NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorna urednica NT Milena Brečko Polble- stimo<.« Nekaj mladih se je že silo- vito uveljavilo! Aleš Pajovič je diamant, že izbrušen, čeprav pri njem vi- dim možnost nadgradnje. Lu- ka Žvižej je biser. No, Dragan Gajič pa je priložnost dobil pre- hitro zaradi »izrednih razmer«. Ostati mora na tleh, ne sme ga zavesti pospešen razvoj. Se lahko odločite za eno ime iz »otroškega vrtca«? Morda Amej Jovanovič, ki je starejši deček. Upam, da tega ne bo prebral. Bo ljubljenec občinstva De- jan Peric še dolgo sodnik na treningih? Celjenje komolca po opera- ciji bo daljše kot smo predvi- devali. Poškodba je nastala pred sezono. Vsi skupaj smo bili v veliki dilemi, kdaj uporabiti nož. Razumel je potrebe, sti- snil zobe in počakal na preki- nitev prvenstva, obenem pa se Slavko Ivezič je odpovedal nastopu na SP v Franciji. Vadi tudi z žogo, a ne želimo prehitevati. Njegov zna- čaj je zagotovilo, da bo pravo- časno nared. Zaradi poškodb je »visel« ce- lo Alvaro Načinovič? Priznam, položaj se je zao- stril, kajti ni nas zadovoljil s svojimi igrami. Zelo iskreno smo se pogovorili. Pomagalo je. Prvi učinki so že vidni na parketu. Ste ob prihodu v Golovec imeli vpliv glede okrepitev? Ne, ekipa je že bila sestav- ljena! Kako bo s tem v bodoče? Mislim, da bo vse v moji pri- stojnosti. Tudi bodoči trener? Govo- rilo se je o sedanjem selektor- ju Rusije! Dogovor bo skupen, tako so mi obljubili. Glede Maksimo- va pa se v moji prisotnosti ni razmišljalo. Sicer pa ima Jo- sip Šojat maksimalno podpo- ro. Saj se je dokazal, ali ne? V njegovo delo ne posegam. Pa vas klop še vleče? No, saj na njej še vedno sedite. Trenerskih ambicij še nisem opustil. Izobražujem se za viš- jega trenerja. Na Fakulteti za šport pripravljam nalogo z na- slovom Organizacija vrhunske- ga kluba. Dodal bom še eno - Različni modeli protinapada. Kako kot bivši selektor vi- dite delo sedanjega? Matjaž Tominec je imel že pred SP ogromno težav, a ven- dar zelo močno udarno sed- merko. Zamerim mu, da po- dobno kot Leopold Jeras ni izra- bil izkušenj iz preteklosti, ni se pogovoril z nami, ki ustvar- jamo igralce v klubih. Pri vas sta na vidiku dva nova možna slovenska repre- zentanta! Rastko Stefanovič se je odre- kel igranju za »Jugo«. Čaka na naše državljanstvo in ko ga bo dobil, bo na razpolago v nasled- njem reprezentančnem ciklu. Mesto dirigenta je v slovenski selekciji še posebej kritično. De- jan Peric državljanstvo ima, a ostaja v dresu ZRJ. V prihod- nje to več ne bo šlo. Slovensko državljanstvo ima svojo težo. Tega se morajo zavedati vsi, lq si ga želijo. Manj kot mesec dni je preo- stalo do prvih obračunov v če- trtfinalu lige prvakov. Vaši fa- voriti? V dvoboju Celje Pivovarna Laško-Montpellier ni dilem! Tudi Barcelona bo pometla z Badlom. Lovčen lahko v Ceti- nju na povratni tekmi zmeša štrene Kielu. Še bolj bo izena- čen par Portland-Braga. Kaj pa državno prvenstvo, je že odločeno? Če bi bil prepotenten, bi re- kel da. DEAN ŠUSTER loto: GREGOR KATIC Prvi obračun v Montpellie- ru v nedeljo 25. februarja (17.) bosta sodila Grka Migaš in Bavas, povratni v Celju pa v soboto 3. marca (18.) Romu- na Serbu in Dobre. Bila sta prisotna v uvodu pohoda pi- vovarjev na prvo ligo prva- kov leta 93, pri zmagi v Bito- li proti Pelistru s 23:22. Dar- ka Repenška in Janka Požež- nika čaka vroči obračun Met- koviča in Splita v četrtfinalu pokala EHF. Celjsko moštvo si lahko da- nes ogledate v laških Treh li- lijah, kjer se bo v pripravljal- ni tekmi ob 17.15 pomerilo s trebanjskim Trimom. NAKRATKO Rogla: na smučarskem pr- venstvu srednjih šol s Celjske- ga sta v veleslalomu med ne- kategoriziranimi dijaki 1. in 2. letnikov slavila Pogorevčeva (SEŠ) in Jeraša (ŠCC), med di- jaki 3. in 4. letnikov pa Sopar (PKŠ). Med kategoriziranimi smučarji sta bila med mlajši- mi najuspešnejša Volajeva in Lo- vec (oba PKŠ), med starejšimi pa Jovan (I. Gimnazija). (J.K) Ljubljana: rokometašice PUV Nivo iz Celja so drugi del državnega prvenstva v II: DRL začele z zmago. Na gostovanju so bile boljše od Polja, ki so ga ugnale s 37:25 (19:12). Naju- činkovitejši sta bila Savičeva z 12 in Kikanovičeva z 10 zadet- ki. (J.K.) Celje: na medklubskem at- letskem dvoranskem mitingu so imeli največ uspeha doma- čini. Zmagali so Tomičeva (60 m), Tratnik (ovire), Topolov- čan (daljina) in Hliš (palica). V moškem šprintu je zmaga po zaslugi Leskovarja odšla v Ve- lenje. (J.K.) Ljubno: na tekmi za sloven- ski pokal za dečke in deklice na prenovljeni 40-metrski ska- kalnici je zmagal domačin Sa- šo Tadič z najdaljšim skokom 39 m. Med 72 tekmovalci so nastopila tudi dekleta, med ka- terimi je najdlje skočila Mislinj- čanka Monika Pogladič (36 m). Ljubljana: v 5. krogu držav- ne lige v streljanju s standard zračnim orožjem so mlajše mla- dinke Dušana Poženela iz Re- čice pri Laškem slavile s pišto- lo in puško. Najnatančnejši sta bili Natalija Bukovec (340) in Vojka Matek (374). Med mlaj- šimi mladinci je z zračno puš- ko zmagal žalski Juteks, nje- gov član Uroš Vogrinec pa je osvojil 2. mesto. Žalec: na kvalifikacijskem turnirju državnega prvenstva za mladinke so zmagale domačin- ke pred velenjskim Vegradom, ki se je tudi uvrstil na zakljuČ- " ni turnir, in mariborskim Bra- nikom. Rezultati: Žalec - Ve- grad 19:6, Branik - Vegrad 15:18 in Žalec - Branik 23:15. (TT) Šempeter: v organizaciji Zve- ze športnih društev Žalec je na medobčinskem šahovskem pr- venstvu mlajših in starejših deč- kov nastopilo 9 osnovnošolskih ekip. Med mlajšimi je slavila OŠ Žalec, med starejšimi deč- ki pa OŠ Vransko. (T.T.) Nemoč brez Obrovnikove Košarkarice Lek Jezice so tudi v četrtem derbiju letoš- nje sezone opravile s celjskim Merkurjem, čeprav so igrale brez Gričarjeve in Vilfanove. Toda tudi pri domačih smo po- grešali ključno igralko - Met- ko Obrovnik, ki bi v prihod- nje utegnila tehtnico nagniti na nasprotno stran. Celjanke so namreč povsem razočarale z igro v napadu, kjer enostavno niso imele pravih idej, ustreznih rešitev in prave organizacije. Visoki dvojec Deak - Komadina naj bi bil ključ- ni adut trenerja Željka Ciglar- ja, vendar morata tudi ti dve igralki dobiti uporabne žoge, da se lahko izkažeta. »Več kot očitno je, da ne znamo organi- zirati napada, zato komaj ča- kamo vrnitev poškodovane Obrovnikove, ki je tudi izvrst- Novinka Gordana Komadina (levo) zaenkrat še ne navdušuje. na strelka, prav takšna, kakr- šno sem pogrešal proti Ljub- ljančankam,« je jadikoval tre- ner prvakinj. Lek Jezica j e v Ce- Iju spet demonstrirala izjem- no agresivno igro z ostro obram- bo, ki je bila na meji regular- nosti, zato so si gostitelji upra- vičeno zastavljali vprašanje, ka- ko je sploh mogoče, da se sod- niški kriteriji tako zelo razli- kujejo iz tekme v tekmo. So- bočan Fišer in Mariborčan Špendl pa sta menila, da je os- trejša košarka privlačnejša in zagotavlja napredek, čeprav verjetno nimata veliko somiš- ljenikov. Nikakor pa arbitra ne moreta biti krivca za celjski po- raz, česar se rumeno-modre za- vedajo in priznavajo trenutno premoč podprvakinj, a do končnice državnega prvenstva je še precej časa. Dotlej naj bi bila tudi novinka Gordana Ko- madina v bistveno boljši for- mi. »Povsem je razočarala in nikakor ne morem biti zado- voljen z njeno predstavo. Pre- slabo je telesno pripravljena, zato bo morala trdo trenirati in šele potem bo dosegla raven, kakršno od nje pričakujem,« napoveduje Ciglar. TOMAŽ LUKAČ Foto: GAŠPER DOMJAN- ŠPORT IQ Led je prebit Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju v Bra- tislavi je bilo prelomnica za obetavna slovenska drsalca Jeseničana Gregorja Urbasa jn Celjanko Anjo Bratec. Oba sta zasedla 27. mesto in izpolnila pričakovanja pred njunim prvini velikim tek- niovanjem. 17-letna Celjanka se je pred uvodnimi nastopi sicer nekoliko bala prevelike tre- me, ki bi utegnila pokvariti in izničiti večmesečni trud in pripravo na pomemben do- godek. »Na srečo sem se hi- tro otresla živčnosti in priti- ska, zato sem v dolgem pro- gramu nastopila zelo dobro. Uspelo mi je skoraj vse, kar sem si zamislila in s tem de- lom tekmovanja sem lahko resnično zadovoljna,« je po- vedala slovenske državna pr- vakinja, ki se je v slovaški prestolnici prepričala, kako težko se je dokopati do vid- nih uvrstitev. »Poleg izjemno ostre konkurence, ki je še hujša med moškimi, me tudi sodniki še ne poznajo, zato si je potrebno visoke ocene prigarati skozi številne naj- večje tekme. Morda sem tudi zaradi prevelike želje po do- kazovanju storila drobno na- pako v kratkem programu, ki me je stala uvrstitve med najboljših 24. Toda izpolnila sem osnovni cilj, uvrstitev med trideseterico, zato je bi- lo zadovoljno tudi vodstvo reprezentance in moj trener Boris Uspenski,« je pojasnila Bratčeva, ki je takoj po po- vratku v domovino že začela s treningi in pripravami na An j a Bratec naslednje tekme. Prihodnji teden bo odpotovala na 10- dnevne priprave v Oberst- dorf, konec februarja pa jo čaka še mladinsko svetovno prvenstvo v Sofiji. »V Bolgari- ji ne pričakujem senzacije. Nekaj mest bom v primerjavi z Bratislavo najbrž pridobila, uvrstitev od 15. do 20. mesta pa bi bila zame že vrhun- ska,« pričakuje naša kraljica ledenih ploskev. V času šte- vilnih treningov, priprav in tekmovanj so ji šli na roko tudi v I. gimnaziji v Celju, kjer so ji privoščili trimesečni »dopust«. Izostanek bo na- doknadila po sezoni, ki si jo želi zaključiti na svetovnem članskem prvenstvu v Van- couvru. Toda vozovnica za Kanado bo potrjena le v pri- meru dobre forme in solid- nega nastopa na zboru naj- boljših mladincev. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC ŠPORTNI KOLEDAR^ PETEK, 2. 1. MALI NOGOMET 1. SLMN, 11. krog - Celje: Maxi klub - Meteorplast (20). SOBOTA, 3.1. KOŠARKA Liga Kolinska, 17. krog - Laško: Pivovarna Laško - Lo- ka kava (18.30), Domžale: Helios - Savinjski Hopsi, Šent- jur: Kemoplast Alpos - Geo- Plin Slovan (obe 19), Sežana: Kraški zidar - Rogla (20). 1. B SKL, 17. krog - Sloven- ske Konjice: Banex - Beži- grad (19), Ljubljana: Union Olimpija ml. - Elektra (19.30). 1. SKL (ž), 6. krog II. dela - ^elje: Merkur Celje - Cheddi- Ilirija (18), ROKOMET . 1. DRL (ž), 13. krog-Žalec: ^alec - Gramiz, Izola: Izola - ^egrad (obe 19). ODBOJKA 1. DOL (m), 14. krog - Ka- ?3l: Salonit Anhovo - SIP Šempeter (19). 1. DOL (ž), 14. krog - Šem- Ner: B&L Utrip - TPV Novo ,^esto (18). V ospredju tujci 2. odprto prvenstvo Slove- nije v namiznem tenisu je v velenjski Rdeči dvorani na- vrglo nove junake. Potem, ko so se lani izkazali domači reprezentanti, so tokrat bis- tveno bolj kakovostni tujci pobrali vse najpomembnej- še nagrade. Največ zanimanja je seve- da veljalo za finalne obraču- ne posameznikov, kjer so Slovenci hitro izpadli. Kitajec z argentinskim potnim li- stom Liu Song (na sliki), ki brani barve hrvaškega Večer- njega lista, je po gladki polfi- nalni zmagi brez večjih težav v velikem finalu s 4:2 odpra- vil še Bolgara Bratanova. Še bolj prepričljiva je bila Belo- rusinja Tatjana Logackaja, ki je pometala s tekmicami vse od četrtfinala, zadnja žrtev pa je bila Grkinja Volakaki, ki ni osvojila niti niza. Med 100 tekmovalci iz 15 držav so se izmed naših izkazali Petra Dermastija, ki se je prebila do finala posameznic do 21 let, in Sašo Ignjatovič ter Bo- jan Tokič, ki sta klonila v finalu dvojic. Velenjčan Uroš Slatinšek je bil z uvrstitvijo v četrtfinale med igralci, stari- mi največ 21 let, najboljši Slo- venec. TL., Foto: GREGOR KATIC Polzelani po starem Nenehnih menjav med košarkarji Savinjskih Hop- sov še ni konec. Potem, ko je klub prejšnji teden odslovil Pera Ramiča, je hitro poskr- bel za novi imeni v Savinjski dolini. To sta Brandon Hug- hes in Damir Milačič. Prvi je na Polzelo prispel iz Chicaga, kjer si je nabral iz- kušnje z igranjem v CBA ligi. Gre za prvega temnopoltega igralca, ki bo oblekel polzel- ski dres, od njega pa pričaku- jejo, da bo preporodu igro, saj naj bi šlo za iznajdljivega or- ganizatorja. Nedvomno bo v Savinjski dolini požel dovolj simpatij, da bo tam ostal dlje, kot nekateri njegovi pred- hodniki, sodeč po slovesu pa naj bi bilo tako tudi z Dami- rom Milačičem. Leta je za razliko od Hughesa že podpi- sal pogodbo z enim izmed najuspešnejših slovenskih klubov zadnjih let, pohvali pa se lahko tudi z nekdanjim članstvom pri Union Olimpiji. Gre za košarkarja, ki lahko igra na mestih 1 in 2, zato lahko od moštva trenerja Pre- draga Miloviča odslej priča- kujemo bistveno boljše rezul- tate. Če tudi novinca s povrat- nikom Jovanovičem ne bosta prinesla sprememb, potem bo najbrž potrebno razmisliti tudi o posegih v višje struktu- re kluba. TL. Vrhunec pride v Lizboni Članica celjskega Kladivar Cetisa Anja Valant je ljubitelje atletike navdušila že na svo- jem prvem letošnjem nastopu, saj je na dvoranskem mitingu v Karlsruheju v troskoku os- vojila 2. mesto s sijajnim re- zultatom 14,31 m, kar je tudi nov slovenski dvoranski re- kord. Premagala jo je le olimpijska podprvakinja iz Sydneyja Tatja- na Lebedeva. Rusinja je bila od naše rekorderke boljša le za 5 cm, v izenačenem troskoku pa je obema najboljši nastop uspel v četrtem poskusu. Celjanka je na tekmovanju kar štiriki"at pre- stopila, kar je za začetek sezone pričakovano, bolj presenetljiv je bil za mnoge vrhunski rezultat na premieri: »Zame ne, saj sem odlično delala. Največ sem tre- nirala v Ljubljani, vmes tudi v Budimpešti, in rezultati dela so na srečo opazni že na samem startu v dvoransko sezono. Res, da sem tekmo pričakovala z mešanimi občutki prav zaradi lovljenja odriva, toda izšlo se je po mojih željali,« se je Anja Valant »vrnila« v Nemčijo, a se ozrla tudi proti novim tekmam: »Še nekaj dni se bom pripravlja- la v prestolnici, potem pa me sredi prihodnjega tedna čaka miting v Parizu. Sledijo mu na- stopi v Atenali, Madridu in na reprezentančnem troboju, tako da bo priložnosti za nova doka- zovanja dovolj.« Valantova bo na prihodnjih tekmovanjih lah- ko skakala povsem neobreme- njeno, saj je B normo za nastop na svetovnem dvoranskem pr- venstvu (14,30) izpolnila, A nor- me (14,50) pa trenutno ne gre pričakovati od več kot treh ali štirih konkurentk. Najbolj se ji je na mitingu v Moskvi približa- la Rusinja Safronova, ki je skoči- la 14,40 m, nekaj podobnega pa pričakuje tudi člaiiica Kladivarja Cetisa: »S trenerjem Borutom Bilačem sva načrtovala dvig for- me, ki naj bi bila na vrhuncu prav v prvi polovici prihodnjega meseca na Portugalskem.« Svetovno dvoraiisko prvens- tvo v Lizboni se bo začelo 9. marca, dotlej pa naj bi se Valan- tovi na seznamu potnikov pri- družil še kateri izmed celjskih atletov TOMAŽ LUKAČ Devizno slovo Sankoviča Medtem, ko je večina slovenskih nogometnih prvoligašev že sredi priprav na spomladanski del prvenstva, še vedno cveti nogometna borza. Najodmevnejši prestop se je zgodil sredi tedna, ko je Skalno klet zapustil član naše mlade reprezentan- ce Goran Sankovič. 21-letnik je v celjskem dresu debitiral že s 17 leti in izkoristil priložnost, ki mu jo je ponudil tedanji trener Milovan Tarbuk. Odtlej je napredoval in domače ponudbe na njegov naslov so kar deževale, najugodnejšo pa je nemudoma sprejel. Podpisal je namreč 3-letno pogodbo s praško Slavijo, ki je med drugim tudi udeleženec osmine finala pokala evropske nogometne zveze, kjer jo čaka obračun z nemškim Kaiserslauternom. Sankovič se je novim soigralcem že pridružil na pripravah na Portugalskem: »Malce me že daje domotožje,« je nekoliko presenetljivo sporočil z zahoda Evrope. Finančnih podrobnosti ni želel razkriti, sodeč po razmerah na tržišču pa lahko ugibamo, da je celoten transfer vreden okrog pol milijona DEM, od česar naj bi približno polovico dobil CM Celje Publikum. Rumeno-modri bodo morali poiskati zamenjavo, ki bo zapolni- la vrzel po odhodu enega izmed stebrov obrambe, doslej pa so se dokončno dogovorili le z Dravograjčanom Gregorjem Helblom. Obetavni Bosanec Mirza Husič se je poškodoval že v prvih dneh priprav v Poreču, od koder so se Celjani vrnili konec prejšnjega tedna, predvčerajšnjim pa je trener Marijan Pušnik dobil novega pomočnika. Napak so napovedovali tisti, ki so med kandidate uvrščali strokovnjake s Celjskega, kajti na Skalni kleti so najbolj zaupali Mariborčanu Herbertu Klančniku. T.L. PANORAMA KOŠARKA 1.B SKL 16. krog: Bežigrad - Elektra 86:71 (62:55, 38:38, 19:22); Vugdalič 17, Rizman 15, Taj- nik, Milic 10, Kario 8, Zupane 6, Brinovšek 2, Goršek, Božič 1. Banex - Radovljica 100:74 (70:52,39:32, 27:13); Ravnihar 25, Lušenc 20, Strnad 19, To- mašič, T. Keblič 15, Pučnik, Goleš, M. Keblič 2. Vrstni red: Koper 28, Elektra 27, Banex in Hrastnik 26, ZM Maribor, Jurij Plava laguna 25, Ilirija, Union Olimpija mL, Radenska Crea- tiv 23, Nova Gorica, Bežigrad 21, Gepard Radovljica 20. 1. SKL (ž) 5. krog, II. dela: Merkur Celje-Lek Jezica 45:55 (34:48, 21:33, 14:20); Deak 17, Koma- dina 15, Veble 7, Knez, Potoč- nik 3. Vrstni red: Lek Jezica 32, Merkur Celje 31, Cheddite Ilirija 26, Maribor 24, BTC Le- grand 23, Odeja Marmor 20. ODBOJKA 1. DOL (m) 13. krog: SIP Šempeter - Gra- nit 3:2 (22,_ 19, -21, -22, 14). Vrstni red: Žurbi team Kamnik 32, Merkur Bled 31, Pomurje, Fužinar 24, Olimpija 23, Mari- bor 20, Salonit 15, Granit 11, SIP Šempeter 8, Brezovica 4. 1.D0L (ž) 13. krog: Nova KRM Meltal - B&L Utrip Šempeter 3:0 (19, 15, 13). Vrstni red: Nova KBM Mel- tal 39, Ljubljana 30, Kemiplas 28, HIT Nova Gorica 24, ZM Ljutomer 21, B&L Utrip Šempe- ter 19, TPV Novo mesto 14, Formis Bell Miklavž 7, Venus Frupi ŠOU 6, Elektrologistika 4. MALI NOGOMET 1. SLMN 10. krog: Beton MTO - Maxi klub Celje 4:3 (0:l);Stegu (16.), Hostnik (31.), Kovačič (33.). Vrstni red: Ll Litija 23, Beton MTO 20, Meteorplast 17, Naja, Sevnica 16, TF Beton 10, Puntar Alpkomerc 9, Tomaž MP 8, Mi- zarstvo Širovnik 7, Maxi klub 4. St. 5.-1. februar 2001 23 NOČNE CVETKE $ Sosed pa tak! V sredo, 23. januarja dopoldne, je Jože J. j2 Javornika poklical policiste, Icer mu je dan zagrenil sosed l^artin J. Ta je vpil nad njim, v jtopnjevanju jeze pa ga je še napadel. 9 Na železniški postaji se je 23. januarja zvečer nahajal »umetnik«, ki je svoje notranje razpoloženje izražal s pisanjem pO zidovih. Policisti, ki jih nje- govi stihi niso ganili, so Boru- ta Ž. predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, f Miran V., iz Strmca je slab mož in slab sin. To je dokazal 23. januarja, ko je v večernem času pretepel svojo ženko, ena- ko pa je storil tudi svoji mate- ri. • V sredo, 24. januarja pono- či, so za policijsko posredova- nje zaprosili stanovalci z Ribar- jeve. Tam sta v stanovanje Me- ha D. vstopila Mirsad P. in Bra- nislav V., se nad njim drla in ga nekajkrat udarila. Ker se tu- di po prihodu patrulje nista us- tavila, so ju pohcisti posadili v marico, a sta se možakarja tu- di med prevozom grdo obna- šala. Bila sta tako zelo neugod- na, da je bilo treba uporabiti plinski razpršilec. S solznimi očmi sta potem legla k počit- ku v prostorih za pridržanje. • Na Kajuhovi sta se 27. januar- ja dopoldne grdo gledala ter si podajala zmerljivke in žaljiv- ke izvenzakonska sopotnika Stanislava R. in Edgar Š. Ker sta bila v svoji glasnosti preveč moteča, se bosta morala zago- varjati pri sodniku za prekrš- ke. • Sobota se je slabo začela tu- di za Renato. Njen Milan O. je ni razveselil z zajtrkom v po- stelji, ampak jo je razžalostil z grdimi besedami in težko ro- ko. Kako težko, bo ocenil sod- nik za prekrške. • V soboto zvečer je šel Bog- dan R. na obisk k Albertu v No- vake. Pa se je kot gost grdo ob- našal, saj je svojega gostitelja zmerjal, pred njegovimi očmi razgrajal in si s tem prislužil napotnico za še en obisk: pri sodniku za prekrške. • V Stalinu je bila v nedeljo ob pol treh zjutraj preglasna glasba, so ocenili pohcisti in lastniku izstavili plačilni nalog. Potem so napisali še poročilo inšpekcijskim službam, ker so bila Stalinova vrata predolgo odprta. Pred Stalinom pa sta javni red in mir kršila Sebast- jan L. in Bojan S., ker pa nista hotela utihniti, so jima poste- ljo postlali v hiši na drugi stra- ni ceste. • Klemen K. je bil v nedeljo zjutraj pri svoji Marini. Parček pa se očitno ne štima najbolje, saj je Marina med prepirom po- grabila nožek in z njim Klem- na popraskala. M.A. Podjetniki, združeni v poslovniii gol juf i jali Na očeh policije so bili nekaj mesecev - V petek zjutraj prijeli osem osumljencev, dva sta v priporu Osem prijetih osumljencev, enaindvajset kazenskih ovadb za kaznivo dejanje po- slovne goljufije, enaindvajset oškodovanih gospodarskih družb in najmanj 115 milijo- nov tolarjev gospodarske ško- de je le nekaj podatkov iz naj- novejše kriminalne zgodbe na Celjskem, katere potek so celjski policisti spremljali ne- kaj mesecev, tudi z uporabo posebnih operativnih metod in sredstev. Pri spremljanju aktivnosti kriminalne združbe, ki je de- lovala sirom po Sloveniji, so sodelovali policisti iz štirih po- hcijskih uprav, murskosoboš- ke, kranjske, ljubljanske in celj- ske. Ker je PU Celje pri tem no- sila največji delež, je bila v če- trtek izredna novinarska kon- ferenca v Celju. Da se poslov- nim goljufom v bodoče slabo piše, je pokazala prav ta prei- Del zaseženega blaga iz razkritih poslovnih goljufij. skava, sicer pa imajo v sloven- ski pohciji dodobra izdelano strategijo in operativne načrte za odkrivanje vseh vrst krimi- nala, zlasti gospodarskega, kar je v času pred vstopom Slove- nije v Evropsko skupnost izred- nega pomena. Osmerico osumljenih so celj- ski kriminalisti prijeli v petek okrog šestih in jih nato prived- h k preiskovalnemu sodniku, ki je zadnjega od osumljenih zaslišal v ponedeljek zjutraj. Ta je šest osumljenih podjetnikov in podjetnic izpustil na prostost, za dva pa odredil pripor iz raz- logov begosumnosti in pono- vitvene nevarnosti. Gre za I.B. (41), državljana Hrvaške, sta- nujočega v Medvodah in R.Z. (23), prav tako Hrvata, ki je na- zadnje stanoval v Ljubljani. De- vetemu osumljencu je uspelo zbežati, za njim je razpisano iskanje. V petek zjutraj, ko so osum- ljence prijeh, so policisti opra- vili dvajset hišnih preiskav po vsej Sloveniji in zasegli različ- ne poslovne listine ter protiprav- no pridobljeno blago (tehnič- ne predmete, prehrambene proizvode, reklamne predme- te, tekstilne izdelke, gradbeni material ipd.), ki je zdaj zača- sno shranjeno v posebnem skla- dišču, vredno pa je okoh 40 mi- lijonov tolarjev. Kaže, da so preiskovalci zbra- li dovolj trdnega gradiva, da bo osumljenim mogoče krivdo v sodnem postopku dokazati. Ti, ki so bili prijeti, so osumljeni enaindvajsetih kaznivih dejanj poslovne goljufije po 217. čle- nu KZ, ki za to kaznivo deja- nje določa kazen od enega do desetih let zapora. Z goljufa- njem so osumljenci oškodovah enaindvajset slovenskih podje- tij, med katerimi so tudi večja (Kolinska, Izolirka, Kras Com- merce in Klasje). Kot je novinarjem povedal Gregor Dešman, vodja sektor- ja za gospodarski kriminal upra- ve kriminalistične policije GPU, so člani organizirane sku- pine delovali po preprostem principu zavajanja dobavite- ljev. Posameznih goljufivih po- slov so se lotevali večfazno, je dodal Robert Mravljak, načel- nik urada kriminahstične službe na PU Celje. Z nakupi in po- dobnimi načini so prevzemali manjša zasebna podjetja, pri notarju uredili prepis in prev- zete družbe vnašali v register pri Agenciji za plačilni promet, na registru podjetij pa teh spre- memb niso prijavili. Preko teh (fiktivnih) podjetij so z doba- vitelji na začetku sklepali manj- še posle in nabavljeno blago tu- di v roku plačali, da so se izka- zali kot solidni in zaupanja vredni poslovni partnerju, v na- daljevanju pa so sledili večji na- kupi. Pri tem so se z dobavite- ljem vedno dogovorili za od- log plačila. Nabavljeno blago so potem odpeljali v različna skladišča, tudi na območju Ce- lja, in ga prodajali po nizkih cenah na črnem trgu, torej mi- mo žiro računov gospodarskih družb, ki so jih uporabljah. Ko pa je nastopil čas plačila za bla- go, vredno od enega do tride- setih milijonov tolarjev, kup- cev (goljufov) ni bilo mogoče najti. Vrednost tako pridoblje- nega blaga znaša okoli 115 mi- lijonov tolarjev. Poslovne go- ljufije naj bi izvedli preko gos- podarskih družb Miklavc d.o.o. iz Prebolda, Prokob MTC d.o.o. iz Kranja in Melani d.o.o. iz Celja. Okrožni državni tožilec iz Celja Jože Manfreda je po- vedal, da je bilo takšnih poslov preko še neznanih podjetij še več, kot so jih do zdaj uspeli razkriti in da bo ob nadaljnji policijski najverjetneje uvede- na še sodna preiskava. Med preiskavo pa so lani pri dveh hišnih preiskavah odkri- li tudi ilegalno polnilnico po- narejenih alkoholnih pijač (ru- ma, vodke) ter že pripravljene koncentrate, steklenice in na- lepke za polnitev. Gre za kaz- nivo dejanje neupravičene upo- rabe tuje firme, vzorca in mo- dela, katerega je osumljen M.B. (30) iz okohce Celja. Glavna organizatorja poslov- nih goljufij sta bila že omenje- na hrvaška državljana, po nju- nih navodilih pa so poslovne goljufije izvrševali podjetniki M.B. (30) iz okolice Celja, L.M. (43) z območja Žalca, P.G. (36) iz okolice Murske Sobo- te, V.M. (33) iz okohce Kranja ter dve podjetnici, Z.P.(41) iz okolice Radovljice in S.P. (35) z območja Mozirja. Dušan Mohorko, direktor uprave kriminalistične polici- je pri generalni policijski upra- vi, je na ponedeljkovi novinar- ski konferenci poudaril, da so se v slovenski kriminalistični policiji odločili, da bodo z ena- ko intenziteto razkrivah vsa kaz- niva dejanja, ne le korupcijska, kot bi javnost lahko sklepala po zadnjih razkritih primerih korupcije. Torej se bodo ena- ko prizadevno lotevali vseh ob- lik kriminala, tako organizira- nega kot klasičnega. Znotraj gospodarske kriminalitete pa so posebej pomembne poslov- ne goljufije, saj gre za razme- roma novo obliko kriminala. Odkrivanje teh primerov in sto- rilcev je v času približevanja Evropski uniji za policijo izred- nega pomena, saj ti posli po- membno vplivajo na uspešnost celotnega slovenskega gospo- darstva. »Velike strategije in ela- borati so brez pomena, če se ne bodo izvajala konkretna ope- rativna navodila, ki smo jih v kriminalistični policiji izdelah. Torej bo naša kriminalistična policija uspešna le, če bo nje- no prizadevanje in delovanje tudi ustrezno finančno podpr- to. Slišim, da nam namerava- jo iz državnega proračuna na- meniti zgolj sredstva za preži- vetje, kar je slabo. Če našim prizadevanjem ne bo sledila tu- di materialna podpora, dolgo- ročnih uspehov ni mogoče pri- čakovati,« je bil prepričljiv Du- šan Mohorko. MARJELA AGREŽ Foto: SHERPA Radarske kontrole bodo • v petek, 2. februarja dopoldne, na območju Laškega, popoldne pa na območju Mozirja, • v soboto, 3. februarja dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Velenja, • v nedeljo, 4. februarja dopoldne, na območju celotne regije, popoldne pa na območju Celja, • v ponedeljek, 5. februarja dopoldne, na območju Laške- ga, popoldne pa na območju Rogaške Slatine, • v torek, 6. februarja dopoldne, na območju Mozirja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v sredo, 7. februarja dopoldne, na območju Celja, popold- ne pa na območju Velenja in • v četrtek, 8. februarja dopoldne, na območju celotne regije, popoldne pa na območju Laškega. PROMETNENEZGODE izgubil oblast nad vozilom Na regionalni cesti, izven naselja Žalec, se je v torek, 23. januarja ob 3.40 uri, v kri- žišču za Gotovlje pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo tele- sno poškodovana, štirje ude- leženci pa so utrpeli lahke te- lesne poškodbe. Na vozilu in objektu je nastalo za okoli 2 milijona 100 tisoč tolarjev škode. J.Š. (24) iz Žalca je vozil kom- binirano vozilo iz smeri Šem- petra proti Levcu. V križišču, odcepu za Gotovlje, je zapeljal preblizu desnega roba vozišča, izgubil je oblast nad vozilom, izruval semafor in nato zapeljal v jarek ob vozišču. Vozniku, ki je utrpel hude telesne poškod- be, so iz zverižene pločevine po- magali gasilci. Štirje sopotniki, A.Ž. (23), S.T. (23), M.P. (34) in PŠ. (26), so utrpeh lahke te- lesne poškodbe. Čelno trčenje v četrtek, 25. januarja po- poldne, se je na lokalni cesti ^ naselju Liboje zgodila pro- metna nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno poš- l^odovana, na vozilih pa je na- stalo za okoli 450 tisoč tolar- jev gmotne škode. J.B. (37) iz Pongraca je vozil 'Osebni avtomobil iz smeri Ka- proti Libojam. V bližini hiše l-iboje št. 3 je zapeljal na levo ^merno vozišče v trenutku, ko 1^ iz nasprotne smeri pripeljal ^oznik osebnega avtomobila, ^.L. (47) iz Kasaz. Nasproti ^ozeči voznik je odreagiral ta- 1^0, da je zapeljal na levo. Prav '^ko pa je nazaj na desno stran speljal voznik J.B., zato je med vozdi prišlo do čelnega trče- nja. Sopotnica v osebnem av- tomobilu voznika M.L., 42-let- na S.B. iz Kasaz, se je huje te- lesno poškodovala. Ni mogel pravočasno ustaviti v četrtek, 25. januarja, se je popoldne na Liptovski ce- sti v Slovenskih Konjicah pri- petila nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo, ena pa lažje telesno poškodovana. Na ude- leženih vozilih je nastalo za okoli 300 tisoč tolarjev mate- rialne škode. R.G. (31) iz Slovenskih Ko- njic je vozila osebni avtomo- bil po Liptovski cesti iz smeri centra Slovenskih Konjic pro- ti Tepaiiju. V križišču z Veše- niško ulico se je ustavila, da bi zavila levo. V tem trenutku je za njo pripeljal voznik oseb- nega avtomobila J.P. (33) izTe- panja, ki vozila ni uspel pra- vočasno ustaviti, zato je trčil v njeno vozilo. Voznica R.G. se je hudo telesno poškodovala, sopotnik v voznikovem vozi- lu, otrok M.P., pa je utrpel lahke telesne poškodbe. Voznik podlegel poškodbam . Na lokalni cesti izven na- selja Planina se je v četrtek. 25. januarja zvečer, pripeti- la nezgoda, v kateri je ena oseba umrla, ena pa je utr- pela lahke telesne poškodbe. M.N. (36) iz Ljubnega ob Sa- vinji je vozil osebni avtomo- bil po lokalni cesti iz smeri Smrekovca proti Rastkam. Ko je bil zunaj naselja Planina, je v ostrem desnem ovinku za- peljal levo izven vozišča. Vo- zilo je pri tem zdrselo tride- set metrov po pobočju in ob- stalo na strehi v potoku Krum- pah. Voznik je na kraju nez- gode podlegel poškodbam, so- potnik, M.N. (10) iz Ljubne- ga ob Savinji, pa je utrpel lah- ke telesne poškodbe. Nezgoda pred parkiriščem v petek, 26. januarja, se je popoldne na Ljubljanski ce- sti v Celju pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hu- do telesno poškodovana. B.J. (19) iz Žigona je vozil osebni avtomobil po dovozni cesti do parkirnih prostorov tr- govine Avto Celje na Ljubljan- ski cesti v Celju, pred njim pa se je z osebnim avtomobilom peljal 26-letni B.Č. iz Celja. Ta je, zaradi gostega prometa, pred križiščem dovozne in prednost- ne Ljubljanske ceste vozilo us- tavil, kar pa ni uspelo vozni- ku, ki je vozil za njim, zato sta vozili trčili. Voznik Č.B. je utr- pel hude telesne poškodbe. SK Na beton s treh metrov Delovna nezgoda s hudimi posledicami se je pripetila 24, januarja popoldne v Padeškem Vrhu. K.M. (37) je z zgodnje etaže gospodarskega poslopja me- tal seno in pri tem stal na zadnjem prečniku lestve. Naen- krat je izgubil ravnotežje in padel s treh metrov na betonsko ploščo ter se hudo telesno poškodoval. SK Št. 5.-1. februar 2001 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Stanovanjski i ciricus je iconcan Pravljice je konec, gre- mo naprej. Borut Veselko, igralec, voditelj in direk- tor Prešernovega gledališ- ča v Kranju, se bo te dni vselil, prav tako tudi vsi ostali, ki so jih nekaj časa vlačili po zobeh prestolne- ga mesta. Pa ne zato, ker bi bili proti temu, da dobijo kadrovska stanovanja (za najemnino povprečnega enoinpolsob- nega stanovanja bodo plače- vali tudi po 50 in več tisoča- kov), ne, po zobeh so jih vlačili zato, ker so jih ti ljudje dobili že večkrat po sistemu: dobim kadrovsko stanovanje, se ločim, ga za- pustim bivši ženi, se poro- čim in dobim novo kadrov- sko stanovanje. Po dolgih letih se je po- novno pojavil na glasbeni sceni nekdanji jugoslovan- ski pevec Pero Dimitrijevič, ki je bil bolj kot pevec znan po tem, da je brat slavnega nogometaša Vita Dimitrije- viča.Vito ima izredno lepo hčerko, v katero se je zagle- dal Jure Jankovič, bolj znan po maturitetni aferi, ki je bi- la bolj naperjena proti nje- govemu slavnemu očetu Zo- ranu Jankoviču. No, mimo- grede, Zoran je pred dnevi na nogometni tekmi, ki jo je med tamkajšnjimi in Merca- torjevimi direktorji ter prvo postavo nogometnega kluba Olimpija v Tolminu organizi- ral Teodor Štrukelj, direk- tor Alpkomerca, podaril za Ložane 100.000 tolarjev, ne- kaj manj kot milijon pa so prispevali ostali udeleženci tekme. Lepa gesta. Pero Dimitrijevič, ki je bil nekaj časa zelo popularen pevec, je kmalu po osamos- vojitvi Slovenije izginil v neznano, zdaj pa je v Ljub- ljani odprl agencijo za zaba- vo, s katero hoče Ljubljani odvzeti naslov zaspana Ljubljana. Prireditve bo imel v hotelu Slon, ki je že nekoč imel sloves najbolj živahne- ga hotela. O eni od najlepših Slo- venk, Velenj čanki Tatjani Tutan je zadnje dni bolj ma- lo slišati. Kot kaže se noče zapletati v škandale, če pa ni škandalov, ni zanimanja. »Poročila se še nisem,« je dejala, »zadnje mesece sem sodelovala na nekaj manj- ših lepotnih tekmovanjih in osvojila ne samo prvo me- sto, ampak sem dobila tudi nekaj lepih nagrad, tako da sem videla nekaj sveta. Med drugim sem bila tudi v New Yorku in tam posnela nekaj fotografij za naslovnico znane modne revije. V krat- kem se vračam nazaj, da posnamem še nekaj mod- nih fotografij, drugače pa živim v Velenju svoje mirno življenje,« je dejala in takoj dodala, da kakšne večje publicitete noče. So pa postali pravi poslov- neži člani skupine Nude. Še nedolgo tega so bili dokaj anonimni, zdaj pa že pošilja- jo sporočila redakcijam in v njih pišejo, kaj delajo. »Na predizboru za Evrovizijo, ki bo 23. februarja, bomo za- peli pesem Ni čist greh«, nam pišejo. »BiH smo zelo presenečeni, ker so jo izbra- li, saj takšna pesem ni naj- bolj primerna za takšen fe- stival. Trenutno snemamo nove pesmi za prihajajoči al- bum. Le Luka nam večkrat uide iskat tiste magične tre- nutke, ki jih potrebuje za inspiracijo. Dekleta, pazite se.« Sicer pa tudi v Ljubljani vsi napeto čakajo tisti tre- nutek, ko bodo odgovorni slovenski policisti na ti- skovni konferenci povedali, kateri so tisti glavni Celjani in ostali Slovenci, ki so se ukvarjali s preprodajo blaga in še čim hujšim. Toliko predreklame, reklame in napovedovanja, kakor ga je imela policija o skupini osumljenih podjetnikov, ve- čina jih je iz Celja, že dolgo ni bilo. m NINA KAVRAN- ADLEŠIČ Čigav je hladilnik? Prebivalci Andraža in oko- liških zaselkov pazijo na lep izgled svojega kraja. Kot ka- že, pa niso vsi taki. V avtobu- snem postajališču na Ložnici je nekdo odložil iztrošen hla- dilnik in še kup drugih od padkov. Bo počakal do prve spomladanske čistilne akci je? T. TAVČAB ■zdoma upokojencev Šentjur Napis na šanku: »Mladolet nim in vinjenim ne točimt alkoholnih pijač.« Simon Jhmšek s svojim plenom. Smuc za kosilo in okras Simon Tlirnšek iz Založ pri Polzeli je vnet ribič, član Ribiškega društva Šempeter v Savinjski dohni. Ujel je že kar precej velikih rib, ki jim pravijo ribiči kapitalne. Te dni pa je iz Preserskega jezera potegnil smuča prav zavidljivih mer. Dolg je bil 91 centimetrov, tehtal pa je celih 7 kilogramov. Ponosni ribič bo smuča vehkana nagačil, meso, ki je zelo okusno, pa bodo pojedli. T. TAVČAR VITEZI BELEGA MESTA št. 5.-1. februar 2001 NASI KRAJI IN UUDJE 25 Vida Flis s svojima staršema in medaljami, ki jih je osvojila na dosedanjih tekmovanjih. Brez staršev daleč od doma? WdQ Flis, ki se bo udeležila iger no Aljaski, potrebuje pomoč HI . a Aljaski v mestu Ancho- rage bodo od 4. do 11. marca svetovne zimske igre Spe- cialne olimpiade, ki se jih bo udeležila tudi Vida Flis iz Hramš v Občini Žalec, sicer varovanka zavoda Miha Pinter na Dobrni. Da bi se počutila bolj domače in var- no, naj bi jo na igre pospre- mila tudi starša. Vendar bi si morala sama plačati vse stroške, česar nikakor ne zmoreta. 2^to poteka preko medobčinskega društva So- žitje Žalec akcija zbiranja sredstev za pomoč družini FHs. Vida Flis, Id bo maja dopol- nila 18 let, se je v druščino športnikov uvrstila po zaslugi rezultatov, ki jih je dosegla na regijskih in državnih igrah Specialne ohmpiade na sne- gu. Lani pa je bila tudi udele- ženka evropske letne Special- ne olimpiade, ki je potekala na Češkem. Takrat je svoje znanje in zmogljivost pokaza- la v atletskih disciplinah. Na Aljaski pa se bo pomerila s sovrstniki v teku na smučeh. Flisova domačija je ena ti- stih, kjer je zemlja preskopa in preveč hribovita, da bi lah- ko zagotavljala dovolj kruha za preživetje. Znajdejo se, ko- likor se morejo. Skromna kmetija premore nekaj gozda, pretežno pa bregove, ki jih od lanskega leta dalje večinoma popasejo ovce. Čreda je sedaj še majhna, vendar pa se bo že letos povečala, saj je v priroč- nem hlevu že nekaj mladičev, ki dajejo optimizem in voljo do ovčarstva, ki naj bi poma- galo živeti lepše življenje. Ovce in vse domače živali pa so tudi dobre Vidine prijatelji- ce, ki jih bo v času odsotnosti zelo pogrešala. Še težje pa bi ji bilo, če ob sebi ne bi imela staršev. Rihard Kopušar, predsednik društva Sožitje Žalec se tega dobro zaveda in zato po svojih najboljših mo- čeh pomaga priti Flisovim do denarja, ki ga potrebujejo za pot. »Vida je s starši članica Sožitja, zato smo zelo pono- sni in veseli, da je med udele- ženkami Specialne olimpia- de. Še bolj veseh pa bomo, če nam bo s skupno pomočjo dobrih ljudi uspelo zagotoviti denar tudi za oba starša, saj bi bila Vidi v veliko oporo, hkra- ti pa bi prvič v svojem težkem življenju doživela nekaj po- sebnega, kar jima od srca vsi privoščimo,« pravi Kopušar. mmmm darko naraglav Denar za Vido in njuna starša se zbira na žiro raču- nu društva Sožitje:. 50700- 620-16- 05-1376110-705128 s pripisom Vida Flis. Davčna številka društva je 71368914. Vsi, ki se boste odločili poma- gati, denar prispevajte do 15. februarja, ko se bodo Flisovi morali dokončno odločiti gle- de odhoda na Aljasko. Letos še vec pomoči Celjski Rotary club je lani v dobrodelne namene zbral dva milijona tristosedemde- set tisoč tolarjev, znesek, za katerega upajo, da ga bodo v letošnjem letu še presegli. Malo več kot polovico zne- ska so namenili svojemu osrednjemu varovancu, celj- skemu Društvu za cerebralno paralizo Sonček. S preostahm denarjem so podprli mlade Pri izobraževanju, pomagah so pri projektu Soča, organizi- rali mladinski tabor in prispe- vali sredstva za nakup opreme invalidnega centra. Prispevali Pa so tudi k projektom med- ■larodne Rotary organizacije, ki se izvajajo po vsem svetu. Tudi letos bo večji del do- Wodelne dejavnosti name- njen pomoči otrokom s cere- t^ralno paralizo, ki so združe- v Centru Sonček ter omogo- ^nju šolanja socialno ogrože- in nadarjeni mladini. Za Valentinovo bodo tako prire- dil dobrodelni koncert s te- l^atiko filmske glasbe, v juni- ja bodo izvedb mednarodno Izmenjavo otrok, v načrtu pa "naj o tudi dražbo umetniških del, kar jim lani ni uspelo. Radi pa bi pomagah tudi mla- dim ljudem, ki imajo težave z drogami. NATAŠA PEUNIK Na Aljasko po! medalje Helena Ocvirk iz Košnice pri Celju in Aljaž Kovač iz Arclina sta učenca Osnovne šole Glazija s prilagojenim programom in bosta v okvi- ru Specialne olimpiade 28. februarja odpotovala na zimske svetovne igre na Al- jasko, kjer bosta oba tekmo- vala v veleslalomu. Pred tem se bosta 15. in 16. februarja udeležila državnega prvens- tva na Pokljuki, Šestnajstletnika Helena Oc- virk in Aljaž Kovač sta učenca v oddelku vzgoje in izobraže- vanja (OVI), kjer so otroci s posebnimi potrebami, zato po- trebujejo posebm pristop in vzgojo. Njuna razredničarka Danica Roje ju je naučila smu- čati in ju tudi ves čas pripravlja na različna tekmovanja. Aljaž rad smuča, plava, ko- lesari, rola, piše, riše, računa, pleše, gleda video filme, rad posluša glasbo in poje ter po- maga učiteljici Danici. Tudi Helena je aktivna športnica in pridna učenka, saj rada rola, kolesari, teče, smuča, piše, bere, poleg tega pa rada poma- ga mami pri gospodinjskih opravilih, kot so pomivanje posode, pometanje, speči pa zna tudi palačinke. Helena vsak dan doma skozi vse leto vestno trenira in se pripravlja na tekmovanja. Lani je na evropskem kolesarskem pr- venstvu Specialne ohmpiade na Nizozemskem osvojila sre- brno in bronasto medaljo. Ta- ko Aljaž kot Helena se veselita potovanja na Aljasko in sta Helena Ocvirk in Aljaž Kovač se veselita odhoda na Aljasko. polna pričakovanj. Njuna spremljevalca bosta Danica Roje in Leon Štemberger. »Ponosni m veseh smo, da se v ŠoU udeležujejo gibanja Special- ne ohmpiade in tekmujejo tudi v tujuii ter dosegajo zelo dobre rezultate. VeUka zahvala gre se- veda Danici Roje za njeno potr- pežljivost, trud ui voljo. Ponosni smo, da se ime šole sUši tudi v svetu,« se shinja vodstvo šole. Starši so jima za tekmo- vanje kupili novo smučar- sko opremo, prispevali pa bodo tudi žepnino: »Hva- ležni smo vodstvu šole in še posebej Danici, ki je naša otroka postavila na smučke in danes lahko samostojno smučata, brez pomoči odraslih.« SABINA KRANJEC Foto: GAŠPER DOMJAN V Šentu še več dejavnosti Poleg rednega programa v dnevnem centru Šent Celeia, sta od sredine januarja na sporedu še dve dejavnosti. Na Krekovem trgu 3 v Celju lahko ob ponedeljkih med 16. in 17.30. uro obiščete svetovanje za svojce oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ob sredah pa se lahko med 10. in 12. uro udeležite likovno-literarne delavnice, ki jo vodita zunanji sodelavki Marija Rihter in Irma Lever. N. P. Št. 5.-1. februar 2001 NASI KRAJI iN UUDJE V hladnih icrempijih smrti Metodov štirideset metrov globok padec do ponovnega rojstva Verjetno bo večno neodgo- vorjeno, kaj žene ljudi v os- vajanje nečesa novega, neo- bičajnega - nekaj tako ne- vsakdanjega, da se zdi celo nekoliko noro. Pa ni, samo človekova narava terja Vedno novo dokazovanje, da je tisto daleč, visoko, tisto nevarno in grozeče, samo nekaj vsak- danjega. Ne za večino, za iz- brance, ki to preprosto so ali pa so v potu lastnega odreka- nja to postali. Dejstvo, ki se ga Metod Sem iz Mozirja ob ponovnem rojstvu še kako zaveda. Pred dnevi je namreč preživel zdrs čez 40-metrsko steno pod Škarjami v sosešči- ni 2.350 metrov visoke Oj- strice. Redkobeseden 27-letni mla- denič - med alpinisti skoraj ne najdeš pretiranega čvekača - se je z alpinistično šolo spopa- del že pred osmimi leti in v tem času oblezel veliko evrop- skih alpinističnih smeri. Pod njim so bili argentinski vrhovi, poraz je priznala tudi najvišja afriška gora Kilimandžaro, z jadralnim padalom je kot prvi in do sedaj edini prejadral z vrha Ojstrice v Luče in potem doživel malodane usodno preizkušnjo v domačih gorah. V začetku januarja so se s prijatelji odpravili plezat proti Ojstrici, Metod pa se je odločil za turno smučanje v vzhodni grapi. Svež sneg je nudil ideal- ne pogoje za smučanje, se spominja Metod. 45-odstotna strmina je bila dodatna moti- vacija, nekateri predeli so ce- lo 75-odstotni, vendar teh Metod ni več dosegel. Med zaviranjem ga je preprosto vzelo, spodnjo smučko mu je zasukalo prečno, proti prepa- du je drsel hrbtno. Prekaljeni alpinist ni izgubil prisebnosti. Vrgel se je na prsi in s cepi- nom zagrebel v sneg. Skoraj mu je uspelo... Nadaljevanje Metodove odisejade je bilo silovito. Spo- minja se, kako ga je zabrisalo Je Metodu Semu »pomagal« v prepad zlomljen okel na lednem cepinu? na poličko in od tam v pre- pad, mimo skal v globino. Se- kunda, morda dve - čas se je razvlekel v neskončnost - in pod njim skale. Potem ga je odrešila izguba zavesti, tako da se padca pol metra od smrtonosne skale Metod ne spominja. Niti tega, koUko ča- sa je prebil v snegu nezave- sten. Ko se mu je povrnila zavest in z njo življenje, se mu je v kosti zalezel mraz. Poldrugo uro je trajalo, da so se kolegi prebili do njega. Osamljena smučka pod steno in palica ter luknja v snegu, spodaj nekje pa Metod, so jim vzbujali nelagodne občutke. Samega reševanja se Me- tod spominja zelo medlo - kolega iz celjske gorske reše- valne mu je nudil prvo pomoč in zahteval v policijski letalski enoti helikopter. Zaradi slabih vremenskih razmer so morali reševati brez helikopterja, z gorskimi nosili in potrebno opremo. Sestop z gore je bil hiter in usklajen. Ponesreče- nec z nalomljeno prsno kost jo, bolečinami v vratu in kri žu, se bo lahko in moral s hvaležnostjo spominjati prija teljev alpinistov in gorskih re^ sevalcev. Konec dober, vse dobro, bi lahko zaključili avanturo mla- dega mozirskega alpinista in smučarja. In vendar se po- stavlja vprašanje, zakaj ni vzdržal cepin. Specialno led no orodje so v ZDA razvijali šest let, okel pa je popustil pod neznatno Metodovo te žo. Zgolj slučaj ali slab mate^ rial, vsekakor se bo moral nekdo zamishti o kvaliteti ce- pinov, ki jih izdeluje firma DMM. Življenja alpinistov so takšnega premisleka vredna. Metod Sem je miren in sp& kojen, samo nekoliko razoča- ran, ker mu ni uspelo. Ljudje mislijo, da so alpinisti norci Id ne morejo »zastokati«, zakaj jih žene nevarnost. Sleherni išče zadoščenje primerno svoji stopnji, vse je storil koi je treba in vendar ni šlo. Ni{ se ni spremenilo in preizkus nja ga ni odvrnila od plezanja Če bi mu uspelo, bi se skrom- no povesehl. Tisto ga še čaka, samo bolečine morajo zapu stiti mlado telo. Potem pa spet pot pod noge in novira dogodivščinam naproti. Lju- bezen je strup, ki nikoli ne popusti. EDI MAVRIC Foto: CIRIL SEW Po skupščini so člani združenja rm šoferskem plesu luimesto volana vrteli svoje izbranke. Nevarni voznilci brez izicušenj Redna skupščina ZŠAM Celje - Država naj uredi zakonodajo o »navideznih društvih« Na redni skupščini Združe- nja šoferjev in avtomehani- kov Celje (ZŠAM) so delegati v slavnostnem vzdušju opra- vili analizo dela v prejšnjem letu in podelili priznanja ter odlikovanja nekaterim najza- služnejšim članom. V otvoritvenem nagovoru je predsednik izvršnega od- bora Iztok Uranjek državne organe pozval k ureditvi za- konodaje o »navideznih druš- tvih, ki se registrirajo kot klu- bi ali združenja, s tem pa se po obveznem odprtju gostin- skega lokala izognejo zakon- skim obveznostim.« V pri- hodnje si želi boljšega sodelo- vanja s sindikatom voznikov. ZŠAM je bilo ustanovljeno 1952. leta, danes pa ima 750 aktivnih članov in 16 zaposle- nih v delovnih skupnostih. Preživlja se s prireditvami, članarinami, famoznim »paj- kom« in avtošolo, ki so jo letos registrirali v skladu z novo zakonodajo. Lani so iz- vedli 21 tečajev cestno-pro- metnih predpisov, vozniški izpit različnih kategorij pa je opravilo 220 kandidatov. Naj- večji delež stroškov predstav- ljajo naftni derivati za 18 vo- zil, ki jih ima združenje v uporabi. Največ zanimanja je med prisotnimi 70 delegati in gosti zbudilo poročilo o stanju pro- metne varnosti celjske polici- je. Število prometnih nesreč na cestah njihovega območja se je v lanskem letu sicer zmanjšalo za 4 odstotke v primerjavi s prejšnjim, še vedno pa je v 1.581 nesrečah umrlo 8 oseb, 515 pa se jih je telesno poškodovalo. Največ nesreč so povzročili vozniki z manj kot dvoletnim stažem, največkrat pa je bil vzrok pre- hitra vožnja. Zaskrbljujoče je, da se kar dve tretjini nesreč zgodi na suhi cesti. ■PRIMOŽ CIRMAN Foto: GAŠPER DOMJAN Značko z zlatim vencem ZŠAM Slovenije je prejel Mi- lan Flis, zlato značko Alojz Melavec ter plakete tovariš- tva Stanko Stegne, Milan Cveteržnik in Marjan Palir. Plakete Vzorni voznik so prejeli Ivan Štuhec, Franc Lebič, Dominik Kramper- šek, Drago Kračun, Jože Ko- «!;ihpr tpr Franr ^fihpr NAJSTAREJŠI VOZNIKI Šoferska korenina Jakob Meh iz Velenja že petdeset let vozi brez nesreče Velenjčan Jakob Meh je med sokrajani znan kot do- ber mizar, vesten gasilec v prostovoljnem gasilskem društvu Velenje, kjer so člani tudi vsi njegovi sinovi, in kot udarnik pri gradnji Velenja. In seveda kot šoferska kore- nina, ki v svojem 91. letu še vedno čilo sedi za volanom. Mizarski obrtnik je že leta 1937 odprl svojo mizarsko de- lavnico, v kateri je nato v dol- gih letih izučil celo vrsto po- močnikov. Sedaj v njej mizari sin Branko. Pravzaprav so za- sebniki vsi njegovi sinovi in hčerka, vsem pa je znal vcepi- ti pridnost in predanost delu, tako da dobro gospodarijo v svojih poklicih. »Zdravje mi dobro služi,« pravi Jakob Meh, »pri devetde- setih še vedno nimam težav z vidom.« Zato niti ni čudno, da ima še vedno veljavno vozniš- ko dovoljenje. Šoferski izpit je opravil pred petdesetimi leti in v vsem tem času še ni povzročil niti ene same nesreče. Bil je JaJcob Meh je še vedno dober voznik. med prvimi obrtniki v Velenju s svojim osebnim avtomobi- lom. Meh pravi, da je imel v živ- ljenju očitno nekaj sreče. Ljud- sko sodišče iz Šoštanja je takoj po vojni v pičlih dvajsetih mi- nutah obsodilo 45 domačinov iz Šaleške doline in jih poslalo v teharsko taborišče pri Celju. Med njimi tudi Jakoba. Tam je preživel dobre tri tedne, nato pa ga je vseh strahot rešil vi sok partizanski oficir, ki je r£ seval svojo ženo. Ta se je pra tako znašla za žico na Tehai jah. Seveda pa zasliševanj tem ni bilo konec. Nekega dn pa so mu rekli, da lahko odid domov. »Dokler bom le lahko, ž£ lim še sedati za volan svojeg avtomobila,« nam je dejal. LOJZE OJSTERŠEl Št. 5.-1. februar 2001 NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON 27 Nova oprema, novi poklici v Poklicni tehniški strojni šoli, ki deluje v ok- viru Šolskega centra Celje, so v začetku januarja za- ključili dva pomembna projekta: pridobili so novo učilnico za področje avto- matizacije in krmilne teh- nike in računalniško vo- deno peč za toplotno obde- lavo kovin. Nova učilnica je idejno in vsebinsko predvsem plod domačega znanja in rezultat dela profesorjev Poklicne tehniške strojne šole. Najpo- membnejše je, da učilnica zagotavlja kakovosten fron- talni pouk in izvajanje labo- ratorijskih vaj. Šolske mize so v ta namen razporejene v obliki črke U. Zunanji del je namenjen frontalnemu, no- tranji pa laboratorijskemu delu po skupinah. Učiteljeva miza je opremljena z raču- nalnikom, tiskalnikom, gra- foskopom in videorekorder- jem, celotna učilnica pa z najsodobnejšo multimedij- sko opremo. Druga pomembna pridobi- tev je računalniško vodena elektrouporovna peč, ki jo je šoli dobavilo domače podjetje Bosio iz Štor. Osnovna pred- nost te peči je, da vodenje, nadzor in predstavitev proce- sa toplotne obdelave potekajo s pomočjo računalnika. Poklicna in tehniška strojna šola v šolskem letu 2001/ 2002 osnovnošolcem ponuja možnost vpisa v dva prenov- ljena izobraževalna progra- Učilnica oziroma laboratorij za avtomatizacijo in robotiko ma. K vpisu pa vabijo tudi dekleta. Informativna dneva bosta 9. februarja ob 9. in 15. uri ter 10. februarja ob 10. uri. Popolna novost v sloven- skem izobraževanju je pro- gram orodjar, ki ga bodo iz- vajali po dualnem sistemu. Dijaki, ki ga bodo uspešno zaključili, bodo lahko izo- braževanje nadaljevali v Šol- skem centru Celje tako v srednjem strokovnem, kot v višjem strokovnem progra- mu orodjarstva in pridobili naziv inženirja. Učenci se bodo lahko vpisa- li tudi v posodobljen program strojni tehnik, ki vključuje več laboratorijskega dela s so- dobnimi računalniško vode- nimi pripomočki, več praktič- nega projektnega dela in več izbirnosti. Dijaki bodo izo- braževanje zaključili s poklic- no maturo, ki bo tudi dijakom tehniških programov omogo- čila vpis v univerzitetni študij- ski program. NATAŠA PEUNIK Darujmo kri! Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije, ki bodo: 6. februarja v Gorici pri Slivnici, 14. februarja v Radečah in 15. februarja v Rogaški Slatini. SK Hišni sadni vrl Hortikultumo društvo vabi na predavanje z naslovom Hišni sadni vrt predavateljice Maje Podgornik, ki bo danes v zgor- nji mali dvorani Narodnega do- ma v Celju ob 17. uri. N. P. Pomoč Branicu Zupancu Rdeči križ Laško se je seznanil s potekom akcije za pomoč Branku Zupancu iz Rifengozda, ki se je začela na predlog občine Laško julija lani. Doslej so zbrali 706 tisoč tolarjev, akcija pa bo trajala do aprila, ko naj bi predvidoma zbrali 3.600.000 tolarjev, ki bodo pokrili stroške gradbenih in obrtnih del za prilagajanje bivalnih pogojev. V akciji z organizacijo dobrodelnega kon- certa sodelujeta tudi Klub ljubiteljev vrtiljaka polk in valčkov in Kulturni center Laško. Za sodelovanje v akciji je pri Območnem združenju Rdeče- ga križa Laško odprt posebni žiro račun, kamor se stekajo sredstva : 50710-678-49285 s sklicno št. 00 764 100, s pripisom »za Branka«. PC Za in proti v Južni i Afriki v glavno mesto Južnoa- friške republike Johannes- burg je v soboto odpotovala 5-članska ekipa srednješol- cev, ki bo Slovenijo zastopa- la na 13. srednješolskem de- batnem prvenstvu. V ekipi je tudi Ana Jager, članica de- batnega kluba Gimnazije Celje - Center. Na svetovnem srednješol- skem prvenstvu bodo sode- lovali mladi debaterji iz 35 držav iz vseh celin, celjska gimnazijka Ana Jager pa se je na izmenjavo argumentov za in proti pripravljala ob pomoči svoje mentorice Ma- teje Glušič Lenarčič in bri- tanskega asistenta Georga Veomanna, ki se z debaters- tvom ukvarja že 35 let. Pred- pisane teme so aktualne, od mladih pa zahtevajo odlično poznavanje problematike ter dobro obvladovanje angleš- kega jezika ter debaterskih spretnosti. Mladi bodo v Johannesbur- gu razpravljali o problematiki zdravljenja in dostopnosti zdravil za aids v državah tret- jega sveta, problemih s kateri- mi se srečujejo homoseksual- ni pari, ki želijo posvojiti otroka, odpisu dolgov nera- zvitim državam ter svetovni problematiki beguncev, pr- venstvo pa se bo zaključilo 7. februarja. IS Očetje in dojeni otroci Projektna pisarna Celje - zdravo mesto vabi na redno srečanje skupine za podporo dojenju. Srečanje bo danes, ob 16. uri, v prostorih Projektne pisarne na Slomškovem trgu 4. Tema srečanja bo »Očetje in dojeni otroci«. N. P. Pol stoletja... ...celjski racman 6. PIŠE: Jure Krašovec Aneicdote o varčnosti urednilca Varčnost in gospodarnost Toneta Masla kot glavnega in odgovornega urednika, takrat tednik še ni imel direktorja, smo sodelavci, pa tudi dopi- sniki, imenovali skopuštvo. Včasih bi nam res kak cvenk navrgel. Seveda je imel dober izgovor, da nam bodo pristri- gli subvencije, če bomo denar razmetavali. Prepogosto pros- jačenje bi pri izdajateljih pov- zročalo nejevoljo. Tako smo vsakič, ko so nam iz tiskarne pripeljali kup, za naročnike namenjenih izvo- dov tednika, lepili na zaglavje Časnika listke z naslovi, ki jih je na šapirograf razmnožila in razrezala računovodkinja. To delo smo opravljali vsi, od Masla do Danice v upravi, vča- sih tudi snažilka Barbara. Pla- (5ilo za to delo, trajalo je nekaj popoldanskih ur, je znašalo le Četrtino stroškov, kot bi nam jih zaračunala tiskarna. Še dolga leta pozneje so se o Tonetovi varčnosti širile na- slednje, v resnici le malenkost prirejena, anekdote: Tednik je premogel, pred leti kupljeno, novo moško ko- lo, s katerim smo potovali vse do Kozjega in v Zgornjo Sa- vinjsko dolino. Včasih so nas res na pot vzeli tudi funkcio- narji v avtomobilih. Spominjam se, da mi je ne- koč Maslo »zrihtal« prevoz v Mozirje, a so namero odpove- dali. Ko sem drugi dan ob svitu iz Paske vasi poganjal pedale kolesa od Letuša navz- gor, me je prehitela črna okrajna hmuzina, v njej ob šoferju okrajni veljak, za njim sopotnica. Nisem dobro vi- del, če je bila vsaj čedna. Tisto poletje je bil Tone Ma- slo z družino na počitnicah na južnem Jadranu. Poznejši urednik Tone Skok, ki je bil pri tedniku ilustrator in foto- reporter, je nekega dne je pri- šel ves vzburjen povedat, da imajo pri Avtomotorju na pro- daj nekaj čeških motornih ko- les znamke _bbJawa«, in to novih, novcatih... Seveda je Tone Skok vedel, da denar imamo, vedel pa je tudi, da si jaz ne bom upal odločiti. Odločili smo se poslati uredniku na otok Koločep pri Dubrovniku telegram o celj- ski navzočnosti motornega kolesa, o znamki, kubaturi motorja, o porabi, ceni, mor- da tudi barvi, ter na koncu vprašali, če naj ga kupimo. Odgovora dva, tri dni bilo. Toneta je pod vročim soncem ogrelo še to, da smo toliko zapravili za telegram. Da bi nam pokazal, da je telegraf za kratka sporočila, nam je tak- šnega poslal: »Kupite Maslo.« Kar pri tej anekdoti ni res, je to, da je bil telegram dvovrsti- čen. V prvi vrsti je bilo sporo- čilo: kupite, v drugi vrsti pod- pis : Maslo. In še je bilo temu podobnih dogodkov. Na primer tale: Ule 1955 Obetalo se nam je prizna- nje glavnega odbora sociali- stične zveze Slovenije, raz- glasitev za najboljši pokra- jinski časopis. Nam v ured- ništvu in upravi se je kolcalo tudi po gmotni obliki takega priznanja, vsaj nekaj otiplji- vega »za povrh«. Seveda nam še na misel ni prišlo, da bi moledovali pri varčnem uredniku. Sestavih smo pi- smo izdajatelju, da bi Maslu vendar namenili tudi denar- no nagrado. In so mu jo tudi dali, z naročilom, naj primerno na- gradi tudi sodelavce. Žal je fotografij, rm katerih bi bil Tone Maslo, zelo malo. Imeli smo sicer ruski aparat »Fed«, ki pa je neprestano trgal filme. Zato mora v ta podlistek vskočiti zanimiva fotografija, nastala v tistem času. V dvorani kina Union je bil menda eden prvih »gala maturantskih plesov«. Lahko bi rekli, da tudi Celjanke od nekdaj so kot lepotice slovele. Z varčnostjo urednika pa ni povezan naslednji resnični dogodek, ki sodi med anekdo- te: Risto Gajšek, v Goropevško- vem besedilu navajan kot pi- sec člankov gospodarske te- matike, je tedniku nehote za- kuhal tole. Ko smo iskali dobre prvoa- prilske šale, nam je Risto po- nudil temo s svojega področ- ja. Po njegovi predlogi, ki jo je odobril sam odgovorni, in to- liko si je bil tudi sam kriv, je tednik objavil, da se bodo od prvega aprila cene na celj- skem tržišču močno znižale. Politika je odločno reagira- la. Verbalno seveda. Maribor- ski Toti list je teden pozneje objavil prekhc: • Preklicujemo sporočilo v Celjskem tedniku, da so na celj- skem globoko znižane cene in sporočamo, da je na tem tržišču cena padla - samo Maslu. Vera Strmecki je bila drago- cena pridobitev. Bila je umir- jena, kultivirana novinarka. Pridobila je za sotrudnika pi- satelja Vladimirja Levstika. V hišo je prinesla nekaj mehko- be in ženske tematike. Tudi grobe moške šale so splahne- le. So pa njej enkrat zagodli tiskarniški črkostavci. Prise- gel bi, da ni bil tiskarski škrat. Ko so pretipkavali njen ku- harski recept v svinec, so bese- dico kvas zamenjali v kavs. Vera se je tiste dni odpravila na teren, ker ji je bil zadosti že prvi moških telefonskih kli- cev, če mora zdaj za vsak »štrudl« biti doma. (Sledi: Zgode, nezgode z gobavim DKW) Št. 5.-1. februar 2001 28 DOM IN VRT Naj diši po soncu! Kadar prižgemo luči in raztegnemo dan v noč, pa čeprav še sredi zime, takrat je prijetno pomisliti na naše vrtove, miniaturne v poso- dah ali pa na tiste gredice polne rož, zelenjave, tudi na dehteče trave. Če tako kakor jaz komaj čakate, da začnete brkljati po zemlji, potem je vedno pravi čas, da uresniči- mo sanje. Popeljala vas bom na spre- hod na obronek gozda, med prepletene veje pozimi golih dreves, na mehak mah ob njihovih koreninah, med že cvetoče telohove cvetove, med res je, borovničeve in bršljanove poganjke. AH se vam ne zdi, da smo že za korak bliže soncu? Pričarajo ga nam tudi silje- ne čebuUce narcis, ki jih lahko kupimo v bližnji cvetličarni, sil j eni poganjki forzicije, ki smo jih nabrali in jih zanesli v sobo v vazo z mlačno vodo, da so se odprli popki in nas razveselili s prvimi cvetovi; morda vam kje v vrtu že cve- tijo trobentice in marjetice v travi? Ste že odrezali bresko- vo, češnjevo, ali jablanovo ve- jo in jo silili k cvetju? Ste že posejali dišavnice v lončke, razporejene na okenski poli- ci? Ste že nabrali regratove liste in si pripravili solato? Po- skusite, sedaj je pravi čas, da odženemo sive in meglene dneve, da sprejmemo, tisto kar nam čas ponuja, pa če- prav to ni veselje s snegom. Zakaj naj ne bi torej tudi pri nas, v sobi in kuhinji, na okenski polici, na delovni mi- zi, v službi, dišalo po gozdu in soncu? Torej bomo spet čara- li! Poiskali bomo velik gUnen krožnik ali posodo iz narav- nega kamna v umirjenih bar- vah in uporabili bomo po- ganjke, ki smo jim prisluhnili na sprehodu, tudi kos cvetli- čarske gobe. 1. Kozarčku in namočeni cvetličarski gobi določimo mesto na glinenem krožniku. V gobo čimbolj navpično in iz enega mesta, težišča, razpo- redimo samo eno vrsto po- ganjkov, lahko cvetočo forzi- cijo, vrbove mačice, drenove poganjke. Če smo se odločili za siljene čebulice narcis, go- be ne potrebujemo, saj so po- sajene v lončku. 2. Nato razporedimo blazi- nice mahu, tako da z njimi prekrijemo, zakrijemo in utr- dimo gobo ali lonček s silje- nim cvetjem. Mah razporedi- mo v ravnotežju tudi po krož- niku, vendar ga ne prekrijemo popolnoma, tako kakor je pri- kazano na skici. V kozarček razporedimo šop telohovega cvetja ali pa sadiko trobentice, resja, bršljana, borovničevih poganjkov. Pri razporejanju zaupamo svojim željam in ravnamo pd trenutnem navdi- hu. Včasih bomo, našemu raz- položenju primerno, potrebo- vali več cvetja, drugič pa samo umirjajoče zelene poganjke. 3. Na prazna mesta razpo- redimo kamne različnih veli- kosti in barv, tudi tokrat pazi- mo, da so razporejeni urav- noteženo. 4. Koščke lubja in storže razporedimo nazadnje. Nji- hova temna barva je prime- ren kontrast zeleni in pomla- danskemu cvetju, hkrati pa poveže posodo z nastalo cvetlično kompozicijo. Samo še vodo ji privoščimo. MOJCA SODIN, Vrtnarska šola Celje KAJ BI DANES KUHALI Kitajsko zelje - zdravo in olcusno Piše: MAJDA KLANŠEK Kitajsko zelje tako rekoč nima odpadkov. Uporabimo lahko tudi zunanje, zelene liste in debele listne žile, od- stranimo samo kocen. V hla- dilniku ostane sveže naj- manj 14 dni. Ni torej treba, da bi zeljno glavo porabili naenkrat. Celo solato, ki je ne pojemo, lahko shranimo za en dan v hladilnik, pa ostane ravno tako okusna, kot je bila. Kitajsko zelje je izredno malokalorično. Privoščimo si ga lahko tudi v primeru, da skrbimo za vitko postavo. V 100 g zelja je samo 16 kalorij, veliko pa je balastnih snovi in vitaminov. Ker je kitajsko ze- lje lahko prebavljivo, je pri- merno tudi za prehrano sta- rejših ljudi in bolnikov. Vročina kitajskemu zelju škoduje, zato ga zdušimo ali skuhamo na zmernem pla- menu. Ne kuhamo ga predol- go, da ne razpade v kašo. Zadostuje 10 minut. Kitajsico zelje s sirom Za 6 oseb potrebujemo: glavo kitajskega zelja (1 kg], 2 čebuli, 40 g masla ali margari- ne, 220 g mladega sira, sol, poper, 1 do 2 žlički limonine- ga soka, šopek peteršilja, šo- pek drobnjaka. Priprava: kitajsko zelje oči- stimo in narežemo na rezan- ce. Čebulo olupimo in sese- kljamo. V kožici segrejemo maslo ali margarino. Prepra- žimo čebulo, da postekleni. Dodamo kitajsko zelje, pre- mešamo in pražimo toliko ča- sa, da se zelje sesede. Preme- šamo sir, solimo, popramo in okisamo z limoninim sokom. Primešamo tudi sesekljani peteršilj in drobnjak. Enolončnica iz kitajsicega zelja Za 6 oseb potrebujemo: 750 g govedine, 3 čebule, 250 g korenja, 4 žHce olja, 1/2 litra goveje jušne kocke, glavo ki- tajskega zelja (1 kg), sol, po- per, 2 do 3 žlice paradižniko- ve mezge, 2 žlici kisa, 1 žlico moke, 1 žlico margarine. Priprava: meso narežemo na kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo. Korenje očistimo, ostrgamo in narežemo na po- dolgaste pramene. V kožici se- grejemo olje in popečemo me- so, da porjavi. Dodamo čebulo in korenje, premešamo in pre- pražimo, da čebula postekle- ni. Zalijemo z juho in dušimo v pokriti kožici 40 minut. Med- tem očistimo kitajsko zelje in ga narežemo na rezance. Po 40 minutah stresemo zelje k mesu in dušimo vse skupaj še 10 minut. Enolončnico začini- mo s soljo, poprom in paradiž- nikovo mezgo. Če je prered- ka, jo zgostimo s prežganjem: na žlici maščobe prepražimo žlico moke, da svetlo zarume- ni. Zalijemo z malo juhe, zlije- mo v enolončnico in še enkrat prevremo. Solata iz kitajskega zelja Za 6 oseb potrebujemo: glavo kitajskega zelja (1 kg), žhco soli, 250 g prekajene, mesnate slanine, 4 čebule, 1 dl vinskega kisa, 1 žhco kumi- ne, poper, 6 žlic olja. Priprava: kitajsko zelje oči- stimo in narežemo na rezan- ce. Damo ga v skledo in mu primešamo sol. Slanino in če- bulo narežemo na kockice. V ponvi pražimo slanino, da se scvre, nato stresemo zraven še čebulo, premešamo in pra- žimo, da čebula postekleni. V ponev zlijemo kis, dodamo kumino in poper. Premeša- mo, prevremo in odstavimo s štedilnika. Pustimo, da se za- vretek ohladi in zmešamo z zeljem. Pustimo nekaj časa stati. Zimsici športi in allcoliol Obiski prijaznih smučar- skih koč so že kar samou- mevni, pa ne le za smučarje, pač pa tudi za druge zimske športnike. Za kosilo si pogo- sto privoščijo dišečo eno- lončnico, kuhano vino ali ce- lo žganje. Prav hitro se lah- ko popije kozarček preveč. Alkohol omejuje sposob- nost zmožnosti reagiranja pred ovirami in drugimi smučarji. Hitro se lahko zgo- di kakšna nesreča. Na sve- žem zraku reagira alkohol hitreje, kot bi pričakovali. Temperatura na visoko leže- čih smučiščih se lahko spu- sti 20 stopinj pod ničlo. Ku- hano vino in podobne pijače vas bodo sicer ogrele, ven- dar alkohol hitro izgoreva. Toplota, ki nastaja v trebu- hu, hitro potuje v obraz, ro- ke in noge. Zato se toplota tudi hitro izgubi. NS BIO KOLEDAR Št.5.-1.ffebruor2001 29 ZDRAVNIK SVETUJE ZDRAVSTVENI DOM CELJE Prim. mag. STANISLAV KAJBA, dr. med. Astma o težavah z astmo nam je pisal eden od bralcev, ki se je paradi te bolezni že zdravil v bolnišnici. Jemlje zdravila, vendar mu kljub temu piska v prsih, ponoči pa ga duši in ne inore spati. Prosi za nasvet. Odgovor: astma je kronična vnetna bolezen bronhijev. Vnetje v stenah bronhijev je prisotno tudi takrat, ko bolnik nima težav. Posledice tega vnetja se kažejo kot simptomi astme (dušenje, kašelj in pi- skanje), prehodna zapora bronhijev, povečana bronhial- na odzivnost in zvečana dnev- na spremenljivost zapore di- hal. Vnetje sprožijo pri ljudeh z dednim nagnjenjem alergeni, virusi in celo nekatere bakte- rije. Vzrok vnetja pa ostane pogosto neznan. Pogostost astme v svetu in pri nas narašča. Več je astme pri oh-ocih (5 do 10 odstotkov), pri odraslih se pojavnost astme zmanjša (okoli 2 odstotka). Pri otrocih prevladuje alergijska oblika astme (90 odstodcov), pri odraslih pa je alergija vzrok astme le v 50 odstotkih. Ob zmanjšanju vnetja se astma izboljša. Vnetje bronhi- jev zmanjšujemo z odstranje- vanjem alergenov in dražljiv- cev iz okolja ter uporabo zdravil. Najbolj učinkovita protivnetna - preprečevalna zdravila so inhalacijski gluko- kortikoidi (flixotide, tafen, pulmovent...). Astme ne moremo uspe- šno zdraviti, ne da bi bolnika temeljito poučili o vseh plateh bolezni. Kaj je potrebno naučiti bolniica z astmo? - Razlikovati mora med preprečevalnimi in olajševal- nimi zdravili. - Pravilno mora uporabljati pršila. - Ugotoviti in nadzorovati mora sprožilne dejavnike ast- me. - Prepoznati mora zgodnje znake poslabšanja astme. - Znati mora uporabljati merilec pretoka (PEF). - Znati mora ukrepati že ob zgodnjih znakih poslabšanja astme (načrt samozdravlje- nial. S pravilnim zdravljenjem je fnogoče doseči popolno sta- bilizacijo astme. Žal z nobe- nim znanim zdravilom astme iie pozdravimo dokončno. Pogosto je potrebno dolgolet- no protivnetno zdravljenje. Glede vaših težav pa tole: v Vaših letih je sicer astma mož- na, vendar se za to diagnozo Pogosto skrivata kronična ob- struktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčno popuščanje. Cliagnostično ločimo bolezni nied seboj na osnovi anamne- ze, telesnega pregleda in zlasti preiskave pljučne funkcije. Za- pora - obstrukcija dihalnih po- ti je pri astmi običajno začasna in se po inhalaciji olajševalne- ga zdravila (ventolin, berotec, berodual) izboljša. Zapora di- halnih poti pa je pri KOPB traj- na. Olivin je zdravilo za zniže- vanje krvnega tlaka in zdrav- ljenje srčnega popuščanja. Teotard je teofilinski preparat, ki ga uporabljamo tako pri KOPB kot pri astmi. Pri astmi izkoriščamo njegovo šibko protivnetno - preprečevalno delovanje, vendar nikakor ni zdravilo prvega izbora. Svetu- jem, da se obrnete v najbližji dispanzer za pljučne bolezni z izvidom iz bolnišnice. Tam se bo zdravnik na osnovi pogo- vora, telesnega pregleda, va- šega izvida in preiskave pljuč- ne funkcije odločil, aU res gre za astmo in vam svetoval us- trezno zdravljenje. Vodenje astme ne predstavlja le zdrav- ljenje z zdravili, ampak gre za verigo veščin in znanj, ki jih lahko najlažje pridobite v Ast- ma šoH, ki jo v JZ Zdravstveni dom Celje že izvajamo. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje, za rubriko Zdravnik svetuje. MOJA POKOJNINA Odgovori o upoicojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje pri celjski enoti ZPIZ. Dopolnil sem 58 let staro- sti in imam že več kot 40 let delovne dobe, saj sem se za- poslil že pred 18. letom staro- sti. Znano mi je, da se lahko upokojim, saj so mi na po- kojninskem zavodu izraču- nali datum prvega pogoja upokojitve. Sprašujem, ali se je potrebno takrat upokojiti ali lahko nadaljujem z delom in do kdaj? Se pokojnina spremeni, če delam še po šti- ridesetih letih delovne dobe? Ob poplavi vprašanj, ko večina ljudi sprašuje, kdaj imajo prvo možnost upokoji- tve, so vaša vprašanja prav nenavadna. V velikem odstot- ku se zavarovanci odločajo za čim hitrejšo upokojitev, ne glede na znesek pokojnine, ki jim bo izračunan. Tisti, ki raz- mišljajo o ugodnejši odmeri pokojnine in so pripravljeni delati še dlje od zahtevanega časa, kot ga predpisuje zakon kot minimalni pogoj za upo- kojitev, je zelo malo. Ni malo primerov, ko ima zavarova- nec odmerjeno pokojnino v nižjem odstotku samo zato, ker ni več »vzdržal« na delu še dva ali tri mesece. Veljavni zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju ne pozna več pojma polne pokojninske dobe, kar je vseboval predhodni zakon, ko je bila polna doba doseže- na pri moških s 40 leti oz. pri ženskah s 35 leti. Ob dopolni- tvi te dobe so zavarovanci po delovni zakonodaji morali prenehati združevati delo, medtem ko danes temu ni več tako, saj je o sporni določ- bi ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z ustavo, in državnemu zboru naložilo odpravo ugotovljenega nes- kladja. Nova zakonodaja ne omejuje obdobja zaposlitve oz. zavarovanja, nasprotno, daljše zaposlovanje celo sti- mulira. Višina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove, ki se izračuna na podlagi plač oz. zavarovalnih osnov, ki jih je posameznik dosegel ali bil zavarovan na njihovi podlagi, v predpisanem obdobju pred upokojitvijo ter dopolnjeno pokojninsko dobo. Po pred- pisih, veljavnih do 31. 12. 1999, je pokojnina lahko zna- šala od najmanj 35 odstotkov do praviloma največ 85 od- stotkov pokojninske osnove, medtem ko je veljavna zako- nodaja omejitve odpravila, saj dopušča odprto lestvico odstotkov. To pomeni, da bo daljša pokojninska doba vpli- vala na višji odstotek za od- mero pokojnine, posledično pa tudi na višjo pokojnino. Vaša skrb omejitve dela po 40. letu pokojninske dobe je popolnoma odveč. Ob izka- zovanju daljše pokojninske dobe boste namreč pridobih bonitete pri odmeri pokojni- ne, kar vam bo prineslo višjo odmerjeno pokojnino. Rojen sem 5. 4. 1945, za- poslen sem bil od 17. 2. 1961 do 31. 3. 1992. Imam 29 let in 5 mesecev delovne dobe. Od 1. 4. 1992 dalje sem kmet in tudi plačujem pokojnin- sko zavarovanje. Prosim, da mi odgovorite, kdaj bi se lahko upokojil, če bi kmetijo dal v najem ali jo prodal? Iz vašega pisma se lahko razbere, da ste seznanjeni z novostjo, ki jo prinaša veljavni zakon o pokojninskem in in- validskem zavarovanju, ki do- loča, da kmet pridobi pravico do pokojnine, ko odda kmeti- jo prevzemniku, jo proda ali odda v dolgoročni najem. Če ste se odločili kmetijo prodati ali dati v najem, mo- rate to storiti pred 58. letom starosti, ko boste lahko pri- dobili pravico do starostne pokojnine, seveda pod pogo- jem, da ste do takrat ves čas zavarovani. V primeru oddaje oz. prodaje kmetije lahko za lastne potrebe zadržite 1 hek- tar njiv ali vrtov oz. primerlji- ve kmetijske površine, kot je 2 ha travnikov ali 4 ha pašni- kov ali 8 ha gozdov. KMETIJSKO SVETOVANJE Vsebnost sečnine v mleku Vsebnosti v mleku so se dolgo uporabljale le kot os- nova za plačilo mleka. Da- nes analitika dobiva še dru- gačen pomen. S pomočjo podatkov o sestavi mleka lahko uravnavamo tudi pre- hrano krav. Doslej smo pri nas ugotav- ljali vsebnost tolšče, beljako- vin, laktoze, mikroorganiz- mov, suhe snovi in somatskih celic. V tujini že kar nekaj časa ugotavljajo tudi vseb- nost uree oziroma sečnine v mleku. Tudi pri nas so neka- teri laboratoriji že nekaj časa opravljali to analizo, vendar je obstajal problem oddaje vzorcev. S 1. novembrom so začeli ugotavljati vsebnost uree v mleku tudi v labora- toriju na Ptuju. Postopek je za vse, ki so vključeni v A ali AP kontrolo, zelo enostaven. Ob molzni kontroli mlečni kontrolor vzame še skupni vzorec mleka, ki bo analizi- ran na vsebnost uree. Cena za analizo je 100 tolarjev in se plača mlečnemu kontrolorju. Kaj nam pove podatek o vsebnosti uree v mleku? Vsebnost uree je odUčen po- kazatelj oskrbljenosti krav z beljakovinami. V vampu prežvekovalcev živi ogromno mikroorganiz- mov. Ti razgradijo večinč be- ljakovin, ki pridejo v vamp s krmo, do amoniaka. Amo- niak potem mikroorganizmi porabijo za sintezo oziroma tvorbo lastnih beljakovin. Če nastane v vampu več amonia- ka, kot ga mikroorganizmi lahko porabijo, ga je žival pri- siljena izločiti iz telesa. Od- večni amoniak se v jetrih pre- tvori v nestrupeno sečnino in se izloči iz telesa. Izloča se preko telesnih tekočin: seča, sline in mleka. Zato lahko na podlagi vsebnosti uree v mle- ku sklepamo o tem, kakšna je oskrbljenost krav molznic z beljakovinami. Normalna vsebnost uree se giblje v območju med 15 in 30 mg/ml. Nekateri labo- ratoriji uporabljajo drugo enoto: mmol/1. Takrat je meja za normalno vsebnost uree med 2,5 in 5,0 mmol/1. Če je vsebnost uree v tem območ- ju, sklepamo da je oskrblje- nost krav z beljakovinami us- trezna. Če je nižja, je oskrblje- nost krav z beljakovinami preskromna. Potrebno jim je dodati beljakovinsko bogato krmilo. Do tega pojava pride zlasti pozimi, ko večino krm- nega obroka predstavlja ko- ruzna silaža. Zlasti v polet- nem času, ko krmimo kra- vam zeleno krmo ali so na paši, pa rado prihaja do pre- sežka beljakovin v obroku. Takrat naraste vsebnost uree v mleku nad 30 mg/ml oz nad 5,0 mmol/1. Pri oceni oskrbljenosti krav z beljakovinami ne ocenjuje- mo samo ene živaU. Gledamo čredo kot celoto (bazenski vzorec!), ali pa skupino živali, ki so si podobne po proizvod- nji ali stadiju laktacije. Prav tako ne upoštevamo vsebno- sti v mleku krav prva dva tedna po telitvi. Za oceno oskrbljenosti krav z energijo nam služi podatek o vsebnosti beljako- vin v mleku. Zato za oceno ustreznosti obroka upošteva- mo podatka o vsebnosti be- ljakovin in uree v mleku. S stališča prehrane je primerno, da je vsebnost beljakovin v mleku nad 3,2 odstotka. Merjenje vsebnosti uree v mleku je dobrodošel pripo- moček pri uravnavanju pre- hrane krav, ne sme pa biti edini. Upoštevati moramo še številne druge dejavnike, ki imajo vpliv na sestavo in koh- čino mleka: poznati moramo situacijo krmljenja, upošteva- ti moramo normalne spre- membe v času laktacije, raz- na obolenja, somatske celi- ce... HELENA PREPADNIK, univ. dipl. inž. zoot. Vsebnost uree in beljakovin v mleku in ocena oskrbljenosti krav z beljakovinami (P) in energijo (E) - pomanjkanje v obroku -i- presežek v obroku VKfina akcija »Moj zdravnik2001« j Tlidi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal- nih časopisih in na radijskih postajah gla- sujete za zdravnika leta. Izbiri družinske zdravnice ali zdravnika so tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa ' in pediatrinjo ah pediatra. Med njimi bo tisti, ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo priznanje Moj zdravnik 2001. Akcija bo traja- la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od teh ali za vse tri zdravnike. Med glasovalci bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe nagrade. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno- va 19, 3000 Celje. _ Št. 5.-1. februar 2001 30 GLASBA Z mize na velilci oder Nuša Derenda se je s svojim drugim albumom uvrstila na prvo mesto najbolje prodajanih domačih plošč Nuša Derenda je trenutno ena najbolj priljubljenih pevk v Sloveniji. Da je tudi dobra, pa dokazujejo števil- na priznanja in nagrade. V decembru je izšla njena dru- ga zgoščenka z naslovom Ni mi žal, na kateri je zbranih deset skladb, z njo pa se je prejšnji teden uvrstila na prvo mesto lestvice Slo Top 30.. Nušo glasba spremlja že od malih nog. Lahko bi rekli, da izhaja iz glasbene družine, saj je njena babica igrala citre, oče in mama pa sta oba pela v zboru: »Oče je bil zelo dober tenorist. Sama pojem odkar pomnim. Pri dveh letih so me postavili na mizo in sem pela. Zelo rada sem nastopala in nikoli nisem imela treme.« Nuša se je v nižji glasbeni šoli učila igranja na harmoniko, pela je v zborih in kot solistka na raznih prireditvah. V sred- nji vzgojiteljski šoli se je nau- čila igrati klavir, kitaro in blok flavto. Kot srednješolka je spoznala svojega soproga Frenka: »Glasbena skupina, v kateri je igral, je iskala pevko in izbrala mene. Tako sem spoznala Frenka in začela na- birati pevske izkušnje.« Nuša intenzivno poje že pet- najst let: »Nazadnje sem se- dem let prepevala v tujini, v Nemčiji, Švici in Združenih državah Amerike. Pred petimi leti sva se s Frenkom poročila in začela razmišljati, da bi se ustalila v Sloveniji. Po vrnitvi domov sem ujela pravi trenu- tek in začela snemati. Vedno sem si želela posneti svojo zgoščenko. Da bom lahko na stara leta rekla - to je pa mo- je.« Ni ostalo samo pri eni ploš- či, saj je luč sveta ugledala že druga. Verjetno pa bo Nuša posnela še kakšno: »Za pri- hodnost ne delam velikih na- črtov in nimam velikih ciljev. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Vsekakor pa bom še na- prej snemala.« V januarju pa se bo intenzivno pripravljala na EMO 2001, ki bo 23. in 24. februarja, vmes pa si bo mor- da privoščila kakšen dan oddi- ha z družino. Na nastopih jo pogosto spremlja skupina Happy hour. Za samostojni koncert še ni bilo priložnosti, to ostaja ena izmed njenih želja. Njen re- pertoar pesmi je zelo širok, poleg svojih prepeva tudi pe- smi vzornic: »Na začetku je bila moja vzornica Whitney Houston in nekaj njenih pe- smi še vedno pojem, saj so mi pisane na dušo. Tu so še Tina Turner, Mariah Carey in Celi- ne Dion, ki sem jo še posebej začela spremljati, ko sem iz- vedela, da ima na isti dan rojstni dan kot jaz, 30. mar- ca.« Tudi njen starejši sin Ma- tevž se je rodil ravno na njen rojstni dan. Njene vzornice pa so izobli- kovale tudi njen glas, saj je ogromno prepevala ob poslu- šanju njihovih skladb in se učila. Je samouk, s krajšim obiskovanjem pevskega tečaja je svoj glas le še izpihla. »Vaja dela mojstra. To sem izkusila na lastni koži. Vedno sem veli- ko pela in se učila po posnet- kih. Ne vem, kakšnega načina petja bi me učili v šoli petja, kako bi potem pela. Vehko je odvisno od tega, kako se nau- čiš oziroma koliko si vztrajen. Ne smeš se bati peti, veliko moraš peti. To je najboljša šola za pevca, ki hoče to tudi postati,« pravi Nuša. Različni festivali kot so Slovenska popevka, Orion in MMS, ki so tudi zanjo pomenili prelomnico in na katerih je požela zelo lepe uspehe, so po njenem spod- buda za pevce in za avtorje. Potrebnih bi bilo še več ta- kih festivalov, še bolj bi mo- rali spodbujati mlade pev- ce.« Nuša usklajuje glasbo in družino, ki ji ves čas stoji ob strani: »Imam moža, ki me razume in sva skupaj v vseh stvareh. Poleg tega imam zlato mamo in taščo, ki pazita na sinova Matevža in Gašperja. Včasih priskočijo na pomoč tudi sorodniki.« Prosti čas, ki ga je bolj malo, najraje preživi z možem in malima nadobud- nežema. Podajo se na kakšen izlet ali pa se ob koncu tedna zberejo pri Nušinem bratu v vinogradu. SABINA KRANJEC mm' Foto: GREGOR KATIC Godec v vicah in Laškem v Kulturnem centru Laško bo v četrtek, 1. februarja, predstavitev nove knjige prof. Ivana Sivca z naslo- vom Godec v vicah. To je že 39. knjiga tega plodovitega in po anketah enega izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, ki je doslej izdal knjigo za najmlajše, 13 knjig za mladino in 26 za odrasle. Prvo knjigo Pesem njenih zvonov je izdal že leta 1972 in je leta 1992 doživela ponatis. Profesor Ivan Sivec je tudi od- ličen pisec tekstov za narodno zabavno in zabavno glasbo ter knjig o narodno zabavni glas- bi. Pred tremi leti je izdal prvi del monografije Vsi najboljši muzikanti, pred dvema leto- ma pa knjigo o legendarnih bratih Avsenik. Knjiga Godec v vicah je nadaljevanje knjige Godec pred peklom, ki jo je izdal leta 1989 in 1994, v obeh knjigah pa je opisal bogato in pestro pot odhčnega ljudske- ga muzikanta, harmonikarja Franca Flereta. Na predstavitvi v Kulturnem centru Laško, ki sodi v pro- gram prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praz- nika, bosta ob prof. Ivanu Siv- cu nastopila tudi Franc Flere in prvič ansambel Svetlin. Pri- reditev se bo začela ob 19.30 uri. TV Čuki priljubljeni tudi v narodnih nošah Kakor se zdi, bo tudi leto 2001 v znamenju albuma Narodni Čuki. Plošča, na • kateri so fantje objavili na- rodnozabavne skladbe, gre odlično v prodajo, saj je že ; pred mesecem dni dosegla platinasto naklado. Mnogi napovedujejo, da bo konca letošnjega leta dosegla že dvojno platinasto naklado, kar bi album uvrstilo med najbolje prodajane sloven- ske diskografske izdelke vseh časov. Poslušalci so navdušeni nad skladbami, ki prinašajo opti- mizem in vero v življenje. Po- snete so po vseh zakonitostih, ki so značilne za bestseller albume. Že v lanskem letu so bili Čuki v mnogih medijskih akcijah proglašeni za skupino preteklega desetletja, zdaj pa so prejeh še drugo pomembno priznanje, saj so bili tudi po izboru petdesetih slovenskih glasbenikov izbrani za skupi- no desetletja. Jože Potrebu- ješ, Marko VozelJ, Vinko Cankar in Matjaž Končan so bili tega priznanja še posebej veseh, saj je dokaz, da jih cenijo tudi kolegi z estrade. V februarju 2001 bomo lah- ko na nacionalni televiziji v celoti premierno videli 40- minutni film Narodni Čuki, v katerem je predstavljenih de- set novih videospotov. Videos- pot za zmagovalni valček lan- skega leta Kraljestvo naše sreče so fantje posneli na Mu- ljavi, na Jurčičevi domačiji ob starem čebelnjaku. Ta naj bi ponazarjal pridnost, delov- nost in marljivost Slovencev. V spotu S kitaro po stari LJub- ljani se posnetki Plečnikove arhitekture naše prestolnice prepletajo s plesom folklorne skupine Iskra Emeco. Plesalci so oblečeni v ljubljanske na- rodne noše, na koncu videos- pota pa se pojavi godalni orke- ster. Ta sosedov Franci bo prav gotovo všeč najmlajšim poslušalcem, saj je posnet v ljubljanskem lutkovnem gle- dahšču. Vse glavne like zgod- , bice igrajo prijazne in iskrive lutke. Videospot za skladbo Ura iz- stopa po tehnični izvedbi in po drzni režiji za to zvrst glasbe. Estetika in vizualna slika spota se lahko primerja z MTV-jevsko različico spotov pop glasbe. Spoti Sončna Dolenjska, Otroštva čas in Biseri sreče s prefinjeno mehkobo kadrov, nostalgično glasbo in teksti gle- dalce ponesejo v svet sprošče- nosti in zasanjanosti. Polke Sre- ča me je zapustila, Šmentano dekle in Na zdravje so zelo poskočne. Kadri so slikoviti, plesalci in Čuki pa oblečeni v zelo barvita oblačila. Kostumografija je v vseh de- setih spotih raznolika in zani- miva. Čuki so skušali narediti korak naprej in se otresti do- gem in spon, ki so prav v narodnozabavni glasbi preveč prisotne. Režijsko delo je iz- vrstno opravil Izidor Farič, ki je znan predvsem po režiji .odličnih spotov v zabavni glasbi. Čuki za prihodnje mesece pripravljajo tudi nekaj večjih koncertov, s katerimi se bodo oddolžili svojim zvestim po- slušalcem. Seveda pa fantje že načrtujejo snemanje nove plošče, ki bo izšla v jesenskem času. Kakor vedno, nam bodo tudi tokrat postregli s številni- mi presenečenji. Tako, kot to znajo le oni. SKO Po|oci pater Pater Janez Ferlež igra kitaro in poje že od svojega šestega leta in je tudi avtor večine pesmi in besedil. V decembrski TV oddaji Orion je zmagal s skladbo Podaj jim roko. Po zbranem številu glasov je potolkel vse rekorde. Teme za svoje pesmi črpa iz življenja, ki je včasih tudi manj lepo. Celoten izkupiček od prodaje pa namenja obnovi ptujske cerkve. Šf. 5.-1.{et>rv«ir2001 FILM - TELEVIZIJA - RADIO 35 Vertikala smrti film Vertikala smrti ves p »visi« na vrvi z enega 0iega železnega klina: ali j^orah velja pravilo močnej- gga clU pa se je potrebno v loločenih okoliščinah znati 0ovati za druge? Res pa je, m lahko na to vrv in na ta ,jin po premisleku obesimo iit plezalcev: če gora stoji ^en civilizacije oziroma idd njo, ali ni logično, da 0j včasih civilizacijskemu otutju, ko se znajde na njej, 'jnanjka zraka? Ali ne gredo lekateri prav zato, zaradi primarnega boja (ali bolj ne- parnega sožitja) z naravo, lonjo? Saj res, zakaj sploh pdje gredo nanjo? Premisa je dokaj obetav- ifl. Začne jo Chris ODon- lell, precej podoben - čeprav nanj nemogoč - Tomu Cruisu 1 Misije nemogoče 2, v skal- natem Utahu, v navezi s se- ffo in očetom, v navezi, iz latere bo ob nesreči potreb- no enega odrezati, če hočeta iruga dva preživeti. Nada- Ijnje se nekaj let kasneje, tik pd snežnim K2, ko se ekspe- iicija na vrh ponesreči in Ms pomaga pri reševalni ipravi. Na grbi pa ima po- »g reševanja še nekaj slabih dnosov v skupim in tulce litroglicerina, ki znajo ob mlce nerodnejšem ravnanju isplodirati. Premisa potem uj veliko dlje od tiste osnov- \e ne gre. Ampak dobro, 'ečji problem so logične na- ^kice, kot recimo: Chris po lesreči v Utahu ne pleza ni- oli, ampak res nikoli več, Uem pa je pri plezanju na 2 kljub predvidenemu po- manjkanju kondicije nena- doma povsem v formi - da ne štejemo nitroglicerina, ki je včasih potrebno z njim ravnati skrajno previdno, včasih pa brez opaznejših te- žav preživi takšno skakanje in udarce, da bi še pavova peresa, če bi bila na njego- vem mestu, povzročila kak- šno eksplozijo. Če zaradi po- dobnih traparij »padete« ven iz filma, potem je film pri vas oplel. Če pa ob tak- šnih stvareh znate zamižali na eno oko, potem vas bo povsem profesionalno dozi-. ranje čustvenosti, humorja (še premalo ga je, tisti naj- boljši, ki ga premorejo, pa gre prehitro mimo... ah, saj je zmeraj tako...) in vodo- ravno navpičnih vrtoglavih prizorov povsem zadovoljivo prevzelo. Vrtoglavice je v fil- mu - ja, hvala, na pretek. Ne verjemite režiserju Martinu Campbellu (Goldeneye), ko vam pravi, da bi film brez gora in plazov in prepadov deloval prav tako dobro. De- loval bi, ampak kot precej dolgočasna drama. Verjemi- te pa mu, ko se posveča akci- ji. Pravzaprav lahko to pred- vidite, toda kljub temu: vse, kar si zmorete zamisliti, da se lahko v gorah zgodi, se bo zgodilo: posneto bo izredno klavstrofobično: sedeži pod vami pa se bodo tresli od padanja v različne prepade. Adrenalinsko brez oporeka- nja. Pri tem nas Campbell ne napade takoj s pretiranimi scenami, ampak najhujše hrani za bolj proti koncu, tedaj, ko se zaveda, da ima gledalce toliko na trnku, da ne bodo preveč protestirali. Dobro vodenje napetosti. V kontekstu žanra: povsem zgledno. Z malo več logike bi bilo odlično. V filmu igrajo še Bili Pax- ton (Tujister), Scott Glenn, Robin Tanney. Pri snemanju so jim pomagali resnični hri- bolazci (50 njih, vključno z dvojniki), na žalost pa To- maža Humarja ni bilo med njimi. Glede na to, kako je Himalaja pri nas popularna, kar je dokazala tudi dokaj visoka gledanost »na doma- čem terenu« posnete Himala- je (tegale so snemali pred- vsem na Novi Zelandiji), ima film kar dobre obete. PETER ZUPANC Prenovljeni Icino Žalec Pred tednom se je tudi žalski kino pridružil so- dobno opremljenim kino dvoranam Slovenije. Poleg novega, večjega platna sedaj premore dolby stereo surround ozvočenje z 12 zvočniki, zaradi česar lahko svojim gledalcem po- nuja takšno tehnično kvali- teto ogledov filmov, kakr- šno medij tudi zahteva. Pre- novitev so obeležili s projek- cijo filma Brodolom, poleg tega pa lahko odslej Žalčani pričakujejo matineje, pred- premiere, izbor največjih uspešnic lanskega leta ter izbor filmov iz Ljubljanske- ga mednarodnega filmske- ga festivala oziroma LlFFEa. PETER ZUPANC SKRITA kamera! Janez Kocijančič • Predsednik Sveta RTV Ja- nez Kocijančič je članom tega najvišjega organa, ki upravlja s slovensko nacionalno RTV hi- šo, naročil, naj pri glasovanju o novem generalnem direk- torju ne upoštevajo polemik in preiskav, ki trenutno potekajo zaradi domnevnih nepravilno- sti, ki naj bi jih zagrešilo dose- danje vodstvo. Svetniki so po- tem z večino potrebnih glasov za novega generalnega direk- torja potrdih dosedanjega pr- vega moža nacionalke Janeza Čadeža. Zaposleni na RTV tr- dijo, da se Čudežu vendarle dogajajo čudeži, saj je prema- gal kandidata Marjana Rekar- ja, ki je bil nesporni favorit, imel je namreč podporo naj- močnejše politične stranke, za katero pa očitno ne velja več slogan »ni pomembno, da je pismen, važno je, da je naš«. • Komentator in urednik Aleks Štakul, ki je s priho- dom Uroša Lipuščka za od- govornega urednika informa- tivnega programa padel v ne- milost in je zato kandidiral za Aleks Štakul generalnega direktorja, v ču- deže sicer ne verjame. Še ved- no je prepričan, da je imel velike šanse postati generalni direktor, če bi le člani Sveta doumeli, kako dober gospo- darstvenik je. Tako bo moral Štakul svojo gospodarsko ge- nialnost, s katero je hotel iz- vleči RTV iz izgub, še naprej dokazovati le s komentarji in globokoumnimi vprašanji, ki jih ponavadi zastavlja gostom v svojih oddajah. Manica Janežič Ambrožič • Manica Janežič Ambrožič, ki je pred časom kot voditelji- ca TV Dnevnika zasijala kot najbolj obetaven televizijski obraz, je po tem, ko jo ured- nik Jure Pengov ni uvrstil med posvečene voditelje in- formativnih oddaj, skoraj po- vsem izginila z ekranov. Am- biciozna Žalčanka se je s tem očitno sprijaznila, saj je v zu- nanjepolitičnem uredništvu, ki ga vodi Blanka Doberšek, dobila priložnost, da se uve- ljavi kot avtorica zahtevnih zunanjepolitičnih oddaj. • Prve zvezdne trenutke že doživlja tudi Tamara Vonta, ki je na sedežu ob legendar- nem Matjažu Tanku pri vo- denju informativne oddaje 24 ur zamenjala Natašo Pire, s katero naj bi si bili zelo po- dobni. Vendar pa je novope- čena voditeljica vse, ki bi ju radi primerjali, zavrnila z izja- vo, da sta si z Natašo povsem različni. Bo že držalo, če tako pravi. Sicer pa je tudi Nataša na sodišču s tožbo zanikala trditev nekega časopisa, ki je menil, da ima imidž gospo- dinjske pomočnice. KINO Celjski kinematografi si iridržujejo pravico do spre- lembe programa. Union: od 1. do 6.2. ob 6.30 in 18.30 znanstveno fan- astični triler Celica, ob 20.30 tama Brodolom. Mali Union: od 1. do 6.2. ob 9. mladinska komedija Daj- 110, punce, ob 21. znanstve- 10 fantastični triler Celica. Metropol: od 1. do 6.2. ob 16., 18.30 in 21. akcijska pustolovšči- na Vertikala smrti, 2. in 3.2. ob 23.15 znanstveno fantastični tri- ler Celica, 3.2. ob 10. akcijska pustolovščina Vertikala smrti. Žalec: 2.2. ob 20. ter 4.2. ob 18. in 20. akcijska komedija Charliejevi angelčki, 3.2. ob 20. romantična komedija Si- birski brivec. Oremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Matthevv 'erry je znan iz TV serije Prijatelji. Nagrajenci so: Romina Roje, fl. bratov Vošnjakov 3, Celje, Nada Topovšek, Grajska vas 15g, ^omilsko in Tina Lavrinc, Dobrna 3b, Dobrna. Prejeli bodo 'Stopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: v filmu Cehca igra znan pevka. Katera? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 -elje, do ponedeljka, 5. februarja. Izžrebali bomo tri dobitm- vstopnice za ogled filma. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC 36 ZA AVTOMOBILISTE Prihaja citroen C5 Novi citroen z oznako C5, kar je dokončno slovo črke X pri Citroenu, se še ni poja- vil na trgu, vendar je franco- ska tovarna že začela s pro- mocijskimi dejavnostmi. K nam bo novi citroen pripeljal po 19. aprilu, z njim pa bodo nadomestili vsaj dva avto- mobila v dosedanji ponudbi, se pravi xantio (ki ostaja še naprej v proizvodnji) in os- tarelega XM. Citroen C5 je bil razvit v 156 tednih, zanj pa je tovarna ozi- roma koncern PSA (ki ga se- stavlja še Peugeot) porabil se- dem milijard frankov ali več kot dve milijardi nemških mark. C5 odstopa od doseda- njega oblikovanja citroenov, saj je razmeroma uglajen in karoserij sko nič drugačen av- tomobil. V dolžino ga je za 462 centimetrov, kar pomeni, da ga uvrščajo v nekaj višji del srednjega razreda. V tem bo po novem kar huda konkuren- ca, saj se na trg vozijo novi ford mondeo, pa nova laguna ipd. C5 bo na voljo s petimi raz- ličnimi motorji, in sicer tremi bencinskimi in dvema turbo- dizloma. Naj zmogljivejši je V6 motor, ki bo pri gibni pro- stornini 3,0 Utra ponujal 210 KM, sledita pa dva bencinska štirivaljnika z gibno prostor- nino 2,0 htra, vendar razUčno močjo (138 in 143 KM). Oba dizelska motorja sta iz znane serije HDI, vendar ima prvi 2,0 litra in 110 KM, drugi pa 2,2 litra in 136 KM. Pri Citroe- nu menijo, da se jim bo v letu 2001 posrečilo prodati 200 tisoč C5 in si s tem v tem razredu zagotoviti nekako 7,6-odstotni tržni delež. Vsaj v Franciji, kjer bo prodaja stekla najprej, bo najcenejša varianta na voljo za približno 4,7 milijona tolarjev. Na sli- ki: citroen C5. V konkurenci tudi Estonija Malce pozabljeno je že, da je Slovenija z mariborskim TAM konkurirala pri nemškem BMW za to, da bi morebiti v štajerski prestolnici čez leto ali dve začeli izdelovati malega beemveja. Kot je znano, bo mali BMW na trge pripeljal leta 2004, nemška tovarna pa tako doma kot v državah srednje Evrope išče primerno lokacijo. Zraven je tudi TAM, pa kraji oziroma ponudbe z Madžarske, Slovaške, Poljske ipd. Sedaj se temu seznamu pridružuje tudi Estonija. Tako estonska vlada ponuja prostor v neposredni bližini letališča, zraven glavnega mesta Talin. Vlada ponuja določene davčne olajšave, če bi se BMW odločil za postavitev tovarne, v kateri naj bi delalo 2000 ali 3000 ljudi. Kot pravijo v BMW, bo odločitev dokončno znana maja letos. BMW magazin v slovenščini Skoraj vse velike evropske avtomobilske tovarne med drugim izdajajo svoje poseb- ne publikacije, ki jim lahko rečemo kar revije. Večinoma gre za magazine, v katerih je največ pozornosti seveda na- menjene tovarni in njeni de- javnosti, piše pa se tudi o drugem. Tak magazin ima tudi nemški BMW. Uradni predstavnik te tovarne pri nas, ljubljanski Tehnounion Avto, pa bo odslej BMW ma- gazin izdajal tudi v slovenš- čini. Prva številka je že izšla, v njej pa je tudi nekaj tek- stov, ki govorijo o Sloveniji. Odstopil prvi cloveic Opia Pri Oplu bodo imeli znova novega prvega človeka. Do- sedanji generalni direktor Robert Hendry je namreč od- stopil in s tem na svoja pleča prevzel odgovornost za lan- sko izgubo tovarne, ki je sicer sestavni del General Motorsa Europe. Tako je imel lani Opel kar 982 milijonov mark izgube. medtem ko je bilo leta 1999 še 381 milijonov mark dobička. To je očitno posledica vse skromnejšega tržnega deleža GM Europe (še britanski Vauxhall) na evropskih trgih, saj je bil lani ta 10,2 odstotka oziroma za 0,7 odstotka manj kot leto nazaj. Še najhuje je to, da se je Oplu zmanjšal tržni delež doma, se pravi v Nemčiji, kjer je padel s pred- lanskih 13,8 na lanskih 12,2 odstotka. Skupaj je Opel lani prodal 1,32 milijona avtomo- bilov. Vse kaže, da bo Hendryj< na krmilu Opla zamenjal Ne mec Carl Peter Forster, ki j( bil nekdaj pri BMW. V pri hodnjih mesecih naj bi števi lo zaposlenih pri GM Europi zmanjšali za 4000, do leti 2005 pa naj bi v posodobitei proizvodnje in predstavitei novih izdelkov vložili kar 8,i milijarde mark. Pri Oplu pra vijo, da imajo težave pred vsem z omego in vectro, saj ji bila lani njuna prodaja po( pričakovanji. Na sliki: ope omega. Aprila tudi kia rio Na detroitskem avtomobilskem salonu je južnokorejsk Kia, ki je sicer pod nadzorom Hyundaija, saj je ta tudi njei lastnik, ponudila na ogled rio tako v limuzinski kot kar^ vanski podobi. Kia rio limuzina s štirimi vrati pa bo n slovenski trg pripeljal takoj po letošnjem oziroma aprilskeJ avtomobilskem salonu v Ljubljani. To je avto, ki ga lahko primerjamo recimo s hyundaijer accentom, pa renaultom cliom in podobnimi avtomobili, me drugimi pa ga poganja 1,5-litrski bencinski štirivaljnik s 96 K? pri 5800 vrtljajih v minuti, dodan pa je bodisi 4-stopenjst avtomatski bodisi 5-stopenjski ročni menjalnik. Kolikšna b cena na slovenskem trgu in vse druge podrobnosti naj bi bO znane aprila. Na sliki: kia rio. Št. 5.-1. februar 2001 ZA AVTOMOBILISTE _ 37 Leta 2002 mercedes maybach ^prav je jasno, to velja ^vsem za Evropo, da naj- ^ avtomobilov prodajo v ijjjem srednjem in srednjem i^edu, se zlasti nekatere ^opske avtomobilske hiše lovito borijo tudi v najvišjih, J pravi najprestižnejših in jjdražjih razredih. To seve- j najprej velja za nemški [ercedes Benz. Kot smo pred časom že pi- ili, se tovarna pripravlja na [cdstavitev tako imenovane- isuper mercedesa. Sedaj je o jn avtomobilu znano veliko j skoraj vse - razen končne >ne. Maybach, kot se bo avto jenoval (v spomin na znane- a nemškega inženirja Wilhel- ma Maybacha), bo na voljo kot klasična limuzina, vendar v dveh dolžinah (daljša izve- denka bo merila kar 630 centi- metrov). Na trge naj bi pripe- ljal leta 2002, dokazoval pa se bo z izjemno temeljitostjo iz- delave in tehničnim perfekcio- nizmom. Razumljivo je, da bo veliko pozornosti namenjeno predvsem tistim, ki bodo se- deU zadaj. Tam bo mogoče sedeže spremeniti celo v po- steljo, komunikacijska opre- ma bo na ravni satelita, ki obkroža Zemljo. Medosne razdalje bo kar za 350 centi- metrov, kar pomeni, da pro- stora ne bo manjkalo. Avto bo poganjal dvanajstvaljnik s 60- stopinjskim kotom med obe- ma vrstama valjev in gibno prostornino 6,0 Utra, ki bo zmogel 500 KM. Zraven bo dodan šeststopenjski samo- dejni menjalnik, ki naj bi omo- gočal pospešek do 100 km/h v sedmih sekundah, medtem ko bo končna hitrost po nemš- kem neuradnem dogovoru omejena na 250 km/h. Pri to- varni pravijo oziroma računa- jo, da bodo imeli vsako leto vsaj 1500, če ne že 2000 kup- cev za maybacha, kar se zdi zelo ambiciozno. Res pa je, da je tudi na Stari celini dovolj ljudi, ki imajo v žepu vsaj 500 tisoč mark, kolikor naj bi prib- ližno stal maybach. Mercedes maybach Lincoln blackmood Za Američane iincoin biacicvrood Ameriški avtomobilski ostor je tako velik, okus pa iliko specifičen, da so ame- žki avtomobili v večini še edno vsaj nekoliko drugač- i (večji) od evropskih in iponskih. Hkrati gredo v DA izjemno v promet vozi- li ki jim pravijo trucki, kar i pri nas pomenilo, da so v islih terenska ali pa tudi »stavna vozila. Zlasti popularni so trucki z iprtim tovornim ali prtljaž- ni prostorom. Med slednje lada tudi lincoln blackvvood, to, ki je bil kot prototip na gled na detroitskem avto- lobilskem salonu leta 1999, rthodnje leto pa bo že zape- ljal na cesto. Tovarna Lincoln letos praznuje 80. obletnico obstoja, v koncernu General Motors pa sodi v kategorijo luksuznih. Nekako takšen je kljub robustni podobi tudi blackvvood, ki malo spominja na lincolna navigatorja, veli- kega terenca. Prestiž pri tem vozilu izra- ža tudi motor. To je bencinski osemvaljnik V oblike z gibno prostornino 5,4 litra in 300 KM pri 5000 vrtljajih v minuti. V pomoč mu je elektronsko vodeni 4-stopenjski avtomat- ski menjalnik. Blackvvood bo nastajal v bližini Kansas City- ja, letno pa naj bi jih narediU nekako 10 tisoč. Jaguar S4ype na pregled ^ Pri nas nimamo uradnega uvoznika Jaguarjevih avtomobi- ov, pa se kljub temu po slovenskih cestah vozi kar nekaj Jguarjev. Sedaj tovarna kliče na izredni pregled jaguarja S- ype, najnovejši avto omenjene britanske avtomobilske to- varne, ki je sicer v Fordovih rokah. Razlog? Morebitna lapaka na prednji premi oziroma kolesih. ^ Honda ostaja V Veliki Britaniji Velika Britanija zaradi močnega funta ni ravno ugodna fžava za tovarne avtomobilske industrije. Prav zaradi tega 1' se lani nekatera avtomobilska podjetja odločila, da bodo 1 i Otoku bodisi precej zmanjšala proizvodnjo ali pa celo Jprla tovarne (recimo Ford v Daggenhamu). To predstavlja britansko gospodarstvo velik udarec, zato kot balzam ]^haja novica iz Honde. Japonska avtomobilska hiša ima svojo tovarno v Swindonu, pa je zgradila še novo. V njej bodo nastajali novi civici. j^nda sedaj sporoča, da bo ohranila sedanjo proizvodnjo j'1^0 v stari kot tudi v novi tovarni, skupno pa bodo v j^indonu naredili nekako 250 tisoč avtomobilov. Po drugi j^3ni pa je res, da je imela Honda lani tako zaradi drage f^niače izdelave (beri dragega jena) kot seveda drage izdela- ^ v Veliki Britaniji kar precej težav, čeprav je po številu ^elanih avtomobilov takoj za Toyoto. Št. 5.-1. februar 2001 IZ OTROŠKEGA SVETA Sporočilo v steklenici v Srednji zdravstveni šo- li Celje so se odzvali na razpis mednarodnega na- tečaja Evropske mreže zdravih šol, s katerim so iskali najbolj domiselne in izvirne video posnetke in plakate na temo Sporočilo v steklenici. V Sloveniji so osnovnošol- ci in dijaki do sredine de- cembra izdelali 118 plakatov ter 43 video posnetkov, do- mača žirija pa je na osnovi dogovorjenih meril na Dan- sko poslala plakat OŠ Mladi- ka s Ptuja ter video posnet- ka OŠ Bratov Polančičev iz Maribora ter Srednje agroži- vilske šole iz Ljubljane. V času ministrske konference v Stockholmu bo na ogled razstava najodmevnejših plakatov iz posameznih dr- žav; Slovenijo pa bodo za- stopali plakati učencev OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, 11. Osnovne šole iz Slovenj Gradca ter Sred- nje zdravstvene šole Celje. Plakat na temo alkohol ubi- ja so izdelale dijakinje Nina Srebočan, Špela Korelc in Judita Elijaš, mentorsko pa sta jih vodih Elizabeta Kos in Justina Palčnik. IS Med policijskimi vozili. Učiteljici v iisicalt Kljub temeljitim pripravam in dogovorom s pohcisti Policijske postaje Celje smo komaj čakali dan, ko si bomo lahko ogledali postajo in izvedli naravoslovni dan na temo »Varuhi reda in varnosti - spoznajmo jih bolje«. V večnamenskem prostoru policijske posta- je smo si ogledali policijske kape in oznake iz celega sveta. Policista Dejan Muhič in Roman Dornik sta nam govorila o prometu, prometni varnosti, pravilih, označbah na cestišču... Vmes smo si ogledali še kasete s prometnimi nesrečami in prekrški udeležencev v prome- tu. Ko smo končali z razgovorom, smo si ogledali razstavljeni material, si razdelili raz- lične zloženke, nato pa v spremstvu policistov odšli v prostore za pridržanje, kjer nas je bilo kar malo strah. Zato smo hitro odhiteli proti garažnim prostorom. »Joj! To je za nas!« smo kričali vsi v en glas. Čakala so nas različna uradna vozila, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu. Tako smo lahko sedli na motor, v različne tipe avtomobilov, si jih ogledali, daj ah zvočne signale, skratka bilo je super. Tudi naši učiteljici Cvetka in Marjana nista ušli »kazni«. Policist Dejan ju je vklenil v lisice. To je bilo smeha! Vsem se najlepše zahvaljujemo za prečudo- vit dan, ki smo ga lahko preživeh s policisti. Vodstvo, učitelji in učenci II. osnovne šole Žalec Moje druženje s starejšimi Doma sem najmlajši. S starim atom rad igram šah. Ne znam ga še igrati tako dobro kot on. Stara mama se jezi, če s prijatelji polomimo rože ali pohodi- mo travo, ki je bila ravnokar posejana. Rad ji pomagam, če je treba v trgovino ali kam drugam. Skoraj vsak konec tedna gremo delat na omin vikend. Deda potoži, da ga boli koleno, a vseeno pokosi travo. Kdaj pa kdaj nas obiščejo jastrebi in srne. Taki dnevi me še posebej razveselijo. V šoli smo se pogovarjali o starejših ljudeh. Odločili smo se, da bomo medse povabili naše dedke in babice. Pripravili jim bomo program in jih pogostili. S tem se jim bomo zahvalih za ljubezen in pomoč tudi pri šolskem delu, saj so nam njihova pripovedovanja, kako je bilo nekoč, popestrila uro SND. GAŠPER PODBREZNIK, 3.b OŠ Lava Z alkoholom si sam Naša šola se je v Evropsko mrežo zdravih šol vključila že leta 1993. Od tedaj se redno srečujemo in predstavljamo svoje delo s področja zdravja. Letos smo se podrobneje sez- nanih s problemom alkoho- lizma. Ker je ob tej priložnosti nastala pesem z naslovom Z alkoholom si sam, ki jo je napisal sošolec Joži Vajdič, smo se odločih, da jo uglasbi- mo in se z njo predstavimo v Ljubljani. Melodijo za pesem so napisali Urša Dragovan, ki je pesem tudi zapela, Luka Dragovan, Neven Tutnjevič, Uroš Šket in Joži Vuk. Med potjo smo se zabavah in s tem odganjali tremo, ki se nas je z vsakim kilometrom bliže Ljubljani vedno močneje po- laščala. Kako se bomo odreza- h? Ah bom brez napake odigra- la spremljavo, ali... Ne, ne smem se zmotiti, saj bi tako osramotila sebe in našo šolo. Ozrla sem se po prijateljih, ki so se že dodobra umulli in me vzpodbudno pogledali. Vedela sem, da vsi misUmo isto. Pesem je stekla kot po ma- slu in iz dvorane se je zashšal bučen aplavz, ki je trajal kar nekaj časa. Vedeli smo, da smo nalogo uspešno opravili. Tega dne zlepa ne bom poza- bila. Všeč mi je bilo, da se je naša majhna šola na srečanju enakovredno predstavila z drugimi, mnogo večjimi šola- mi. METODA DENŽIČ, 8. r. OŠ Bistrica ob Sotli Tone Partljič na obisku v dijaškem domu. Partljič brez zadržkov v dijaškem domu Celje nas je obiskal pisatelj, dramaturg in politik Tone Partljič. Letoš- nje šolsko leto smo gostili To- neta Pavčka, prejšnja leta pa že mnoge druge. Za njegov obisk smo pri- pravili kratek kulturni pro- gram. Pogovor z njim je vodil Alen Salihovič, kratek življe- njepis pa je prebrala Alma Bešar. Dve njegovi črtici po našem izboru sta prebrali Na- talija Zamernik in Dragica Va- lenčak. Da pa smo popestrili literarno temo, sta z glasbeno točko poskrbela Friderik Bobnarič in Jure Urek. Srečanje s pisateljem je bilo zelo prijetno. Poln je optimiz- ma in zelo doživeto zna pri- povedovati o dogodkih iz svojega življenja. Postavljali smo mu mnoga vprašanja iz njegovega političnega in pisa- teljskega in tudi zasebnega življenja. Prijetno nas je pre- senetilo predvsem to, da je na vsa vprašanja odgovarjal brez zadržkov. DRAGICA VALENČAK IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču, male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefo,^' 749-06-00 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Nemškega ovčarja, starega pet let, so našli 25. januarja Žalcu. Štiri mesece staro križanko so našli v Šentjurju. Tudi tole psičko so našli v Šentjurju. Štirimesečnega križanca so našli v Rupah pri Celju. V Kersnikovi ulici v Celju našli leto dni staro muco Št. 5.. 1. februar 2001 MODA 39] Igrivost, zapeljivost in spokojnost Pariške tendence za pomlad-poletje 2001 Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Lani septembra, ko se je v arizu rodila nova moda za ^ošnje tople mesece, smo }pisali, da je ob koncu po- >tja vendarle nekoliko rezgodaj kazati trendovska zdušja za več mesecev na- rej. Tam nekje februarja bo jvno prav, smo sklenili... J, februar, ki po starem udskem reku »že iz kožuha leda« (če ga je letošnjo zi- 10 sploh zares potreboval) d nas pričakuje, da se zač- emo spogledovati z modo, j nas bo oblačila vse tja do onca poletja. Tendence, kot je to običaj- D, rahlo pretirano poudarja- ), kar naj bi se iz trendov [luščilo za vsakdanjo upora- 0, zato jih ni najbolj pripo- ačljivo vzeti »dobesedno«, o pa simpatičen in poučen tendovski vodič pri ustvarja- iju lastne, sveže vizualne po- lobe. Francozi so jih tokrat raz- lelili v štiri tematske skupine, la vas pa je, kateremu stilu se oste s svojimi modnimi vizi- imi, pričakovanji in potreba- 11 letos najbolj pribhžali. Sladkercki ' Teh bo, kot kaže, v modnih rgovinah največ. Gre za vro- f pastelne barve sladoleda. Začimbe Dim in megla Sladkorčki Mentoli bonbončkov in ostalih »slad- kih grehov«. Vendar, če vam pristojajo, še zdaleč ne bo greh odeti se od glave do čevljev v rožnate odtenke fuksije, nežno oranžne, lipovo zelene, lagu- nasto modre ali turkizne. Sladke barve se pogosto zlije- jo v dehteče cvetlične motive na izrazito senzualnih oble- kah, ki poudarjajo ženskost. Začimbe Gre za mešanico začimbnih odtenkov, ki jih je videti na tropskih in subtropskih tržni- cah ter se družijo z rustikalni- mi in istočasno izrazito sofi- sticiranimi materiali. Dolžine oblek so pod kole- ni ali do gležnje v, veliko je volanov, rafije, slame in osta- lih etno poudarkov. Dim in megla Zveni vse prej kot privlač- no, kljub temu pa je to ena izmed najbolj prefinjenih linij v prihajajoči modni ponudbi, ki se navdihuje v spokojnem. bibličnem okolju, še posebej v starem Egiptu. Fluidne linije, raševinast otip tkanin, asimetrija in za- molklo zamegljene barve jaj- čevca, marmorja, kamna, pe- ska ali apnenca. Biblični nav- dih daje zadržano skrivnost- nim in smelo odkrivaj očim li- nijam tudi antikvaričen nakit. Mentoli Nekoč silno priljubljen li- ker, danes dih osvežujoči bonboni. In moda, s poudar- kom na mentol zeleni barvi. Dih sicer ne zastaja ob po- gledu nanjo, čeprav si poleg ekološke, močne zeleno-mo- dre barvne palete dovoli drz- ne, nepredvidljive reze na ob- lačilih. Linije so res rahlo ri- gidne, so pa kot nalašč za tiste, ki so prepričani, da želi- jo in znajo drugače od drugih. NAMIG ZA NAKUP Za ljubitelje golfa Pot nas je tokrat zanesla v podhod Zavarovalnice Tri- glav na Mariborski cesti 1 v Celju, kjer že nekaj let do- muje trgovina Andraž. Andraž je trgovina s teksti- lom, sprva so v lastni proi-- zvodnji šivali predvsem otroško konfekcijo, že vrsto let pa imajo v svoji bogati ponudbi tudi vse izdelke vr- hunske blagovne športne znamke Think pink. Zadnja leta so pričeli z lastno proi- zvodnjo šivanja športnih ob- lačil tudi za odrasle, tako da združujejo v eni trgovini otroško konfekcijo in športna oblačila za oba spola in vse starosti. Trenutno imajo še vedno zelo veliko izbiro otroških bund, cene so od 13.000 do 17.500, za odrasle pa imajo moške in ženske bunde po ceni 30.100 do 37.100 tolarjev. Otroške smučarske hlače sta- nejo od 9.000 do 13.230, za odrasle pa 18.200 tolarjev, ta- ke za snow board so po 20.300 tolarjev. Uporabljajo najkakovostnejše materiale, uvožene iz Švedske, modeli pa so sešiti v prijetnih barvnih kombinacijah, nepremočljivi, v njih se tudi ne potite in jih lahko operete v pralnem stro- ju. Veliko imajo tudi otroških trenirk in pulijev lastne bla- govne znamke Andraž in znamke Think pink, za odra- sle pa predvsem razne maji- ce, športne mikice in pulije. Ponujajo tudi vso opremo iz golf programa, to so razni čevlji, palice, torbe in vozički za golf, v programu pa imajo tudi šivanje posebnih majic, vetrovk in telovnikov, s kate- rimi bodo razveselili vse tiste, ki se ali pa se šele nameravate ukvarjati z golfom. MOJCA MAROT Na januarsko nagradno vprašanje, da so najbolj luk- suzna volnena oblačila iz dlake kašmirskih koz, je pravilno odgovorila Lilijana Pusar iz Hrastja 23, 3223 Lo- ka pri Žusmu. Za nagrado si bo lahko izbrala hlače v tr- govini Scala Zarja Petrovče. Nagradno vprašanje febraarja: KATERA SLOVITA MODNA KREATORKA JE OKROG LETA 1960 UVEDLA LEGENDARNI ŽENSKI KOSTIM, KI ŠE DANES VEUA ZA POJEM KLASIČNE ELEGANCE? a) Betsey Lee Johnson; b) Coco Chanel; c) Anne Klein. $t. 5.-1. februar 2001 40 KRONIKA S CEUSKEGA Prvi večer so nas v Libertincu žgečkali primorski gledališčniki na čelu z Binetom Malokom in Laro Jankovič. Primož Bebler, umetniški vodja primorskega gledališča »očetu« dnevov komedije, igralcu Marjanu Bačku: »Ti si baje kriv za vse tole!« Zabava brez gostov Živahen in sproščen utrip mesta ob Savinji je pravzaprav sedmina Knežje mesto se je od svo- je znamenite familije verjet- no nalezlo počasnega umi- ranja. Morda je krivo povoj- no izganjanje meščanstva, ki je bilo očitno tako temelji- to, da se tudi sedanji mestni gospodi zdijo (sicer običaj- ne) mestne navade in razva- de snobovski presežek, ki ga je požrla proletarska dialek- tika. Kar vsakega poštenega kronista družabnega življe- nja spravlja v obup in ob zadnje lase na glavi. Potem ko je počasi umrl nekoč znameniti filmski festi- val in so nam njegovo sloven- sko različico uspešno sunili Primorci, v mestu ni več no- bene elitne prireditve, ob ka- teri bi se zbrali pomembneži, raja pa bi kot muhe na saj veste kaj z vseh koncev drla vanj, da bi se vendarle malček posončila v njihovem nebeš- kem siju. Ničesar, da bi se lahko zlobni komentatorji znašah nad dekadentnimi pi- kantnostmi in uživah v sočmh natolcevanjih. Ob Sprehodu s Pelikanom se nam je še zbu- dil kanček upanja, čeprav je že takrat tako očitno manjkal pravi meščanski sprejem, ki bi se v poznih urah sprevrgel v divjo charlestonsko zabavo spodrecanih kril in razbrzda- nih plesnih korakov. Pa so vsi le na hitro zvrnili kozarec šampanjca in se nato počasi raztepli domov. Ta zadnji kanček upanja smo ob začetku Dnevov ko- medije zakopali nazaj v tem- ne dušne katakombe in se prepustih hladnemu objemu knežjega prekletstva. Da, dra- gi moji, dnevi komedije očit- no počasi umirajo. Da ne bo pomote, ne govorimo o pred- stavah na odru. O teh naj sodijo drugi kopitarji. Kar nam gre v nos, je pomanj- kanj kanje predstav za odrom. Popolno pomanjka- nje blišča in žlahtnosti, ki bi morala ovijati tako pomem- bni dogodek. Namesto, da bi se pred blagajnami vile dolge vrste, v katerih bi se vnemale male vojne za zadnje karte, so bili v dvorani (tudi) prazni sedeži. Namesto, da bi celj- ske gospe in še posebej gos- podične zadnji teden bledo vročične omedlevale, ker ob- leka še ni končana, gospodje in gospodiči pa bi obupano vih roke, ker niso dobili vabil za gala sprejeme in je sedaj njihov ugled kot oglodana su- ha hruška, je sprejem po pet- kovi otvoritvi izzvenel v ka- varniškem vzdušju. Ne, raje v klubskem, ali pa kar sindikal- nem, saj razen gledahščnikov tako ni bilo skoraj nikogar drugega. Da je morija še bolj zabavna - komedijanti sploh nimajo te- žav z denarjem. Menda jim ga sponzorji kar sami ponujajo, v zameno za stalne vstopnice. Perverzna logika, po kateri se zdi, da je ne biti na Dnevih greh, potem pa ne prideš. A kaj bi se jim čudili, če pa imajo tako presvetel zgled. Župan Šrot je festivalu namerni slad- ko dobrodošlico, v kateri je žgolel, da prireditvi ni para v Sloveniji. Pa ga prvi dan m bilo blizu. Hja, po soncu se dan ravna, kajneda? Da ne govori- mo o »naši« kulturni ministri- ci, od katere smo se še ne tako daleč nazaj poslavljah na (kar je treba reči, zanimivi) zabavi v muzeju, sedaj pa je celjski prvi teatralec Borut Alujevič v petek sramežljivo momljal, kako »je obljubila, da bo prišla vsaj na eno predstavo, ja goto- vo bi prišla tudi danes, pa so jo državni sekretarji pozabili spomniti...« Ti presneti držav- ni sekretarji. In vse to v letu, ko Celjani praznujemo 50-letmco gleda- lišča. Prosim vas, kdo pa, či ne gledališče, nam bo posire glo z bhščem in bleščicami Menda ja ne sejem obrtni kov? ■SEBASTUAN KOPUŠAl Foto: GAŠPER DOMJAl Marjan Pušavec: »Ti povem, Janez, včasih smo se pa tak luštn meh« Janez Bermež: »Grmf.. hnja... včasih, včasih...« Št. 5.-1. februar 2001