 1958.
/
LEKTRO
MARIBOR MESTO
KOLODVORSKA
RESTAVRACIJA
LJUBLJANA
PREDILNICA
LITIJA
ZELI DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO TER PRIPOROČA TKALNICAM IN PLETILNICAM SVOJO KVALITETNO ENOJNO IN SUKANO MIKANO PREJO
GOSTINSKO
PODJETJE
»SESULA«
LJUBLJANA
CELOTNI KOLEKTIV
LESNO
INDUSTRIJSKEGA PODJETJA SLOVENJ GRADEC
želi vsem
delovnim kolektivom obilo uspehov in zadovoljstva v NOVEM LETU 1958.
ilililili
TOVARNA
FINEGA
POHIŠTVA
TRŽIČ
%
9 \	PODJETJE nmm	1 r
	»PTT •	PROMET
	V LJUBLJANI	
	Z VSEMI SVOJIMI DELOVNIMI KOLEKTIVI. NI JI ZELI VSEM KORISTNIKOM ’ SREČNO NOVO LETO 1958.	V LB SLOVE-IN USPEŠNO
Gozdno
G OSPOD ARST VO
Maribor
s svojimi obrati: LOVRENC NA POHORJU, PODVELKA, RUSE, OPLOTNICA, SLOVENSKA BISTRICA IN MARIBOR
želi vsem delovnim ljudem naše domovine srečno in uspehov polno novo leto 1958.
'
1'v'V'
■
•r •
h
Tovarna lepenke
izdeluje belo lesovinsko lepenko in z dodatkom celuloze v najboljši priznani kvaliteti v vseh standardnih debelinah.
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA
nudi preko svojih skladišč in malo prodajalnic kvalitetne tobačne izdelke priznanih tobačnih tovarn, vžigalice »Drava« Osijek ter taksne in poštne vrednotnice kakor tudi kvalitetne uvožene pipe znamke »Bruyere«.
Svojim odjemalcem in delovnim kolektivom želi srečno in uspehov polno novo leto 1958.
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
DROGERIJA
LJUBLJANA, Mostni trg 22
Obveščamo cenjene odjemalce, da smo formirali v drogeriji »ZORKA« in v drogeriji »NEVENKA« prodajo fertopotrebščin. — Priporočamo se za nakup in želimo srečno in us-pehov polno novo leto.
KOLEKTIV	
Kartonažnt	tov c ne
v	LJUBLJANA
želi vsem odjemalcem in delovnim ljudem naše domovine srečno in uspehov polno novo	
leto 1958.	
SREČNO 195 8. LETO ŽELE KOLEKTIVI
KERAMIČNO
KEMIČNA
INDUSTRIJA
KAMNIK
Tovarna umetnih brusov
MARIBOR proizvaja UMETNE BRUSE z zaščitnim znakom
Umetni brnsi so orodje, ki dobro služi le tedaj, če je pravilno izbrano In se uporablja t določeni namen. Priporočljivo je, da se pred nabavo posvetujete z dobaviteljem.
Srečno novo leto voščijo koroški železarji
VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958
(Panonija"
PTUJ
TEKSTILNA
TOVARNA
MEDVODE
USNJENI
IZDELKI
LJUBLJANA
CELOVŠKA C. 14
trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
LJUBLJANA
Mestni trg 24 Telefon: 20-308, 21-407 Telegr. naslov: DOMENPORT Trgovine v Ljubljani: Titova 4 Cankarjeva 6 Trg revolucije 5 Mestni trg 24
LJUELJANA. EEIICK-&D6
veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom
TELEFONI: Centrala 32-394, komercialni oddelek 32-470
čestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1958.
»ASTRA«, specialno trgovsko podjetje z usnjem — gumi j, plastične mase, čevljarske, sedlarske, tapetniške potrebščine, orodje, tehnični tekstil in zaščitna sredstva — vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih
konkurenčnih cenah.
Prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »ASTRA«.
TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU
® želi uspehov polno novo leto 1958 ® vsem delovnim ljudem 9 noše socialistične • domovine.
DELOVNI KOLEKTIV
AVTOOBNOVA, Liubljana
želi vsem delovnim In poslovnim ljudem naše socialistične domovine srečno in uspehov polno novo leto 1958.
PZriporoča se za nadaljnje usluge, katere izvršuje. Izdeluje vse nadomestne dele, kakor ležaje iz rdeče kovine vseh vrst in velikosti — brusi vse vrste motorne gredi, blokov, glav in slično
GRADBENO PODJETJE
DELOVNI
S TT
LJUBLJANA
TRBOVLJE
ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO 1958
TER JIM ZELI SE OBILO USPEHOV PRI NADALJNJEM POSLOVANJU V NOVEM LETU 1958. PRIPOROČAMO SE Z NAŠIMI NAJRAZLIČNEJŠIMI RUDARSKIMI PROIZVODI IN TRANSPORTNIMI NAPRAVAMI ZAHTEVAJTE NASE PONUDBE1