NOVI TEDNIK
NT&RC
Odgovorna urednica NT Milena Brečko Pol
ble-
stimo<.«
Nekaj mladih se je že silo-
vito uveljavilo!
Aleš Pajovič je diamant, že
izbrušen, čeprav pri njem vi-
dim možnost nadgradnje. Lu-
ka Žvižej je biser. No, Dragan
Gajič pa je priložnost dobil pre-
hitro zaradi »izrednih razmer«.
Ostati mora na tleh, ne sme ga
zavesti pospešen razvoj.
Se lahko odločite za eno ime
iz »otroškega vrtca«?
Morda Amej Jovanovič, ki je
starejši deček. Upam, da tega
ne bo prebral.
Bo ljubljenec občinstva De-
jan Peric še dolgo sodnik na
treningih?
Celjenje komolca po opera-
ciji bo daljše kot smo predvi-
devali. Poškodba je nastala pred
sezono. Vsi skupaj smo bili v
veliki dilemi, kdaj uporabiti
nož. Razumel je potrebe, sti-
snil zobe in počakal na preki-
nitev prvenstva, obenem pa se
Slavko Ivezič
je odpovedal nastopu na SP v
Franciji. Vadi tudi z žogo, a ne
želimo prehitevati. Njegov zna-
čaj je zagotovilo, da bo pravo-
časno nared.
Zaradi poškodb je »visel« ce-
lo Alvaro Načinovič?
Priznam, položaj se je zao-
stril, kajti ni nas zadovoljil s
svojimi igrami. Zelo iskreno
smo se pogovorili. Pomagalo
je. Prvi učinki so že vidni na
parketu.
Ste ob prihodu v Golovec
imeli vpliv glede okrepitev?
Ne, ekipa je že bila sestav-
ljena!
Kako bo s tem v bodoče?
Mislim, da bo vse v moji pri-
stojnosti.
Tudi bodoči trener? Govo-
rilo se je o sedanjem selektor-
ju Rusije!
Dogovor bo skupen, tako so
mi obljubili. Glede Maksimo-
va pa se v moji prisotnosti ni
razmišljalo. Sicer pa ima Jo-
sip Šojat maksimalno podpo-
ro. Saj se je dokazal, ali ne? V
njegovo delo ne posegam.
Pa vas klop še vleče? No,
saj na njej še vedno sedite.
Trenerskih ambicij še nisem
opustil. Izobražujem se za viš-
jega trenerja. Na Fakulteti za
šport pripravljam nalogo z na-
slovom Organizacija vrhunske-
ga kluba. Dodal bom še eno -
Različni modeli protinapada.
Kako kot bivši selektor vi-
dite delo sedanjega?
Matjaž Tominec je imel že
pred SP ogromno težav, a ven-
dar zelo močno udarno sed-
merko. Zamerim mu, da po-
dobno kot Leopold Jeras ni izra-
bil izkušenj iz preteklosti, ni
se pogovoril z nami, ki ustvar-
jamo igralce v klubih.
Pri vas sta na vidiku dva
nova možna slovenska repre-
zentanta!
Rastko Stefanovič se je odre-
kel igranju za »Jugo«. Čaka na
naše državljanstvo in ko ga bo
dobil, bo na razpolago v nasled-
njem reprezentančnem ciklu.
Mesto dirigenta je v slovenski
selekciji še posebej kritično. De-
jan Peric državljanstvo ima, a
ostaja v dresu ZRJ. V prihod-
nje to več ne bo šlo. Slovensko
državljanstvo ima svojo težo.
Tega se morajo zavedati vsi, lq
si ga želijo.
Manj kot mesec dni je preo-
stalo do prvih obračunov v če-
trtfinalu lige prvakov. Vaši fa-
voriti?
V dvoboju Celje Pivovarna
Laško-Montpellier ni dilem!
Tudi Barcelona bo pometla z
Badlom. Lovčen lahko v Ceti-
nju na povratni tekmi zmeša
štrene Kielu. Še bolj bo izena-
čen par Portland-Braga.
Kaj pa državno prvenstvo,
je že odločeno?
Če bi bil prepotenten, bi re-
kel da.
DEAN ŠUSTER
loto: GREGOR KATIC
Prvi obračun v Montpellie-
ru v nedeljo 25. februarja (17.)
bosta sodila Grka Migaš in
Bavas, povratni v Celju pa v
soboto 3. marca (18.) Romu-
na Serbu in Dobre. Bila sta
prisotna v uvodu pohoda pi-
vovarjev na prvo ligo prva-
kov leta 93, pri zmagi v Bito-
li proti Pelistru s 23:22. Dar-
ka Repenška in Janka Požež-
nika čaka vroči obračun Met-
koviča in Splita v četrtfinalu
pokala EHF.
Celjsko moštvo si lahko da-
nes ogledate v laških Treh li-
lijah, kjer se bo v pripravljal-
ni tekmi ob 17.15 pomerilo s
trebanjskim Trimom.
NAKRATKO
Rogla: na smučarskem pr-
venstvu srednjih šol s Celjske-
ga sta v veleslalomu med ne-
kategoriziranimi dijaki 1. in 2.
letnikov slavila Pogorevčeva
(SEŠ) in Jeraša (ŠCC), med di-
jaki 3. in 4. letnikov pa Sopar
(PKŠ). Med kategoriziranimi
smučarji sta bila med mlajši-
mi najuspešnejša Volajeva in Lo-
vec (oba PKŠ), med starejšimi
pa Jovan (I. Gimnazija). (J.K)
Ljubljana: rokometašice
PUV Nivo iz Celja so drugi del
državnega prvenstva v II: DRL
začele z zmago. Na gostovanju
so bile boljše od Polja, ki so ga
ugnale s 37:25 (19:12). Naju-
činkovitejši sta bila Savičeva z
12 in Kikanovičeva z 10 zadet-
ki. (J.K.)
Celje: na medklubskem at-
letskem dvoranskem mitingu
so imeli največ uspeha doma-
čini. Zmagali so Tomičeva (60
m), Tratnik (ovire), Topolov-
čan (daljina) in Hliš (palica).
V moškem šprintu je zmaga po
zaslugi Leskovarja odšla v Ve-
lenje. (J.K.)
Ljubno: na tekmi za sloven-
ski pokal za dečke in deklice
na prenovljeni 40-metrski ska-
kalnici je zmagal domačin Sa-
šo Tadič z najdaljšim skokom
39 m. Med 72 tekmovalci so
nastopila tudi dekleta, med ka-
terimi je najdlje skočila Mislinj-
čanka Monika Pogladič (36 m).
Ljubljana: v 5. krogu držav-
ne lige v streljanju s standard
zračnim orožjem so mlajše mla-
dinke Dušana Poženela iz Re-
čice pri Laškem slavile s pišto-
lo in puško. Najnatančnejši sta
bili Natalija Bukovec (340) in
Vojka Matek (374). Med mlaj-
šimi mladinci je z zračno puš-
ko zmagal žalski Juteks, nje-
gov član Uroš Vogrinec pa je
osvojil 2. mesto.
Žalec: na kvalifikacijskem
turnirju državnega prvenstva za
mladinke so zmagale domačin-
ke pred velenjskim Vegradom,
ki se je tudi uvrstil na zakljuČ-
" ni turnir, in mariborskim Bra-
nikom. Rezultati: Žalec - Ve-
grad 19:6, Branik - Vegrad 15:18
in Žalec - Branik 23:15. (TT)
Šempeter: v organizaciji Zve-
ze športnih društev Žalec je na
medobčinskem šahovskem pr-
venstvu mlajših in starejših deč-
kov nastopilo 9 osnovnošolskih
ekip. Med mlajšimi je slavila
OŠ Žalec, med starejšimi deč-
ki pa OŠ Vransko. (T.T.)
Nemoč brez Obrovnikove
Košarkarice Lek Jezice so
tudi v četrtem derbiju letoš-
nje sezone opravile s celjskim
Merkurjem, čeprav so igrale
brez Gričarjeve in Vilfanove.
Toda tudi pri domačih smo po-
grešali ključno igralko - Met-
ko Obrovnik, ki bi v prihod-
nje utegnila tehtnico nagniti
na nasprotno stran.
Celjanke so namreč povsem
razočarale z igro v napadu, kjer
enostavno niso imele pravih
idej, ustreznih rešitev in prave
organizacije. Visoki dvojec
Deak - Komadina naj bi bil ključ-
ni adut trenerja Željka Ciglar-
ja, vendar morata tudi ti dve
igralki dobiti uporabne žoge,
da se lahko izkažeta. »Več kot
očitno je, da ne znamo organi-
zirati napada, zato komaj ča-
kamo vrnitev poškodovane
Obrovnikove, ki je tudi izvrst-
Novinka Gordana Komadina (levo) zaenkrat še ne navdušuje.
na strelka, prav takšna, kakr-
šno sem pogrešal proti Ljub-
ljančankam,« je jadikoval tre-
ner prvakinj. Lek Jezica j e v Ce-
Iju spet demonstrirala izjem-
no agresivno igro z ostro obram-
bo, ki je bila na meji regular-
nosti, zato so si gostitelji upra-
vičeno zastavljali vprašanje, ka-
ko je sploh mogoče, da se sod-
niški kriteriji tako zelo razli-
kujejo iz tekme v tekmo. So-
bočan Fišer in Mariborčan
Špendl pa sta menila, da je os-
trejša košarka privlačnejša in
zagotavlja napredek, čeprav
verjetno nimata veliko somiš-
ljenikov. Nikakor pa arbitra ne
moreta biti krivca za celjski po-
raz, česar se rumeno-modre za-
vedajo in priznavajo trenutno
premoč podprvakinj, a do
končnice državnega prvenstva
je še precej časa. Dotlej naj bi
bila tudi novinka Gordana Ko-
madina v bistveno boljši for-
mi. »Povsem je razočarala in
nikakor ne morem biti zado-
voljen z njeno predstavo. Pre-
slabo je telesno pripravljena,
zato bo morala trdo trenirati
in šele potem bo dosegla raven,
kakršno od nje pričakujem,«
napoveduje Ciglar.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GAŠPER DOMJAN-
ŠPORT IQ
Led je prebit
Evropsko prvenstvo v
umetnostnem drsanju v Bra-
tislavi je bilo prelomnica za
obetavna slovenska drsalca
Jeseničana Gregorja Urbasa
jn Celjanko Anjo Bratec.
Oba sta zasedla 27. mesto in
izpolnila pričakovanja pred
njunim prvini velikim tek-
niovanjem.
17-letna Celjanka se je
pred uvodnimi nastopi sicer
nekoliko bala prevelike tre-
me, ki bi utegnila pokvariti in
izničiti večmesečni trud in
pripravo na pomemben do-
godek. »Na srečo sem se hi-
tro otresla živčnosti in priti-
ska, zato sem v dolgem pro-
gramu nastopila zelo dobro.
Uspelo mi je skoraj vse, kar
sem si zamislila in s tem de-
lom tekmovanja sem lahko
resnično zadovoljna,« je po-
vedala slovenske državna pr-
vakinja, ki se je v slovaški
prestolnici prepričala, kako
težko se je dokopati do vid-
nih uvrstitev. »Poleg izjemno
ostre konkurence, ki je še
hujša med moškimi, me tudi
sodniki še ne poznajo, zato
si je potrebno visoke ocene
prigarati skozi številne naj-
večje tekme. Morda sem tudi
zaradi prevelike želje po do-
kazovanju storila drobno na-
pako v kratkem programu,
ki me je stala uvrstitve med
najboljših 24. Toda izpolnila
sem osnovni cilj, uvrstitev
med trideseterico, zato je bi-
lo zadovoljno tudi vodstvo
reprezentance in moj trener
Boris Uspenski,« je pojasnila
Bratčeva, ki je takoj po po-
vratku v domovino že začela
s treningi in pripravami na
An j a Bratec
naslednje tekme. Prihodnji
teden bo odpotovala na 10-
dnevne priprave v Oberst-
dorf, konec februarja pa jo
čaka še mladinsko svetovno
prvenstvo v Sofiji. »V Bolgari-
ji ne pričakujem senzacije.
Nekaj mest bom v primerjavi
z Bratislavo najbrž pridobila,
uvrstitev od 15. do 20. mesta
pa bi bila zame že vrhun-
ska,« pričakuje naša kraljica
ledenih ploskev. V času šte-
vilnih treningov, priprav in
tekmovanj so ji šli na roko
tudi v I. gimnaziji v Celju,
kjer so ji privoščili trimesečni
»dopust«. Izostanek bo na-
doknadila po sezoni, ki si jo
želi zaključiti na svetovnem
članskem prvenstvu v Van-
couvru. Toda vozovnica za
Kanado bo potrjena le v pri-
meru dobre forme in solid-
nega nastopa na zboru naj-
boljših mladincev.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIC
ŠPORTNI
KOLEDAR^
PETEK, 2. 1.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 11. krog - Celje:
Maxi klub - Meteorplast (20).
SOBOTA, 3.1.
KOŠARKA
Liga Kolinska, 17. krog -
Laško: Pivovarna Laško - Lo-
ka kava (18.30), Domžale:
Helios - Savinjski Hopsi, Šent-
jur: Kemoplast Alpos - Geo-
Plin Slovan (obe 19), Sežana:
Kraški zidar - Rogla (20).
1. B SKL, 17. krog - Sloven-
ske Konjice: Banex - Beži-
grad (19), Ljubljana: Union
Olimpija ml. - Elektra (19.30).
1. SKL (ž), 6. krog II. dela -
^elje: Merkur Celje - Cheddi-
Ilirija (18),
ROKOMET
. 1. DRL (ž), 13. krog-Žalec:
^alec - Gramiz, Izola: Izola -
^egrad (obe 19).
ODBOJKA
1. DOL (m), 14. krog - Ka-
?3l: Salonit Anhovo - SIP
Šempeter (19).
1. DOL (ž), 14. krog - Šem-
Ner: B&L Utrip - TPV Novo
,^esto (18).
V ospredju tujci
2. odprto prvenstvo Slove-
nije v namiznem tenisu je v
velenjski Rdeči dvorani na-
vrglo nove junake. Potem,
ko so se lani izkazali domači
reprezentanti, so tokrat bis-
tveno bolj kakovostni tujci
pobrali vse najpomembnej-
še nagrade.
Največ zanimanja je seve-
da veljalo za finalne obraču-
ne posameznikov, kjer so
Slovenci hitro izpadli. Kitajec
z argentinskim potnim li-
stom Liu Song (na sliki), ki
brani barve hrvaškega Večer-
njega lista, je po gladki polfi-
nalni zmagi brez večjih težav
v velikem finalu s 4:2 odpra-
vil še Bolgara Bratanova. Še
bolj prepričljiva je bila Belo-
rusinja Tatjana Logackaja, ki
je pometala s tekmicami vse
od četrtfinala, zadnja žrtev
pa je bila Grkinja Volakaki, ki
ni osvojila niti niza. Med 100
tekmovalci iz 15 držav so se
izmed naših izkazali Petra
Dermastija, ki se je prebila
do finala posameznic do 21
let, in Sašo Ignjatovič ter Bo-
jan Tokič, ki sta klonila v
finalu dvojic. Velenjčan Uroš
Slatinšek je bil z uvrstitvijo v
četrtfinale med igralci, stari-
mi največ 21 let, najboljši Slo-
venec.
TL., Foto: GREGOR KATIC
Polzelani po
starem
Nenehnih menjav med
košarkarji Savinjskih Hop-
sov še ni konec. Potem, ko je
klub prejšnji teden odslovil
Pera Ramiča, je hitro poskr-
bel za novi imeni v Savinjski
dolini. To sta Brandon Hug-
hes in Damir Milačič.
Prvi je na Polzelo prispel iz
Chicaga, kjer si je nabral iz-
kušnje z igranjem v CBA ligi.
Gre za prvega temnopoltega
igralca, ki bo oblekel polzel-
ski dres, od njega pa pričaku-
jejo, da bo preporodu igro, saj
naj bi šlo za iznajdljivega or-
ganizatorja. Nedvomno bo v
Savinjski dolini požel dovolj
simpatij, da bo tam ostal dlje,
kot nekateri njegovi pred-
hodniki, sodeč po slovesu pa
naj bi bilo tako tudi z Dami-
rom Milačičem. Leta je za
razliko od Hughesa že podpi-
sal pogodbo z enim izmed
najuspešnejših slovenskih
klubov zadnjih let, pohvali pa
se lahko tudi z nekdanjim
članstvom pri Union Olimpiji.
Gre za košarkarja, ki lahko
igra na mestih 1 in 2, zato
lahko od moštva trenerja Pre-
draga Miloviča odslej priča-
kujemo bistveno boljše rezul-
tate. Če tudi novinca s povrat-
nikom Jovanovičem ne bosta
prinesla sprememb, potem
bo najbrž potrebno razmisliti
tudi o posegih v višje struktu-
re kluba. TL.
Vrhunec pride v Lizboni
Članica celjskega Kladivar
Cetisa Anja Valant je ljubitelje
atletike navdušila že na svo-
jem prvem letošnjem nastopu,
saj je na dvoranskem mitingu
v Karlsruheju v troskoku os-
vojila 2. mesto s sijajnim re-
zultatom 14,31 m, kar je tudi
nov slovenski dvoranski re-
kord.
Premagala jo je le olimpijska
podprvakinja iz Sydneyja Tatja-
na Lebedeva. Rusinja je bila od
naše rekorderke boljša le za 5
cm, v izenačenem troskoku pa
je obema najboljši nastop uspel
v četrtem poskusu. Celjanka je
na tekmovanju kar štiriki"at pre-
stopila, kar je za začetek sezone
pričakovano, bolj presenetljiv je
bil za mnoge vrhunski rezultat
na premieri: »Zame ne, saj sem
odlično delala. Največ sem tre-
nirala v Ljubljani, vmes tudi v
Budimpešti, in rezultati dela so
na srečo opazni že na samem
startu v dvoransko sezono.
Res, da sem tekmo pričakovala
z mešanimi občutki prav zaradi
lovljenja odriva, toda izšlo se je
po mojih željali,« se je Anja
Valant »vrnila« v Nemčijo, a se
ozrla tudi proti novim tekmam:
»Še nekaj dni se bom pripravlja-
la v prestolnici, potem pa me
sredi prihodnjega tedna čaka
miting v Parizu. Sledijo mu na-
stopi v Atenali, Madridu in na
reprezentančnem troboju, tako
da bo priložnosti za nova doka-
zovanja dovolj.« Valantova bo
na prihodnjih tekmovanjih lah-
ko skakala povsem neobreme-
njeno, saj je B normo za nastop
na svetovnem dvoranskem pr-
venstvu (14,30) izpolnila, A nor-
me (14,50) pa trenutno ne gre
pričakovati od več kot treh ali
štirih konkurentk. Najbolj se ji
je na mitingu v Moskvi približa-
la Rusinja Safronova, ki je skoči-
la 14,40 m, nekaj podobnega pa
pričakuje tudi člaiiica Kladivarja
Cetisa: »S trenerjem Borutom
Bilačem sva načrtovala dvig for-
me, ki naj bi bila na vrhuncu
prav v prvi polovici prihodnjega
meseca na Portugalskem.«
Svetovno dvoraiisko prvens-
tvo v Lizboni se bo začelo 9.
marca, dotlej pa naj bi se Valan-
tovi na seznamu potnikov pri-
družil še kateri izmed celjskih
atletov TOMAŽ LUKAČ
Devizno slovo Sankoviča
Medtem, ko je večina slovenskih nogometnih prvoligašev že
sredi priprav na spomladanski del prvenstva, še vedno cveti
nogometna borza. Najodmevnejši prestop se je zgodil sredi
tedna, ko je Skalno klet zapustil član naše mlade reprezentan-
ce Goran Sankovič.
21-letnik je v celjskem dresu debitiral že s 17 leti in izkoristil
priložnost, ki mu jo je ponudil tedanji trener Milovan Tarbuk.
Odtlej je napredoval in domače ponudbe na njegov naslov so kar
deževale, najugodnejšo pa je nemudoma sprejel. Podpisal je
namreč 3-letno pogodbo s praško Slavijo, ki je med drugim tudi
udeleženec osmine finala pokala evropske nogometne zveze,
kjer jo čaka obračun z nemškim Kaiserslauternom. Sankovič se je
novim soigralcem že pridružil na pripravah na Portugalskem:
»Malce me že daje domotožje,« je nekoliko presenetljivo sporočil
z zahoda Evrope. Finančnih podrobnosti ni želel razkriti, sodeč
po razmerah na tržišču pa lahko ugibamo, da je celoten transfer
vreden okrog pol milijona DEM, od česar naj bi približno polovico
dobil CM Celje Publikum.
Rumeno-modri bodo morali poiskati zamenjavo, ki bo zapolni-
la vrzel po odhodu enega izmed stebrov obrambe, doslej pa so se
dokončno dogovorili le z Dravograjčanom Gregorjem Helblom.
Obetavni Bosanec Mirza Husič se je poškodoval že v prvih dneh
priprav v Poreču, od koder so se Celjani vrnili konec prejšnjega
tedna, predvčerajšnjim pa je trener Marijan Pušnik dobil novega
pomočnika. Napak so napovedovali tisti, ki so med kandidate
uvrščali strokovnjake s Celjskega, kajti na Skalni kleti so najbolj
zaupali Mariborčanu Herbertu Klančniku. T.L.
PANORAMA
KOŠARKA
1.B SKL
16. krog: Bežigrad - Elektra
86:71 (62:55, 38:38, 19:22);
Vugdalič 17, Rizman 15, Taj-
nik, Milic 10, Kario 8, Zupane
6, Brinovšek 2, Goršek, Božič
1. Banex - Radovljica 100:74
(70:52,39:32, 27:13); Ravnihar
25, Lušenc 20, Strnad 19, To-
mašič, T. Keblič 15, Pučnik,
Goleš, M. Keblič 2. Vrstni red:
Koper 28, Elektra 27, Banex in
Hrastnik 26, ZM Maribor, Jurij
Plava laguna 25, Ilirija, Union
Olimpija mL, Radenska Crea-
tiv 23, Nova Gorica, Bežigrad
21, Gepard Radovljica 20.
1. SKL (ž)
5. krog, II. dela: Merkur
Celje-Lek Jezica 45:55 (34:48,
21:33, 14:20); Deak 17, Koma-
dina 15, Veble 7, Knez, Potoč-
nik 3. Vrstni red: Lek Jezica
32, Merkur Celje 31, Cheddite
Ilirija 26, Maribor 24, BTC Le-
grand 23, Odeja Marmor 20.
ODBOJKA
1. DOL (m)
13. krog: SIP Šempeter - Gra-
nit 3:2 (22,_ 19, -21, -22, 14).
Vrstni red: Žurbi team Kamnik
32, Merkur Bled 31, Pomurje,
Fužinar 24, Olimpija 23, Mari-
bor 20, Salonit 15, Granit 11, SIP
Šempeter 8, Brezovica 4.
1.D0L (ž)
13. krog: Nova KRM Meltal -
B&L Utrip Šempeter 3:0 (19, 15,
13). Vrstni red: Nova KBM Mel-
tal 39, Ljubljana 30, Kemiplas
28, HIT Nova Gorica 24, ZM
Ljutomer 21, B&L Utrip Šempe-
ter 19, TPV Novo mesto 14,
Formis Bell Miklavž 7, Venus
Frupi ŠOU 6, Elektrologistika 4.
MALI NOGOMET
1. SLMN
10. krog: Beton MTO - Maxi
klub Celje 4:3 (0:l);Stegu (16.),
Hostnik (31.), Kovačič (33.).
Vrstni red: Ll Litija 23, Beton
MTO 20, Meteorplast 17, Naja,
Sevnica 16, TF Beton 10, Puntar
Alpkomerc 9, Tomaž MP 8, Mi-
zarstvo Širovnik 7, Maxi klub 4.
St. 5.-1. februar 2001
23
NOČNE CVETKE
$ Sosed pa tak! V sredo, 23.
januarja dopoldne, je Jože J.
j2 Javornika poklical policiste,
Icer mu je dan zagrenil sosed
l^artin J. Ta je vpil nad njim, v
jtopnjevanju jeze pa ga je še
napadel.
9 Na železniški postaji se je
23. januarja zvečer nahajal
»umetnik«, ki je svoje notranje
razpoloženje izražal s pisanjem
pO zidovih. Policisti, ki jih nje-
govi stihi niso ganili, so Boru-
ta Ž. predlagali v postopek pri
sodniku za prekrške,
f Miran V., iz Strmca je slab
mož in slab sin. To je dokazal
23. januarja, ko je v večernem
času pretepel svojo ženko, ena-
ko pa je storil tudi svoji mate-
ri.
• V sredo, 24. januarja pono-
či, so za policijsko posredova-
nje zaprosili stanovalci z Ribar-
jeve. Tam sta v stanovanje Me-
ha D. vstopila Mirsad P. in Bra-
nislav V., se nad njim drla in
ga nekajkrat udarila. Ker se tu-
di po prihodu patrulje nista us-
tavila, so ju pohcisti posadili v
marico, a sta se možakarja tu-
di med prevozom grdo obna-
šala. Bila sta tako zelo neugod-
na, da je bilo treba uporabiti
plinski razpršilec. S solznimi
očmi sta potem legla k počit-
ku v prostorih za pridržanje.
• Na Kajuhovi sta se 27. januar-
ja dopoldne grdo gledala ter si
podajala zmerljivke in žaljiv-
ke izvenzakonska sopotnika
Stanislava R. in Edgar Š. Ker
sta bila v svoji glasnosti preveč
moteča, se bosta morala zago-
varjati pri sodniku za prekrš-
ke.
• Sobota se je slabo začela tu-
di za Renato. Njen Milan O. je
ni razveselil z zajtrkom v po-
stelji, ampak jo je razžalostil z
grdimi besedami in težko ro-
ko. Kako težko, bo ocenil sod-
nik za prekrške.
• V soboto zvečer je šel Bog-
dan R. na obisk k Albertu v No-
vake. Pa se je kot gost grdo ob-
našal, saj je svojega gostitelja
zmerjal, pred njegovimi očmi
razgrajal in si s tem prislužil
napotnico za še en obisk: pri
sodniku za prekrške.
• V Stalinu je bila v nedeljo
ob pol treh zjutraj preglasna
glasba, so ocenili pohcisti in
lastniku izstavili plačilni nalog.
Potem so napisali še poročilo
inšpekcijskim službam, ker so
bila Stalinova vrata predolgo
odprta. Pred Stalinom pa sta
javni red in mir kršila Sebast-
jan L. in Bojan S., ker pa nista
hotela utihniti, so jima poste-
ljo postlali v hiši na drugi stra-
ni ceste.
• Klemen K. je bil v nedeljo
zjutraj pri svoji Marini. Parček
pa se očitno ne štima najbolje,
saj je Marina med prepirom po-
grabila nožek in z njim Klem-
na popraskala. M.A.
Podjetniki, združeni v
poslovniii gol juf i jali
Na očeh policije so bili nekaj mesecev - V petek zjutraj prijeli osem osumljencev, dva sta v priporu
Osem prijetih osumljencev,
enaindvajset kazenskih
ovadb za kaznivo dejanje po-
slovne goljufije, enaindvajset
oškodovanih gospodarskih
družb in najmanj 115 milijo-
nov tolarjev gospodarske ško-
de je le nekaj podatkov iz naj-
novejše kriminalne zgodbe
na Celjskem, katere potek so
celjski policisti spremljali ne-
kaj mesecev, tudi z uporabo
posebnih operativnih metod
in sredstev.
Pri spremljanju aktivnosti
kriminalne združbe, ki je de-
lovala sirom po Sloveniji, so
sodelovali policisti iz štirih po-
hcijskih uprav, murskosoboš-
ke, kranjske, ljubljanske in celj-
ske. Ker je PU Celje pri tem no-
sila največji delež, je bila v če-
trtek izredna novinarska kon-
ferenca v Celju. Da se poslov-
nim goljufom v bodoče slabo
piše, je pokazala prav ta prei-
Del zaseženega blaga iz razkritih poslovnih goljufij.
skava, sicer pa imajo v sloven-
ski pohciji dodobra izdelano
strategijo in operativne načrte
za odkrivanje vseh vrst krimi-
nala, zlasti gospodarskega, kar
je v času pred vstopom Slove-
nije v Evropsko skupnost izred-
nega pomena.
Osmerico osumljenih so celj-
ski kriminalisti prijeli v petek
okrog šestih in jih nato prived-
h k preiskovalnemu sodniku,
ki je zadnjega od osumljenih
zaslišal v ponedeljek zjutraj. Ta
je šest osumljenih podjetnikov
in podjetnic izpustil na prostost,
za dva pa odredil pripor iz raz-
logov begosumnosti in pono-
vitvene nevarnosti. Gre za I.B.
(41), državljana Hrvaške, sta-
nujočega v Medvodah in R.Z.
(23), prav tako Hrvata, ki je na-
zadnje stanoval v Ljubljani. De-
vetemu osumljencu je uspelo
zbežati, za njim je razpisano
iskanje.
V petek zjutraj, ko so osum-
ljence prijeh, so policisti opra-
vili dvajset hišnih preiskav po
vsej Sloveniji in zasegli različ-
ne poslovne listine ter protiprav-
no pridobljeno blago (tehnič-
ne predmete, prehrambene
proizvode, reklamne predme-
te, tekstilne izdelke, gradbeni
material ipd.), ki je zdaj zača-
sno shranjeno v posebnem skla-
dišču, vredno pa je okoh 40 mi-
lijonov tolarjev.
Kaže, da so preiskovalci zbra-
li dovolj trdnega gradiva, da bo
osumljenim mogoče krivdo v
sodnem postopku dokazati. Ti,
ki so bili prijeti, so osumljeni
enaindvajsetih kaznivih dejanj
poslovne goljufije po 217. čle-
nu KZ, ki za to kaznivo deja-
nje določa kazen od enega do
desetih let zapora. Z goljufa-
njem so osumljenci oškodovah
enaindvajset slovenskih podje-
tij, med katerimi so tudi večja
(Kolinska, Izolirka, Kras Com-
merce in Klasje).
Kot je novinarjem povedal
Gregor Dešman, vodja sektor-
ja za gospodarski kriminal upra-
ve kriminalistične policije
GPU, so člani organizirane sku-
pine delovali po preprostem
principu zavajanja dobavite-
ljev. Posameznih goljufivih po-
slov so se lotevali večfazno, je
dodal Robert Mravljak, načel-
nik urada kriminahstične službe
na PU Celje. Z nakupi in po-
dobnimi načini so prevzemali
manjša zasebna podjetja, pri
notarju uredili prepis in prev-
zete družbe vnašali v register
pri Agenciji za plačilni promet,
na registru podjetij pa teh spre-
memb niso prijavili. Preko teh
(fiktivnih) podjetij so z doba-
vitelji na začetku sklepali manj-
še posle in nabavljeno blago tu-
di v roku plačali, da so se izka-
zali kot solidni in zaupanja
vredni poslovni partnerju, v na-
daljevanju pa so sledili večji na-
kupi. Pri tem so se z dobavite-
ljem vedno dogovorili za od-
log plačila. Nabavljeno blago
so potem odpeljali v različna
skladišča, tudi na območju Ce-
lja, in ga prodajali po nizkih
cenah na črnem trgu, torej mi-
mo žiro računov gospodarskih
družb, ki so jih uporabljah. Ko
pa je nastopil čas plačila za bla-
go, vredno od enega do tride-
setih milijonov tolarjev, kup-
cev (goljufov) ni bilo mogoče
najti. Vrednost tako pridoblje-
nega blaga znaša okoli 115 mi-
lijonov tolarjev. Poslovne go-
ljufije naj bi izvedli preko gos-
podarskih družb Miklavc d.o.o.
iz Prebolda, Prokob MTC d.o.o.
iz Kranja in Melani d.o.o. iz
Celja. Okrožni državni tožilec
iz Celja Jože Manfreda je po-
vedal, da je bilo takšnih poslov
preko še neznanih podjetij še
več, kot so jih do zdaj uspeli
razkriti in da bo ob nadaljnji
policijski najverjetneje uvede-
na še sodna preiskava.
Med preiskavo pa so lani pri
dveh hišnih preiskavah odkri-
li tudi ilegalno polnilnico po-
narejenih alkoholnih pijač (ru-
ma, vodke) ter že pripravljene
koncentrate, steklenice in na-
lepke za polnitev. Gre za kaz-
nivo dejanje neupravičene upo-
rabe tuje firme, vzorca in mo-
dela, katerega je osumljen M.B.
(30) iz okohce Celja.
Glavna organizatorja poslov-
nih goljufij sta bila že omenje-
na hrvaška državljana, po nju-
nih navodilih pa so poslovne
goljufije izvrševali podjetniki
M.B. (30) iz okolice Celja, L.M.
(43) z območja Žalca, P.G.
(36) iz okolice Murske Sobo-
te, V.M. (33) iz okohce Kranja
ter dve podjetnici, Z.P.(41) iz
okolice Radovljice in S.P. (35)
z območja Mozirja.
Dušan Mohorko, direktor
uprave kriminalistične polici-
je pri generalni policijski upra-
vi, je na ponedeljkovi novinar-
ski konferenci poudaril, da so
se v slovenski kriminalistični
policiji odločili, da bodo z ena-
ko intenziteto razkrivah vsa kaz-
niva dejanja, ne le korupcijska,
kot bi javnost lahko sklepala
po zadnjih razkritih primerih
korupcije. Torej se bodo ena-
ko prizadevno lotevali vseh ob-
lik kriminala, tako organizira-
nega kot klasičnega. Znotraj
gospodarske kriminalitete pa
so posebej pomembne poslov-
ne goljufije, saj gre za razme-
roma novo obliko kriminala.
Odkrivanje teh primerov in sto-
rilcev je v času približevanja
Evropski uniji za policijo izred-
nega pomena, saj ti posli po-
membno vplivajo na uspešnost
celotnega slovenskega gospo-
darstva. »Velike strategije in ela-
borati so brez pomena, če se
ne bodo izvajala konkretna ope-
rativna navodila, ki smo jih v
kriminalistični policiji izdelah.
Torej bo naša kriminalistična
policija uspešna le, če bo nje-
no prizadevanje in delovanje
tudi ustrezno finančno podpr-
to. Slišim, da nam namerava-
jo iz državnega proračuna na-
meniti zgolj sredstva za preži-
vetje, kar je slabo. Če našim
prizadevanjem ne bo sledila tu-
di materialna podpora, dolgo-
ročnih uspehov ni mogoče pri-
čakovati,« je bil prepričljiv Du-
šan Mohorko.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Radarske kontrole bodo
• v petek, 2. februarja dopoldne, na območju Laškega,
popoldne pa na območju Mozirja,
• v soboto, 3. februarja dopoldne, na območju Šentjurja pri
Celju, popoldne pa na območju Velenja,
• v nedeljo, 4. februarja dopoldne, na območju celotne
regije, popoldne pa na območju Celja,
• v ponedeljek, 5. februarja dopoldne, na območju Laške-
ga, popoldne pa na območju Rogaške Slatine,
• v torek, 6. februarja dopoldne, na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah,
• v sredo, 7. februarja dopoldne, na območju Celja, popold-
ne pa na območju Velenja in
• v četrtek, 8. februarja dopoldne, na območju celotne
regije, popoldne pa na območju Laškega.
PROMETNENEZGODE
izgubil oblast nad
vozilom
Na regionalni cesti, izven
naselja Žalec, se je v torek,
23. januarja ob 3.40 uri, v kri-
žišču za Gotovlje pripetila
prometna nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo tele-
sno poškodovana, štirje ude-
leženci pa so utrpeli lahke te-
lesne poškodbe. Na vozilu in
objektu je nastalo za okoli 2
milijona 100 tisoč tolarjev
škode.
J.Š. (24) iz Žalca je vozil kom-
binirano vozilo iz smeri Šem-
petra proti Levcu. V križišču,
odcepu za Gotovlje, je zapeljal
preblizu desnega roba vozišča,
izgubil je oblast nad vozilom,
izruval semafor in nato zapeljal
v jarek ob vozišču. Vozniku, ki
je utrpel hude telesne poškod-
be, so iz zverižene pločevine po-
magali gasilci. Štirje sopotniki,
A.Ž. (23), S.T. (23), M.P. (34)
in PŠ. (26), so utrpeh lahke te-
lesne poškodbe.
Čelno trčenje
v četrtek, 25. januarja po-
poldne, se je na lokalni cesti
^ naselju Liboje zgodila pro-
metna nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo telesno poš-
l^odovana, na vozilih pa je na-
stalo za okoli 450 tisoč tolar-
jev gmotne škode.
J.B. (37) iz Pongraca je vozil
'Osebni avtomobil iz smeri Ka-
proti Libojam. V bližini hiše
l-iboje št. 3 je zapeljal na levo
^merno vozišče v trenutku, ko
1^ iz nasprotne smeri pripeljal
^oznik osebnega avtomobila,
^.L. (47) iz Kasaz. Nasproti
^ozeči voznik je odreagiral ta-
1^0, da je zapeljal na levo. Prav
'^ko pa je nazaj na desno stran
speljal voznik J.B., zato je med
vozdi prišlo do čelnega trče-
nja. Sopotnica v osebnem av-
tomobilu voznika M.L., 42-let-
na S.B. iz Kasaz, se je huje te-
lesno poškodovala.
Ni mogel
pravočasno ustaviti
v četrtek, 25. januarja, se
je popoldne na Liptovski ce-
sti v Slovenskih Konjicah pri-
petila nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo, ena pa lažje
telesno poškodovana. Na ude-
leženih vozilih je nastalo za
okoli 300 tisoč tolarjev mate-
rialne škode.
R.G. (31) iz Slovenskih Ko-
njic je vozila osebni avtomo-
bil po Liptovski cesti iz smeri
centra Slovenskih Konjic pro-
ti Tepaiiju. V križišču z Veše-
niško ulico se je ustavila, da bi
zavila levo. V tem trenutku je
za njo pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila J.P. (33) izTe-
panja, ki vozila ni uspel pra-
vočasno ustaviti, zato je trčil v
njeno vozilo. Voznica R.G. se
je hudo telesno poškodovala,
sopotnik v voznikovem vozi-
lu, otrok M.P., pa je utrpel lahke
telesne poškodbe.
Voznik podlegel
poškodbam
. Na lokalni cesti izven na-
selja Planina se je v četrtek.
25. januarja zvečer, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena
oseba umrla, ena pa je utr-
pela lahke telesne poškodbe.
M.N. (36) iz Ljubnega ob Sa-
vinji je vozil osebni avtomo-
bil po lokalni cesti iz smeri
Smrekovca proti Rastkam. Ko
je bil zunaj naselja Planina, je
v ostrem desnem ovinku za-
peljal levo izven vozišča. Vo-
zilo je pri tem zdrselo tride-
set metrov po pobočju in ob-
stalo na strehi v potoku Krum-
pah. Voznik je na kraju nez-
gode podlegel poškodbam, so-
potnik, M.N. (10) iz Ljubne-
ga ob Savinji, pa je utrpel lah-
ke telesne poškodbe.
Nezgoda pred
parkiriščem
v petek, 26. januarja, se je
popoldne na Ljubljanski ce-
sti v Celju pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hu-
do telesno poškodovana.
B.J. (19) iz Žigona je vozil
osebni avtomobil po dovozni
cesti do parkirnih prostorov tr-
govine Avto Celje na Ljubljan-
ski cesti v Celju, pred njim pa
se je z osebnim avtomobilom
peljal 26-letni B.Č. iz Celja. Ta
je, zaradi gostega prometa, pred
križiščem dovozne in prednost-
ne Ljubljanske ceste vozilo us-
tavil, kar pa ni uspelo vozni-
ku, ki je vozil za njim, zato sta
vozili trčili. Voznik Č.B. je utr-
pel hude telesne poškodbe.
SK
Na beton s treh metrov
Delovna nezgoda s hudimi posledicami se je pripetila
24, januarja popoldne v Padeškem Vrhu.
K.M. (37) je z zgodnje etaže gospodarskega poslopja me-
tal seno in pri tem stal na zadnjem prečniku lestve. Naen-
krat je izgubil ravnotežje in padel s treh metrov na betonsko
ploščo ter se hudo telesno poškodoval.
SK
Št. 5.-1. februar 2001
24
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Stanovanjski i
ciricus je iconcan
Pravljice je konec, gre-
mo naprej. Borut Veselko,
igralec, voditelj in direk-
tor Prešernovega gledališ-
ča v Kranju, se bo te dni
vselil, prav tako tudi vsi
ostali, ki so jih nekaj časa
vlačili po zobeh prestolne-
ga mesta.
Pa ne zato, ker bi bili proti
temu, da dobijo kadrovska
stanovanja (za najemnino
povprečnega enoinpolsob-
nega stanovanja bodo plače-
vali tudi po 50 in več tisoča-
kov), ne, po zobeh so jih
vlačili zato, ker so jih ti
ljudje dobili že večkrat po
sistemu: dobim kadrovsko
stanovanje, se ločim, ga za-
pustim bivši ženi, se poro-
čim in dobim novo kadrov-
sko stanovanje.
Po dolgih letih se je po-
novno pojavil na glasbeni
sceni nekdanji jugoslovan-
ski pevec Pero Dimitrijevič,
ki je bil bolj kot pevec znan
po tem, da je brat slavnega
nogometaša Vita Dimitrije-
viča.Vito ima izredno lepo
hčerko, v katero se je zagle-
dal Jure Jankovič, bolj znan
po maturitetni aferi, ki je bi-
la bolj naperjena proti nje-
govemu slavnemu očetu Zo-
ranu Jankoviču. No, mimo-
grede, Zoran je pred dnevi
na nogometni tekmi, ki jo je
med tamkajšnjimi in Merca-
torjevimi direktorji ter prvo
postavo nogometnega kluba
Olimpija v Tolminu organizi-
ral Teodor Štrukelj, direk-
tor Alpkomerca, podaril za
Ložane 100.000 tolarjev, ne-
kaj manj kot milijon pa so
prispevali ostali udeleženci
tekme. Lepa gesta.
Pero Dimitrijevič, ki je bil
nekaj časa zelo popularen
pevec, je kmalu po osamos-
vojitvi Slovenije izginil v
neznano, zdaj pa je v Ljub-
ljani odprl agencijo za zaba-
vo, s katero hoče Ljubljani
odvzeti naslov zaspana
Ljubljana. Prireditve bo imel
v hotelu Slon, ki je že nekoč
imel sloves najbolj živahne-
ga hotela.
O eni od najlepših Slo-
venk, Velenj čanki Tatjani
Tutan je zadnje dni bolj ma-
lo slišati. Kot kaže se noče
zapletati v škandale, če pa
ni škandalov, ni zanimanja.
»Poročila se še nisem,« je
dejala, »zadnje mesece sem
sodelovala na nekaj manj-
ših lepotnih tekmovanjih in
osvojila ne samo prvo me-
sto, ampak sem dobila tudi
nekaj lepih nagrad, tako da
sem videla nekaj sveta. Med
drugim sem bila tudi v New
Yorku in tam posnela nekaj
fotografij za naslovnico
znane modne revije. V krat-
kem se vračam nazaj, da
posnamem še nekaj mod-
nih fotografij, drugače pa
živim v Velenju svoje mirno
življenje,« je dejala in takoj
dodala, da kakšne večje
publicitete noče.
So pa postali pravi poslov-
neži člani skupine Nude. Še
nedolgo tega so bili dokaj
anonimni, zdaj pa že pošilja-
jo sporočila redakcijam in v
njih pišejo, kaj delajo. »Na
predizboru za Evrovizijo, ki
bo 23. februarja, bomo za-
peli pesem Ni čist greh«,
nam pišejo. »BiH smo zelo
presenečeni, ker so jo izbra-
li, saj takšna pesem ni naj-
bolj primerna za takšen fe-
stival. Trenutno snemamo
nove pesmi za prihajajoči al-
bum. Le Luka nam večkrat
uide iskat tiste magične tre-
nutke, ki jih potrebuje za
inspiracijo. Dekleta, pazite
se.«
Sicer pa tudi v Ljubljani
vsi napeto čakajo tisti tre-
nutek, ko bodo odgovorni
slovenski policisti na ti-
skovni konferenci povedali,
kateri so tisti glavni Celjani
in ostali Slovenci, ki so se
ukvarjali s preprodajo blaga
in še čim hujšim. Toliko
predreklame, reklame in
napovedovanja, kakor ga je
imela policija o skupini
osumljenih podjetnikov, ve-
čina jih je iz Celja, že dolgo
ni bilo.
m NINA KAVRAN- ADLEŠIČ
Čigav je
hladilnik?
Prebivalci Andraža in oko-
liških zaselkov pazijo na lep
izgled svojega kraja. Kot ka-
že, pa niso vsi taki. V avtobu-
snem postajališču na Ložnici
je nekdo odložil iztrošen hla-
dilnik in še kup drugih od
padkov. Bo počakal do prve
spomladanske čistilne akci
je? T. TAVČAB
■zdoma
upokojencev
Šentjur
Napis na šanku: »Mladolet
nim in vinjenim ne točimt
alkoholnih pijač.«
Simon Jhmšek s svojim plenom.
Smuc za kosilo in okras
Simon Tlirnšek iz Založ pri Polzeli je vnet ribič, član Ribiškega društva Šempeter v
Savinjski dohni. Ujel je že kar precej velikih rib, ki jim pravijo ribiči kapitalne. Te dni pa je iz
Preserskega jezera potegnil smuča prav zavidljivih mer. Dolg je bil 91 centimetrov, tehtal pa je
celih 7 kilogramov. Ponosni ribič bo smuča vehkana nagačil, meso, ki je zelo okusno, pa bodo
pojedli. T. TAVČAR
VITEZI BELEGA MESTA
št. 5.-1. februar 2001
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Vida Flis s svojima staršema in medaljami, ki jih je osvojila na dosedanjih tekmovanjih.
Brez staršev daleč
od doma?
WdQ Flis, ki se bo udeležila iger no Aljaski, potrebuje pomoč HI
. a Aljaski v mestu Ancho-
rage bodo od 4. do 11. marca
svetovne zimske igre Spe-
cialne olimpiade, ki se jih bo
udeležila tudi Vida Flis iz
Hramš v Občini Žalec, sicer
varovanka zavoda Miha
Pinter na Dobrni. Da bi se
počutila bolj domače in var-
no, naj bi jo na igre pospre-
mila tudi starša. Vendar bi si
morala sama plačati vse
stroške, česar nikakor ne
zmoreta. 2^to poteka preko
medobčinskega društva So-
žitje Žalec akcija zbiranja
sredstev za pomoč družini
FHs.
Vida Flis, Id bo maja dopol-
nila 18 let, se je v druščino
športnikov uvrstila po zaslugi
rezultatov, ki jih je dosegla na
regijskih in državnih igrah
Specialne ohmpiade na sne-
gu. Lani pa je bila tudi udele-
ženka evropske letne Special-
ne olimpiade, ki je potekala
na Češkem. Takrat je svoje
znanje in zmogljivost pokaza-
la v atletskih disciplinah. Na
Aljaski pa se bo pomerila s
sovrstniki v teku na smučeh.
Flisova domačija je ena ti-
stih, kjer je zemlja preskopa
in preveč hribovita, da bi lah-
ko zagotavljala dovolj kruha
za preživetje. Znajdejo se, ko-
likor se morejo. Skromna
kmetija premore nekaj gozda,
pretežno pa bregove, ki jih od
lanskega leta dalje večinoma
popasejo ovce. Čreda je sedaj
še majhna, vendar pa se bo že
letos povečala, saj je v priroč-
nem hlevu že nekaj mladičev,
ki dajejo optimizem in voljo
do ovčarstva, ki naj bi poma-
galo živeti lepše življenje.
Ovce in vse domače živali pa
so tudi dobre Vidine prijatelji-
ce, ki jih bo v času odsotnosti
zelo pogrešala. Še težje pa bi ji
bilo, če ob sebi ne bi imela
staršev. Rihard Kopušar,
predsednik društva Sožitje
Žalec se tega dobro zaveda in
zato po svojih najboljših mo-
čeh pomaga priti Flisovim do
denarja, ki ga potrebujejo za
pot. »Vida je s starši članica
Sožitja, zato smo zelo pono-
sni in veseli, da je med udele-
ženkami Specialne olimpia-
de. Še bolj veseh pa bomo, če
nam bo s skupno pomočjo
dobrih ljudi uspelo zagotoviti
denar tudi za oba starša, saj bi
bila Vidi v veliko oporo, hkra-
ti pa bi prvič v svojem težkem
življenju doživela nekaj po-
sebnega, kar jima od srca vsi
privoščimo,« pravi Kopušar.
mmmm darko naraglav
Denar za Vido in njuna
starša se zbira na žiro raču-
nu društva Sožitje:. 50700-
620-16- 05-1376110-705128 s
pripisom Vida Flis. Davčna
številka društva je 71368914.
Vsi, ki se boste odločili poma-
gati, denar prispevajte do 15.
februarja, ko se bodo Flisovi
morali dokončno odločiti gle-
de odhoda na Aljasko.
Letos še vec pomoči
Celjski Rotary club je lani
v dobrodelne namene zbral
dva milijona tristosedemde-
set tisoč tolarjev, znesek, za
katerega upajo, da ga bodo v
letošnjem letu še presegli.
Malo več kot polovico zne-
ska so namenili svojemu
osrednjemu varovancu, celj-
skemu Društvu za cerebralno
paralizo Sonček. S preostahm
denarjem so podprli mlade
Pri izobraževanju, pomagah
so pri projektu Soča, organizi-
rali mladinski tabor in prispe-
vali sredstva za nakup opreme
invalidnega centra. Prispevali
Pa so tudi k projektom med-
■larodne Rotary organizacije,
ki se izvajajo po vsem svetu.
Tudi letos bo večji del do-
Wodelne dejavnosti name-
njen pomoči otrokom s cere-
t^ralno paralizo, ki so združe-
v Centru Sonček ter omogo-
^nju šolanja socialno ogrože-
in nadarjeni mladini. Za
Valentinovo bodo tako prire-
dil dobrodelni koncert s te-
l^atiko filmske glasbe, v juni-
ja bodo izvedb mednarodno
Izmenjavo otrok, v načrtu pa
"naj o tudi dražbo umetniških
del, kar jim lani ni uspelo.
Radi pa bi pomagah tudi mla-
dim ljudem, ki imajo težave z
drogami.
NATAŠA PEUNIK
Na Aljasko po!
medalje
Helena Ocvirk iz Košnice
pri Celju in Aljaž Kovač iz
Arclina sta učenca Osnovne
šole Glazija s prilagojenim
programom in bosta v okvi-
ru Specialne olimpiade 28.
februarja odpotovala na
zimske svetovne igre na Al-
jasko, kjer bosta oba tekmo-
vala v veleslalomu. Pred tem
se bosta 15. in 16. februarja
udeležila državnega prvens-
tva na Pokljuki,
Šestnajstletnika Helena Oc-
virk in Aljaž Kovač sta učenca
v oddelku vzgoje in izobraže-
vanja (OVI), kjer so otroci s
posebnimi potrebami, zato po-
trebujejo posebm pristop in
vzgojo. Njuna razredničarka
Danica Roje ju je naučila smu-
čati in ju tudi ves čas pripravlja
na različna tekmovanja.
Aljaž rad smuča, plava, ko-
lesari, rola, piše, riše, računa,
pleše, gleda video filme, rad
posluša glasbo in poje ter po-
maga učiteljici Danici. Tudi
Helena je aktivna športnica in
pridna učenka, saj rada rola,
kolesari, teče, smuča, piše,
bere, poleg tega pa rada poma-
ga mami pri gospodinjskih
opravilih, kot so pomivanje
posode, pometanje, speči pa
zna tudi palačinke. Helena
vsak dan doma skozi vse leto
vestno trenira in se pripravlja
na tekmovanja. Lani je na
evropskem kolesarskem pr-
venstvu Specialne ohmpiade
na Nizozemskem osvojila sre-
brno in bronasto medaljo. Ta-
ko Aljaž kot Helena se veselita
potovanja na Aljasko in sta
Helena Ocvirk in Aljaž Kovač se veselita odhoda
na Aljasko.
polna pričakovanj. Njuna
spremljevalca bosta Danica
Roje in Leon Štemberger.
»Ponosni m veseh smo, da se v
ŠoU udeležujejo gibanja Special-
ne ohmpiade in tekmujejo tudi v
tujuii ter dosegajo zelo dobre
rezultate. VeUka zahvala gre se-
veda Danici Roje za njeno potr-
pežljivost, trud ui voljo. Ponosni
smo, da se ime šole sUši tudi v
svetu,« se shinja vodstvo šole.
Starši so jima za tekmo-
vanje kupili novo smučar-
sko opremo, prispevali pa
bodo tudi žepnino: »Hva-
ležni smo vodstvu šole in še
posebej Danici, ki je naša
otroka postavila na smučke
in danes lahko samostojno
smučata, brez pomoči
odraslih.«
SABINA KRANJEC
Foto: GAŠPER DOMJAN
V Šentu še več dejavnosti
Poleg rednega programa v dnevnem centru Šent Celeia, sta
od sredine januarja na sporedu še dve dejavnosti.
Na Krekovem trgu 3 v Celju lahko ob ponedeljkih med 16. in
17.30. uro obiščete svetovanje za svojce oseb z dolgotrajnimi
težavami v duševnem zdravju, ob sredah pa se lahko med 10. in
12. uro udeležite likovno-literarne delavnice, ki jo vodita
zunanji sodelavki Marija Rihter in Irma Lever. N. P.
Št. 5.-1. februar 2001
NASI KRAJI iN UUDJE
V hladnih icrempijih smrti
Metodov štirideset metrov globok padec do ponovnega rojstva
Verjetno bo večno neodgo-
vorjeno, kaj žene ljudi v os-
vajanje nečesa novega, neo-
bičajnega - nekaj tako ne-
vsakdanjega, da se zdi celo
nekoliko noro. Pa ni, samo
človekova narava terja Vedno
novo dokazovanje, da je tisto
daleč, visoko, tisto nevarno
in grozeče, samo nekaj vsak-
danjega. Ne za večino, za iz-
brance, ki to preprosto so ali
pa so v potu lastnega odreka-
nja to postali. Dejstvo, ki se
ga Metod Sem iz Mozirja ob
ponovnem rojstvu še kako
zaveda. Pred dnevi je namreč
preživel zdrs čez 40-metrsko
steno pod Škarjami v sosešči-
ni 2.350 metrov visoke Oj-
strice.
Redkobeseden 27-letni mla-
denič - med alpinisti skoraj ne
najdeš pretiranega čvekača -
se je z alpinistično šolo spopa-
del že pred osmimi leti in v
tem času oblezel veliko evrop-
skih alpinističnih smeri. Pod
njim so bili argentinski vrhovi,
poraz je priznala tudi najvišja
afriška gora Kilimandžaro, z
jadralnim padalom je kot prvi
in do sedaj edini prejadral z
vrha Ojstrice v Luče in potem
doživel malodane usodno
preizkušnjo v domačih gorah.
V začetku januarja so se s
prijatelji odpravili plezat proti
Ojstrici, Metod pa se je odločil
za turno smučanje v vzhodni
grapi. Svež sneg je nudil ideal-
ne pogoje za smučanje, se
spominja Metod. 45-odstotna
strmina je bila dodatna moti-
vacija, nekateri predeli so ce-
lo 75-odstotni, vendar teh
Metod ni več dosegel. Med
zaviranjem ga je preprosto
vzelo, spodnjo smučko mu je
zasukalo prečno, proti prepa-
du je drsel hrbtno. Prekaljeni
alpinist ni izgubil prisebnosti.
Vrgel se je na prsi in s cepi-
nom zagrebel v sneg. Skoraj
mu je uspelo...
Nadaljevanje Metodove
odisejade je bilo silovito. Spo-
minja se, kako ga je zabrisalo
Je Metodu Semu »pomagal« v prepad zlomljen okel na lednem cepinu?
na poličko in od tam v pre-
pad, mimo skal v globino. Se-
kunda, morda dve - čas se je
razvlekel v neskončnost - in
pod njim skale. Potem ga je
odrešila izguba zavesti, tako
da se padca pol metra od
smrtonosne skale Metod ne
spominja. Niti tega, koUko ča-
sa je prebil v snegu nezave-
sten. Ko se mu je povrnila
zavest in z njo življenje, se
mu je v kosti zalezel mraz.
Poldrugo uro je trajalo, da so
se kolegi prebili do njega.
Osamljena smučka pod steno
in palica ter luknja v snegu,
spodaj nekje pa Metod, so jim
vzbujali nelagodne občutke.
Samega reševanja se Me-
tod spominja zelo medlo -
kolega iz celjske gorske reše-
valne mu je nudil prvo pomoč
in zahteval v policijski letalski
enoti helikopter. Zaradi slabih
vremenskih razmer so morali
reševati brez helikopterja, z
gorskimi nosili in potrebno
opremo. Sestop z gore je bil
hiter in usklajen. Ponesreče-
nec z nalomljeno prsno kost
jo, bolečinami v vratu in kri
žu, se bo lahko in moral s
hvaležnostjo spominjati prija
teljev alpinistov in gorskih re^
sevalcev.
Konec dober, vse dobro, bi
lahko zaključili avanturo mla-
dega mozirskega alpinista in
smučarja. In vendar se po-
stavlja vprašanje, zakaj ni
vzdržal cepin. Specialno led
no orodje so v ZDA razvijali
šest let, okel pa je popustil
pod neznatno Metodovo te
žo. Zgolj slučaj ali slab mate^
rial, vsekakor se bo moral
nekdo zamishti o kvaliteti ce-
pinov, ki jih izdeluje firma
DMM. Življenja alpinistov so
takšnega premisleka vredna.
Metod Sem je miren in sp&
kojen, samo nekoliko razoča-
ran, ker mu ni uspelo. Ljudje
mislijo, da so alpinisti norci Id
ne morejo »zastokati«, zakaj
jih žene nevarnost. Sleherni
išče zadoščenje primerno
svoji stopnji, vse je storil koi
je treba in vendar ni šlo. Ni{
se ni spremenilo in preizkus
nja ga ni odvrnila od plezanja
Če bi mu uspelo, bi se skrom-
no povesehl. Tisto ga še čaka,
samo bolečine morajo zapu
stiti mlado telo. Potem pa
spet pot pod noge in novira
dogodivščinam naproti. Lju-
bezen je strup, ki nikoli ne
popusti.
EDI MAVRIC
Foto: CIRIL SEW
Po skupščini so člani združenja rm šoferskem plesu luimesto volana vrteli svoje izbranke.
Nevarni voznilci
brez izicušenj
Redna skupščina ZŠAM Celje - Država naj uredi zakonodajo o »navideznih društvih«
Na redni skupščini Združe-
nja šoferjev in avtomehani-
kov Celje (ZŠAM) so delegati
v slavnostnem vzdušju opra-
vili analizo dela v prejšnjem
letu in podelili priznanja ter
odlikovanja nekaterim najza-
služnejšim članom.
V otvoritvenem nagovoru
je predsednik izvršnega od-
bora Iztok Uranjek državne
organe pozval k ureditvi za-
konodaje o »navideznih druš-
tvih, ki se registrirajo kot klu-
bi ali združenja, s tem pa se
po obveznem odprtju gostin-
skega lokala izognejo zakon-
skim obveznostim.« V pri-
hodnje si želi boljšega sodelo-
vanja s sindikatom voznikov.
ZŠAM je bilo ustanovljeno
1952. leta, danes pa ima 750
aktivnih članov in 16 zaposle-
nih v delovnih skupnostih.
Preživlja se s prireditvami,
članarinami, famoznim »paj-
kom« in avtošolo, ki so jo
letos registrirali v skladu z
novo zakonodajo. Lani so iz-
vedli 21 tečajev cestno-pro-
metnih predpisov, vozniški
izpit različnih kategorij pa je
opravilo 220 kandidatov. Naj-
večji delež stroškov predstav-
ljajo naftni derivati za 18 vo-
zil, ki jih ima združenje v
uporabi.
Največ zanimanja je med
prisotnimi 70 delegati in gosti
zbudilo poročilo o stanju pro-
metne varnosti celjske polici-
je. Število prometnih nesreč
na cestah njihovega območja
se je v lanskem letu sicer
zmanjšalo za 4 odstotke v
primerjavi s prejšnjim, še
vedno pa je v 1.581 nesrečah
umrlo 8 oseb, 515 pa se jih je
telesno poškodovalo. Največ
nesreč so povzročili vozniki z
manj kot dvoletnim stažem,
največkrat pa je bil vzrok pre-
hitra vožnja. Zaskrbljujoče je,
da se kar dve tretjini nesreč
zgodi na suhi cesti.
■PRIMOŽ CIRMAN
Foto: GAŠPER DOMJAN
Značko z zlatim vencem
ZŠAM Slovenije je prejel Mi-
lan Flis, zlato značko Alojz
Melavec ter plakete tovariš-
tva Stanko Stegne, Milan
Cveteržnik in Marjan Palir.
Plakete Vzorni voznik so
prejeli Ivan Štuhec, Franc
Lebič, Dominik Kramper-
šek, Drago Kračun, Jože Ko-
«!;ihpr tpr Franr ^fihpr
NAJSTAREJŠI
VOZNIKI
Šoferska korenina
Jakob Meh iz Velenja že petdeset let vozi brez nesreče
Velenjčan Jakob Meh je
med sokrajani znan kot do-
ber mizar, vesten gasilec v
prostovoljnem gasilskem
društvu Velenje, kjer so člani
tudi vsi njegovi sinovi, in kot
udarnik pri gradnji Velenja.
In seveda kot šoferska kore-
nina, ki v svojem 91. letu še
vedno čilo sedi za volanom.
Mizarski obrtnik je že leta
1937 odprl svojo mizarsko de-
lavnico, v kateri je nato v dol-
gih letih izučil celo vrsto po-
močnikov. Sedaj v njej mizari
sin Branko. Pravzaprav so za-
sebniki vsi njegovi sinovi in
hčerka, vsem pa je znal vcepi-
ti pridnost in predanost delu,
tako da dobro gospodarijo v
svojih poklicih.
»Zdravje mi dobro služi,«
pravi Jakob Meh, »pri devetde-
setih še vedno nimam težav z
vidom.« Zato niti ni čudno, da
ima še vedno veljavno vozniš-
ko dovoljenje. Šoferski izpit je
opravil pred petdesetimi leti in
v vsem tem času še ni povzročil
niti ene same nesreče. Bil je
JaJcob Meh je še vedno dober voznik.
med prvimi obrtniki v Velenju
s svojim osebnim avtomobi-
lom.
Meh pravi, da je imel v živ-
ljenju očitno nekaj sreče. Ljud-
sko sodišče iz Šoštanja je takoj
po vojni v pičlih dvajsetih mi-
nutah obsodilo 45 domačinov
iz Šaleške doline in jih poslalo
v teharsko taborišče pri Celju.
Med njimi tudi Jakoba. Tam je
preživel dobre tri tedne, nato
pa ga je vseh strahot rešil vi
sok partizanski oficir, ki je r£
seval svojo ženo. Ta se je pra
tako znašla za žico na Tehai
jah. Seveda pa zasliševanj
tem ni bilo konec. Nekega dn
pa so mu rekli, da lahko odid
domov.
»Dokler bom le lahko, ž£
lim še sedati za volan svojeg
avtomobila,« nam je dejal.
LOJZE OJSTERŠEl
Št. 5.-1. februar 2001
NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON
27
Nova oprema, novi poklici
v Poklicni tehniški
strojni šoli, ki deluje v ok-
viru Šolskega centra Celje,
so v začetku januarja za-
ključili dva pomembna
projekta: pridobili so novo
učilnico za področje avto-
matizacije in krmilne teh-
nike in računalniško vo-
deno peč za toplotno obde-
lavo kovin.
Nova učilnica je idejno in
vsebinsko predvsem plod
domačega znanja in rezultat
dela profesorjev Poklicne
tehniške strojne šole. Najpo-
membnejše je, da učilnica
zagotavlja kakovosten fron-
talni pouk in izvajanje labo-
ratorijskih vaj. Šolske mize
so v ta namen razporejene v
obliki črke U. Zunanji del je
namenjen frontalnemu, no-
tranji pa laboratorijskemu
delu po skupinah. Učiteljeva
miza je opremljena z raču-
nalnikom, tiskalnikom, gra-
foskopom in videorekorder-
jem, celotna učilnica pa z
najsodobnejšo multimedij-
sko opremo.
Druga pomembna pridobi-
tev je računalniško vodena
elektrouporovna peč, ki jo je
šoli dobavilo domače podjetje
Bosio iz Štor. Osnovna pred-
nost te peči je, da vodenje,
nadzor in predstavitev proce-
sa toplotne obdelave potekajo
s pomočjo računalnika.
Poklicna in tehniška strojna
šola v šolskem letu 2001/
2002 osnovnošolcem ponuja
možnost vpisa v dva prenov-
ljena izobraževalna progra-
Učilnica oziroma laboratorij za avtomatizacijo in robotiko
ma. K vpisu pa vabijo tudi
dekleta. Informativna dneva
bosta 9. februarja ob 9. in 15.
uri ter 10. februarja ob 10. uri.
Popolna novost v sloven-
skem izobraževanju je pro-
gram orodjar, ki ga bodo iz-
vajali po dualnem sistemu.
Dijaki, ki ga bodo uspešno
zaključili, bodo lahko izo-
braževanje nadaljevali v Šol-
skem centru Celje tako v
srednjem strokovnem, kot v
višjem strokovnem progra-
mu orodjarstva in pridobili
naziv inženirja.
Učenci se bodo lahko vpisa-
li tudi v posodobljen program
strojni tehnik, ki vključuje
več laboratorijskega dela s so-
dobnimi računalniško vode-
nimi pripomočki, več praktič-
nega projektnega dela in več
izbirnosti. Dijaki bodo izo-
braževanje zaključili s poklic-
no maturo, ki bo tudi dijakom
tehniških programov omogo-
čila vpis v univerzitetni študij-
ski program.
NATAŠA PEUNIK
Darujmo kri!
Rdeči križ Slovenije vabi na
krvodajalske akcije, ki bodo: 6.
februarja v Gorici pri Slivnici,
14. februarja v Radečah in 15.
februarja v Rogaški Slatini. SK
Hišni sadni vrl
Hortikultumo društvo vabi
na predavanje z naslovom Hišni
sadni vrt predavateljice Maje
Podgornik, ki bo danes v zgor-
nji mali dvorani Narodnega do-
ma v Celju ob 17. uri. N. P.
Pomoč Branicu Zupancu
Rdeči križ Laško se je seznanil s potekom akcije za pomoč
Branku Zupancu iz Rifengozda, ki se je začela na predlog
občine Laško julija lani.
Doslej so zbrali 706 tisoč tolarjev, akcija pa bo trajala do
aprila, ko naj bi predvidoma zbrali 3.600.000 tolarjev, ki
bodo pokrili stroške gradbenih in obrtnih del za prilagajanje
bivalnih pogojev. V akciji z organizacijo dobrodelnega kon-
certa sodelujeta tudi Klub ljubiteljev vrtiljaka polk in valčkov
in Kulturni center Laško.
Za sodelovanje v akciji je pri Območnem združenju Rdeče-
ga križa Laško odprt posebni žiro račun, kamor se stekajo
sredstva :
50710-678-49285 s sklicno št. 00 764 100, s pripisom »za
Branka«. PC
Za in proti v Južni i
Afriki
v glavno mesto Južnoa-
friške republike Johannes-
burg je v soboto odpotovala
5-članska ekipa srednješol-
cev, ki bo Slovenijo zastopa-
la na 13. srednješolskem de-
batnem prvenstvu. V ekipi je
tudi Ana Jager, članica de-
batnega kluba Gimnazije
Celje - Center.
Na svetovnem srednješol-
skem prvenstvu bodo sode-
lovali mladi debaterji iz 35
držav iz vseh celin, celjska
gimnazijka Ana Jager pa se
je na izmenjavo argumentov
za in proti pripravljala ob
pomoči svoje mentorice Ma-
teje Glušič Lenarčič in bri-
tanskega asistenta Georga
Veomanna, ki se z debaters-
tvom ukvarja že 35 let. Pred-
pisane teme so aktualne, od
mladih pa zahtevajo odlično
poznavanje problematike ter
dobro obvladovanje angleš-
kega jezika ter debaterskih
spretnosti.
Mladi bodo v Johannesbur-
gu razpravljali o problematiki
zdravljenja in dostopnosti
zdravil za aids v državah tret-
jega sveta, problemih s kateri-
mi se srečujejo homoseksual-
ni pari, ki želijo posvojiti
otroka, odpisu dolgov nera-
zvitim državam ter svetovni
problematiki beguncev, pr-
venstvo pa se bo zaključilo 7.
februarja. IS
Očetje in dojeni otroci
Projektna pisarna Celje - zdravo mesto vabi na redno
srečanje skupine za podporo dojenju.
Srečanje bo danes, ob 16. uri, v prostorih Projektne pisarne
na Slomškovem trgu 4. Tema srečanja bo »Očetje in dojeni
otroci«. N. P.
Pol stoletja...
...celjski racman
6.
PIŠE: Jure Krašovec
Aneicdote o varčnosti urednilca
Varčnost in gospodarnost
Toneta Masla kot glavnega in
odgovornega urednika, takrat
tednik še ni imel direktorja,
smo sodelavci, pa tudi dopi-
sniki, imenovali skopuštvo.
Včasih bi nam res kak cvenk
navrgel. Seveda je imel dober
izgovor, da nam bodo pristri-
gli subvencije, če bomo denar
razmetavali. Prepogosto pros-
jačenje bi pri izdajateljih pov-
zročalo nejevoljo.
Tako smo vsakič, ko so nam
iz tiskarne pripeljali kup, za
naročnike namenjenih izvo-
dov tednika, lepili na zaglavje
Časnika listke z naslovi, ki jih
je na šapirograf razmnožila in
razrezala računovodkinja. To
delo smo opravljali vsi, od
Masla do Danice v upravi, vča-
sih tudi snažilka Barbara. Pla-
(5ilo za to delo, trajalo je nekaj
popoldanskih ur, je znašalo le
Četrtino stroškov, kot bi nam
jih zaračunala tiskarna.
Še dolga leta pozneje so se o
Tonetovi varčnosti širile na-
slednje, v resnici le malenkost
prirejena, anekdote:
Tednik je premogel, pred
leti kupljeno, novo moško ko-
lo, s katerim smo potovali vse
do Kozjega in v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino. Včasih so nas
res na pot vzeli tudi funkcio-
narji v avtomobilih.
Spominjam se, da mi je ne-
koč Maslo »zrihtal« prevoz v
Mozirje, a so namero odpove-
dali. Ko sem drugi dan ob
svitu iz Paske vasi poganjal
pedale kolesa od Letuša navz-
gor, me je prehitela črna
okrajna hmuzina, v njej ob
šoferju okrajni veljak, za njim
sopotnica. Nisem dobro vi-
del, če je bila vsaj čedna.
Tisto poletje je bil Tone Ma-
slo z družino na počitnicah na
južnem Jadranu. Poznejši
urednik Tone Skok, ki je bil
pri tedniku ilustrator in foto-
reporter, je nekega dne je pri-
šel ves vzburjen povedat, da
imajo pri Avtomotorju na pro-
daj nekaj čeških motornih ko-
les znamke _bbJawa«, in to
novih, novcatih...
Seveda je Tone Skok vedel,
da denar imamo, vedel pa je
tudi, da si jaz ne bom upal
odločiti.
Odločili smo se poslati
uredniku na otok Koločep pri
Dubrovniku telegram o celj-
ski navzočnosti motornega
kolesa, o znamki, kubaturi
motorja, o porabi, ceni, mor-
da tudi barvi, ter na koncu
vprašali, če naj ga kupimo.
Odgovora dva, tri dni bilo.
Toneta je pod vročim soncem
ogrelo še to, da smo toliko
zapravili za telegram. Da bi
nam pokazal, da je telegraf za
kratka sporočila, nam je tak-
šnega poslal:
»Kupite Maslo.«
Kar pri tej anekdoti ni res, je
to, da je bil telegram dvovrsti-
čen. V prvi vrsti je bilo sporo-
čilo: kupite, v drugi vrsti pod-
pis : Maslo.
In še je bilo temu podobnih
dogodkov. Na primer tale:
Ule 1955
Obetalo se nam je prizna-
nje glavnega odbora sociali-
stične zveze Slovenije, raz-
glasitev za najboljši pokra-
jinski časopis. Nam v ured-
ništvu in upravi se je kolcalo
tudi po gmotni obliki takega
priznanja, vsaj nekaj otiplji-
vega »za povrh«. Seveda nam
še na misel ni prišlo, da bi
moledovali pri varčnem
uredniku. Sestavih smo pi-
smo izdajatelju, da bi Maslu
vendar namenili tudi denar-
no nagrado.
In so mu jo tudi dali, z
naročilom, naj primerno na-
gradi tudi sodelavce.
Žal je fotografij, rm katerih bi bil Tone Maslo, zelo malo. Imeli smo sicer ruski aparat »Fed«,
ki pa je neprestano trgal filme. Zato mora v ta podlistek vskočiti zanimiva fotografija,
nastala v tistem času. V dvorani kina Union je bil menda eden prvih »gala maturantskih
plesov«. Lahko bi rekli, da tudi Celjanke od nekdaj so kot lepotice slovele.
Z varčnostjo urednika pa ni
povezan naslednji resnični
dogodek, ki sodi med anekdo-
te:
Risto Gajšek, v Goropevško-
vem besedilu navajan kot pi-
sec člankov gospodarske te-
matike, je tedniku nehote za-
kuhal tole.
Ko smo iskali dobre prvoa-
prilske šale, nam je Risto po-
nudil temo s svojega področ-
ja. Po njegovi predlogi, ki jo je
odobril sam odgovorni, in to-
liko si je bil tudi sam kriv, je
tednik objavil, da se bodo od
prvega aprila cene na celj-
skem tržišču močno znižale.
Politika je odločno reagira-
la. Verbalno seveda. Maribor-
ski Toti list je teden pozneje
objavil prekhc:
• Preklicujemo sporočilo v
Celjskem tedniku, da so na celj-
skem globoko znižane cene in
sporočamo, da je na tem tržišču
cena padla - samo Maslu.
Vera Strmecki je bila drago-
cena pridobitev. Bila je umir-
jena, kultivirana novinarka.
Pridobila je za sotrudnika pi-
satelja Vladimirja Levstika. V
hišo je prinesla nekaj mehko-
be in ženske tematike. Tudi
grobe moške šale so splahne-
le. So pa njej enkrat zagodli
tiskarniški črkostavci. Prise-
gel bi, da ni bil tiskarski škrat.
Ko so pretipkavali njen ku-
harski recept v svinec, so bese-
dico kvas zamenjali v kavs.
Vera se je tiste dni odpravila
na teren, ker ji je bil zadosti že
prvi moških telefonskih kli-
cev, če mora zdaj za vsak
»štrudl« biti doma.
(Sledi: Zgode, nezgode z
gobavim DKW)
Št. 5.-1. februar 2001
28
DOM IN VRT
Naj diši po soncu!
Kadar prižgemo luči in
raztegnemo dan v noč, pa
čeprav še sredi zime, takrat
je prijetno pomisliti na naše
vrtove, miniaturne v poso-
dah ali pa na tiste gredice
polne rož, zelenjave, tudi na
dehteče trave. Če tako kakor
jaz komaj čakate, da začnete
brkljati po zemlji, potem je
vedno pravi čas, da uresniči-
mo sanje.
Popeljala vas bom na spre-
hod na obronek gozda, med
prepletene veje pozimi golih
dreves, na mehak mah ob
njihovih koreninah, med že
cvetoče telohove cvetove,
med res je, borovničeve in
bršljanove poganjke. AH se
vam ne zdi, da smo že za
korak bliže soncu?
Pričarajo ga nam tudi silje-
ne čebuUce narcis, ki jih lahko
kupimo v bližnji cvetličarni,
sil j eni poganjki forzicije, ki
smo jih nabrali in jih zanesli v
sobo v vazo z mlačno vodo,
da so se odprli popki in nas
razveselili s prvimi cvetovi;
morda vam kje v vrtu že cve-
tijo trobentice in marjetice v
travi? Ste že odrezali bresko-
vo, češnjevo, ali jablanovo ve-
jo in jo silili k cvetju? Ste že
posejali dišavnice v lončke,
razporejene na okenski poli-
ci? Ste že nabrali regratove
liste in si pripravili solato? Po-
skusite, sedaj je pravi čas, da
odženemo sive in meglene
dneve, da sprejmemo, tisto
kar nam čas ponuja, pa če-
prav to ni veselje s snegom.
Zakaj naj ne bi torej tudi pri
nas, v sobi in kuhinji, na
okenski polici, na delovni mi-
zi, v službi, dišalo po gozdu in
soncu? Torej bomo spet čara-
li! Poiskali bomo velik gUnen
krožnik ali posodo iz narav-
nega kamna v umirjenih bar-
vah in uporabili bomo po-
ganjke, ki smo jim prisluhnili
na sprehodu, tudi kos cvetli-
čarske gobe.
1. Kozarčku in namočeni
cvetličarski gobi določimo
mesto na glinenem krožniku.
V gobo čimbolj navpično in iz
enega mesta, težišča, razpo-
redimo samo eno vrsto po-
ganjkov, lahko cvetočo forzi-
cijo, vrbove mačice, drenove
poganjke. Če smo se odločili
za siljene čebulice narcis, go-
be ne potrebujemo, saj so po-
sajene v lončku.
2. Nato razporedimo blazi-
nice mahu, tako da z njimi
prekrijemo, zakrijemo in utr-
dimo gobo ali lonček s silje-
nim cvetjem. Mah razporedi-
mo v ravnotežju tudi po krož-
niku, vendar ga ne prekrijemo
popolnoma, tako kakor je pri-
kazano na skici. V kozarček
razporedimo šop telohovega
cvetja ali pa sadiko trobentice,
resja, bršljana, borovničevih
poganjkov. Pri razporejanju
zaupamo svojim željam in
ravnamo pd trenutnem navdi-
hu. Včasih bomo, našemu raz-
položenju primerno, potrebo-
vali več cvetja, drugič pa samo
umirjajoče zelene poganjke.
3. Na prazna mesta razpo-
redimo kamne različnih veli-
kosti in barv, tudi tokrat pazi-
mo, da so razporejeni urav-
noteženo.
4. Koščke lubja in storže
razporedimo nazadnje. Nji-
hova temna barva je prime-
ren kontrast zeleni in pomla-
danskemu cvetju, hkrati pa
poveže posodo z nastalo
cvetlično kompozicijo. Samo
še vodo ji privoščimo.
MOJCA SODIN,
Vrtnarska šola Celje
KAJ BI DANES KUHALI
Kitajsko zelje - zdravo in olcusno
Piše: MAJDA KLANŠEK
Kitajsko zelje tako rekoč
nima odpadkov. Uporabimo
lahko tudi zunanje, zelene
liste in debele listne žile, od-
stranimo samo kocen. V hla-
dilniku ostane sveže naj-
manj 14 dni. Ni torej treba,
da bi zeljno glavo porabili
naenkrat. Celo solato, ki je
ne pojemo, lahko shranimo
za en dan v hladilnik, pa
ostane ravno tako okusna,
kot je bila.
Kitajsko zelje je izredno
malokalorično. Privoščimo si
ga lahko tudi v primeru, da
skrbimo za vitko postavo. V
100 g zelja je samo 16 kalorij,
veliko pa je balastnih snovi in
vitaminov. Ker je kitajsko ze-
lje lahko prebavljivo, je pri-
merno tudi za prehrano sta-
rejših ljudi in bolnikov.
Vročina kitajskemu zelju
škoduje, zato ga zdušimo ali
skuhamo na zmernem pla-
menu. Ne kuhamo ga predol-
go, da ne razpade v kašo.
Zadostuje 10 minut.
Kitajsico zelje s
sirom
Za 6 oseb potrebujemo:
glavo kitajskega zelja (1 kg], 2
čebuli, 40 g masla ali margari-
ne, 220 g mladega sira, sol,
poper, 1 do 2 žlički limonine-
ga soka, šopek peteršilja, šo-
pek drobnjaka.
Priprava: kitajsko zelje oči-
stimo in narežemo na rezan-
ce. Čebulo olupimo in sese-
kljamo. V kožici segrejemo
maslo ali margarino. Prepra-
žimo čebulo, da postekleni.
Dodamo kitajsko zelje, pre-
mešamo in pražimo toliko ča-
sa, da se zelje sesede. Preme-
šamo sir, solimo, popramo in
okisamo z limoninim sokom.
Primešamo tudi sesekljani
peteršilj in drobnjak.
Enolončnica iz
kitajsicega zelja
Za 6 oseb potrebujemo:
750 g govedine, 3 čebule, 250
g korenja, 4 žHce olja, 1/2 litra
goveje jušne kocke, glavo ki-
tajskega zelja (1 kg), sol, po-
per, 2 do 3 žlice paradižniko-
ve mezge, 2 žlici kisa, 1 žlico
moke, 1 žlico margarine.
Priprava: meso narežemo
na kocke. Čebulo olupimo in
sesekljamo. Korenje očistimo,
ostrgamo in narežemo na po-
dolgaste pramene. V kožici se-
grejemo olje in popečemo me-
so, da porjavi. Dodamo čebulo
in korenje, premešamo in pre-
pražimo, da čebula postekle-
ni. Zalijemo z juho in dušimo v
pokriti kožici 40 minut. Med-
tem očistimo kitajsko zelje in
ga narežemo na rezance. Po
40 minutah stresemo zelje k
mesu in dušimo vse skupaj še
10 minut. Enolončnico začini-
mo s soljo, poprom in paradiž-
nikovo mezgo. Če je prered-
ka, jo zgostimo s prežganjem:
na žlici maščobe prepražimo
žlico moke, da svetlo zarume-
ni. Zalijemo z malo juhe, zlije-
mo v enolončnico in še enkrat
prevremo.
Solata iz
kitajskega zelja
Za 6 oseb potrebujemo:
glavo kitajskega zelja (1 kg),
žhco soli, 250 g prekajene,
mesnate slanine, 4 čebule, 1
dl vinskega kisa, 1 žhco kumi-
ne, poper, 6 žlic olja.
Priprava: kitajsko zelje oči-
stimo in narežemo na rezan-
ce. Damo ga v skledo in mu
primešamo sol. Slanino in če-
bulo narežemo na kockice. V
ponvi pražimo slanino, da se
scvre, nato stresemo zraven
še čebulo, premešamo in pra-
žimo, da čebula postekleni. V
ponev zlijemo kis, dodamo
kumino in poper. Premeša-
mo, prevremo in odstavimo s
štedilnika. Pustimo, da se za-
vretek ohladi in zmešamo z
zeljem. Pustimo nekaj časa
stati.
Zimsici športi in allcoliol
Obiski prijaznih smučar-
skih koč so že kar samou-
mevni, pa ne le za smučarje,
pač pa tudi za druge zimske
športnike. Za kosilo si pogo-
sto privoščijo dišečo eno-
lončnico, kuhano vino ali ce-
lo žganje. Prav hitro se lah-
ko popije kozarček preveč.
Alkohol omejuje sposob-
nost zmožnosti reagiranja
pred ovirami in drugimi
smučarji. Hitro se lahko zgo-
di kakšna nesreča. Na sve-
žem zraku reagira alkohol
hitreje, kot bi pričakovali.
Temperatura na visoko leže-
čih smučiščih se lahko spu-
sti 20 stopinj pod ničlo. Ku-
hano vino in podobne pijače
vas bodo sicer ogrele, ven-
dar alkohol hitro izgoreva.
Toplota, ki nastaja v trebu-
hu, hitro potuje v obraz, ro-
ke in noge. Zato se toplota
tudi hitro izgubi.
NS
BIO
KOLEDAR
Št.5.-1.ffebruor2001
29
ZDRAVNIK SVETUJE
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Prim. mag. STANISLAV
KAJBA, dr. med.
Astma
o težavah z astmo nam je
pisal eden od bralcev, ki se je
paradi te bolezni že zdravil v
bolnišnici. Jemlje zdravila,
vendar mu kljub temu piska v
prsih, ponoči pa ga duši in ne
inore spati. Prosi za nasvet.
Odgovor: astma je kronična
vnetna bolezen bronhijev.
Vnetje v stenah bronhijev je
prisotno tudi takrat, ko bolnik
nima težav. Posledice tega
vnetja se kažejo kot simptomi
astme (dušenje, kašelj in pi-
skanje), prehodna zapora
bronhijev, povečana bronhial-
na odzivnost in zvečana dnev-
na spremenljivost zapore di-
hal.
Vnetje sprožijo pri ljudeh z
dednim nagnjenjem alergeni,
virusi in celo nekatere bakte-
rije. Vzrok vnetja pa ostane
pogosto neznan.
Pogostost astme v svetu in
pri nas narašča. Več je astme
pri oh-ocih (5 do 10 odstotkov),
pri odraslih se pojavnost astme
zmanjša (okoli 2 odstotka). Pri
otrocih prevladuje alergijska
oblika astme (90 odstodcov),
pri odraslih pa je alergija vzrok
astme le v 50 odstotkih.
Ob zmanjšanju vnetja se
astma izboljša. Vnetje bronhi-
jev zmanjšujemo z odstranje-
vanjem alergenov in dražljiv-
cev iz okolja ter uporabo
zdravil. Najbolj učinkovita
protivnetna - preprečevalna
zdravila so inhalacijski gluko-
kortikoidi (flixotide, tafen,
pulmovent...).
Astme ne moremo uspe-
šno zdraviti, ne da bi bolnika
temeljito poučili o vseh plateh
bolezni.
Kaj je potrebno
naučiti bolniica z
astmo?
- Razlikovati mora med
preprečevalnimi in olajševal-
nimi zdravili.
- Pravilno mora uporabljati
pršila.
- Ugotoviti in nadzorovati
mora sprožilne dejavnike ast-
me.
- Prepoznati mora zgodnje
znake poslabšanja astme.
- Znati mora uporabljati
merilec pretoka (PEF).
- Znati mora ukrepati že ob
zgodnjih znakih poslabšanja
astme (načrt samozdravlje-
nial.
S pravilnim zdravljenjem je
fnogoče doseči popolno sta-
bilizacijo astme. Žal z nobe-
nim znanim zdravilom astme
iie pozdravimo dokončno.
Pogosto je potrebno dolgolet-
no protivnetno zdravljenje.
Glede vaših težav pa tole: v
Vaših letih je sicer astma mož-
na, vendar se za to diagnozo
Pogosto skrivata kronična ob-
struktivna pljučna bolezen
(KOPB) in srčno popuščanje.
Cliagnostično ločimo bolezni
nied seboj na osnovi anamne-
ze, telesnega pregleda in zlasti
preiskave pljučne funkcije. Za-
pora - obstrukcija dihalnih po-
ti je pri astmi običajno začasna
in se po inhalaciji olajševalne-
ga zdravila (ventolin, berotec,
berodual) izboljša. Zapora di-
halnih poti pa je pri KOPB traj-
na. Olivin je zdravilo za zniže-
vanje krvnega tlaka in zdrav-
ljenje srčnega popuščanja.
Teotard je teofilinski preparat,
ki ga uporabljamo tako pri
KOPB kot pri astmi. Pri astmi
izkoriščamo njegovo šibko
protivnetno - preprečevalno
delovanje, vendar nikakor ni
zdravilo prvega izbora. Svetu-
jem, da se obrnete v najbližji
dispanzer za pljučne bolezni z
izvidom iz bolnišnice. Tam se
bo zdravnik na osnovi pogo-
vora, telesnega pregleda, va-
šega izvida in preiskave pljuč-
ne funkcije odločil, aU res gre
za astmo in vam svetoval us-
trezno zdravljenje. Vodenje
astme ne predstavlja le zdrav-
ljenje z zdravili, ampak gre za
verigo veščin in znanj, ki jih
lahko najlažje pridobite v Ast-
ma šoH, ki jo v JZ Zdravstveni
dom Celje že izvajamo.
Če imate tudi vi zdravstve-
ne težave in ne veste, kako
ravnati, pišite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, Celje, za
rubriko Zdravnik svetuje.
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upoicojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vprašanja
zato odgovarja Peter Šalej,
vodja oddelka za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje pri celjski enoti ZPIZ.
Dopolnil sem 58 let staro-
sti in imam že več kot 40 let
delovne dobe, saj sem se za-
poslil že pred 18. letom staro-
sti. Znano mi je, da se lahko
upokojim, saj so mi na po-
kojninskem zavodu izraču-
nali datum prvega pogoja
upokojitve. Sprašujem, ali se
je potrebno takrat upokojiti
ali lahko nadaljujem z delom
in do kdaj? Se pokojnina
spremeni, če delam še po šti-
ridesetih letih delovne dobe?
Ob poplavi vprašanj, ko
večina ljudi sprašuje, kdaj
imajo prvo možnost upokoji-
tve, so vaša vprašanja prav
nenavadna. V velikem odstot-
ku se zavarovanci odločajo za
čim hitrejšo upokojitev, ne
glede na znesek pokojnine, ki
jim bo izračunan. Tisti, ki raz-
mišljajo o ugodnejši odmeri
pokojnine in so pripravljeni
delati še dlje od zahtevanega
časa, kot ga predpisuje zakon
kot minimalni pogoj za upo-
kojitev, je zelo malo. Ni malo
primerov, ko ima zavarova-
nec odmerjeno pokojnino v
nižjem odstotku samo zato,
ker ni več »vzdržal« na delu
še dva ali tri mesece.
Veljavni zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju ne pozna več pojma
polne pokojninske dobe, kar
je vseboval predhodni zakon,
ko je bila polna doba doseže-
na pri moških s 40 leti oz. pri
ženskah s 35 leti. Ob dopolni-
tvi te dobe so zavarovanci po
delovni zakonodaji morali
prenehati združevati delo,
medtem ko danes temu ni
več tako, saj je o sporni določ-
bi ustavno sodišče odločilo,
da je v neskladju z ustavo, in
državnemu zboru naložilo
odpravo ugotovljenega nes-
kladja. Nova zakonodaja ne
omejuje obdobja zaposlitve
oz. zavarovanja, nasprotno,
daljše zaposlovanje celo sti-
mulira.
Višina pokojnine je odvisna
od pokojninske osnove, ki se
izračuna na podlagi plač oz.
zavarovalnih osnov, ki jih je
posameznik dosegel ali bil
zavarovan na njihovi podlagi,
v predpisanem obdobju pred
upokojitvijo ter dopolnjeno
pokojninsko dobo. Po pred-
pisih, veljavnih do 31. 12.
1999, je pokojnina lahko zna-
šala od najmanj 35 odstotkov
do praviloma največ 85 od-
stotkov pokojninske osnove,
medtem ko je veljavna zako-
nodaja omejitve odpravila,
saj dopušča odprto lestvico
odstotkov. To pomeni, da bo
daljša pokojninska doba vpli-
vala na višji odstotek za od-
mero pokojnine, posledično
pa tudi na višjo pokojnino.
Vaša skrb omejitve dela po
40. letu pokojninske dobe je
popolnoma odveč. Ob izka-
zovanju daljše pokojninske
dobe boste namreč pridobih
bonitete pri odmeri pokojni-
ne, kar vam bo prineslo višjo
odmerjeno pokojnino.
Rojen sem 5. 4. 1945, za-
poslen sem bil od 17. 2. 1961
do 31. 3. 1992. Imam 29 let
in 5 mesecev delovne dobe.
Od 1. 4. 1992 dalje sem kmet
in tudi plačujem pokojnin-
sko zavarovanje. Prosim, da
mi odgovorite, kdaj bi se
lahko upokojil, če bi kmetijo
dal v najem ali jo prodal?
Iz vašega pisma se lahko
razbere, da ste seznanjeni z
novostjo, ki jo prinaša veljavni
zakon o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju, ki do-
loča, da kmet pridobi pravico
do pokojnine, ko odda kmeti-
jo prevzemniku, jo proda ali
odda v dolgoročni najem.
Če ste se odločili kmetijo
prodati ali dati v najem, mo-
rate to storiti pred 58. letom
starosti, ko boste lahko pri-
dobili pravico do starostne
pokojnine, seveda pod pogo-
jem, da ste do takrat ves čas
zavarovani. V primeru oddaje
oz. prodaje kmetije lahko za
lastne potrebe zadržite 1 hek-
tar njiv ali vrtov oz. primerlji-
ve kmetijske površine, kot je
2 ha travnikov ali 4 ha pašni-
kov ali 8 ha gozdov.
KMETIJSKO SVETOVANJE
Vsebnost sečnine v mleku
Vsebnosti v mleku so se
dolgo uporabljale le kot os-
nova za plačilo mleka. Da-
nes analitika dobiva še dru-
gačen pomen. S pomočjo
podatkov o sestavi mleka
lahko uravnavamo tudi pre-
hrano krav.
Doslej smo pri nas ugotav-
ljali vsebnost tolšče, beljako-
vin, laktoze, mikroorganiz-
mov, suhe snovi in somatskih
celic. V tujini že kar nekaj
časa ugotavljajo tudi vseb-
nost uree oziroma sečnine v
mleku. Tudi pri nas so neka-
teri laboratoriji že nekaj časa
opravljali to analizo, vendar
je obstajal problem oddaje
vzorcev. S 1. novembrom so
začeli ugotavljati vsebnost
uree v mleku tudi v labora-
toriju na Ptuju. Postopek je
za vse, ki so vključeni v A ali
AP kontrolo, zelo enostaven.
Ob molzni kontroli mlečni
kontrolor vzame še skupni
vzorec mleka, ki bo analizi-
ran na vsebnost uree. Cena za
analizo je 100 tolarjev in se
plača mlečnemu kontrolorju.
Kaj nam pove podatek o
vsebnosti uree v mleku?
Vsebnost uree je odUčen po-
kazatelj oskrbljenosti krav z
beljakovinami.
V vampu prežvekovalcev
živi ogromno mikroorganiz-
mov. Ti razgradijo večinč be-
ljakovin, ki pridejo v vamp s
krmo, do amoniaka. Amo-
niak potem mikroorganizmi
porabijo za sintezo oziroma
tvorbo lastnih beljakovin. Če
nastane v vampu več amonia-
ka, kot ga mikroorganizmi
lahko porabijo, ga je žival pri-
siljena izločiti iz telesa. Od-
večni amoniak se v jetrih pre-
tvori v nestrupeno sečnino in
se izloči iz telesa. Izloča se
preko telesnih tekočin: seča,
sline in mleka. Zato lahko na
podlagi vsebnosti uree v mle-
ku sklepamo o tem, kakšna je
oskrbljenost krav molznic z
beljakovinami.
Normalna vsebnost uree
se giblje v območju med 15
in 30 mg/ml. Nekateri labo-
ratoriji uporabljajo drugo
enoto: mmol/1. Takrat je meja
za normalno vsebnost uree
med 2,5 in 5,0 mmol/1. Če je
vsebnost uree v tem območ-
ju, sklepamo da je oskrblje-
nost krav z beljakovinami us-
trezna. Če je nižja, je oskrblje-
nost krav z beljakovinami
preskromna. Potrebno jim je
dodati beljakovinsko bogato
krmilo. Do tega pojava pride
zlasti pozimi, ko večino krm-
nega obroka predstavlja ko-
ruzna silaža. Zlasti v polet-
nem času, ko krmimo kra-
vam zeleno krmo ali so na
paši, pa rado prihaja do pre-
sežka beljakovin v obroku.
Takrat naraste vsebnost uree
v mleku nad 30 mg/ml oz nad
5,0 mmol/1.
Pri oceni oskrbljenosti krav
z beljakovinami ne ocenjuje-
mo samo ene živaU. Gledamo
čredo kot celoto (bazenski
vzorec!), ali pa skupino živali,
ki so si podobne po proizvod-
nji ali stadiju laktacije. Prav
tako ne upoštevamo vsebno-
sti v mleku krav prva dva
tedna po telitvi.
Za oceno oskrbljenosti
krav z energijo nam služi
podatek o vsebnosti beljako-
vin v mleku. Zato za oceno
ustreznosti obroka upošteva-
mo podatka o vsebnosti be-
ljakovin in uree v mleku. S
stališča prehrane je primerno,
da je vsebnost beljakovin v
mleku nad 3,2 odstotka.
Merjenje vsebnosti uree v
mleku je dobrodošel pripo-
moček pri uravnavanju pre-
hrane krav, ne sme pa biti
edini. Upoštevati moramo še
številne druge dejavnike, ki
imajo vpliv na sestavo in koh-
čino mleka: poznati moramo
situacijo krmljenja, upošteva-
ti moramo normalne spre-
membe v času laktacije, raz-
na obolenja, somatske celi-
ce...
HELENA PREPADNIK,
univ. dipl. inž. zoot.
Vsebnost uree in beljakovin v mleku in ocena oskrbljenosti
krav z beljakovinami (P) in energijo (E)
- pomanjkanje v obroku -i- presežek v obroku
VKfina akcija »Moj
zdravnik2001« j
Tlidi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal-
nih časopisih in na radijskih postajah gla-
sujete za zdravnika leta.
Izbiri družinske zdravnice ali zdravnika so
tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa '
in pediatrinjo ah pediatra. Med njimi bo tisti,
ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo
priznanje Moj zdravnik 2001. Akcija bo traja-
la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od
teh ali za vse tri zdravnike. Med glasovalci
bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe
nagrade.
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno-
va 19, 3000 Celje. _
Št. 5.-1. februar 2001
30
GLASBA
Z mize na velilci oder
Nuša Derenda se je s svojim drugim albumom uvrstila na prvo mesto najbolje prodajanih domačih plošč
Nuša Derenda je trenutno
ena najbolj priljubljenih
pevk v Sloveniji. Da je tudi
dobra, pa dokazujejo števil-
na priznanja in nagrade. V
decembru je izšla njena dru-
ga zgoščenka z naslovom Ni
mi žal, na kateri je zbranih
deset skladb, z njo pa se je
prejšnji teden uvrstila na
prvo mesto lestvice Slo Top
30..
Nušo glasba spremlja že od
malih nog. Lahko bi rekli, da
izhaja iz glasbene družine, saj
je njena babica igrala citre,
oče in mama pa sta oba pela v
zboru: »Oče je bil zelo dober
tenorist. Sama pojem odkar
pomnim. Pri dveh letih so me
postavili na mizo in sem pela.
Zelo rada sem nastopala in
nikoli nisem imela treme.«
Nuša se je v nižji glasbeni šoli
učila igranja na harmoniko,
pela je v zborih in kot solistka
na raznih prireditvah. V sred-
nji vzgojiteljski šoli se je nau-
čila igrati klavir, kitaro in
blok flavto. Kot srednješolka
je spoznala svojega soproga
Frenka: »Glasbena skupina, v
kateri je igral, je iskala pevko
in izbrala mene. Tako sem
spoznala Frenka in začela na-
birati pevske izkušnje.«
Nuša intenzivno poje že pet-
najst let: »Nazadnje sem se-
dem let prepevala v tujini, v
Nemčiji, Švici in Združenih
državah Amerike. Pred petimi
leti sva se s Frenkom poročila
in začela razmišljati, da bi se
ustalila v Sloveniji. Po vrnitvi
domov sem ujela pravi trenu-
tek in začela snemati. Vedno
sem si želela posneti svojo
zgoščenko. Da bom lahko na
stara leta rekla - to je pa mo-
je.«
Ni ostalo samo pri eni ploš-
či, saj je luč sveta ugledala že
druga. Verjetno pa bo Nuša
posnela še kakšno: »Za pri-
hodnost ne delam velikih na-
črtov in nimam velikih ciljev.
Bomo videli, kaj bo prinesel
čas. Vsekakor pa bom še na-
prej snemala.« V januarju pa
se bo intenzivno pripravljala
na EMO 2001, ki bo 23. in 24.
februarja, vmes pa si bo mor-
da privoščila kakšen dan oddi-
ha z družino.
Na nastopih jo pogosto
spremlja skupina Happy hour.
Za samostojni koncert še ni
bilo priložnosti, to ostaja ena
izmed njenih želja. Njen re-
pertoar pesmi je zelo širok,
poleg svojih prepeva tudi pe-
smi vzornic: »Na začetku je
bila moja vzornica Whitney
Houston in nekaj njenih pe-
smi še vedno pojem, saj so mi
pisane na dušo. Tu so še Tina
Turner, Mariah Carey in Celi-
ne Dion, ki sem jo še posebej
začela spremljati, ko sem iz-
vedela, da ima na isti dan
rojstni dan kot jaz, 30. mar-
ca.« Tudi njen starejši sin Ma-
tevž se je rodil ravno na njen
rojstni dan.
Njene vzornice pa so izobli-
kovale tudi njen glas, saj je
ogromno prepevala ob poslu-
šanju njihovih skladb in se
učila. Je samouk, s krajšim
obiskovanjem pevskega tečaja
je svoj glas le še izpihla. »Vaja
dela mojstra. To sem izkusila
na lastni koži. Vedno sem veli-
ko pela in se učila po posnet-
kih. Ne vem, kakšnega načina
petja bi me učili v šoli petja,
kako bi potem pela. Vehko je
odvisno od tega, kako se nau-
čiš oziroma koliko si vztrajen.
Ne smeš se bati peti, veliko
moraš peti. To je najboljša
šola za pevca, ki hoče to tudi
postati,« pravi Nuša.
Različni festivali kot so
Slovenska popevka, Orion
in MMS, ki so tudi zanjo
pomenili prelomnico in na
katerih je požela zelo lepe
uspehe, so po njenem spod-
buda za pevce in za avtorje.
Potrebnih bi bilo še več ta-
kih festivalov, še bolj bi mo-
rali spodbujati mlade pev-
ce.«
Nuša usklajuje glasbo in
družino, ki ji ves čas stoji ob
strani: »Imam moža, ki me
razume in sva skupaj v vseh
stvareh. Poleg tega imam zlato
mamo in taščo, ki pazita na
sinova Matevža in Gašperja.
Včasih priskočijo na pomoč
tudi sorodniki.« Prosti čas, ki
ga je bolj malo, najraje preživi
z možem in malima nadobud-
nežema. Podajo se na kakšen
izlet ali pa se ob koncu tedna
zberejo pri Nušinem bratu v
vinogradu.
SABINA KRANJEC
mm' Foto: GREGOR KATIC
Godec v vicah in Laškem
v Kulturnem centru Laško
bo v četrtek, 1. februarja,
predstavitev nove knjige
prof. Ivana Sivca z naslo-
vom Godec v vicah. To je že
39. knjiga tega plodovitega
in po anketah enega izmed
najbolj branih slovenskih
pisateljev, ki je doslej izdal
knjigo za najmlajše, 13
knjig za mladino in 26 za
odrasle.
Prvo knjigo Pesem njenih
zvonov je izdal že leta 1972 in
je leta 1992 doživela ponatis.
Profesor Ivan Sivec je tudi od-
ličen pisec tekstov za narodno
zabavno in zabavno glasbo ter
knjig o narodno zabavni glas-
bi. Pred tremi leti je izdal prvi
del monografije Vsi najboljši
muzikanti, pred dvema leto-
ma pa knjigo o legendarnih
bratih Avsenik. Knjiga Godec
v vicah je nadaljevanje knjige
Godec pred peklom, ki jo je
izdal leta 1989 in 1994, v obeh
knjigah pa je opisal bogato in
pestro pot odhčnega ljudske-
ga muzikanta, harmonikarja
Franca Flereta.
Na predstavitvi v Kulturnem
centru Laško, ki sodi v pro-
gram prireditev v počastitev
slovenskega kulturnega praz-
nika, bosta ob prof. Ivanu Siv-
cu nastopila tudi Franc Flere
in prvič ansambel Svetlin. Pri-
reditev se bo začela ob 19.30
uri. TV
Čuki priljubljeni tudi v
narodnih nošah
Kakor se zdi, bo tudi leto
2001 v znamenju albuma
Narodni Čuki. Plošča, na •
kateri so fantje objavili na-
rodnozabavne skladbe, gre
odlično v prodajo, saj je že ;
pred mesecem dni dosegla
platinasto naklado. Mnogi
napovedujejo, da bo konca
letošnjega leta dosegla že
dvojno platinasto naklado,
kar bi album uvrstilo med
najbolje prodajane sloven-
ske diskografske izdelke
vseh časov.
Poslušalci so navdušeni nad
skladbami, ki prinašajo opti-
mizem in vero v življenje. Po-
snete so po vseh zakonitostih,
ki so značilne za bestseller
albume. Že v lanskem letu so
bili Čuki v mnogih medijskih
akcijah proglašeni za skupino
preteklega desetletja, zdaj pa
so prejeh še drugo pomembno
priznanje, saj so bili tudi po
izboru petdesetih slovenskih
glasbenikov izbrani za skupi-
no desetletja. Jože Potrebu-
ješ, Marko VozelJ, Vinko
Cankar in Matjaž Končan so
bili tega priznanja še posebej
veseh, saj je dokaz, da jih
cenijo tudi kolegi z estrade.
V februarju 2001 bomo lah-
ko na nacionalni televiziji v
celoti premierno videli 40-
minutni film Narodni Čuki, v
katerem je predstavljenih de-
set novih videospotov. Videos-
pot za zmagovalni valček lan-
skega leta Kraljestvo naše
sreče so fantje posneli na Mu-
ljavi, na Jurčičevi domačiji ob
starem čebelnjaku. Ta naj bi
ponazarjal pridnost, delov-
nost in marljivost Slovencev.
V spotu S kitaro po stari LJub-
ljani se posnetki Plečnikove
arhitekture naše prestolnice
prepletajo s plesom folklorne
skupine Iskra Emeco. Plesalci
so oblečeni v ljubljanske na-
rodne noše, na koncu videos-
pota pa se pojavi godalni orke-
ster. Ta sosedov Franci bo
prav gotovo všeč najmlajšim
poslušalcem, saj je posnet v
ljubljanskem lutkovnem gle-
dahšču. Vse glavne like zgod- ,
bice igrajo prijazne in iskrive
lutke.
Videospot za skladbo Ura iz-
stopa po tehnični izvedbi in po
drzni režiji za to zvrst glasbe.
Estetika in vizualna slika spota
se lahko primerja z MTV-jevsko
različico spotov pop glasbe.
Spoti Sončna Dolenjska,
Otroštva čas in Biseri sreče s
prefinjeno mehkobo kadrov,
nostalgično glasbo in teksti gle-
dalce ponesejo v svet sprošče-
nosti in zasanjanosti. Polke Sre-
ča me je zapustila, Šmentano
dekle in Na zdravje so zelo
poskočne. Kadri so slikoviti,
plesalci in Čuki pa oblečeni v
zelo barvita oblačila.
Kostumografija je v vseh de-
setih spotih raznolika in zani-
miva. Čuki so skušali narediti
korak naprej in se otresti do-
gem in spon, ki so prav v
narodnozabavni glasbi preveč
prisotne. Režijsko delo je iz-
vrstno opravil Izidor Farič, ki
je znan predvsem po režiji
.odličnih spotov v zabavni
glasbi.
Čuki za prihodnje mesece
pripravljajo tudi nekaj večjih
koncertov, s katerimi se bodo
oddolžili svojim zvestim po-
slušalcem. Seveda pa fantje že
načrtujejo snemanje nove
plošče, ki bo izšla v jesenskem
času. Kakor vedno, nam bodo
tudi tokrat postregli s številni-
mi presenečenji. Tako, kot to
znajo le oni.
SKO
Po|oci pater
Pater Janez Ferlež igra kitaro in poje že od svojega šestega
leta in je tudi avtor večine pesmi in besedil. V decembrski TV
oddaji Orion je zmagal s skladbo Podaj jim roko. Po zbranem
številu glasov je potolkel vse rekorde. Teme za svoje pesmi črpa
iz življenja, ki je včasih tudi manj lepo. Celoten izkupiček od
prodaje pa namenja obnovi ptujske cerkve.
Šf. 5.-1.{et>rv«ir2001
FILM - TELEVIZIJA - RADIO
35
Vertikala smrti
film Vertikala smrti ves
p »visi« na vrvi z enega
0iega železnega klina: ali
j^orah velja pravilo močnej-
gga clU pa se je potrebno v
loločenih okoliščinah znati
0ovati za druge? Res pa je,
m lahko na to vrv in na ta
,jin po premisleku obesimo
iit plezalcev: če gora stoji
^en civilizacije oziroma
idd njo, ali ni logično, da
0j včasih civilizacijskemu
otutju, ko se znajde na njej,
'jnanjka zraka? Ali ne gredo
lekateri prav zato, zaradi
primarnega boja (ali bolj ne-
parnega sožitja) z naravo,
lonjo? Saj res, zakaj sploh
pdje gredo nanjo?
Premisa je dokaj obetav-
ifl. Začne jo Chris ODon-
lell, precej podoben - čeprav
nanj nemogoč - Tomu Cruisu
1 Misije nemogoče 2, v skal-
natem Utahu, v navezi s se-
ffo in očetom, v navezi, iz
latere bo ob nesreči potreb-
no enega odrezati, če hočeta
iruga dva preživeti. Nada-
Ijnje se nekaj let kasneje, tik
pd snežnim K2, ko se ekspe-
iicija na vrh ponesreči in
Ms pomaga pri reševalni
ipravi. Na grbi pa ima po-
»g reševanja še nekaj slabih
dnosov v skupim in tulce
litroglicerina, ki znajo ob
mlce nerodnejšem ravnanju
isplodirati. Premisa potem
uj veliko dlje od tiste osnov-
\e ne gre. Ampak dobro,
'ečji problem so logične na-
^kice, kot recimo: Chris po
lesreči v Utahu ne pleza ni-
oli, ampak res nikoli več,
Uem pa je pri plezanju na
2 kljub predvidenemu po-
manjkanju kondicije nena-
doma povsem v formi - da
ne štejemo nitroglicerina, ki
je včasih potrebno z njim
ravnati skrajno previdno,
včasih pa brez opaznejših te-
žav preživi takšno skakanje
in udarce, da bi še pavova
peresa, če bi bila na njego-
vem mestu, povzročila kak-
šno eksplozijo. Če zaradi po-
dobnih traparij »padete«
ven iz filma, potem je film
pri vas oplel. Če pa ob tak-
šnih stvareh znate zamižali
na eno oko, potem vas bo
povsem profesionalno dozi-.
ranje čustvenosti, humorja
(še premalo ga je, tisti naj-
boljši, ki ga premorejo, pa
gre prehitro mimo... ah, saj
je zmeraj tako...) in vodo-
ravno navpičnih vrtoglavih
prizorov povsem zadovoljivo
prevzelo. Vrtoglavice je v fil-
mu - ja, hvala, na pretek. Ne
verjemite režiserju Martinu
Campbellu (Goldeneye), ko
vam pravi, da bi film brez
gora in plazov in prepadov
deloval prav tako dobro. De-
loval bi, ampak kot precej
dolgočasna drama. Verjemi-
te pa mu, ko se posveča akci-
ji. Pravzaprav lahko to pred-
vidite, toda kljub temu: vse,
kar si zmorete zamisliti, da
se lahko v gorah zgodi, se bo
zgodilo: posneto bo izredno
klavstrofobično: sedeži pod
vami pa se bodo tresli od
padanja v različne prepade.
Adrenalinsko brez oporeka-
nja. Pri tem nas Campbell ne
napade takoj s pretiranimi
scenami, ampak najhujše
hrani za bolj proti koncu,
tedaj, ko se zaveda, da ima
gledalce toliko na trnku, da
ne bodo preveč protestirali.
Dobro vodenje napetosti. V
kontekstu žanra: povsem
zgledno. Z malo več logike bi
bilo odlično.
V filmu igrajo še Bili Pax-
ton (Tujister), Scott Glenn,
Robin Tanney. Pri snemanju
so jim pomagali resnični hri-
bolazci (50 njih, vključno z
dvojniki), na žalost pa To-
maža Humarja ni bilo med
njimi. Glede na to, kako je
Himalaja pri nas popularna,
kar je dokazala tudi dokaj
visoka gledanost »na doma-
čem terenu« posnete Himala-
je (tegale so snemali pred-
vsem na Novi Zelandiji),
ima film kar dobre obete.
PETER ZUPANC
Prenovljeni
Icino Žalec
Pred tednom se je tudi
žalski kino pridružil so-
dobno opremljenim kino
dvoranam Slovenije.
Poleg novega, večjega
platna sedaj premore dolby
stereo surround ozvočenje
z 12 zvočniki, zaradi česar
lahko svojim gledalcem po-
nuja takšno tehnično kvali-
teto ogledov filmov, kakr-
šno medij tudi zahteva. Pre-
novitev so obeležili s projek-
cijo filma Brodolom, poleg
tega pa lahko odslej Žalčani
pričakujejo matineje, pred-
premiere, izbor največjih
uspešnic lanskega leta ter
izbor filmov iz Ljubljanske-
ga mednarodnega filmske-
ga festivala oziroma LlFFEa.
PETER ZUPANC
SKRITA kamera!
Janez Kocijančič
• Predsednik Sveta RTV Ja-
nez Kocijančič je članom tega
najvišjega organa, ki upravlja s
slovensko nacionalno RTV hi-
šo, naročil, naj pri glasovanju
o novem generalnem direk-
torju ne upoštevajo polemik in
preiskav, ki trenutno potekajo
zaradi domnevnih nepravilno-
sti, ki naj bi jih zagrešilo dose-
danje vodstvo. Svetniki so po-
tem z večino potrebnih glasov
za novega generalnega direk-
torja potrdih dosedanjega pr-
vega moža nacionalke Janeza
Čadeža. Zaposleni na RTV tr-
dijo, da se Čudežu vendarle
dogajajo čudeži, saj je prema-
gal kandidata Marjana Rekar-
ja, ki je bil nesporni favorit,
imel je namreč podporo naj-
močnejše politične stranke, za
katero pa očitno ne velja več
slogan »ni pomembno, da je
pismen, važno je, da je naš«.
• Komentator in urednik
Aleks Štakul, ki je s priho-
dom Uroša Lipuščka za od-
govornega urednika informa-
tivnega programa padel v ne-
milost in je zato kandidiral za
Aleks Štakul
generalnega direktorja, v ču-
deže sicer ne verjame. Še ved-
no je prepričan, da je imel
velike šanse postati generalni
direktor, če bi le člani Sveta
doumeli, kako dober gospo-
darstvenik je. Tako bo moral
Štakul svojo gospodarsko ge-
nialnost, s katero je hotel iz-
vleči RTV iz izgub, še naprej
dokazovati le s komentarji in
globokoumnimi vprašanji, ki
jih ponavadi zastavlja gostom
v svojih oddajah.
Manica Janežič Ambrožič
• Manica Janežič Ambrožič,
ki je pred časom kot voditelji-
ca TV Dnevnika zasijala kot
najbolj obetaven televizijski
obraz, je po tem, ko jo ured-
nik Jure Pengov ni uvrstil
med posvečene voditelje in-
formativnih oddaj, skoraj po-
vsem izginila z ekranov. Am-
biciozna Žalčanka se je s tem
očitno sprijaznila, saj je v zu-
nanjepolitičnem uredništvu,
ki ga vodi Blanka Doberšek,
dobila priložnost, da se uve-
ljavi kot avtorica zahtevnih
zunanjepolitičnih oddaj.
• Prve zvezdne trenutke že
doživlja tudi Tamara Vonta,
ki je na sedežu ob legendar-
nem Matjažu Tanku pri vo-
denju informativne oddaje 24
ur zamenjala Natašo Pire, s
katero naj bi si bili zelo po-
dobni. Vendar pa je novope-
čena voditeljica vse, ki bi ju
radi primerjali, zavrnila z izja-
vo, da sta si z Natašo povsem
različni. Bo že držalo, če tako
pravi. Sicer pa je tudi Nataša
na sodišču s tožbo zanikala
trditev nekega časopisa, ki je
menil, da ima imidž gospo-
dinjske pomočnice.
KINO
Celjski kinematografi si
iridržujejo pravico do spre-
lembe programa.
Union: od 1. do 6.2. ob
6.30 in 18.30 znanstveno fan-
astični triler Celica, ob 20.30
tama Brodolom.
Mali Union: od 1. do 6.2. ob
9. mladinska komedija Daj-
110, punce, ob 21. znanstve-
10 fantastični triler Celica.
Metropol: od 1. do 6.2. ob 16.,
18.30 in 21. akcijska pustolovšči-
na Vertikala smrti, 2. in 3.2. ob
23.15 znanstveno fantastični tri-
ler Celica, 3.2. ob 10. akcijska
pustolovščina Vertikala smrti.
Žalec: 2.2. ob 20. ter 4.2. ob
18. in 20. akcijska komedija
Charliejevi angelčki, 3.2. ob
20. romantična komedija Si-
birski brivec.
Oremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Matthevv
'erry je znan iz TV serije Prijatelji. Nagrajenci so: Romina Roje,
fl. bratov Vošnjakov 3, Celje, Nada Topovšek, Grajska vas 15g,
^omilsko in Tina Lavrinc, Dobrna 3b, Dobrna. Prejeli bodo
'Stopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v filmu Cehca igra znan pevka. Katera?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
-elje, do ponedeljka, 5. februarja. Izžrebali bomo tri dobitm-
vstopnice za ogled filma.
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
36
ZA AVTOMOBILISTE
Prihaja citroen C5
Novi citroen z oznako C5,
kar je dokončno slovo črke
X pri Citroenu, se še ni poja-
vil na trgu, vendar je franco-
ska tovarna že začela s pro-
mocijskimi dejavnostmi. K
nam bo novi citroen pripeljal
po 19. aprilu, z njim pa bodo
nadomestili vsaj dva avto-
mobila v dosedanji ponudbi,
se pravi xantio (ki ostaja še
naprej v proizvodnji) in os-
tarelega XM.
Citroen C5 je bil razvit v 156
tednih, zanj pa je tovarna ozi-
roma koncern PSA (ki ga se-
stavlja še Peugeot) porabil se-
dem milijard frankov ali več
kot dve milijardi nemških
mark. C5 odstopa od doseda-
njega oblikovanja citroenov,
saj je razmeroma uglajen in
karoserij sko nič drugačen av-
tomobil. V dolžino ga je za
462 centimetrov, kar pomeni,
da ga uvrščajo v nekaj višji del
srednjega razreda. V tem bo
po novem kar huda konkuren-
ca, saj se na trg vozijo novi
ford mondeo, pa nova laguna
ipd.
C5 bo na voljo s petimi raz-
ličnimi motorji, in sicer tremi
bencinskimi in dvema turbo-
dizloma. Naj zmogljivejši je
V6 motor, ki bo pri gibni pro-
stornini 3,0 Utra ponujal 210
KM, sledita pa dva bencinska
štirivaljnika z gibno prostor-
nino 2,0 htra, vendar razUčno
močjo (138 in 143 KM). Oba
dizelska motorja sta iz znane
serije HDI, vendar ima prvi
2,0 litra in 110 KM, drugi pa
2,2 litra in 136 KM. Pri Citroe-
nu menijo, da se jim bo v letu
2001 posrečilo prodati 200
tisoč C5 in si s tem v tem
razredu zagotoviti nekako
7,6-odstotni tržni delež. Vsaj
v Franciji, kjer bo prodaja
stekla najprej, bo najcenejša
varianta na voljo za približno
4,7 milijona tolarjev. Na sli-
ki: citroen C5.
V konkurenci tudi Estonija
Malce pozabljeno je že, da je Slovenija z mariborskim
TAM konkurirala pri nemškem BMW za to, da bi morebiti v
štajerski prestolnici čez leto ali dve začeli izdelovati malega
beemveja. Kot je znano, bo mali BMW na trge pripeljal leta
2004, nemška tovarna pa tako doma kot v državah srednje
Evrope išče primerno lokacijo.
Zraven je tudi TAM, pa kraji oziroma ponudbe z Madžarske,
Slovaške, Poljske ipd. Sedaj se temu seznamu pridružuje tudi
Estonija. Tako estonska vlada ponuja prostor v neposredni
bližini letališča, zraven glavnega mesta Talin. Vlada ponuja
določene davčne olajšave, če bi se BMW odločil za postavitev
tovarne, v kateri naj bi delalo 2000 ali 3000 ljudi. Kot pravijo v
BMW, bo odločitev dokončno znana maja letos.
BMW
magazin v
slovenščini
Skoraj vse velike evropske
avtomobilske tovarne med
drugim izdajajo svoje poseb-
ne publikacije, ki jim lahko
rečemo kar revije. Večinoma
gre za magazine, v katerih je
največ pozornosti seveda na-
menjene tovarni in njeni de-
javnosti, piše pa se tudi o
drugem. Tak magazin ima
tudi nemški BMW. Uradni
predstavnik te tovarne pri
nas, ljubljanski Tehnounion
Avto, pa bo odslej BMW ma-
gazin izdajal tudi v slovenš-
čini. Prva številka je že izšla,
v njej pa je tudi nekaj tek-
stov, ki govorijo o Sloveniji.
Odstopil prvi cloveic Opia
Pri Oplu bodo imeli znova
novega prvega človeka. Do-
sedanji generalni direktor
Robert Hendry je namreč od-
stopil in s tem na svoja pleča
prevzel odgovornost za lan-
sko izgubo tovarne, ki je
sicer sestavni del General
Motorsa Europe.
Tako je imel lani Opel kar
982 milijonov mark izgube.
medtem ko je bilo leta 1999 še
381 milijonov mark dobička.
To je očitno posledica vse
skromnejšega tržnega deleža
GM Europe (še britanski
Vauxhall) na evropskih trgih,
saj je bil lani ta 10,2 odstotka
oziroma za 0,7 odstotka manj
kot leto nazaj. Še najhuje je
to, da se je Oplu zmanjšal
tržni delež doma, se pravi v
Nemčiji, kjer je padel s pred-
lanskih 13,8 na lanskih 12,2
odstotka. Skupaj je Opel lani
prodal 1,32 milijona avtomo-
bilov.
Vse kaže, da bo Hendryj<
na krmilu Opla zamenjal Ne
mec Carl Peter Forster, ki j(
bil nekdaj pri BMW. V pri
hodnjih mesecih naj bi števi
lo zaposlenih pri GM Europi
zmanjšali za 4000, do leti
2005 pa naj bi v posodobitei
proizvodnje in predstavitei
novih izdelkov vložili kar 8,i
milijarde mark. Pri Oplu pra
vijo, da imajo težave pred
vsem z omego in vectro, saj ji
bila lani njuna prodaja po(
pričakovanji. Na sliki: ope
omega.
Aprila tudi kia rio
Na detroitskem avtomobilskem salonu je južnokorejsk
Kia, ki je sicer pod nadzorom Hyundaija, saj je ta tudi njei
lastnik, ponudila na ogled rio tako v limuzinski kot kar^
vanski podobi. Kia rio limuzina s štirimi vrati pa bo n
slovenski trg pripeljal takoj po letošnjem oziroma aprilskeJ
avtomobilskem salonu v Ljubljani.
To je avto, ki ga lahko primerjamo recimo s hyundaijer
accentom, pa renaultom cliom in podobnimi avtomobili, me
drugimi pa ga poganja 1,5-litrski bencinski štirivaljnik s 96 K?
pri 5800 vrtljajih v minuti, dodan pa je bodisi 4-stopenjst
avtomatski bodisi 5-stopenjski ročni menjalnik. Kolikšna b
cena na slovenskem trgu in vse druge podrobnosti naj bi bO
znane aprila. Na sliki: kia rio.
Št. 5.-1. februar 2001
ZA AVTOMOBILISTE _
37
Leta 2002 mercedes maybach
^prav je jasno, to velja
^vsem za Evropo, da naj-
^ avtomobilov prodajo v
ijjjem srednjem in srednjem
i^edu, se zlasti nekatere
^opske avtomobilske hiše
lovito borijo tudi v najvišjih,
J pravi najprestižnejših in
jjdražjih razredih. To seve-
j najprej velja za nemški
[ercedes Benz.
Kot smo pred časom že pi-
ili, se tovarna pripravlja na
[cdstavitev tako imenovane-
isuper mercedesa. Sedaj je o
jn avtomobilu znano veliko
j skoraj vse - razen končne
>ne. Maybach, kot se bo avto
jenoval (v spomin na znane-
a nemškega inženirja Wilhel-
ma Maybacha), bo na voljo
kot klasična limuzina, vendar
v dveh dolžinah (daljša izve-
denka bo merila kar 630 centi-
metrov). Na trge naj bi pripe-
ljal leta 2002, dokazoval pa se
bo z izjemno temeljitostjo iz-
delave in tehničnim perfekcio-
nizmom. Razumljivo je, da bo
veliko pozornosti namenjeno
predvsem tistim, ki bodo se-
deU zadaj. Tam bo mogoče
sedeže spremeniti celo v po-
steljo, komunikacijska opre-
ma bo na ravni satelita, ki
obkroža Zemljo. Medosne
razdalje bo kar za 350 centi-
metrov, kar pomeni, da pro-
stora ne bo manjkalo. Avto bo
poganjal dvanajstvaljnik s 60-
stopinjskim kotom med obe-
ma vrstama valjev in gibno
prostornino 6,0 Utra, ki bo
zmogel 500 KM. Zraven bo
dodan šeststopenjski samo-
dejni menjalnik, ki naj bi omo-
gočal pospešek do 100 km/h v
sedmih sekundah, medtem
ko bo končna hitrost po nemš-
kem neuradnem dogovoru
omejena na 250 km/h. Pri to-
varni pravijo oziroma računa-
jo, da bodo imeli vsako leto
vsaj 1500, če ne že 2000 kup-
cev za maybacha, kar se zdi
zelo ambiciozno. Res pa je, da
je tudi na Stari celini dovolj
ljudi, ki imajo v žepu vsaj 500
tisoč mark, kolikor naj bi prib-
ližno stal maybach.
Mercedes maybach
Lincoln blackmood
Za Američane
iincoin biacicvrood
Ameriški avtomobilski
ostor je tako velik, okus pa
iliko specifičen, da so ame-
žki avtomobili v večini še
edno vsaj nekoliko drugač-
i (večji) od evropskih in
iponskih. Hkrati gredo v
DA izjemno v promet vozi-
li ki jim pravijo trucki, kar
i pri nas pomenilo, da so v
islih terenska ali pa tudi
»stavna vozila.
Zlasti popularni so trucki z
iprtim tovornim ali prtljaž-
ni prostorom. Med slednje
lada tudi lincoln blackvvood,
to, ki je bil kot prototip na
gled na detroitskem avto-
lobilskem salonu leta 1999,
rthodnje leto pa bo že zape-
ljal na cesto. Tovarna Lincoln
letos praznuje 80. obletnico
obstoja, v koncernu General
Motors pa sodi v kategorijo
luksuznih. Nekako takšen je
kljub robustni podobi tudi
blackvvood, ki malo spominja
na lincolna navigatorja, veli-
kega terenca.
Prestiž pri tem vozilu izra-
ža tudi motor. To je bencinski
osemvaljnik V oblike z gibno
prostornino 5,4 litra in 300
KM pri 5000 vrtljajih v minuti.
V pomoč mu je elektronsko
vodeni 4-stopenjski avtomat-
ski menjalnik. Blackvvood bo
nastajal v bližini Kansas City-
ja, letno pa naj bi jih narediU
nekako 10 tisoč.
Jaguar S4ype na pregled ^
Pri nas nimamo uradnega uvoznika Jaguarjevih avtomobi-
ov, pa se kljub temu po slovenskih cestah vozi kar nekaj
Jguarjev. Sedaj tovarna kliče na izredni pregled jaguarja S-
ype, najnovejši avto omenjene britanske avtomobilske to-
varne, ki je sicer v Fordovih rokah. Razlog? Morebitna
lapaka na prednji premi oziroma kolesih.
^ Honda ostaja V Veliki
Britaniji
Velika Britanija zaradi močnega funta ni ravno ugodna
fžava za tovarne avtomobilske industrije. Prav zaradi tega
1' se lani nekatera avtomobilska podjetja odločila, da bodo
1 i Otoku bodisi precej zmanjšala proizvodnjo ali pa celo
Jprla tovarne (recimo Ford v Daggenhamu). To predstavlja
britansko gospodarstvo velik udarec, zato kot balzam
]^haja novica iz Honde.
Japonska avtomobilska hiša ima svojo tovarno v Swindonu,
pa je zgradila še novo. V njej bodo nastajali novi civici.
j^nda sedaj sporoča, da bo ohranila sedanjo proizvodnjo
j'1^0 v stari kot tudi v novi tovarni, skupno pa bodo v
j^indonu naredili nekako 250 tisoč avtomobilov. Po drugi
j^3ni pa je res, da je imela Honda lani tako zaradi drage
f^niače izdelave (beri dragega jena) kot seveda drage izdela-
^ v Veliki Britaniji kar precej težav, čeprav je po številu
^elanih avtomobilov takoj za Toyoto.
Št. 5.-1. februar 2001
IZ OTROŠKEGA SVETA
Sporočilo v
steklenici
v Srednji zdravstveni šo-
li Celje so se odzvali na
razpis mednarodnega na-
tečaja Evropske mreže
zdravih šol, s katerim so
iskali najbolj domiselne in
izvirne video posnetke in
plakate na temo Sporočilo
v steklenici.
V Sloveniji so osnovnošol-
ci in dijaki do sredine de-
cembra izdelali 118 plakatov
ter 43 video posnetkov, do-
mača žirija pa je na osnovi
dogovorjenih meril na Dan-
sko poslala plakat OŠ Mladi-
ka s Ptuja ter video posnet-
ka OŠ Bratov Polančičev iz
Maribora ter Srednje agroži-
vilske šole iz Ljubljane. V
času ministrske konference
v Stockholmu bo na ogled
razstava najodmevnejših
plakatov iz posameznih dr-
žav; Slovenijo pa bodo za-
stopali plakati učencev OŠ
Antona Tomaža Linharta iz
Radovljice, 11. Osnovne šole
iz Slovenj Gradca ter Sred-
nje zdravstvene šole Celje.
Plakat na temo alkohol ubi-
ja so izdelale dijakinje Nina
Srebočan, Špela Korelc in
Judita Elijaš, mentorsko pa
sta jih vodih Elizabeta Kos
in Justina Palčnik. IS
Med policijskimi vozili.
Učiteljici v iisicalt
Kljub temeljitim pripravam in dogovorom s
pohcisti Policijske postaje Celje smo komaj
čakali dan, ko si bomo lahko ogledali postajo in
izvedli naravoslovni dan na temo »Varuhi reda
in varnosti - spoznajmo jih bolje«.
V večnamenskem prostoru policijske posta-
je smo si ogledali policijske kape in oznake iz
celega sveta. Policista Dejan Muhič in Roman
Dornik sta nam govorila o prometu, prometni
varnosti, pravilih, označbah na cestišču...
Vmes smo si ogledali še kasete s prometnimi
nesrečami in prekrški udeležencev v prome-
tu. Ko smo končali z razgovorom, smo si
ogledali razstavljeni material, si razdelili raz-
lične zloženke, nato pa v spremstvu policistov
odšli v prostore za pridržanje, kjer nas je bilo
kar malo strah. Zato smo hitro odhiteli proti
garažnim prostorom. »Joj! To je za nas!« smo
kričali vsi v en glas. Čakala so nas različna
uradna vozila, ki jih policisti uporabljajo pri
svojem delu. Tako smo lahko sedli na motor,
v različne tipe avtomobilov, si jih ogledali,
daj ah zvočne signale, skratka bilo je super.
Tudi naši učiteljici Cvetka in Marjana nista ušli
»kazni«. Policist Dejan ju je vklenil v lisice. To
je bilo smeha!
Vsem se najlepše zahvaljujemo za prečudo-
vit dan, ki smo ga lahko preživeh s policisti.
Vodstvo, učitelji in učenci
II. osnovne šole Žalec
Moje druženje s starejšimi
Doma sem najmlajši. S starim atom rad igram šah. Ne znam
ga še igrati tako dobro kot on.
Stara mama se jezi, če s prijatelji polomimo rože ali pohodi-
mo travo, ki je bila ravnokar posejana. Rad ji pomagam, če je
treba v trgovino ali kam drugam. Skoraj vsak konec tedna
gremo delat na omin vikend. Deda potoži, da ga boli koleno, a
vseeno pokosi travo. Kdaj pa kdaj nas obiščejo jastrebi in srne.
Taki dnevi me še posebej razveselijo.
V šoli smo se pogovarjali o starejših ljudeh. Odločili smo se,
da bomo medse povabili naše dedke in babice. Pripravili jim
bomo program in jih pogostili. S tem se jim bomo zahvalih za
ljubezen in pomoč tudi pri šolskem delu, saj so nam njihova
pripovedovanja, kako je bilo nekoč, popestrila uro SND.
GAŠPER PODBREZNIK, 3.b
OŠ Lava
Z alkoholom si sam
Naša šola se je v Evropsko
mrežo zdravih šol vključila že
leta 1993. Od tedaj se redno
srečujemo in predstavljamo
svoje delo s področja zdravja.
Letos smo se podrobneje sez-
nanih s problemom alkoho-
lizma. Ker je ob tej priložnosti
nastala pesem z naslovom Z
alkoholom si sam, ki jo je
napisal sošolec Joži Vajdič,
smo se odločih, da jo uglasbi-
mo in se z njo predstavimo v
Ljubljani. Melodijo za pesem
so napisali Urša Dragovan, ki
je pesem tudi zapela, Luka
Dragovan, Neven Tutnjevič,
Uroš Šket in Joži Vuk.
Med potjo smo se zabavah in
s tem odganjali tremo, ki se nas
je z vsakim kilometrom bliže
Ljubljani vedno močneje po-
laščala. Kako se bomo odreza-
h? Ah bom brez napake odigra-
la spremljavo, ali... Ne, ne
smem se zmotiti, saj bi tako
osramotila sebe in našo šolo.
Ozrla sem se po prijateljih, ki
so se že dodobra umulli in me
vzpodbudno pogledali. Vedela
sem, da vsi misUmo isto.
Pesem je stekla kot po ma-
slu in iz dvorane se je zashšal
bučen aplavz, ki je trajal kar
nekaj časa. Vedeli smo, da
smo nalogo uspešno opravili.
Tega dne zlepa ne bom poza-
bila. Všeč mi je bilo, da se je
naša majhna šola na srečanju
enakovredno predstavila z
drugimi, mnogo večjimi šola-
mi.
METODA DENŽIČ, 8. r.
OŠ Bistrica ob Sotli
Tone Partljič na obisku v dijaškem domu.
Partljič brez zadržkov
v dijaškem domu Celje nas
je obiskal pisatelj, dramaturg
in politik Tone Partljič. Letoš-
nje šolsko leto smo gostili To-
neta Pavčka, prejšnja leta pa
že mnoge druge.
Za njegov obisk smo pri-
pravili kratek kulturni pro-
gram. Pogovor z njim je vodil
Alen Salihovič, kratek življe-
njepis pa je prebrala Alma
Bešar. Dve njegovi črtici po
našem izboru sta prebrali Na-
talija Zamernik in Dragica Va-
lenčak. Da pa smo popestrili
literarno temo, sta z glasbeno
točko poskrbela Friderik
Bobnarič in Jure Urek.
Srečanje s pisateljem je bilo
zelo prijetno. Poln je optimiz-
ma in zelo doživeto zna pri-
povedovati o dogodkih iz
svojega življenja. Postavljali
smo mu mnoga vprašanja iz
njegovega političnega in pisa-
teljskega in tudi zasebnega
življenja. Prijetno nas je pre-
senetilo predvsem to, da je na
vsa vprašanja odgovarjal brez
zadržkov.
DRAGICA VALENČAK
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču,
male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefo,^'
749-06-00 in na spletni strani http://come.to/zonzani.
Nemškega ovčarja, starega pet let, so našli 25. januarja
Žalcu.
Štiri mesece staro križanko so našli v Šentjurju.
Tudi tole psičko so našli v Šentjurju.
Štirimesečnega križanca so
našli v Rupah pri Celju.
V Kersnikovi ulici v Celju
našli leto dni staro muco
Št. 5.. 1. februar 2001
MODA
39]
Igrivost, zapeljivost in spokojnost
Pariške tendence za pomlad-poletje 2001
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Lani septembra, ko se je v
arizu rodila nova moda za
^ošnje tople mesece, smo
}pisali, da je ob koncu po-
>tja vendarle nekoliko
rezgodaj kazati trendovska
zdušja za več mesecev na-
rej. Tam nekje februarja bo
jvno prav, smo sklenili...
J, februar, ki po starem
udskem reku »že iz kožuha
leda« (če ga je letošnjo zi-
10 sploh zares potreboval)
d nas pričakuje, da se zač-
emo spogledovati z modo,
j nas bo oblačila vse tja do
onca poletja.
Tendence, kot je to običaj-
D, rahlo pretirano poudarja-
), kar naj bi se iz trendov
[luščilo za vsakdanjo upora-
0, zato jih ni najbolj pripo-
ačljivo vzeti »dobesedno«,
o pa simpatičen in poučen
tendovski vodič pri ustvarja-
iju lastne, sveže vizualne po-
lobe.
Francozi so jih tokrat raz-
lelili v štiri tematske skupine,
la vas pa je, kateremu stilu se
oste s svojimi modnimi vizi-
imi, pričakovanji in potreba-
11 letos najbolj pribhžali.
Sladkercki
' Teh bo, kot kaže, v modnih
rgovinah največ. Gre za vro-
f pastelne barve sladoleda.
Začimbe
Dim in megla
Sladkorčki
Mentoli
bonbončkov in ostalih »slad-
kih grehov«.
Vendar, če vam pristojajo,
še zdaleč ne bo greh odeti se
od glave do čevljev v rožnate
odtenke fuksije, nežno
oranžne, lipovo zelene, lagu-
nasto modre ali turkizne.
Sladke barve se pogosto zlije-
jo v dehteče cvetlične motive
na izrazito senzualnih oble-
kah, ki poudarjajo ženskost.
Začimbe
Gre za mešanico začimbnih
odtenkov, ki jih je videti na
tropskih in subtropskih tržni-
cah ter se družijo z rustikalni-
mi in istočasno izrazito sofi-
sticiranimi materiali.
Dolžine oblek so pod kole-
ni ali do gležnje v, veliko je
volanov, rafije, slame in osta-
lih etno poudarkov.
Dim in megla
Zveni vse prej kot privlač-
no, kljub temu pa je to ena
izmed najbolj prefinjenih linij
v prihajajoči modni ponudbi,
ki se navdihuje v spokojnem.
bibličnem okolju, še posebej
v starem Egiptu.
Fluidne linije, raševinast
otip tkanin, asimetrija in za-
molklo zamegljene barve jaj-
čevca, marmorja, kamna, pe-
ska ali apnenca. Biblični nav-
dih daje zadržano skrivnost-
nim in smelo odkrivaj očim li-
nijam tudi antikvaričen nakit.
Mentoli
Nekoč silno priljubljen li-
ker, danes dih osvežujoči
bonboni. In moda, s poudar-
kom na mentol zeleni barvi.
Dih sicer ne zastaja ob po-
gledu nanjo, čeprav si poleg
ekološke, močne zeleno-mo-
dre barvne palete dovoli drz-
ne, nepredvidljive reze na ob-
lačilih. Linije so res rahlo ri-
gidne, so pa kot nalašč za
tiste, ki so prepričani, da želi-
jo in znajo drugače od drugih.
NAMIG ZA NAKUP
Za ljubitelje golfa
Pot nas je tokrat zanesla v
podhod Zavarovalnice Tri-
glav na Mariborski cesti 1 v
Celju, kjer že nekaj let do-
muje trgovina Andraž.
Andraž je trgovina s teksti-
lom, sprva so v lastni proi--
zvodnji šivali predvsem
otroško konfekcijo, že vrsto
let pa imajo v svoji bogati
ponudbi tudi vse izdelke vr-
hunske blagovne športne
znamke Think pink. Zadnja
leta so pričeli z lastno proi-
zvodnjo šivanja športnih ob-
lačil tudi za odrasle, tako da
združujejo v eni trgovini
otroško konfekcijo in športna
oblačila za oba spola in vse
starosti.
Trenutno imajo še vedno
zelo veliko izbiro otroških
bund, cene so od 13.000 do
17.500, za odrasle pa imajo
moške in ženske bunde po
ceni 30.100 do 37.100 tolarjev.
Otroške smučarske hlače sta-
nejo od 9.000 do 13.230, za
odrasle pa 18.200 tolarjev, ta-
ke za snow board so po
20.300 tolarjev. Uporabljajo
najkakovostnejše materiale,
uvožene iz Švedske, modeli
pa so sešiti v prijetnih barvnih
kombinacijah, nepremočljivi,
v njih se tudi ne potite in jih
lahko operete v pralnem stro-
ju.
Veliko imajo tudi otroških
trenirk in pulijev lastne bla-
govne znamke Andraž in
znamke Think pink, za odra-
sle pa predvsem razne maji-
ce, športne mikice in pulije.
Ponujajo tudi vso opremo
iz golf programa, to so razni
čevlji, palice, torbe in vozički
za golf, v programu pa imajo
tudi šivanje posebnih majic,
vetrovk in telovnikov, s kate-
rimi bodo razveselili vse tiste,
ki se ali pa se šele nameravate
ukvarjati z golfom.
MOJCA MAROT
Na januarsko nagradno
vprašanje, da so najbolj luk-
suzna volnena oblačila iz
dlake kašmirskih koz, je
pravilno odgovorila Lilijana
Pusar iz Hrastja 23, 3223 Lo-
ka pri Žusmu. Za nagrado si
bo lahko izbrala hlače v tr-
govini Scala Zarja Petrovče.
Nagradno vprašanje febraarja:
KATERA SLOVITA MODNA KREATORKA JE OKROG LETA
1960 UVEDLA LEGENDARNI ŽENSKI KOSTIM, KI ŠE DANES
VEUA ZA POJEM KLASIČNE ELEGANCE?
a) Betsey Lee Johnson;
b) Coco Chanel;
c) Anne Klein.
$t. 5.-1. februar 2001
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Prvi večer so nas v Libertincu žgečkali primorski gledališčniki na čelu z Binetom Malokom
in Laro Jankovič.
Primož Bebler, umetniški vodja primorskega gledališča »očetu« dnevov komedije, igralcu
Marjanu Bačku: »Ti si baje kriv za vse tole!«
Zabava brez gostov
Živahen in sproščen utrip mesta ob Savinji je pravzaprav sedmina
Knežje mesto se je od svo-
je znamenite familije verjet-
no nalezlo počasnega umi-
ranja. Morda je krivo povoj-
no izganjanje meščanstva,
ki je bilo očitno tako temelji-
to, da se tudi sedanji mestni
gospodi zdijo (sicer običaj-
ne) mestne navade in razva-
de snobovski presežek, ki ga
je požrla proletarska dialek-
tika. Kar vsakega poštenega
kronista družabnega življe-
nja spravlja v obup in ob
zadnje lase na glavi.
Potem ko je počasi umrl
nekoč znameniti filmski festi-
val in so nam njegovo sloven-
sko različico uspešno sunili
Primorci, v mestu ni več no-
bene elitne prireditve, ob ka-
teri bi se zbrali pomembneži,
raja pa bi kot muhe na saj
veste kaj z vseh koncev drla
vanj, da bi se vendarle malček
posončila v njihovem nebeš-
kem siju. Ničesar, da bi se
lahko zlobni komentatorji
znašah nad dekadentnimi pi-
kantnostmi in uživah v sočmh
natolcevanjih. Ob Sprehodu s
Pelikanom se nam je še zbu-
dil kanček upanja, čeprav je
že takrat tako očitno manjkal
pravi meščanski sprejem, ki
bi se v poznih urah sprevrgel
v divjo charlestonsko zabavo
spodrecanih kril in razbrzda-
nih plesnih korakov. Pa so vsi
le na hitro zvrnili kozarec
šampanjca in se nato počasi
raztepli domov.
Ta zadnji kanček upanja
smo ob začetku Dnevov ko-
medije zakopali nazaj v tem-
ne dušne katakombe in se
prepustih hladnemu objemu
knežjega prekletstva. Da, dra-
gi moji, dnevi komedije očit-
no počasi umirajo. Da ne bo
pomote, ne govorimo o pred-
stavah na odru. O teh naj
sodijo drugi kopitarji. Kar
nam gre v nos, je pomanj-
kanj kanje predstav za
odrom. Popolno pomanjka-
nje blišča in žlahtnosti, ki bi
morala ovijati tako pomem-
bni dogodek. Namesto, da bi
se pred blagajnami vile dolge
vrste, v katerih bi se vnemale
male vojne za zadnje karte,
so bili v dvorani (tudi) prazni
sedeži. Namesto, da bi celj-
ske gospe in še posebej gos-
podične zadnji teden bledo
vročične omedlevale, ker ob-
leka še ni končana, gospodje
in gospodiči pa bi obupano
vih roke, ker niso dobili vabil
za gala sprejeme in je sedaj
njihov ugled kot oglodana su-
ha hruška, je sprejem po pet-
kovi otvoritvi izzvenel v ka-
varniškem vzdušju. Ne, raje v
klubskem, ali pa kar sindikal-
nem, saj razen gledahščnikov
tako ni bilo skoraj nikogar
drugega.
Da je morija še bolj zabavna
- komedijanti sploh nimajo te-
žav z denarjem. Menda jim ga
sponzorji kar sami ponujajo, v
zameno za stalne vstopnice.
Perverzna logika, po kateri se
zdi, da je ne biti na Dnevih
greh, potem pa ne prideš. A
kaj bi se jim čudili, če pa imajo
tako presvetel zgled. Župan
Šrot je festivalu namerni slad-
ko dobrodošlico, v kateri je
žgolel, da prireditvi ni para v
Sloveniji. Pa ga prvi dan m bilo
blizu. Hja, po soncu se dan
ravna, kajneda? Da ne govori-
mo o »naši« kulturni ministri-
ci, od katere smo se še ne tako
daleč nazaj poslavljah na (kar
je treba reči, zanimivi) zabavi
v muzeju, sedaj pa je celjski
prvi teatralec Borut Alujevič v
petek sramežljivo momljal,
kako »je obljubila, da bo prišla
vsaj na eno predstavo, ja goto-
vo bi prišla tudi danes, pa so jo
državni sekretarji pozabili
spomniti...« Ti presneti držav-
ni sekretarji.
In vse to v letu, ko Celjani
praznujemo 50-letmco gleda-
lišča. Prosim vas, kdo pa, či
ne gledališče, nam bo posire
glo z bhščem in bleščicami
Menda ja ne sejem obrtni
kov?
■SEBASTUAN KOPUŠAl
Foto: GAŠPER DOMJAl
Marjan Pušavec: »Ti povem, Janez, včasih smo se pa tak luštn meh« Janez Bermež: »Grmf..
hnja... včasih, včasih...«
Št. 5.-1. februar 2001